2

RADOST EVROPE V BEOGRADUUVOD

RADOST EVROPE V BEOGRADU

Nekega mirnega poèitniškega jutra sem po dolgem èasu odprla poštni nabiralnik (medpoèitnicami tega ne poènem ravno pogosto). Za vsemi reklamnimi letaki se je skrivalakuverta z znakom naše šole. Takoj sem pomislila, da sem zopet pozabila naroèiti uèbenike,morda sem celo izgubila položnico. Pa ni bilo tako. Pismo je bilo naslovljeno name, zatosem ga tudi takoj odprla. Na moje veliko preseneèenje je bilo v njem vabilo na sestanek;udeležili naj bi se ga uèenci, ki bi odpotovali v Beograd na tradicionalno prireditev RadostEvrope. To sreèanje mladih poteka že petdeseto leto. Jupi! Beograd, prihajamo!!!

Taja Krušec, 8. a

Kolofon

Uredniški odbor: uèenci, ki so sodelovali na prireditvi v BeograduMentorja: Božena Bogataj, Aleš žitnikOblikoval: Grega Šoiè, 8. bNatisnjeno v 100 izvodihCena (z DDV): 1 SIT

Internet: http://www.o-fp.kr.edus.si/krik/bg02.pdfE-mail: krik@-fp.kr.edus.si

Obisk Beograda so namomogoèili:Iskratel Kranj d.d.živila Naklo d.d.Auris KranjTURISTIÈNO DRUŠTVO KOKRICAInženiring plus d.o.o. Ljubljana PILOTGradbinec GIP Nakložupan Mohor Bogataj MOK KranjFrast d.o.o nepremièninska hišaLonèarski atelje Barba Štembergar Zupan s.p.Alpetour potovalna agencija d.d KranjMinistrstvo za znanost šolstvo inšportHribar in otroci d.o.o. KranjBolero Oblak d.o.o KranjGorenjska turistièna zveza Kranj

3

RADOST EVROPE V BEOGRADUODŠTEVANJEOb koncu avgusta sem na dom dobil pismo.Zelo sem se ga razveselil, saj pisem nedobivam pogosto. Pravzaprav jih sploh ne.Ko pa sem ga odprl, sem kar zazijal. Pa neod preseneèenja, ampak od razoèaranja!Dobil sem namreè vabilo, naj se tega in tegadne oglasim v šoli, da sem med izbranimiuèenci, ki bodo šli v Beograd.Cel mesec sem si oèital, zakaj sem pristal,da grem na to nesreèno (vsaj zame) RadostEvrope. Pa taka radost! Bolje bi bilo doma... Pa sem svoje mišljenje kmalu spremenil.Vse skupaj mi je zaèelo delovati kar dobro,celo zelo dobro, pravzaprav naravnostodlièno.Velikokrat sem izostal od kakšne urepouka, pa za to nisem potreboval nobenegaopravièila. In to pri moji razrednièarki ni kartako!Bolj ko se je bližal datum odhoda, bolj sembil nestrpen. Sedaj mi ni bilo veè niti maložal, da sem se prijavil.

Tomaž Grilc, 6. b

V sredo smo bili zbrani v šolski telovadnici.Èakali smo na pomoènico ravnatelja gospoGeršak. Povedala nam je nekaj o prireditvipa o tem, kdaj gremo, kako, skratka, dobilismo osnovne informacije. Na žalost vsi nisomogli odpotovati, saj niso imeli potnih listov,nekaterim niso dovolili starši ... Na koncu nasje bilo ravno pravšnje število, tako da ni prišlodo tistega groznega izbiranja “pravih”uèencev. In smo šli.

