RAM F A^E R - race-fram.si

NOVICE

OBÎNERA

Ê-FR

AMŠ

t. 46

- 2

/201

0;ju

nij 20

10

Iz vsebine Novic

Prijazno vabljeni na prireditve ob 11. občinskem prazniku!

1

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Spoštovane občanke, spoštovani občani!Ko sem takoj po novem letu na televiziji slišal za akcijo »Očistimo

Slovenijo v enem dnevu«, se mi je zamisel zdela odlična, saj naj bi predstavljala največji okoljski projekt v zgodovini naše države. Slednji naj bi nastal po vzoru estonskega projekta, vendarle pa so imeli pobudniki akcije pri nas nekoliko lažje delo, saj so po Sloveniji tradicionalne čistilne akcije potekale vsako pomlad. Zato je bil odziv na akcijo po vsej Sloveniji zelo množičen, podobno pa je bilo tudi v naši občini. Akcije se je udeležilo okoli 1200 občank in občanov vseh starosti, najštevilnejši so bili osnovnošolci. Prav tako so se akciji pridružili člani vseh društev iz občine, pomagali so kmetje, obrtniki. Celotno akcijo pa so koordinirali lovci, ki so pred leti v občini začeli s sedaj že tradicionalnimi čistilnimi akcijami, v okviru katerih smo začeli čistiti divja odlagališča, ceste, ulice, sprehajalne poti, okolice šol, vrtcev in drugih javnih ustanov. Čeprav občinske čistilne akcije potekajo že več let, nam dela še ni zmanjkalo. Kljub temu pa se počasi vendarle krepi zavest, da je metanje odpadkov v naravo škodljivo, napačno početje, zato je tovrstnega onesnaževanja narave iz leta v leto manj.

Živimo v nič kaj prijaznih časih. Neki politični in gospodarski sistem, ki je po vsem svetu razglašen za najboljšega in smo ga tudi mi z navdušenjem sprejeli, se je pravzaprav sesul. Kapitalizem ima ob mnogih dobrih plateh očitno še več slabih: pohlep, bolna tekmovalnost, miselnost, da cilj opravičuje sredstva, pa nespoštovanje osnovnih človeških načel in pravil, dovoljevanje pojava in razraščanja velikanskih razlik med ljudmi tako znotraj države kot med državljani in celinami, vse to pod ohlapnim plaščem demokratičnosti, na videz enakih možnosti vsakega posameznika s poenostavljeno logiko, da je vsak posameznik sam kriv, če si ne zna izboriti pozicije v družbi, so vsakodnevna dejstva. Ko so se namišljeni gradovi sesuli, so se kot hiške iz kart začeli rušiti tudi veliki svetovni in naši sistemi. In naenkrat smo se znašli v nekem čudnem, nelagodnem obdobju, ki si ga 20 let po osamosvojitvi Slovenije ne želi nihče. Živimo v družbi, v kateri je pomembno samo imeti. Pred dnevi sem prejel elektronsko sporočilo, ki je ponudilo enega nesporno najboljših odgovorov, zakaj smo v krizi – ker kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, vse to z namenom, da naredimo vtis na ljudi, ki jih ne maramo… Upamo, da je kriza že dosegla dno, čeprav nam dnevni dogodki dajejo slutiti, da temu ni tako. Številni razumniki opozarjajo, da se Slovenija, če bo vodila neodgovorno politiko, lahko znajde v podobnem položaju kot Grčija. Oporekajo državni politiki, češ, da je velika in močna v besedah ter majhna in šibka v dejanjih. Opominjajo, da živimo v času, ko je zasebni interes tesno povezan s politiko in da tako nizko moralno in politično še nikoli nismo bili. Zato bo potrebno veliko energije, časa, denarja, znanja, predvsem pa enotnosti vseh vplivnih akterjev v družbi, da se stvari vrnejo najprej na tisto mesto, kjer so bile pred izbruhom krize.

Imamo veliko propadlih podjetij, mnogo podjetij z zelo resnimi težavami, visoko stopnjo brezposelnosti; vse to na državo pritiska kot mogočna skala, ki ji ne pusti dihati. In znotraj tega smo mi vsi, tudi mi v naši občini. Z enakimi problemi se že srečujemo in se bomo v bližnji prihodnosti, kot kaže, srečevali še več in intenzivneje. Prilivov v občinski proračun je bistveno manj – ni prodaje nepremičnin in davka iz tega naslova, ni gradnje hiš in komunalnega prispevka, manj zaposlenih pomeni manj dohodnine. Vse našteto pa so najpomembnejši viri občinskega proračuna. Da je situacija še manj rožnata, je na drugi strani veliko več potreb, posebej še na socialnem področju. Ne glede na navedeno pa lahko z zadovoljstvom povem, da v naši občini položaj zaenkrat obvladujemo. Še več. Pravzaprav vse naloge, ki smo si jih zastavili, tudi uresničujemo. Dejstvo, da nismo zadolženi in da smo ustvarili nekaj rezerve v preteklosti, nas navdaja z zmernim optimizmom. Zato sem prepričan, da bomo poleg vseh ostalih potreb, želja in obveznosti, ki jih ni malo, v letih 2010 in 2011 zgradili tudi vrtca v Račah in Framu.

Bliža se tudi čas, ko bomo praznovali naš občinski praznik – letos že enajstič. Tudi tokrat smo, skupaj z našimi društvi, ob tej priložnosti pripravili vsebinsko pester in bogat program. V njem se bo zvrstilo preko 50 prireditev, na katerih bo svojo dejavnost pokazalo veliko število naših občank in občanov. Prisrčno vas vabim, da se udeležite prireditev in s svojo prisotnostjo nagradite trud organizatorjev in nastopajočih.

Vsakemu posamezno in vsem skupaj želim prijetne poletne dni ter čestitam ob občinskem prazniku in dnevu državnosti!

Branko LEDINEK,župan

ŽUPANOV UVODNIK


2 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

POZDRAV UREDNICE

Lepo pozdravljeni!

Čeprav se približujemo sredini leta, ko sonce blago-dejno in toplo boža ter kliče koledarsko poletje (končno, kajti »polulana Zofka« je letos kar trajala in trajala in imela tako rekoč ves maj zares zaskrbljujoče velike probleme z mehurjem), razlog za to, da bom tokrat izjemoma večino uvodnika posvetila tujim mislim (njihov avtor, žal, ni

znan), ni v kakšni poznopomladni lenobnosti za pisno ustvarjanje, temveč v želji, da bi preprost, a čudovit zapis o človekovih občutkih, ravnanjih in glasu vesti s pomočjo zanimivih prispodob tudi vam nakazal nekaj pomembnih, morda celo bistvenih življenjskih resnic in modrosti.

Kaj od prebranega se mi je torej v zadnjem obdobju zdelo tako vredno in lepo, da sem se odločila te vrstice deliti z vami, spoštovani bralci in spoštovane bralke? Kmalu boste izvedeli...

»Globoko v našem telesu živi duša. Nihče je še ni videl, pa vendar vsi čutimo in vemo, da je tam. Pa ne zgolj to: vemo tudi, kaj se skriva v njej. Prav na njeni sredi biva ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse, kar čutimo mi. Kadar nas kdo prizadene, ptica v duši vsa potrta caplja naokrog. Kadar nas ima kdo rad in do nas goji ljubeč odnos, ptica veselo skaklja in poletava gor in dol, sem ter tja. Kadar nas kdo pokliče, skrbno prisluhne, da bi prepoznala, kakšen klic je to. Kadar se kdo jezi na nas, se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči. Kadar nas kdo objame, se ptica v duši tako navduši, da kar raste in raste, dokler nas vseh ne zapolni. Tako dobro ji namreč dene objem.

Da... Globoko v nas prebiva duša. Ni ga še bilo človeka, ki je ne bi imel. Prižge se tisti hip, ko se rodimo in nas nikdar ne zapusti – niti za en samcat hip – vse dokler živimo. Kakor zrak je, ki ga dihamo, od trenutka, ko prvič vdihnemo, do trenutka, ko zadnjič izdihnemo.

In iz česa, sprašujete, je ptica, ki jo nosimo v duši? Morda se sliši neobičajno, ampak je res: iz samih predalčkov. Teh predalčkov ne moremo kar tako odpreti, saj je vsak izmed njih zaklenjen s posebnim ključkom. Ima ga le ptica v nas in le ona jih lahko odklene. Vsako občutje, ki se nas dotakne, je shranjeno v svojem predalčku, zato je takih prostorčkov v naših dušah nešteto: eden je za srečo in eden za žalost, eden za zaupanje in eden za sumničavost, eden za upanje in eden za brezup, eden za potrpljenje in eden za nestrpnost. Obstaja tudi predal za ljubezen in predal za sovraštvo. Celo lenoba je pod svojim ključem, prav tako domišljavost. Posebno skrbno je zaklenjen predalček, ki hrani naše najgloblje skrivnosti; ta se komaj kdaj odpre. So pa še drugi predali in v njih je vsa mogoča šara, kar se je lahko domislite. Včasih lahko ptici prišepnete, katere ključe naj obrne in katere predale naj odklene. Zaželite

si, recimo, molčati in ji to sporočite. Ptica vam rade volje ustreže in odpre predalček za molk. Drugič pa se, muhava kakor je, odloči kar po svoji glavi in v nepravem trenutku odpre, denimo, predal za žlobudranje. Takrat kar čvekate in česnate, ne da bi to sami hoteli. Gotovo poznate tudi situacijo, ko se trudite, da bi koga potrpežljivo poslušali, pa presneti ptič izvleče predal z nestrpnostjo in sogovorniku nataknjeno sežete v besedo. Ali pa vas spravi v zadrego, ko včasih proti svoji volji postanete prav nadležno ljubosumni. Spet drugič ste ljudem samo v napoto, čeprav bi jim srčno radi pomagali. Ptica v duši nas pač vselej ne uboga in nam namesto poslušnosti tu in tam prav pošteno zagode. Ampak, saj veste: vsakdo med nami je nekoliko drugačen; nič čudnega, ko pa v vsaki duši stanuje malo drugačna ptica. Če pri vas najraje odpira predal zadovoljstva, ste sebi in drugim v veselje. Če pa pogosto odpira predal z jezo, ste gotovo razboritež in rogovilite, vse dokler ga ne zapre. Ptica, ki se slabo počuti, odpira same take predale, da se slabo počutite še vi. In obratno. Ptica, ki se dobro počuti, poskrbi tudi za vaše veselje in zadovoljstvo.

