Mestna obina Celje
Komisija Mladi za Celje
RADIO FANTASY- ZGODBA O
USPEHU
RAZISKOVALNA NALOGA
AVTORICI
Katarina Braun
Teodora Kocmut
MENTORICA
pred. uit. zgo. Romana Podbregar
Celje, marec 2015
Osnovna ola Hudinja
RADIO FANTASY- ZGODBA O
USPEHU
RAZISKOVALNA NALOGA
Avtorici : Mentorica:
Katarina BRAUN, 9. A pred.uit. zgo. Romana PODBREGAR
Teodora KOCMUT
Mestna obina Celje, Mladi za Celje
Celje, 2015
KAZALO
1 Povzetek 1
2 Uvod 2
3 Teoretini del 3
3.1 Razvoj in uporaba radia 3
3.2 Zakon o medijih 4
3.3 Zakon o digitalni radiodifuziji 5
3.4 Ustanovitev Radia Fantasy 6
3.5 Delovanje Radia Fantasy in njegova posluanost 7
4 Raziskovalni del 10
4.1 Opis metod dela 10
4.1.1 Predstavitev poteka raziskovalnega dela 10
4.2 Predstavitev in utemeljitev rezultatov 10
4.2.1 Anketiranje uencev 10
4.2.2 Analiza ankete 10
4.3 Predstavitev poklica radijski moderator 16
4.4 Intervju z Robertom prahom 18
5 Razprava 24
5.1 Kaj sva ugotovili? 24
6 Zakljuek 26
7 Priloge 27
8 Viri in literatura 31
KAZALO GRAFOV
GRAF 1: Spol 11
GRAF 2: Razred 11
GRAF 3: Posluanje radia 12
GRAF 4:Mesto posluanja radia 12
GRAF 5: Najljube radijske postaje 13
GRAF 6: Vsebina posluanja 14
GRAF 7: Poznavanje poklica radijski moderator 15
GRAF 8: Delo radijskega moderatorja 15
KAZALO SLIKOVNEGA GRADIVA
SLIKA 1: radijski sprejemnik iz leta 1928 3
SLIKA 2: Logotip Radia Fantasy 6
SLIKA 3: Robert prah, lastnik Radia Fantasy 18
KAZALO TABEL
TABELA 1: Posluanost radijskih programov v letu 2009 7
TABELA 2: Posluanost radijskih programov v letu 2010 8
TABELA 3: Posluanost radijskih programov v letu 2014 9
TABELA 4: Posluanost radijskih postaj Mediana 21
KAZALO PRILOG
Anketni list 28
Postanite certificirani RADIJSKI VODITELJ / VODITELJICA 29
1
1 POVZETEK
Raziskovalna naloga predstavlja Radio Fantasy in priljubljenost radia med uenci predmetne
stopnje. Raziskovali sva, ali uenci posluajo radio, katere postaje so jim najljube in zakaj te.
Preverili sva, ali uenci poznajo poklic radijski moderator, stopnjo izobrazbe in fakulteto, ki
izobrauje za ta poklic. Pri raziskovanju sva uporabljali metodo pregledovanja pisnih virov in
spletnih strani, metodo anketiranja in intervjuja.
Veina uencev predmetne stopnje redno ali obasno poslua radio. Najvekrat ga posluajo v
avtu. Najljuba radijska postaja je Radio Antena, ki je nasledila Radio Fantasy. Uenci
posluajo radio zaradi aktualne glasbe. Poklic radijski moderator jim v glavnem ni znan, prav
tako ne fakulteta in stopnja izobrazbe.
Radio Fantasy so ustanovili Robert prah, Teodor Kocmut in Uro Salobir leta 1996. Do 1.
12. 1996 je bilo njihovo oddajanje poskusno. Jeseni 2002 so se preselili na novo lokacijo, na
Lavo 7, od koder so predvajali program do 1. 1. 2012. Takrat je Radio Fantasy prenehal z
delovanjem. Male radijske postaje, kot so bile Fantasy, Belvi in Antena so se zdruile v
enoten radio pod imenom Antena. Ime Fantasy ni mogel ve obstajati, saj so z zakonom
prepovedali uporabo tujih imen. Antena je bila najbolj primerna, ker radii pod imenom
Antena obstajajo tudi v Nemiji.
2
2 UVOD
Sva uenki 9. a razreda, Katarina Braun in Teodora Kocmut, iz O Hudinja. Tema
raziskovalne naloge je povezana s priljubljenostjo radia med mladimi. Za to temo sva se
odloili, ker naju je zanimalo, koliko mladi e posluajo radio, katera je njihova najljuba
radijska postaja in katere oddaje so jim zanimive. Oe ene od raziskovalk (Teodore Kocmut)
je bil soustanovitelj Radia Fantasy, zato naju je zanimalo, kakni so bili zaetki delovanja te
radijske postaje. V septembru je na razred na oli organiziral olski ples, na katerega smo
povabili radijska moderatorja Diano in Janka, ki delata na Radiu Antena. Na plesu sta
poskrbela za dobro vzduje, zato sva del raziskovalne naloge namenili e predstavitvi poklica
radijski moderator oz. voditelj.