Teja Krušec, 8. a

Vse skupaj se je zaèelo, ko smo domov dobilipisma iz šole. Zdelo se mi je kot v HarryjuPotterju. Le da pisem niso prinesle sove,ampak èisto navaden poštar. Morali smo naizbor. Prišlo je ravno pravšnje številouèencev.Z bratom Milanom sva bila oba izbrana zanastop v Beogradu. Vse se je zgodilo v enemmesecu. Veliko pouka sva zamudila, a svase imela fino že na pripravah. Ko so nampovedali datum odhoda, smo bili veseli, kersmo zraèunali, da manjka samo še slabteden. Kot bi mignil, je prišel težkoprièakovani dan.

Janez Križnar, 7. c

4

RADOST EVROPE V BEOGRADUTEDEN EVROPE VBEOGRADUTorek, 1. oktobra ob 4.00. Budilka je zaèelazvoniti, torej je èas za vstajanje. Poèaaaaasise splazim iz postelje in miže odkolovratim vkopalnico. Umijem si zobe , za kratek èasobnemim ob svoji podobi v ogledalu in sekarseda hitro obleèem. V žep že takoprepolne potovalke zložim še najnujnejše injo skušam zapreti. Ura je že “200”, ko se zmami konèno odpraviva. Seveda na mestodogajanja pridem zadnja. Sedeži v zadnjemdelu avtobusa so prepolni, na enem sedi celomaèek Muri. Le-ta mi na koncu odstopi sedežpoleg sebe.Z manjšo zamudo se avtobus konènopremakne. Po dvajsetminutni vožnji seustavimo v Medvodah, ker smo v Kranjupozabili radio. Pa smo še malo èakali.Potrpljenje je božja mast. Tako vsaj pravijo.Vožnja do jugoslovanske prestolnice je biladolga, vendar še zdaleè ne dolgoèasna. Malosmo peli, malo jedli, še bolj pa je vzdušjepopestril Grilc s svojo harmoniko. Èas je hitrominil. že smo v Beogradu. Nad velemestomsmo bili osupli. Na eni strani so bile lepe hiše,na drugi pa ruševine, ki so ostale od vojne.Postali smo nemirni, ker je bil naš cilj vednobliže. Pripeljali smo se do šole z enakimimenom, kot ga ima naša v Kranju: Osnovnaškola dr. Franceta Prešerna. Doživeli smotopel sprejem, si ogledali predstavo, v kateri

so nastopali uèenci, nato pa je sledilanamestitev nas otrok po domovih. Sama semprišla v dobro družino; imela sem le manjšiproblem, saj je bila moja gostiteljica mlajšaod mene in ne preveè zgovorna.Super pa je bilo vsak veèer druženje z otrokiiz soseske; z njimi smo navezali prijateljskestike in upam, da jih bomo tudi ohranili.V enem tednu smo imeli štiri nastope. Najboljvšeè mi je bil nastop, kjer smo se prviè sreèali

z otroki iz tujih držav. Hodili smo po mestu,mahali, pozirali, plesali in na koncu naredilitudi posnetek za Pink TV. Èas med nastopipa je bil naš PROSTI ÈAS! Bilo ga je dovolj,da smo lahko v družbi novih prijateljevpohajkovali po mestu, kar nam je dajaloobèutek neizmerne svobode. Seveda pa tonašim uèiteljem, predvsem pa ravnatelju, nibilo prav niè všeè, zato smo bili naslednji dantoèno pred velikim nastopom v centru Savadeležni njegove pridige. Na nastopu smo ponašem mnenju “pogoreli”, vendar se jekasneje izkazalo ravno nasprotno. Daleènajboljši pa so bili Belorusi, ki so s svojimakrobatskim plesom navdušili vso dvorano.Po koncu glavne prireditve je bilo že takopozno, da smo se le še zavili v tople odeje inzzzzzaspali.Naslednji dan je bil èas za odhod nazajdomov. V Slovenijo. S svojimi potovalkamismo pripešaèili do avtobusa, izmenjalinaslove, opravili še zadnji intervju, se objeli,pomahali in se potem tudi resnièno odpeljali.