Nadvse pomembno je, da ptici v duši čim skrbneje prisluhnemo. Včasih nas namreč dobronamerno kliče, pa je preprosto ne slišimo. Kakšna škoda! Toliko zanimivega in pomembnega nam ima povedati o nas samih! Zaupala bi nam rada, kakšna občutja zaklepamo v svoje predalčke ter kako se lahko nekaterih znebimo, druge pa naredimo prostornejše. Nekateri ptico slišimo ves čas. Drugi so bolj kot ne gluhi zanjo in je ne slišijo skoraj nikoli. Tretji se je zavedo in slišijo njen glas ter sporočilo enkrat samkrat v življenju. Tedaj, ko je običajno že za vse pozno, prepozno...

Zato ne bi bilo napak, ko bi, dokler je še čas za to, vsaj tu in tam – morda v kaki tihi noči, ko vse okoli nas vlada spokojni mir – prisluhnili lastni ptici v duši, ki jo je težko utišati in ščebeče globoko, najgloblje v nas. To bi lahko bil enostaven, a vendar neprecenljivo dober obet za miren spanec, veder pogled v nov dan in lepši jutri vsakega posameznika ter s tem vseh nas.«

V upanju, da bi se ptice v vseh dušah počutile sprejete, koristne in upoštevane, želim kar se da prijazno, prešerno nasmejano in brezskrbno poletje. Naj ptice v dušah s svojimi krili odrinejo probleme daleč proč. Naj vas nežno božajo in s svojimi kljunčki sleherni dan od jutra do večera žvrgolijo zgolj osrečujoče melodije, mi pa jim po najboljših močeh pomagajmo pri tem!

Ne glede na to, kje boste preživljali najtoplejše dni, prijetno počitnikujte in dopustujte, mnogoštevilni nogo-metni navdušenci in nekoliko manj številne nogometne navdušenke pa si ne pustite vzeti kulturno navijaških in adrenalinskih užitkov ob spremljanju letošnjega sve-tovnega prvenstva. Še prej pa seveda vsem skupaj prijetno branje Novic.

Lep pozdrav do septembra!Simona ANTOLIČ,

odgovorna urednica Novic

3Želimo vam prijetno branje!


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasiloLetnik XIII, številka 46 - 2/2010; v Račah, junija 2010 (poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače)

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČUredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIKJezikovni pregled: Simona ANTOLIČ

Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram Grajski trg 14 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 MariborTisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.

Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na disketi, CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu).Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.

Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Spo{tovani ob~ani, spo{tovane ob~anke!

Naslednje Novice bodo predvidoma iz{le na pragu jeseni, septembra 2010.

Vabimo vas, da sodelujete s svojimi prispevki,ki jih na naslov Ob~ine Ra~e-Fram posredujte

najkasneje do vklju~no petka, 20. avgusta 2010in sicer na disketi, CD, USB klju~u ali

preko elektronske po{te, navedene v kolofonu.

Uredni{tvo


4 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

OBVESTILA, POZIVI, VABILA

POZIVza oddajo vlog za znižano pla~ilo vrtca za otroke,

ki se s 1. 9. 2010 na novo vklju~ijo v vrtec

Obvestilo star{em

Obveščamo vas, da je vloge za znižano plačilo vrtca za otroke, ki se bodo 1. septembra 2010 na novo vključili v vrtec, potrebno oddati od 02. 08. 2010 do vključno 16. 08. 2010.

Starši oddajo novo vlogo le v primeru, da v vrtec ni vključen otrok iz iste družine. Drugače je potrebno obstoječo vlogo le dopolniti.

Vloge lahko starši oddajo:- neposredno na sedežu občine (v času uradnih ur) ali- priporočeno po pošti, na naslov: Občina Rače - Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače.

V skladu s 15. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih se znižano plačilo vrtca uveljavi v občini, kjer ima otrok in vsaj eden od staršev prijavljeno stalno prebivališče, ki v skladu z 2. členom tega pravilnika krije del cene programa za otroka.

Za otroke, ki se vključijo v vrtec med letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo. Če starši zamudijo ta rok, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo.

Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini polnega plačila (to je 80 % cene programa, ki ga otrok obiskuje).

Če starši ne uveljavljajo oprostitve plačila za drugega in nadaljnje otroke, jim pravica do brezplačnega vrtca ni priznana.

Odločba o določitvi plačila preneha veljati v naslednjih primerih:- z dnem izpisa starejšega otroka iz vrtca, če je vključen le en mlajši otrok iz iste družine,- če se spremenijo okoliščine, ki vplivajo na določitev višine plačila,- z vključitvijo drugega otroka v vrtec.V navedenih primerih izda občina novo odločbo.

Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi. Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, lahko začne z obnovo postopka določitve plačila za vrtec po uradni dolžnosti in izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.

Hkrati obveščamo starše, da v kolikor otrok izpolni pogoje za vpis v OŠ po določbah Zakona o osnovni šoli, starši pa izberejo možnost izobraževanja otroka na domu in šoloobvezni otrok obiskuje vrtec, občina zanj ni dolžna plačati



dela cene programa vrtca. Starši v takem primeru plačajo stroške vrtca v celoti (100 %) sami. V kolikor imajo starši v vrtec vključenega več kot enega otroka – v primeru šoloobveznega otroka ni mogoče uveljavljati oprostitve plačila vrtca (katerega del plačila krije občina, del pa MŠŠ). Navedeno ne velja v primeru odložitve šolanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli.

Vloga je vezana na koledarsko leto, kar pomeni, da starši, katerih otroci se na novo vključijo v vrtec s 01. 09.2010, s to vlogo uveljavljajo pravico do znižanja plačilo vrtca le za obdobje od 01. 09. 2010 do 31. 12. 2010.

Starši morajo nato ponovno vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca do 15. novembra 2010, ki pa načeloma velja za celotno koledarsko leto 2011.

Vloga za znižano plačilo vrtca je dostopna na: http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=478 Vloga za oprostitev plačila vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec, je

dostopna na: http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1118 Uradne ure Občine Rače-Fram:Ponedeljek: 08.00 – 12.00 in 13.00 – 15.00 Sreda: 08.00 – 12.00 in 13.00 – 17.00Petek: 08.00 – 13.00

OBČINA RAČE-FRAMPripravila: Martina VODUŠEK

OBVESTILO - Kako pravilno pripraviti in posredovati prispevke za Novice?Čeprav smo prošnje in napotke, kako pravilno pripraviti prispevke za Novice, v našem glasilu objavili že nekajkrat, praksa še prevečkrat pokaže, da ni odveč, da to vztrajno ponavljamo... Torej:- prispevke posredujte pravočasno - zaželeno takoj, ko se nek dogodek zgodi in je o njem mogoče pripraviti

prispevek, vsekakor pa po možnosti pred skrajnim rokom (prispevki, prispeli po roku, bodo zavrnjeni);- v bodoče bo maksimalen obseg posamezne številke Novic 56 strani; ko bo ta kvota zapolnjena, bodo

kasnejši prispevki, četudi bodo prispeli pred iztekom za to določenega roka, objavljeni v prvi naslednji številki glasila;

- prispevke posredujte izključno v elektronski obliki (torej napisane računalniško in sicer v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12);

- napisane prispevke lahko posredujete preko e-pošte ([email protected]), na disketi, CD-ju, DVD-ju ali ključku; če prispevka ne pošiljate preko e-pošte, temveč ga pošljete ali osebno prinesete posnetega na enega izmed ostalih navedenih načinov, obvezno priložite še izpis prispevka;

- dolžina prispevkov naj ne presega ene tipkane strani, če gre za dogodke večjega in širšega pomena, pa največ ene in pol tipkane strani;

- k prispevkom priložite največ 3 – 5 aktualnih fotografij (lahko so v originalu ali v elektronski obliki (izključno .jpg format);

- kadar besedilo obogatite s fotografijami, v tekstu nazorno označite mesto, kamor je potrebno umestiti posamezno fotografijo, h kateri pripišite tudi komentar;

- fotokopije fotografij zaradi slabe kakovosti niso primerne za objavo;- besedilnega dela prispevka in spremljajočih fotografij nikoli ne združujte v Word (pošljite posebej tekst – v

Wordu in posebej fotografije – v .jpg formatu).V primeru kakršnih koli nejasnosti v zvezi s pripravo in posredovanjem prispevkov za Novice vljudno prosim, da me prej kontaktirate (tel.: 02/609 60 28 ali na že naveden e-naslov).

V želji in upanju, da boste prošnje dosledno upoštevali, se vam zahvaljujem za razumevanje in vas s spoštovanjem pozdravljam!

Urednica

Za vsakogar pride ~as,

ko mora zavihati rokave

in na vrh svojega seznama

obvezno uvrstiti sebe.

(Marian Wright Edelman)

Zakaj smo v krizi?

Ker z denarjem, ki ga nimamo,

kupujemo stvari, ki jih ne rabimo,

da naredimo vtis na ljudi,

ki jih ne maramo...


6 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Ogla{evanje pred volitvami – OBVESTILO

Z ozirom na to, da nas letos čaka volilna jesen, vse politične stranke, liste in druge osebe, ki nameravajo kandidirati na volitvah, seznanjamo s tistim delom Odloka o javnem glasilu Občine Rače-Fram (sprejet na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Rače-Fram, dne 12.11.2001, objavljen v MUV, št. 29 – 21.12.2001), ki se nanaša na objavo prispevkov – oglaševanje pred volitvami.

O tem govorita 17. in 18. člen navedenega odloka; oba člena citiramo.