Strokovne podatke za raziskovalno nalogo sva pridobili preko spleta in z intervjuji
ustanoviteljev Radia Fantasy. Literatura, ki sva jo uporabili, je s podroja novinarskih
lankov, diplomskih in raziskovalnih del, Zakona o digitalni radiodifuziji in Zakona o
medijih.
Pred raziskovanjem teme sva si postavili naslednje hipoteze:
Veina uencev ne poslua radia.
Uenci najpogosteje posluajo radio v avtu.
Najpogosteje posluajo radio Center.
Uenci posluajo radio, ker vrtijo glasbo, ki jim je ve.
Veina uencev ne pozna poklica radijski moderator.
Pri raziskovalnem delu sva uporabljali razline raziskovalne metode. Pri teoretinem delu
naloge sva uporabili metodo pregledovanja pisnih virov, ki sva jih nali na spletnih strani. Pri
raziskovalnem delu sva si pomagali z metodo anketiranja, v katero sva vkljuili uence od 6.
do 9. razreda, in metodo intervjuja.
3
3 TEORETINI DEL
3.1 Razvoj in uporaba radia
Radio je, od mnoino razirjenih asopisov, mlaji tri stoletja. To je namre medij, s katerim
tkemo najbolj intimne vezi. Ko se peljemo v slubo z avtom ali avtobusom, sliimo radio. Ko
stopimo v trgovino, sliimo radijska sporoila itd. Radio sicer ni vsiljiv medij. Oglaevalci,
katerih sporoila ponavljajo po vekrat na dan, znajo ceniti radijske valove. Enako tisti, ki
hoejo poroati o vsakdanjih pomembnih reeh, npr.: Zaradi prometne nesree je zaprt odcep
ta in ta.
Tehnine osnove radia je razvil in patentiral konec 19. stoletja Nikola Tesla. Na alost so bile
njegove dokumentacije in vse naprave uniene v poaru leta 1895. kotski fizik James Clerk
Maxwell je leta 1864 predvidel obstoj elektromagnetnih valov, ki potujejo s svetlobno
hitrostjo. Heinrich Rudolf Hertz je leta 1888 s poskusi potrdil Maxwellovo teorijo. Guglielmo
Marconi je odkritje uporabil za komunikacije. Leta 1896 je v Veliki Britaniji poiljal in
sprejemal radijski signal na razdalji 70 km. Leta 1902 je iz Cornwalla v Veliki Britaniji poslal
v Novo Fundlandijo (Kanada) rko S v Morsejevi abecedi. Leta 1906 so e prenaali
glasbo, ki jo je poslualo ve telegrafskih operaterjev. Ta prenos velja za prvi pravi radijski
prenos v zgodovini.
Po prvi svetovni vojni je postal dostopen preprost detektorski sprejemnik, sestavljen iz antene,
tuljave, polprevodnikega kristala za diodno demodulacijo ter slualk za posluanje. Gre
za enouporabniko napravo, saj jo je naenkrat poslual le en lovek. Do leta 1921 je
oddajalo radijski signal e 8 postaj, do 1925 pa e preko 600. V Sloveniji je zael oddajati
Radio Ljubljana leta 1928 /1/.
Slika 1: Radijski sprejemnik iz leta 1928 je eden prvih radijskih sprejemnikov na slovenskih
tleh. Vir: RTV SLO
/1/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Radio (19.1.2015)
http://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/71969-robert-sprah-lastnik-radia-fantasyhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Guglielmo_Marconihttp://www.mk.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/MEDIJI/RAZISKAVE/koncno_porocilo_MZK_2009.pdf.%20(24.1.2015)http://www.mk.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/MEDIJI/RAZISKAVE/koncno_porocilo_MZK_2009.pdf.%20(24.1.2015)http://www.google.si/urlhttp://www.google.si/urlhttp://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklicahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Nova_Fundlandijahttp://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklicahttp://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklicahttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsphttp://www.radioantena.si/strani/Reg_NoviceSTA.aspxhttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsphttp://www.google.si/urlhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_Britanijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Cornwallhttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsphttp://sl.wikipedia.org/wiki/Polprevodnikhttp://sl.wikipedia.org/wiki/James_Clerk_Maxwellhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Hitrost_svetlobehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Heinrich_Rudolf_Hertzhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Poskushttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsphttp://sl.wikipedia.org/wiki/Shttp://www.uradni-list.si/1/index?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0CAcQjRw&url=http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/sprehod-med-staro-tehnicno-opremo/144691&ei=Q5q-VI_aO4PNPeHNgKgM&bvm=bv.83829542,d.bGQ&psig=AFQjCNEw7bbbt2