5

RADOST EVROPE V BEOGRADUBeograd je bil za vsakega od nas zelo lepaizkušnja. Gotovo zaradi spoznavanja drugihljud, obièajev, navad ...Najlepše pri vsem tem pa je bilo sklepanjenovih prijateljstev in vsakodnevna ZABAVA.

Teja Krušec, 8. a

V BEOGRAD IN NAZAJZbrali smo se ob petih zjutraj. Prtljago smozložili v avtobus. Med vožnjo je bilo zelozabavno. žurko so prekinjali le obèasnipostanki. Kmalu smo se znašli v Beogradu.Takoj smo se malo razgledali; okolica na nasni naredila preveè dobrega vtisa. Razvrstiliso nas k našim gostiteljem in takrat se jeprvi vtis v trenutku popravil. Malo sem bilužaljen, ker sem moral oditi na dom nekedeklice, a se je stvar kmalu izboljšala, saj jeimela brata. Okoli hiše je bilo zelo lepo.Naslednji dan so se zaèeli nastopi. Nastopalismo v centru mesta. Tam nas je videl skorajves Beograd. Drugi nastop je bil v centruSava; tu smo predstavili svoj recital. Samnastop nam ni delal težav, pa tudi tremenismo imeli. Posnele so nas tudi razliènetelevizijske postaje.In že se vsi žalostni in razoèarani zbiramo vavli šole. Kaj res že odhajamo? Bilo nam ježal. Ostali bi lahko še teden ali dva. A žalostje treba èim prej spraviti iz sebe. Mi smo tonaredili tako, da smo na avtobusu zaèeli noro

zabavo. Bila je hujša in bolj vznemirljiva kotprejšnja. Bila je zabava do onemoglosti.Ob prihodu so nas èakali starši. Bili so veseli,da smo prišli, mi pa žalostni, da smo spetdoma.

Janez Križnar, 7. c

V ponedeljek sem še pripravljal prtljago inse poslavljal od sestrice, saj sem vedel, dabo zjutraj, ko bom jaz šel, še spala. Prišel jetorek, èas odhoda. S staršema sem prišeldrugi pred šolo. Prva je bila Lucija. Nato sozaèeli prihajati se ostali “Beograjèani”. Zadnjise je prikazal avtobus. Natovorili smo prtljagoin se po dolgem poslavljanju odpeljali.Zagrnila me je tema - zaspal sem. Med potjosmo se ustavili dvakrat ali trikrat in vsakokratso me “naštimali”, da sem raztegnil meh inzaigral nekaj poskoènih.

Konèno smo prispeli. Domaèini so nampripravili pogostitev ter zelo lep sprejem.Zapeli so pesem Na planincah sonèece sije,in to v slovenšèini. A sonèece je bilo“sunèece” in to mi nekako ni šlo v ušesa.Nato pa so nam še zaplesali njihov ples.Zdelo se mi je kar malo smešno, saj nismonavajeni njihovih obièajev. Po plesu pa sonas seznanili z otroki, pri katerih bomostanovali. Na svojo res veliko žalost sem bildodeljen k neki PUNCI! Dobil sem punconamesto fanta! Èe povem kar naravnost:

6

RADOST EVROPE V BEOGRADU“Ful brez veze!” Kako smo sesporazumevali? Kot je rekel neki beograjskiotrok (in jaz se z njim popolnoma strinjam):z rokami, nogami, glavo, nogo, ritjo... Kaj pasem drugega hotel, saj ne znam srbsko, onipa ne slovensko. A je nekako šlo.Tako je minil teden. In ugotovil sem, da boms seboj domov odnesel zelo lepe spomine.