17. členVse politične stranke, liste in druge osebe, ki kandidirajo na volitvah, imajo v času volilne kampanje, ki ga določa

zakon, na voljo določen enak brezplačen prostor, ki obsega četrtino strani glasila. Naročilo volilnega oglasnega sporočila mora biti označeno z navedbo naročnika.

18. členČe stranka oz. kandidat na volitvah želi objaviti dodatna besedila, so ta obračunana po veljavnem ceniku, uvrščena

pa so na straneh plačanih objav in razpisov.

Uredništvo

Poletni izleti v naravo v na{i ob~ini - povabilo

KRAJINSKI PARK RAČKI RIBNIKI – POŽEG IN BOTANIČNI VRT TAL 2000 VABITA

V vročih poletnih dneh se je prav prijetno umakniti kam v naravo. V naši občini je takšnega naravnega okolja dovolj, le da ga premalo poznamo in premalo cenimo. V krajinskem parku je dovolj sence in prijetnih kotičkov, kjer lahko uživamo in se napolnimo z energijo za izzive, ki nas čakajo v vsakodnevnem življenju.

Seveda krajinski park ni poligon za dirkače z avtomobili in motorji. Vsi, ki smo prišli v naravo, si jo želimo čim bolj občutiti, pozabiti na vsakdanje skrbi, spoznavati pestro dogajanje v naravnem okolju. Zato ni odveč spomniti na nujnost obzirnega odnosa do narave in do ostalih obiskovalcev.

Ob nedeljah popoldne lahko vaš izlet popestrite z obiskom botaničnega vrta TAL 2000, kjer se lahko udeležite tudi kakšne prireditve ali predstavitve.

Program prireditev v botaničnem vrtu TAL 2000 za letošnje letoJUNIJ – OKTOBER:

- 06. 06. 2010 ob 15.00 uri: ZDRAVILNE RASTLINE (Roman Hergan)- 20. 06. 2010 ob 15.00 uri: VODNE RASTLINE (Roman Hergan)- 04. 07. 2010 ob 15.00 uri: ŽIVLJENJSKA ENERGIJA IN KAKO JO ZAŠČITITI (Antonija Krajnc)- 11. 07. 2010 ob 15.00 uri: IZDELAVA ŠOPKOV - cvetje, zelenje iz narave ali iz cvetličarn (Mojca Pristavnik iz cvetličarne Zelena pika)- 22. 07. 2010 ob 15.00 uri: PRIPRAVA SONČNEGA ELIKSIRJA (Roman Hergan)- 15. 08. 2010 ob 15.00 uri: KORUZA Zea mays - predstavitev rastline, koruzni piknik (Roman Hergan)- 29. 08. 2010 ob 15.00 uri: NARAVNE KREME IN MAZILA (Patricija Šenekar)- 12. 09. 2010 ob 15.00 uri: SOKOLARJENJE - predstavitev, druženje s sokolarji iz cele Slovenije- 19. 09. 2010 ob 15.00 uri: LIČENJE IN FRIZURE MALO DRUGAČE - z dodatki iz botaničnega vrta (Barbara

Visket – Make up studio Bella, Mojca Celcer - Frizerski studio Mojca)- 03. 10. 2010 ob 15.00 uri: SEMENA, PLODOVI, GOBE iz botaničnega vrta in okolice (Roman Hergan, Anton Poler)- 10. 10. 2010 ob 15.00 uri: KOSTANJEV PIKNIK - zaključek sezone

V vrtu se lahko osvežite s hladnimi pijačami in poskusite kakšen domač zeliščni napitek. Velikokrat se ob mizi zberejo različni poznavalci, ljubitelji narave in razvijejo se zanimive debate, ki jim prisluhnejo tudi drugi obiskovalci. Seveda bomo veseli tudi, če bomo v Talu lahko postregli s kakšnim odgovorom ali nasvetom.

Roman HERGAN



NOVICE O DELU OBÎNE RAÊ-FRAM

Delo v upravi

Ker se pri svojem delu nemalokrat oziroma vedno pogosteje soočam z dilemo in ugotovitvijo, kako različno lahko gledamo na delo v upravi, predvsem pa, kakšne pristope ubiramo pri tem, dovolite, da svoje pomisleke delim z vami.

Moja teza glasi: »Življenje v lokalni skupnosti mora temeljiti na skupnem dobru. Namesto posiljevanja ljudi z umetnimi pravnimi in ekonomskimi formami si je potrebno za vodilo postaviti uspešno upravljanje skupnega dobra s konkretno opredeljenimi omejitvami.«

Ob gori papirja na mizi, številnih elektronskih sporočilih o predpisih v nastajanju, sprejemanju ali tistih, ki so že v objavi, pa se mi nenehno dozdeva, da z mojim pogledom očitno nekaj 'ne štima'.

Zdi se mi namreč, da bi ob množici predpisov vsakdo od nas potreboval profesionalnega bralca predpisov ter iz njih izhajajočih obveznosti in to za vsakdanje življenje. Za delo v upravi, pri katerem pa se že samo po sebi razume, da je uslužbenec na tekočem z vsemi objavami, pa je takšen robot postal že skorajda nujen.

Ob poznavanju dejstva, da objava predpisa omogoča, da smo s pravili seznanjeni, se mi poraja dvom, ali ni to v resnici izgovor? Komu pravzaprav koristi vsakodnevno prebiranje na desetine novih zapisov dokumentov? Že to, da se osredotočaš na svoje strokovno področje, namreč zahteva nemalo napora.

V današnjem času, ko smo dnevno iz različnih okolij informirani o preprostem dejstvu, da je ulivanje betona enostavna stvar, ustvarjanje sožitja med ljudmi v novih naseljih pa je sila zapleteno, se nemalokrat tudi od občine pričakuje, da bo s svojimi predpisi natančno določila pravila bivanja.

Vendar - pravna in siceršnja varnost se vzpostavlja drugače. Pravila bivanja v nekem okolju morajo biti takšna, da jih posameznik razume, ne da bi jih prebral. To so abstraktna pravila, ki so zakoreninjena v družbeni zavesti in za posameznika ne predstavljajo presenečenja.

Prepodrobni predpisi preusmerjajo našo pozornost k formi, stran od življenja.

Samo poglejte, kaj se je zgodilo s preštevilnimi kulturnimi, turističnimi in ekološkimi društvi, ki so krepila družbeni nadzor nad ravnanjem ljudi – prenehala so z delovanjem, saj so pri svojem delu naletela na številne birokratske ovire.

Vem, rečete lahko, da ni primerno, da se kot pravnica branim norm ter tožim spričo novih in novih predpisov, ki jih je težko dohajati, kaj šele pripravljati. Razumem, da je marsikaj od tega nujno zlo. A če bi na občini sledili trendu države, bi se ukvarjali tako rekoč le še s pripravljanjem predpisov, mirno in brez slabe vesti pa bi zanemarili skrb za skupnost kot tako.

Pri pripravi in uporabi predpisov se v občinski upravi trudimo, da izhajamo iz namena sprejetja le-teh; s tem vodilom v zavesti stopamo po poti drugačne poslovne odličnosti, za katero upamo, da jo prepoznavate.

Naš cilj je učinkovito delovanje uprave in občinskih organov, vendar ne le v ekonomskem pogledu, temveč tudi v smislu izboljšanja kakovosti življenja občanov.

Seveda se zavedam obče človeške lastnosti, da je lažje soditi o delu drugih, kot pa pomesti pred domačim pragom, zato vas v želji, da normativna dejavnost naše občine ni kapilarno razvejana, temveč, da nudi le vodila za ravnanje in posledično sožitje, lepo pozdravljam.

mag. Zorica ZAJC – KVAS,direktorica občinske uprave

Usposabljanje za varno delo inpožarno varnost

Zadnji torek letošnjega marca smo se vsi v občinski upravi zaposleni javni uslužbenci in tisti, ki so zaposleni preko programa javnega dela Urejanje in vzdrževanje javnih površin, udeležili usposabljanja iz varnosti pri delu in požarne varnosti, ki se morata občasno obnavljati. Usposabljanje smo organizirali kar v prostorih naše občinske uprave - teoretični del v Beli dvorani gradu Rače, praktičnega iz požarne varnosti pa na dvorišču pred gradom. Usposabljanje je izvedlo podjetje Varnost Maribor d.d.

Zakon o varstvu pred požarom – ZVPoz–UPB1 (Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo) določa, da mora delodajalec poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom. Pri usposabljanju se mora upoštevati nove in spremenjene požarne nevarnosti, posebnosti delovnega mesta ter znanje občasno obnavljati.

Obveznost usposabljanja delavcev za varno delo vsem delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999, 22/2001 in 64/2001), ki določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora


8 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da med drugim:- usposablja delavce za varno delo,- zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno

varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu,

- zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja ter periodične preglede in preizkuse delovne opreme,

- zagotavlja zdravstvene preglede delavcev ipd.Zakon še določa, da mora biti usposabljanje za varno

delo prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvajati po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti.

Oba teoretična dela (tako iz varnosti pri delu kot tudi iz požarne varnosti) smo torej opravili v Beli dvorani, kjer smo poslušali predavatelja iz podjetja Varnost Maribor d.d. in izpolnili testne liste, praktični del iz požarne varnosti pa na grajskem dvorišču, kjer smo spoznali različne vrste gasilnih aparatov in njihovo delovanje ter sami poskusili gasiti požar. Ker zakonodaja zahteva, da je usposabljanje iz varnosti pri delu prilagojeno delovnemu mestu, so zaposleni v režijskem obratu, ki urejajo okolico, opravili še posebej praktično usposabljanje za varno delo z vsemi tipi kosilnic, ki jih pri svojem delu uporabljajo. Ostali praktični del iz varnosti pri delu pa smo vsi zaposleni v občinski upravi morali opraviti še naslednje dni, vsak delavec na svojem delovnem mestu, pri čemer smo prav tako morali izpolniti obrazce o tem usposabljanju in osveženih znanjih. To dokumentacijo smo nato posredovali Varnosti Maribor d.d., ki nam je izdala potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju.

V duhu dobrih medsosedskih odnosov smo na usposabljanje povabili tudi občinsko upravo Občine Starše. Njeni člani so se z veseljem odzvali in se skupaj z nami usposobili za varno delo in za gašenje začetnih požarov, za katere upamo, da jih v praksi nikoli ne bo.

Nataša MARIN

KOMUNALNO-CESTNO GOSPODARSTVO

Živahno na komunalnem podro~ju

V spomladanskih mesecih smo z vso vnemo začeli z izvajanjem del, začrtanih v letnem planu. Predvidena so vzdrževalna in investicijska dela na vodovodnem, kanalizacijskem in cestnem omrežju.

Kot običajno, smo v marcu in aprilu opravili pregled občinskih cest in pogodbenemu izvajalcu CPM d.d. naro-čili sanacijo mrežastih razpok in udarnih jam na asfaltiranih cestiščih ter popravilo bankin. Pred večjimi nalivi smo v sklopu občinskega režijskega obrata po najboljših močeh očistili obcestne mulde, jaške in prepuste. V prvi polovici leta je bilo na novo asfaltiranih ali preplaščenih nekaj cestnih odsekov (Ranče – pod Borovim gajem, Fram – parkirišče pri OŠ, Fram – odsek od OŠ do Bergauerjevih, Rače – cesta proti klavnici) ter hodnikov za pešce (Fram – odsek Pečovnik–Koren, Rače – vzdolž ceste proti klavnici Rače). Seveda ne smemo pozabiti na nadaljevanje gradbenih del na LC Planica – Loka, kjer gre za dveletno investicijo, ki se bo zaključila predvidoma do poletja.

Nizke zimske temperature in plazovi so zahtevali sanacije poškodovanega vodovodnega omrežja. Okvare so v veliki meri odpravili prizadevni sodelavci v režijskem obratu.

Popravilo vodovoda v Ješenci

Vodovodno omrežje smo na nekaterih območjih razširili in tako omogočili uporabo pitne vode iz javnega omrežja nekaterim gospodinjstvom v Rančah, Kopivniku in Framu.

Jeseni leta 2007 smo začeli z zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi. Doslej smo zamenjali dotrajane azbestne cevi vse od Gorice, skozi Podovo in Brezulo ter mimo klav-nice do Gortanove ul. v Račah. Zaradi prevezav in menjave dotrajanih zasunov na glavnih vodih je nekajkrat prišlo do zaprtja vode na večjem območju naselja Rače. Izvajalec del Komunala Slovenska Bistrica je zaprtje objavil na lokalno običajen način preko sredstev javnega obveščanja (radio), vendar je bilo kljub navedenemu s strani občanov nemalo pritožb o samem načinu posredovanja informacij občanom, zato smo se odločili, da bomo v bodoče o vseh večjih delih na javnem vodovodnem omrežju obveščali uporabnike pitne vode tudi preko spletne strani Občine Rače – Fram

Kadar se ena vrata zaprejo,

se odprejo druga.

A tako pogosto, dolgo in s toliko

obàlovanja strmimo v zaprta,

da sploh ne opazimo tistih,

ki se nam odpirajo.

(Alexander Graham Bell)

Nikoli se nisem ni~esar nau~il z govorjenjem,

temve~ s postavljanjem vpra{anj.

(Lu Holc)



(www.race-fram.si). Za nastale nevšečnosti se občanom iskreno opravičujemo in upamo, da do »pomanjkanja in nepravočasnih« informacij v bodoče ne bo več prihajalo.

Poleg rednega vzdrževanja in širitve vodovodnega omrežja ne smemo pozabiti na kanalizacijsko omrežje, kjer se sprotno izvajajo priklopi na javno omrežje. V največji meri gre za naselji Spodnja in Zgornja Gorica, kjer je bila lani zgrajena in marca letos po poskusnem enoletnem obratovanja upravljavcu (režijskemu obratu občine) predana čistilna naprava Gorica, na katero se je doslej priključilo cca 55 % gospodinjstev obeh Goric. Naj ob tej priložnosti apeliram k priključitvi vsa tista gospodinjstva, ki so priklop že poravnala, niso pa še fizično priključena na javno kanalizacijo, da to v najkrajšem možnem času tudi storijo in s tem pripomorejo k čistejšemu okolju.

V Framu smo razširili kanalizacijsko omrežje na dveh odsekih (Veber D. – Domadenik ter dolgo pričakovani in odlašani odsek trase Skrbič – Brglez). S sodelavci v režijskem obratu prosimo občane, da upoštevajo navodila upravljavca in v kanalizacijo odvajajo le odpadne fekalne vode. Med vzdrževanjem čistilnih naprav in črpališč se namreč vse pogosteje soočamo z neljubimi težavami in okvarami, ki so posledica nepremišljenega ravnanja občanov, saj posamezniki javno fekalno kanalizacijo obremenjujejo z odplakami (predvsem gre za odlivanje maščob in raznih odpadnih olj), ki vanjo nikakor ne spadajo, in s tem povzročajo ogromno preglavic biološkim čistilnim napravam, saj lahko že majhne količine pomenijo odmrtje aktivnega blata ter posledično zmanjšajo učinek čiščenja odpadnih voda na sami čistilni napravi.

Oddelek za komunalo in okolje ne skrbi zgolj za vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, temveč vključuje tudi vzdrževalna dela na pokopališču v Framu. Da bomo na urejenost gledali s ponosom, smo v preteklih mesecih odstranili dotrajano žično ograjo in razraščene ciprese ter jih nadomestili z namestitvijo nove ograje ter zasaditvijo cipres. V kratkem je predvidena tudi postavitev nove fontane na zgornjem delu pokopališča v Framu.

Žal moram tudi tokrat pisati o odlaganju odpadkov na neprava mesta. V veliko zadovoljstvo mi bo, ko ne bo potrebno pred vsakim izidom občinskih Novic vedno znova pisati o tej pereči problematiki. Imamo okoljske akcije »Od vrat do vrat«, »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, pa delovanje zbirnega centra v Račah vsako sredo in soboto, odvoze ločenih odpadkov z zbirnih mest širom naše občine (kar 78 lokacij!), sprotno tedensko odvažanje kesonov z deponij, redne odvoze gospodinjskih odpadkov s strani Snage ter brezplačen odvoz salonitnih plošč, itd… Le sprašujem se lahko, kaj naj še naredimo, da nevarni in vsi ostali odpadki ne bodo ležali v naravi? Bodo resnično le globe komunalnega inšpektorja dale rezultate? Prepričan sem, da zmoremo poskrbeti za pravilno odlaganje odpadkov in da je, če to hočemo, naša ozaveščenost na visokem nivoju. Dokažimo vendar sosedom, soobčanom in vsem tistim, ki redno ali občasno obiščejo našo lepo občino, da nam je mar za urejenost okolja!

Da pa končam bolj optimistično, naj povem, da je aprilska vseslovenska akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« tudi v naši občini naletela na dober odziv, saj se je je udeležilo vzpodbudno število prostovoljcev (okoli 17 % celotne populacije), kar je vredno javne pohvale.

Samo RAJŠP

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Novosti in zanimivosti

Na področju družbenih (negospodarskih) dejavnosti, kamor prištevamo predšolsko vzgojo, šolstvo, zdravstvo, kulturo, socialno varstvo, raziskovanje, šport ter dejavnost društev, je dogajanje vselej živahno, delo pa pestro in obsežno, saj se področje posredno ali pa povsem direktno dotika domala vseh občanov, od najmlajših do najstarejših. Zato mu tudi v občinskih Novicah običajno namenimo precej prostora.

Če kdaj, pa letos gotovo ni nobene dileme o tem, katera informacija in aktivnost je v letu 2010 na tem področju najpomembnejša – nedvomno sta to načrtovani investiciji v izgradnjo novih vrtcev (z jasličnimi oddelki za najmlajše) v Račah in Framu, ki sta predvsem s strani staršev predšolskih otrok že zelo težko pričakovani. Prizadevanja, ki jih že lep čas vlagamo v pridobitev vse ustrezne in potrebne dokumentacije za gradnjo (za Rače vse to že imamo in smo v fazi izbire izvajalca, v Framu pa istočasno teče postopek zazidalnega načrta, nakupa zemljišča in projektiranja) in v oplemenitenje rezerviranih proračunskih sredstev s sofinancerskimi sredstvi iz naslova prijav na razpise za državna oz. evropska sredstva, gredo v smer, da bi se začetku izgradnje novega vrtca v Račah (za športno dvorano) čim prej pridružil tudi začetek gradbenih del za zagotovitev novega vrtca v Framu. Ker se predvsem okoli slednjega pojavlja veliko špekulacij in dezinformacij, naj povemo, da aktivnosti za začetek obeh investicij tečejo v skladu s planom.

Ko bodo dejansko izpolnjeni vsi pogoji za položitev temeljnega kamna za nove prostorske pridobitve na področju predšolske vzgoje in bodo v Račah, nato pa še v Framu na omenjenih gradbiščih zabrneli delovni stroji, vas bomo o napredovanju teh težko pričakovanih in pomembnih investicij z veseljem in podrobneje obveščali.

V nadaljevanju pa se tokrat ozrimo še na druge

aktualnosti:

OTROŠKO VARSTVO:POZOR – v prvi polovici avgusta bo za otroke, ki • bodo s 1.9.2010 na novo vključeni v vrtec, čas za vložitev vlog za znižano plačilo vrtca oz. za dopolnitev obstoječih


10 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Starše predšolskih otrok, ki bodo s šolskim letom 2010/11 na novo pričeli obiskovati vrtec, želimo še na tem mestu opozoriti na obvestilo – poziv, ki je objavljen v rubriki »Obvestila, pozivi, vabila«, na straneh 4 - 5.

Ne spreglejte obvestila in skrajnega datuma za pravočasno vložitev vlog!