Tomaž Grilc, 6. b

BEOGRAJSKO KOLOV torek ob petih zjutrajv Beograd smo mi odšli,v busu deset ur žurali.Našega prihoda so vsi se veselili,saj novo “drušno” so dobili.Da o disku sploh ne govorimo,saj plesali smo vso noè,veselo šampanjec pili,ker moj rojstni dan smo vsi slavili.V Adi Ciganliji smo malo se sprostiliin v odbojki Pulo nalomili.Potem smo pa še košarko igrali,in na koncu se okrog jezera peljali.Naslednji dan v Sava centru smo nastop imeli,reveži dve uri na stopnicah smo sedeli.Èeprav dekleta malo treme smo imele,nastop je naš seveda bil odlièen,èetudi nihèe ni razumel nas treh gospodièen.Naslednji dan, naš zadnji dan,je žalosten bil in zaspan.Težko, težko smo se razšli,saj smo postali PRIJATELJI!

Daša Bulatoviè, 7. a

BEOGRADBeograd, milijonsko mesto,radost in veselje v meni prebudi,prièakovanj nešteto poteši.Z upanjem v objem zdaj tvoj hitim,se neznane sreèe veselim.

Sonce tvoje naj sije na vse nas,ki prišli smo sem med vas.Festival veselja in mladostizdruži v skupni nas radosti.“Radost Evrope” - to smo mi vsi -pod tvojim nebom združeni.

Vesna Borkoviæ, 7. è

7

RADOST EVROPE V BEOGRADUMOJ NOVI PRIJATELJPo dolgi in naporni vožnji smo se ustavili predbeograjsko osnovno šolo Franceta Prešerna.Muèila nas je radovednost, pa tudi rahlanegotovost, kako nas bodo sprejeli.Gostitelji so nas povabili v šolo, kjer so nampostregli s sendvièi. Pri srcu mi je bilo malotesno, saj je potem sledilo razporejanje otrokpo družinah. Skrbelo me je, h komu me bodododelili. Konèno sem bil na vrsti. Moj gostiteljje bil Mihailo, velik, prijeten in precej skromenfant. Bil sem vesel, ko me je pozdravil in sepredstavil. Kar takoj me je povabil domov,saj je dejal, da me njegova družina ženestrpno prièakuje. Pobrala sva mojo prtljagoin odšla proti njegovemu domu.

Sprejela me je vsa Mihailova družina. Vsi sobili zelo prijazni. Mama nas je takoj posadilaza mizo, kjer nas je èakalo slastno kosilo.Po obedu so se nam razvezali jeziki. Najboljzgovorna in simpatièna je bila Mihailovasedemletna sestrica Marija. Zelo me jespominjala na mojo lastno sestro, ki tudi karnaprej govori. Spraševali so me vse mogoèe.Potrudil sem se z odgovori; tudi jezik je zelohitro postal domaè in pogovor je lepo stekel.Marija mi je narisala nekaj risbic in zapelapesmico, ki so se jo uèili v šoli.Popoldan sva z Mihailom delala naraèunalniku, pridružil pa se nama je tudi

njegov prijatelj. Imeli smo se prijetno in prvidan je hitro minil.Stike s svojim novim prijateljem in njegovodružino sem ohranil. Elektronska pošta intelefon zmanjšujeta razdaljo med nami.

Igor Faèeti, 7. è

BEOGRAJSKI UTRINKIV torek, ob petih zjutraj smo se z udobnimavtobusom odpeljali izpred šole. Vozili smose približno deset ur in prispeli vpopoldanskem èasu v Beograd. Ustavili smose pred osnovno šolo Franceta Prešerna.Vstopili smo v dvorano, kjer so nam postregliz domaèo hrano. Pripravili so nam krajši pro-gram in nas razredlili k družinam, pri katerih

8

RADOST EVROPE V BEOGRADUsmo stanovali do konca bivanja v Beogradu.Preostanek dneva smo imeli prosto.Vsak dan je bil zapolnjen z razliènimidejavnostmi: ogledi znamenitosti, igre, ples,nastopi ... Prvi nastop smo imeli na nekemtrgu. Odlièno smo se odrezali. Glavni nastoppa je bil v centru Sava. Dvorana je velika inv njej je bilo ogromno ljudi. Bilo je zelo vroèe,vendar smo bili sprošèeni in brez treme. Tudinatop smo dobro izpeljali.Prekmalu je prišel dan odhoda. Vsi smo setežko poslovili od naših prijaznih gostiteljev.V Beogradu smo se imeli zelo lepo. Najboljpa mi je bilo všeè, ko smo odšli sami v mestoin ko smo praznovali rojstne dneve Daše,Nejca in Cicota.