Z novim šolskim letom 2010/11 v naši občini znova • dva dodatna oddelka vrtca – v Račah 7, v Framu 6 oddelkovSpomladanski vpis v naša vrtca je pokazal potrebo po

formiranju kar 13-ih oddelkov (7 v Račah in 6 v Framu) predšolske vzgoje v naslednjem šolskem letu (2010/11), kar pomeni dva oddelka več kot v letošnjem šolskem letu, ko jih deluje skupno 11 (5 v Račah in 6 v Framu). Praksi zavoda OŠ Fram, ki je v minulih dveh letih iz 3 prešel na 6 oddelkov vrtca, od katerih 3 starejše skupine predšolskih otrok gostujejo v šolskih prostorih, bo v šolskem letu 2010/11 sledila tudi OŠ Rače, ki bo zaradi upada števila oddelkov v šoli in sočasnega povečanja števila predšolskih otrok dosedanji učilnici spremenila v igralnici.

Podatki o letošnjih novih vpisih otrok v vrtce na eni in podatki o všolanju dosedanjih vrtčevskih otrok na drugi strani kažejo, da bo vrtec Rače (na lokacijah Nova ul. 5 in Grajski trg 1) od septembra letos obiskovalo skupno 128 otrok, vrtec Fram (na lokacijah Fram 171 in Fram 51) pa 108. To je vsekakor lep obet ne le za zasedenost obeh vrtcev po realizaciji novogradenj na področju obeh krajevnih skupnosti, temveč tudi za nadaljnji obstoj in razvoj šolstva v naši občini.

Ekonomska cena v naših vrtcih, ki je nespremenjena • že poltretje leto (od 1.1.2008), ostaja na enaki ravni tudi v bodočeLokalna skupnost kot ustanoviteljica zavoda, ki izvaja

vzgojo in varstvo predšolskih otrok, na podlagi določb Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakona o vrtcih zagotavlja tudi sredstva za delovanje vrtcev. Sredstva zagotavlja v višini razlike med ekonomsko ceno (v nadaljevanju: EC) programov predšolske vzgoje ter plačilom staršev. Veljavna EC pa je tudi osnova za višino plačil staršev, ki se določi glede na njihove dohodke in premoženje ter lestvico, ki starše uvršča v plačilne razrede od 1. (najnižji plačilni razred, ki pomeni obvezo plačila 10 % EC programa vrtca) do 8. (najvišji plačilni razred, ki pomeni plačilo 80 % EC – polno plačilo).

Določbe Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, med drugim govorijo tudi o tem, da se uskladitev cen po elementih, ki jih določa metodologija tega pravilnika, praviloma opravi enkrat letno, glede na letne rasti kalkulativnih elementov cene.

Veljavne EC programov v enoti vrtca Rače in Fram so sledeče:

I. starostno obdobje (do 3 let) =417,23 EUR;II. starostno obdobje (nad 3 leti) =292,47 EUR.V občini Rače-Fram obstoječe cene veljajo že poltretje

leto, natančneje od 1. januarja 2008, čeprav je v tem obdobju prišlo do precejšnih sprememb, ki so vplivale na rast stroškov in posledično višanje dejanske EC.

Najpomembnejši med njimi so:- nova razvrstitev delavcev v plačne razrede – t. i. odprava

nesorazmerij v osnovni plači (rast stroškov dela),- zvišanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja

zaposlenih (rast stroškov dela),- rast življenjskih stroškov (zvišanje materialnih stroškov

delovanja vrtca).Razen navedenih sprememb je v vmesnem času prišlo

tudi do nove organizacijske okoliščine, to je formiranja kombiniranih oddelkov (vanje so vključeni starostno mešani otroci I. in II. starostnega obdobja, zanje pa, v primerjavi z drugimi skupinami, veljajo nekoliko drugačni normativi glede števila otrok za oblikovanje oddelka) kot posledice občutnega povišanja števila vpisanih otrok v oba vrtca. Cena za te nove oddelke zaenkrat ni posebej določena, zato se obračunava v odvisnosti od dejanske otrokove starosti; za otroke do dopolnjenih 3 let velja cena I. starostnega obdobja, za starejše cena II. starostnega obdobja.

Zaradi vsega navedenega je Občina Rače-Fram, na osnovi podatkov obeh šol (v njunem sklopu delujeta enoti vrtcev), v prvi polovici letošnjega leta pripravila izračun novih, dejanskih EC oddelkov v naših vrtcih. Pri tem je upoštevala potrjeno sistemizacijo delovnih mest na področju predšolske vzgoje in izhajala iz dejstva, da so vsi oddelki zapolnjeni nad republiškim normativom in v skladu s povišanim občinskim normativom (republiški normativ, povečan za 2 otroka na posamezen oddelek), kar pomeni porazdelitev skupnih stroškov na maksimalno število enot in s tem nižjo ceno na enoto (otroka).

Upoštevajoč navedeno je bilo izračunano, da v povprečju znaša:

- dejanska EC za I. starostno skupino =419,78 EUR (dvig sedanje cene za 0,61 %),- dejanska EC za kombinirani oddelek =342,71 EUR (sedaj samostojne cene za ta oddelek nimamo),- dejanska EC za II. starostno skupino =304,81 EUR (dvig sedanje cene za 4,22 %).

Občinski svet Občine Rače-Fram je tovrstno gradivo uvrstil na dnevni red svoje 28. redne seje. Kot je nakazovalo že večinsko mnenje predhodno izvedene seje članov Odbora za družbene dejavnosti, je tudi med predstavniki občinskega sveta prevladalo stališče, da v teh recesijskih časih ni modro dodatno obremenjevati družinskih proračunov in da naj se to stori, če bo potrebno, iz občinske mošnje.

ŠOLSTVO:Občina Rače-Fram za potrebe učencev OŠ Fram iz • najbolj odročnih področij kupila novi kombibusDa, leta bežijo in za cel ducat se jih je že nabralo od

tedaj, ko je OŠ Fram za prevoz tamkajšnjih učencev iz najbolj odročnih področij občine (pa tudi za ostale izredne potrebe učencev – prevozi na tekmovanja ipd.) dobila kombibus, ki je v tem času prevozil dobrih 171.000 km in se ga bo spominjalo kar nekaj generacij vozačev.

Zaradi stroge zakonodaje, ki velja na področju prevozov šoloobveznih otrok/mladoletnih oseb, je bilo letos pot-rebno razmisliti o nakupu novega kombibusa.



V pomladnem času je bil objavljen javni razpis in posledično izbran ponudnik - dobavitelj. V mesecu maju je bila z njim podpisana pogodba, najkasneje do začetka novega šolskega leta pa bo novi kombibus, ki bo financiran iz občinskega proračuna, že ponosno stal na šolskem dvorišču in v polni pripravljenosti čakal, da ga zasedejo učenci ter se s pomočjo šolskega hišnika – šoferja z njim odpeljejo na prvo zaresno vožnjo.

Izveden javni razpis za realizacijo šolskih prevozov • za naslednje štiriletno obdobjeS šolskim letom 2009/10 se je izteklo štiriletno

obdobje, v katerem je, na osnovi javnega razpisa in na njem ponujene najugodnejše cene, ob izpolnjevanju vseh ostalih potrebnih pogojev, šolske prevoze za potrebe učencev obeh naših šol (OŠ Rače, OŠ Fram) opravljajo podjetje Globus d.o.o.

Pogodbeni avtobusni prevoznik za potrebe OŠ Rače dnevno opravi 62 t.i. polnih km (relacije, na katerih dejansko prevaža učence), za potrebe OŠ Fram pa 85 polnih km.

Občina Rače-Fram, po sklepu občinskega sveta, že vsa leta financira vse šolske prevoze (na vseh relacijah; po veljavni zakonodaji je dolžna financirati le prevoze učencev, ki so od matične šole oddaljeni nad 4 km ter prevoze prvošolcev, medtem ko imajo učenci višjih razredov, ki so od matične šole oddaljeni pod 4 km, pravico do brezplačnega prevoza le, če je po ugotovitvi pristojnega organa za preventivo v cestnem prometu na poti v šolo ogrožena njihova varnost), kar na letni ravni predstavlja dokaj visok strošek (po ZR/2009 je ta znašal nekaj preko 109.000,00 EUR; v ta znesek so všteti tudi stroški delovanja šolskega kombibusa za potrebe OŠ Fram ter prevozi naših otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalne zavode izven naše občine; odhodek, ki se je lani nanašal zgolj na v razpisu izbranega pogodbenega avtobusnega prevoznika, je znašal dobre tri četrtine celotne relizacije na tej postavki).

Na osnovi javnega naročila, ki je v času priprave tega prispevka še v teku, bo izvajalec šolskih prevozov v naši občini za naslednje 4-letno obdobje znan do začetka počitnic. Ne glede na to, kdo to bo, upamo in pričakujemo, da bodo prevozi v šolo in iz nje za naše učence še naprej izvajani kakovostno in varno.

ZDRAVSTVO:Ukinitev terminalov za potrjevanje kartic zdravstve-• nega zavarovanja - informacijaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se

je letos lotil izvedbe projekta uvedbe on-line sistema in prenove kartice zdravstvenega zavarovanja. Z zaključkom nacionalne uvedbe projekta in prehodom vseh izvajalcev na on-line način poslovanja potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja ne bo več potrebno.

Zato je ZZZS pomladi začel z odklapljanjem in odstranjevanjem samopostrežnih terminalov; v naši občini sta bila nameščena dva, eden v Račah in eden v Framu, oba v tamkajšnjih zdravstvenih postajah.

Prvi podatki in vtisi o in rezultatih izvajanja dejav-• nosti zobozdravstvene nujne pomoči v nočnem času1. julija 2009 je v Zdravstvenem domu dr. Adolfa

Drolca Maribor (v nadaljevanju: ZD) pričela z delom dejavnost zobozdravstvene nujne pomoči v nočnem času (v nadaljevanju: ZNMP). Na osnovi sklenjene pogodbe med ZD in občinami soustanoviteljicami, med katere sodi tudi Občina Rače-Fram, dejavnost sofinanciramo občine ustanoviteljice ter s participacijo tudi pacienti, razen otrok do 18. leta starosti.

ZNMP deluje v pritličnih prostorih zdravstvenih ambulant na Svetozarevski ulici 21 v Mariboru, vsak dan med 20. in 24. uro.

Iz poročila ZD za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2009 je razvidno, da je ZNMP potrebovalo 1.320 pacientov (podatek je skupen za vse občine, soustanoviteljice ZD), med njimi 162 predšolskih in šolskih otrok.

Kar zadeva frekvenco obiskov, prve lanskoletne izkušnje kažejo, da je število obiskov med delovnikom manjše, medtem ko se konec tedna in ob vikendih število pacientov poveča, povečan obisk pa je zabeležen tudi med prazniki.

Čeprav organizacijo oz. izvajanje ZNMP spremljajo tudi vnaprej predvideni in nepredvideni problemi (npr. pojav nalezljivih bolezni, med katerimi je nekaj že »starih znank«, nekaj pa se jih pojavlja na novo, vse to pa terja zahtevnejše in s tem dražje pristope – zaščitna oblačila, tro-slojne zaščitne maske, dvojne zaščitne rokavice in po možnosti zdravstveni material za enkratno uporabo), želje in upanja pacientov z nenadnimi zoboboli govorijo v prid temu, da ta služba ostane v obliki, kot je zaživela.

»Zdrav človek ima tisoč želja, bolan le eno …«• Takole o največji in poglavitni vrednoti življenja ter

neprecenljivem pomenu zdravja na kratko, a zelo jasno in še kako resnično pravi znan pregovor. Vsi si želimo biti in ostati zdravi, vitalni, dobrega počutja in ugodno psiho-fizično kondicijo obdržati čim dlje v zrela leta in starost. To nenazadnje tudi moramo, saj, če sedanje in bodoče generacije zaposlenih želimo delati do šestega križa ali še dlje, da bi morebiti nekoč celo dočakali upokojitev, nimamo nobene druge alternative.

Od tu dalje bi lahko na temo zdravstva, ki že samo po sebi marsikdaj krepko buri duhove, pisala na dolgo in široko, pa – ne bom. Verjamem namreč, da imamo vsi svoje poglede, stališča, pa tudi kakšne manj ali bolj dobre izkušnje.

Kakorkoli že, o nečem ni nikakršnega dvoma: dr. Dorjan Marušič v vlogi zdravstvenega ministra gotovo ne bo imel časa za dolgčas. K temu bomo pripomogle tudi občine, čla-nice Skupnosti občin Slovenije (SOS), katere predstavniki so novemu ministru na majskem sestanku predstavili poglede in pričakovanja, hkrati pa želeli slišati njegove načrte na področju, kjer smo občine v preteklosti imele kar nekaj težav. Pri tem so predstavniki SOS izpostavili predvsem problematiko izvajanja novele Zakona o zdrav-stvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (vodenje postopkov in financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja po 21. točki 15. člena), problematiko podeljevanja koncesij ter perečo problematiko pomanj-kanja zdravnikov (problem tudi pri nas!).


12 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Če sem se v zapisu tokrat zavestno izognila poglobitvi v občutljivo področje zdravstva in našemu odnosu do njega ter njegovih izvajalcev, pa si – takole za razmislek - privoščimo vsaj nekaj sproščujočega branja na to temo, ki naj na vas učinkuje izključno humoristično in vam kotičke ustnic razpotegne v nasmeh. Tako pač, kot se ob podatku, da je avtor zapisa nihče drug kot Tone Partljič, nenazadnje spodobi (prispevek je bil v skenirani obliki prejet po e-pošti, zato, žal, ne poznam in ne morem navesti njegovega prvotnega vira):

SOCIALNO VARSTVODo sredine maja 2010 v tem letu vloženih 24 vlog za • prispevek za novorojenceObčina Rače-Fram je leta 2002 med drugim sprejela

tudi Pravilnik o denarnem prispevku za novorojence, po katerem so starši novorojencev s stalnim prebivališčem v naši občini iz občinskega proračuna upravičeni do denarnega prispevka ob rojstvu otroka, ki trenutno znaša 150,00 EUR za prvega in/ali drugega ter 300,00 EUR za tretjega in vse nadaljnje otroke.

Od začetka tega leta pa do sredine maja, ko pripravljam ta zapis, je bilo vloženih 24 vlog za prispevek za novorojenca, kar ob predpostavki podobnega trenda natalitete napoveduje, da bo leto 2010, kar zadeva število rojstev, nekje v povprečju večine predhodnih, ko smo zabeležili med 50 in 60 rojstev (izjema je bilo leto 2008, ki po številu rojstev velja za rekordno in se je to odrazilo tudi na številu vloženih vlog za prispevek za novorojence; prejeli smo jih 72).

Vse letošnje doslej vložene vloge so bile ugodno rešene.In še podatki o naših najmlajših (glede na to, da imajo

starši pravico uveljavljati denarni prispevek za novorojence v roku šestih mesecev po rojstvu otroka, je bilo nekaj otrok, za katere so bile vložene vloge v letošnjem letu, rojenih lani): Jure Margeta, Žan Uranjek, Deja Plečko, Vid Kerle,

Neli Voglar, Lucia Vindiš Knez, Jaša Plajh Štrman, Tilen Repnik, Selma Dibrani, Luka Grbić, Taj Ribič, Ela Skodič, Taja Lešnik, Sara Kacjan, Adrijana Špindler, Jaka Vogrin, Lina Varl, Jerneja Šnuderl, Ajda Lah, Lan Petrovič, Jaka Semenič, Urban Kolbl, Lara Rošer, Nina Mironov.

Med navedenimi gre v 6 primerih za prvega, v 14 primerih za drugega, v 2 primerih za tretjega ter v 2 primerih za četrtega otroka družine.

Mladim staršem in njihovim nadebudnežem želimo čim več trenutkov družinske sreče!



Proračunska sredstva za subvencionirano letovanje • otrok v Poreču in Punatu letos še povečanaGospodarska kriza, recesija in pomanjkanje sredstev za

golo preživetje so besede in pojavi, katerih posledice tudi marsikatera družina v naši občini pošteno občuti na svoji koži. Žal socialna stiska že lep čas ni zgolj nek abstrakten, oddaljen pojem, temveč dejstvo, ki obstaja in nas obkroža tukaj in zdaj. Še več – stisk je čedalje več in so čedalje globlje.

Zato smo pri pripravi občinskega proračuna za leto 2010 za področje socialnega varstva sredstva planirali še posebno tenkočutno, zavedajoč se, da imamo na tem področju kot lokalna skupnost veliko odgovornost in tudi veliko priložnost. Pustimo na tem mestu vnemar pomisleke (in, da ne bo pomote, v nekaj primerih povsem upravičene kritike, ki se jim pridružujemo) tistih, ki se bodo takoj spomnili in komentirali, da mnogi namensko »blefirajo«, za svoje koristi in nenasitne apetite hodijo »preko trupel« in izkoriščajo zakonske luknje (prikrivanje dejanskega finančnega in premoženjskega stanja, zlorabe spričo nerealno prijavljenih in uveljavljanih družinskih statusov), temveč se ozrimo okoli in priznajmo, da obstajajo tudi drugi, ki jih življenje na koncu prvega desetletja 21. stoletja resnično močno tepe, že kar biča. Take, katerih življenje je zaradi takih ali drugačnih vzrokov životarjenje iz dneva v dan. Morda so zboleli, morda izgubili službo in z njo dohodke, neredko celo oboje… In ne, ne si vzvišeno domišljati, da se to lahko zgodi le »onim«, nam pa ne! In ko se zgodi, moramo vsi jesti, tako zdravi kot bolni, tako zaposleni kot iskalci zaposlitve, tako veseli kot žalostni. In prav vsi bi radi, da bi bilo v življenju čim manj senčnih in čim več sončnih dni.

Res je, imamo institucije (npr. centre za socialno delo) in humanitarne organizacije (Rdeči križ, Karitas ipd.), ki lahko pomagajo in ki to tudi počno. Vendar – ali je to dovolj? In če je dovolj, je dovolj zgolj za preživetje ali tudi za kaj več?

Občina Rače-Fram si po svojih močeh prizadeva, da bi vsaj delno olajšala situacijo občanom, ki so se znašli v stiski, nekaj pravic pa je splošnih, ki jih lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobi vsak, ne glede na socialni položaj (med slednje sodijo predvsem pravica do uveljavitve prispevka za novorojenca, pravica do brezplačne otroške prehrane do 4 mesecev otrokove starosti oz. v primeru potrebe po dietetični prehrani do dopolnjenih 18 mesecev ter pravica do žepnine, ki znaša 40,00 EUR mesečno in jo lahko od letošnjega šolskega leta dalje uveljavijo vsi dijaki in študentje.

Z ozirom na to, da se bliža poletje in z njim zaključek šole, ko bi se tako otroci dobro situiranih staršev kot oni, ki nimajo ugodnih finančnih možnosti ali morajo pod domačo streho celo pomagati tolči revščino, želeli naužiti počitniških – predvsem obmorskih - radosti, nas veseli podatek, da je v letošnjem proračunu za regresirana letovanja otrok v VIRC Poreč (organizator in izvajalec: Zveza prijateljev mladine Maribor) in MPD Frankopan Punat (organizator in izvajalec: Območno združenje RK Maribor) na voljo 14.000 EUR, kar, v primerjavi z letom poprej, ko je Občina Rače-Fram z razpoložljivimi sredstvi (so)financirala letovanje 75 mladim občanom (s socialno in/ali zdravstveno indikacijo), pomeni skoraj 10 % odstotno rast.

Vsem otrokom in mladostnikom želimo lepe, nasmejane in brezskrbne počitnice ter zvrhan koš nepozabno lepih počitniških radosti!

Branku Hojniku smo pomagali do nove kopalnice, • ki bo prilagojena njegovim posebnim potrebamSkromen, kot je, 26-letni Branko Hojnik iz Loke pri

Framu do letošnje pomladi, ko smo zanj in njegovo nesrečno zgodbo izvedeli iz drugih tiskanih medijev, ki so poročali o izvedeni dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup novega invalidskega vozička, matične občine nikoli ni poprosil za nikakršno pomoč.

»V prometni nesreči, ki se je zgodila poleti 2005, sem utrpel hujšo poškodbo hrbtenjače. Prišlo je do popolne prekinitve živčnega sistema, zaradi česar sem odtlej od pasu navzdol popolnoma hrom. Zdravstveno stanje po poškodbi se ni izboljšalo.