žiga Košir, 6. b

BEOGRAD, BELI GRAD,BELO MESTO ...Beograd je nekaj povsem drugega kot Kranj.Mesto je veliko veèje in povsod je ogromnoljudi. Zame je bil to povsem nov obèutek. Kosmo prispeli, sem se malo bal, da se medljudmi ne bom znašel. Ampak sploh ni bilotežko, saj sem znal njihov jezik in sem se zlahkoto sporazumeval. živel sem pri družini,ki je bila zelo prijazna. Odlièno smo serazumeli.Dnevi so bili zanimivi, saj se je vsak dan

nekaj dogajalo. Veliko smo se zabavali, hodilipo mestu, šli v disko, nakupovali. Šli smo natrdnjavo, kjer so bili razstavljeni topovi, tanki,strojnice in še nekaj predmetov iz prve indruge svetovne vojne.Bili so tudi dolgoèasni trenutki, na primer, kosem po televiziji gledal srbske volitve, vendarso mi takrat postregli s kapuèinom.Mmmmmm. Hrana je bila sicer povsemobièajna.Beograd se mi je zdel nekaj posebnega tudizato, ker smo kar trije praznovali rojstni dan.

Rojstni dan v Beogradu... ah, èesa boljšegasploh ne more biti. Škoda je le, da si nisemnièesar kupil... no, nekaj sem si, vendardarila ne smem razkriti.Zanimiv je bil tudi nastop v središèu mestain v centru Sava. Igral sem v ansamblu naljudsko glasbilo. Igrali smo ljudsko glasbo,na katero so ostali plesali.

9

RADOST EVROPE V BEOGRADUBili smo tudi v disku BUS. Bilo je super. Folkaje bilo ogromno, da še plesati nisi mogel.Ponesreèi sva s prijateljico razbila kozarec.Raztrešèil se je na tisoè košèkov. Morda pana tisoè sreè za nove prijatelje? Kdo ve.Odhod. Slovo. Avtobus in ... via domov.

Nejc Košir, 8. a

NAJ-SPOMINIBeograd. Veliko mesto z veliko ulicami indolgimi cestami. Težko bi bilo izbrati tistidogodek, ki se mi je najbolj usedel v srce inse zasidral v mojem spominu, saj smo velikodoživeli in videli.Zanimiv je bil prihod na šolo, ko so nasnadvse gostoljubno sprejeli, zanimivo je bilodruženje z našimi vrstniki iz drugih držav.Spoznali smo del vsakdanjika v Beogradu:njihove navade, obièaje in hrano. Uèili smose srbšèino in cirilico. Sprehajali smo se po

ulicah, ki jim ni bilo ne konca ne kraja in kiso se prepletale, da smo potrebovali karnekaj èasa, da smo znali pot “domov”.Seveda pa smo Beograjèanom pokazali tudikakšen naš obièaj, na primer narodne nošein naše plese. Dokazali smo, da v Beogradnismo prišli zaman, ampak smo lepopredstavili našo državo tudi drugim.Nikoli ne bomo pozabili žalosti in objokanihobrazov ob slovesu. Izmenjali smo si tudinaslove, da si bomo lahko dopisovali. Zgodilose je torej toliko dogodkov in ostalo je toliko

10

RADOST EVROPE V BEOGRADUspominov, da ni mogoèe izbrati nekega pravposebnega doživetja. Lahko pa bi rekla, daje bil že sam obisk Beograda en velik naj-dogodek.