Živim pri starših, ki pomagajo po najboljših močeh, kar pa ni lahko, saj nas je skupno sedem otrok (imam še pet bratov in sestro). Želim se zaposliti. Po poklicu sem ekonomski tehnik.

Že nekaj časa si želim kopalnico, ki bi bila prilagojena posebnim potrebam paraplegika. To bi mi omogočilo samostojnejšo vsakodnevno nego in s tem delno olajšalo življenje v invalidskem vozičku,« je med drugim napisal Branko, ko smo z njim vzpostavili kontakt in mu predla-gali, naj na Občino Rače-Fram naslovi vlogo za pomoč, saj bi mu tudi mi radi pomagali v stiski in situaciji, ki mu je v dobršni meri prekrižala načrte ter trajno spremenila življenje.

Ponujene roke je bil nadvse vesel in jo je s hvaležnostjo sprejel. »Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga,« smose zavedali in se potru-dili po najboljših močeh. Tako je od prvega telefonskega stika z Brankom do nakazila izredne denarne social-ne pomoči na njegov bančni račun (z vmesno vložitvijo in rešitvijo vloge) minil le dober teden.

Branko Hojnik iz Loke, ki ga je prometna nesreča pred 5 leti za vselej prikovala na invalidski voziček


14 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Sredi maja 2010 je bilo še bolj malo videti, a je Branko fotografijo vseeno z veseljem poslal - v tem prostoru bo prav kmalu njegova bodoča kopalnica, ki bo narejena tudi s pomočjo Občine Rače-Fram in mu bo omogočila samostojnejšo vsakodnevno nego

In kaj smo še izvedeli o Branku?Najprej to, da je pred tistim groznim trenutkom, ki ga

ne privošči nikomur, živel in se navduševal nad stvarmi, ki so blizu večini mladih in manj mladih. Užival je v kolesarjenju, nogometu in planinarjenju. To pa so, poleg vsakodnevnih gibalnih potreb, aktivnosti, pri katerih potrebuješ zdrave noge. Tudi zato, ker se je moral vsemu temu čez noč odpovedati, močno obžaluje nekoliko premočan pritisk na plin, ko se je, utrujen od dela, tistega usodnega večera želel čim prej vrniti domov…

»Najprej si rečeš, da si lahko srečen, da si ostal živ, potem se počasi začneš zavedati, kaj se ti je zgodilo. In je šok. Ko recimo gledaš svoje noge, ki jih ne čutiš in jih ne moreš premakniti. Ampak naprej ne pomisliš na najhujše. Misliš, da bo boljše. Da boš lepega dne spet stal na svojih nogah, da boš lahko delal vse tisto, kar si nekoč,« pripoveduje Branko. »Potem pa ti zdravnik pove, da ne bo tako. Da boš vse življenje priklenjen na invalidski voziček. Da ne boš nikoli več stal na svojih nogah in da še marsikatere funkcije, ki si jo prej z lahkoto, ne boš mogel več opravljati. In še vedno prav ne verjameš.«

Sam je to dojel šele na rehabilitaciji v Soči. »Tam sem se moral učiti na novo živeti. Takrat sem v bistvu dojel, kaj se mi je pravzaprav zgodilo. In res je bilo hudo. Res sem bil na tleh. Res pa je tudi, da sem v Soči srečal veliko meni podobnih ljudi. In takšnih, ki so imeli še hujše posledice,« se spominja. Pri njem so vsaj roke normalno delovale in tudi z glavo je bilo vse v redu. Slišal in govoril je, lahko je premikal glavo, lahko je mislil in razmišljal - tudi o tem, kako se prilagoditi na nov način življenja. »Najprej je bilo treba urediti bivalne prostore,« pojasnjuje. »Postaviti je bilo treba klančino, zamenjati oziroma razširiti vrata, prilagoditi kopalnico za moj voziček in moje potrebe. Treba je bilo namestiti držala, pa tudi v moji sobi je bilo treba marsikaj prestaviti, odstraniti, pa na novo postaviti. Ni bilo malo dela. In ni bilo poceni,« pove z mešanico grenkobe in zmagoslavja, da je vendarle zmogel premostiti najhujše in na novo začrtati življenjsko pot.

Branko je lani uspešno končal šolo, zdaj pa išče zaposlitev - skupaj z Zavodom za zaposlovanje in mariborskim oddelkom Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, kjer je sicer vsak dan med 7. in 13. uro. Tam ima

namreč simulirano delovno mesto ekonomskega tehnika in tam se pripravlja tudi na službo, upajoč, da jo bo nekoč dejansko dobil.

Tudi Branko, kot večina mladih, svoj prosti čas rad preživlja v družbi računalnika

Branko se v službo vozi s prilagojenim avtomobilom. »Prav vesel sem, da ga imam. Zame je namreč nadomestilo za noge. Dokler ga nisem imel, sem bil vezan na druge, zdaj pa sem spet odvisen sam od sebe. To je veliko vredno,« je dejal.

Veseli nas, da bo kmalu tako tudi pri vsakodnevni osebni negi, ki jo bo v novi kopalnici lahko opravljal samostojneje.

Simona ANTOLIČ

Upo{tevaj, da velike ljubezni in veliki dose`ki zahtevajo velika tveganja.

Ko kaj izpu{~a{, nikakor ne izpusti vsaj poduka...

Sledi temu: spo{tuj sebe, spo{tuj druge in prevzemi odgovornost za svoja dejanja.

Ne dovoli, da manj{e pri~kanje po{koduje veliko zvezo.

Ko spozna{, da si naredil napako, nemudoma za~ni s koraki, s katerimi jo popravi{.

Vsak dan si vzami nekaj ~asa za lastno samoto.

Odpri roke spreminjanju, a ne izpusti lastnih vrednot.

Zapomni si, da je ti{ina v~asih najbolj{i odgovor.

Ljube~e vzdu{je v tvojem domu je temelj tvojega ìvljenja.

Ko se ne strinja{ s tistimi, ki jih ima{ rad, se spoprijemi samo s teko~imi zadevami. Ne vleci na plano preteklosti.

Deli tisto, kar ve{ in zna{. To je na~in, da doseè{ nesmrtnost.

Najbolj{a zveza je tista, kjer ljubezen drug do drugega preseè èljo drugega po drugem.

Sodi svoj uspeh po tem, ~emu si se moral odpovedati, da si ga dosegel.



AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL

OŠ Ra~e - VRTEC RAÊ

V vrtcu je zelo zanimivo

Pozdravljeni!Čas hitro beži in spet smo tukaj z našimi novicami in

utrinki iz vrtca. V času, ko se nismo oglasili, se je namreč pri nas znova dogajalo veliko zanimivega.

Izvajali smo pravljične urice za otroke II. starostnega obdobja, ki sta jih vodili vzgojiteljici Vesna Savnik in Jasmina Ogrizek, potekale pa so v času govorilnih ur.

OŠ Rače nam je letos ponovno vsak teden omogočila uro telovadbe v športni dvorani, ki smo jo vsak torek med 10. in 11. uro z veseljem uporabljali, si razgibali telo in se naužili velikega prostora z zanimivimi rekviziti.

V mesecu marcu smo v vrtec povabili starše in jim z veseljem pokazali, kaj vse znamo zapeti in zaplesati. Mislim, da smo jih lepo presenetili s svojo ustvarjalnostjo in znanjem.

Naš vrtec se je 17. aprila z veseljem priključil vseslovenski čistilni akciji “Očistimo Slovenijo v enem dnevu”. Na sobotno jutro smo se v lepem številu zbrali pred vrtcem – zaposleni ter naši malčki in njihovi starši, ki so nam z obilico dobre volje pomagali očistiti okolico vrtca.

Naš najmlajši udeleženec čistilne akcije

Po končanem delu smo se skupaj posladkali, otrokom pa podarili skromna darilca in posebne medalje: “PRIJATELJI NARAVE”.

8. maja smo se, skupaj z otroki in starši, zjutraj odpravili na izlet v živalski vrt Ljubljana. Tam smo si ogledali veliko različnih vrst živali. Otroci so kljub slabšemu vremenu v živalskem vrtu uživali, saj je bil ogled voden in so se lahko nekaterih živali tudi dotaknili (kraljevega pitona, agame, kunca, grlice, tenreka).


16 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Pomembno je bilo predvsem to, da so otroci aktivno preživeli cel dan s svojimi starši, vzgojiteljicami in prijatelji. Večina otrok se je ta dan prvič peljala z vlakom, kar je bilo za njih posebno doživetje.

Naši “mini maturanti” so se predstavili s svojo himno v soboto, 15. maja, na OŠ Rače. Kot do sedaj že nekaj let, so v spomin prejeli svojo najljubšo risbo, uokvirjeno, v spomin na vrtec.

Nastopu “mini maturantov” je sledil pohod “treh generacij” po krajinskem parku do lovskega doma in nazaj. Pohoda smo se zaradi slabega vremena udeležili le najbolj vztrajni, ki nam dež ni predstavljal prevelike ovire.

Nekaj pohvalnih besed je potrebno nameniti tudi našim malim pevcem iz pevskega zborčka “Smehec”, ki je nastopil na 10. reviji pevskih zborov občine Rače-Fram, ki je bila letos v Framu. Ponosno, veselo in lepo kot slavčki so zapeli tri pesmi ter si zaslužili zares gromek aplavz.

Ob koncu pa naj z vami delim še razveseljiv podatek o povečanem vpisu otrok v vrtec Rače. Starši so namreč na aprilskem vpisu za novo šolsko leto vpisali veliko število novincev (59), zaradi česar so obstoječe kapacitete našega vrtca postale premajhne za vse malčke, ki bodo s septembrom potrebovali predšolsko varstvo in vzgojo. Na predlog vodstva šole in po dogovoru z občino se bosta tako s šolskim letom 2010/11 skupini najstarejših otrok predčasno preselili v šolske prostore. Upamo, da se bomo kljub temu veliko srečevali in še naprej dobro sodelovali, saj bodo malčki starejše prijatelje zelo pogrešali.