Anja Nagliè, 8. a

DISKO “BUS”V petek, 4. 10. 2002 smo po nastopu naprireditvi Radost Evrope s svojimi gostiteljiin predstavniki iz Turèije šli v diskoteko Busv Beogradu. Plesali smo tri ure in pol. Plesalsem z Jero, Dašo, Tjašo, Edito, Nežo inostalimi puncami iz naše skupine. Ker je bilov diskoteki vroèe, sem slekel majico in plesalnaprej. Vsi so se mi smejali. A jaz se nisemsekiral, saj je DJ predvajal dobre skladbe.Kaj naj še povem? Niè. Bilo je kul.

Jaša Krè, 6. b

KARNEVAL NA ULICAHBEOGRADAV èetrtek, 3. oktobra zjutraj smo se odpraviliproti šoli, kjer smo se preoblekli v narodnenoše in se z avtobusom odpeljali proti centruBeograda. Tam smo se otroci iz vseh državpostavili v sprevod in se poèasi napotili pomestnih ulicah. Ob naši poti so se zbirali

radovedni Beograjèani in novinarji ter nasopazovali, fotografirali in snemali. Bilo je zeloveselo. Povsod je bilo videti razigrane,nasmejane otroške obraze in slišati pogovorev razliènih, vèasih popolnoma nerazumljivihjezikih. Takoj ko smo se ustavili, smo tudi mizaplesali naš ples. To je bila židana marela.

Tudi druge skupine otrok so po ulicahplesale, pele in tako ali drugaèe zabavaleljudi. Ko smo se ustavili v nekem parku, sonam postregli s pijaèo, da smo se maloodžejali. Potlej smo se po isti poti vrnili nazaèetek našega sprevoda. Ko smo konèali,smo se z avtobusom vrnili v šolo, od kodersmo skupaj z našimi gostitelji odšli vsak nasvoj dom. Bili smo utrujeni, vendar kljub temuzadovoljni in polni prièakovanja novihdogodivšèin, ki so nas èakale.

Katja Vivona, 6. c

11

RADOST EVROPE V BEOGRADUNASTOP V CENTRU SAVAV soboto, 5. oktobra popoldan smo seodpravili center Sava. Tam nas je èakalnaporen popoldan, zveèer pa še nastop, kismo se ga že vsi veselili .

Ko smo prišli tja, so nas najprej odvedli vposebno sobo, kjer smo se z uèiteljipogovarjali o dogajanjih tega dne. Èez nekajèasa smo odšli v dvorano, kjer smo potemzveèer nastopali. Po vaji na odru smo se vrniliv sobo, kjer smo malicali . Ob šestih zveèersmo se vsi zbrali v veliki dvorani, kjer nas jeprièakala velika množica ljudi. Nastopili smo

prvi in prireditev odprli s prelepim recitalom,ki ga je napisala gospa Vika Šuštar. Kakorso nam kasneje povedali uèitelji, smo se zelodobro odrezali. Nastopi predstavnikov

posameznih držav so bili razlièni. Nekateriso plesali, drugi peli, spet tretji igrali nainstrumente…Posebej priljubljeni so bili Rusiin Belorusi. Tako dobro so plesali, da jih jebilo kar veselje gledati. Vsak nastop je bilnekaj posebnega, enkratnega, tako zanastopajoèe kakor tudi za gledalce. Ponapornem dnevu smo se z avtobusomodpravili proti šoli v Rakovici; tu smo namreèbivali. Ko smo se vrnili domov, smo nekajpojedli, nato pa trudni zaspali. Ta veèer bomarsikomu od nas ostal v zelo lepem,nepozabnem spominu . Spominjal nas bona nove prijatelje, njihovo prijaznost ingostoljubnost in na lepe trenutke, ki smo jihpreživeli skupaj, ter na naše uèitelje, ki sonam s svojim mentorstvom omogoèili, dapokažemo, kaj znamo, in da ponesemo imenaše šole in naše države v svet.

Katja Vivona 6. c

12

RADOST EVROPE V BEOGRADU