Z ozirom na navedeno bodo v stavbi vrtca z novim

šolskim letom 3 skupine I. starostnega obdobja (do 3 let) in 2 skupini II. starostnega obdobja (otroci v starosti od 3 do 4 let), preostali 2 skupini II. starostnega obdobja (otroci v starosti od 4 do 5 let) pa bosta gostovali v šolski stavbi in verjamem, da se bodo otroci tam prav imenitno počutili. Takšne začasne rešitve reševanja prostorske stiske smo veseli predvsem zato, ker je s tem dana možnost vključitve v vrtec velikemu številu otrok, ki bi sicer ostali brez varstva ali bi tega morali poiskati drugje.

Seveda pa vsi otroci, starši in zaposleni komaj čakamo, da se letos resnično začne udejanjati projekt izgradnje novega vrtca, ki ga vsi nestrpno pričakujemo.

Jolanda BOROVNIK,vzgojiteljica

OŠ Fram – VRTEC FRAM

Prisr~en pozdrav iz vrtca na {oli

Javljamo se sredi cvetoče pomladi in sporočamo, da smo mesec marec v vrtcu na šoli posvetili družini in njenim vrednotam.

V ta namen smo za starše in otroke v skupinah Zvezdic in Sončkov pripravili Pedenjsrečanje, kjer so se starši in otroci, po uvodnem pozdravu in petju pesmic o Pedenjpedu, razdelili v kotičke. Na mizah so jih čakali različni materiali in napisane naloge za ustvarjanje. V dramskem kotičku so morali starši skupaj z otroki napisati scenarij za lutkovno predstavo. Istočasno so morali otroke besedilo tudi naučiti. V lutkovnem kotičku so izdelovali lutke za predstavo z naslovom Pedenjped z mamico in očkom na pomladnem travniku. Izdelavo lutk so morali prilagoditi scenariju v dramskem kotičku. V plesnem kotičku so starši in otroci imeli pripravljen CD s posneto glasbo in zgodbo, preko katere so otroke naučili plesne motive na plesno temo z naslovom Nagajivi Pedenjped. V likovnem kotičku so otroci slikali na tapetni papir in skupaj s starši pripravili sceno za »pedenjhišico«.



Pedenjsrečanje je poskrbelo za obilico ustvarjalnega navdiha

Po približno tridesetih minutah smo se združili in vsaka skupina je predstavila svojo aktivnost v posameznih kotičkih.

Pedenjhišica (scena) in lutke so bile izdelane, otroci so znali besedilo za lutkovno predstavo, otroci v plesnem kotičku so nam doživeto zaplesali.

Mamice, očki, vzgojitelji in otroci smo lepo sodelovali. Vsi skupaj smo poskrbeli za lepo in nepozabno srečanje.

Zdenka BRODEJ KURBOS

OSNOVNA ŠOLA RAÊ

Obiskali so nas na{i nekdanji u~enci- jubilanti

Pred stosedemintridesetimi leti, natančneje 16. junija 1873, je bila v Račah slovesno odprta enorazredna ljudska šola. Največ zaslug za otvoritev šole je imel tedanji župan in član krajevnega šolskega sveta Franc Bothe, ki je na lastne stroške opremil učilnico v svoji hiši. Ob tej priliki so zapisali, da je bilo tedaj v Račah 106 šoloobveznih otrok. Ker je bila učilnica kmalu pretesna, so od leta 1880 poučevali v graščini. Kasneje, leta 1885, je dobila šola lasten dom in sicer v hiši s hišno številko 58, dokler niso 1893. leta postavili novega enonadstropnega šolskega poslopja na kraju, kjer je šola še danes. Iz uradnih dokumentov tistega časa je razvidno, da je navkljub nemškemu nazivu šole pouk potekal v slovenščini, ocene pa so bile opisne. Predmetnik je obsegal verouk, čitanje, pisanje, učni jezik (slovenščina), drugi deželni jezik (nemščina), računanje in oblikovanje, prirodopisje, prirodoslovje, zemljepis in zgodovino, risanje, petje, telovadbo in ženska ročna dela. Ocenjevala sta se tudi pridnost in vedenje.

Po končani prvi svetovni vojni so sledile pogoste spremembe, s katerimi so želeli izboljšati kakovost šol-skega dela. Leta 1927 je dobila šola v Račah četrti razred; štirirazrednica je ostala vse do leta 1937. Med okupacijo je pouk potekal zgolj v nemščini. Po koncu druge svetovne vojne se je pouk ponovno pričel (24. maja 1945).

Oktobra 1952 je bila v Račah ustanovljena nižja gimnazija, ki je v prvem šolskem letu vpisala 204 dijake. Pet let kasneje je bila nižja gimnazija ukinjena z reformo, ki je uzakonila obvezno osemletno osnovno šolo. Zaradi omejenega prostora je pouk po novem programu potekal na treh lokacijah, zato je bila dograditev prizidka s šestimi učilnicami, leta 1961, velik dosežek za krajane.

Dograditve nove šole pa v šolskih klopeh niso dočakali učenci, rojeni leta 1945, ki so šolanje zaključili leta 1960 in bili zadnji, ki so obiskovali še nižjo gimnazijo v Račah. In ravno ta generacija se je letos odločila organizirati srečanje ob 50. obletnici zaključka osnovne šole. Srečanja takšne vrste niso ravno pogosta, zato pa upravičeno deležna toliko večje pozornosti. Nekdanji sošolci, sedaj seveda že zreli gospodje in gospe, so se dogovorili, da obletnica ne bo samo družabno srečanje v izbranem lokalu, ampak dogodek s širšo, bogatejšo vsebino. Izrazili so željo po ogledu Osnovne šole Rače, ki so jo nekoč obiskovali, bližnjega gradu in pripravi kratke kulturne prireditve v tamkajšnji Beli dvorani.

Člana organizacijskega odbora, Slavica Klavž in Anton Planjšek (pri organizaciji srečanja je sicer sodelovala še Ana Vihar), sta mi na prvem srečanju zaupala, da se bodo z nekaterimi nekdanjimi sošolci srečali prvič po petdesetih letih, zato se bodo morali verjetno predstaviti, ko si bodo segli v roke. Ob tej priliki sta povedala še, da si zelo želijo ogledati šolske prostore in se prepustiti spominu, ki bi jih vsaj za nekaj trenutkov ponesel v davne čase, ko so skupaj »gulili« šolske klopi. Prav tako sta želela, da jih na srečanju pozdravim in nekaj povem o zgodovini šole ter razvoju šolstva v tem delu občine. Z veseljem sem sprejel njihovo pobudo in hitro smo se dogovorili vse potrebno glede organizacije obiska na šoli.

Napovedanega dne, natančneje 7. maja 2010 ob 17. uri, smo se zbrali v spodnji avli naše šole. Ta dan se mi je zdela šolska stavba na Grajskem trgu 1 v Račah še lepša kot po navadi, kajti slovesno urejeni povabljenci so jo naredili posebej pomembno in praznično. Da ne pozabim: tistega dne so se že uro prej zbrali pred nekdanjo stavbo nižje gimnazije, kjer je sedaj trgovina z gradbenim materialom Kmetijske zadruge Rače. Tam so se tudi fotografirali in spoznali, kdo je kdo in koga ni zraven. Kot že navedeno, smo se uro za tem pozdravili v šoli. Po uvodnem izreku dobrodošlice sem jim predstavil kratek zgodovinski prerez razvoja šolstva v Račah in sosednji Podovi, omenil nekatere znamenite učitelje in prelomne zgodovinske dogodke.

Nato smo si ogledali zbirki razstavljenih eksponatov na šolskih hodnikih. Najprej smo pozornost posvetili zbirki Rimljani v Račah, v kateri so zbrani predmeti z arheoloških najdišč v okolici naselij našega dela občine. Med zanimivimi razstavljenimi predmeti so tudi rimski kovanci, bronasti kipec boga trgovine Merkurja ter mnogi obrtni izdelki iz vsakdanje uporabe. Zbirko smo, s pomočjo donacije občine, pred leti odkupili od zbiralca in raziskovalca, danes žal že pokojnega, Franca Pajtlerja. Na zbirko smo zelo ponosni in nam je v veliko pomoč pri načrtovanju pedagoškega dela. Cenjeni gostje so si z zanimanjem ogledovali tudi zbirko Naši kraji na starih razglednicah, ki na kronološko zelo zanimiv način


18 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

prikazuje razvoj naših naselij. V zaključnem delu obiska smo se sprehodili do naše

nove športne dvorane, kjer smo si najprej ogledali veliko stensko poslikavo Slovenije z vrisanimi znamenitostmi.

Prisotni so bili navdušeni nad videnim in so živo

komentirali obliko in vsebino zemljevida.

Nekateri so si z velikim zanimanjem ogledali stalno razstavo fotografij Razvoj športa v Račah, ki je postavljena na hodniku galerije pri telovadnici. Z zanimanjem so prepoznavali nekdanja prizorišča tekmovanj in športnike. Kmalu so nas otroški glasovi privabili na tribune dvorane, kjer smo spremljali rokometni trening deklic naše in sosednje šole. Ura pogovora in ogleda šole je prehitro minila, saj je pred njo že čakala Slavica Klavž, ki je v nadaljevanju programa goste popeljala na grajsko dvorišče, jim razkazala grad in jih seznanila z njegovo bogato zgodovino.

Srečanje sošolcev po tolikih letih je še dokaz več, da so prijateljstva in znanstva, ki so se rodila v otroških in šolskih letih, lahko zelo pristna in trdna, navkljub prahu in pajčevini, ki sta se desetletja nabirala na njih. Srečanje, ki sem ga opisal, naj bo hkrati namig in vzpodbuda mnogim generacijam učencev naše in drugih šol, da tudi sami obudijo lepo tradicijo srečevanja, vsaj ob okroglih obletnicah.

Za tiste, ki morda razmišljate o organizaciji srečanj, pa se tega zaradi pomanjkanja podatkov o nekdanjih sošolcih ne upate lotiti, zato še namig: v našem šolskem arhivu hranimo poimenske podatke učencev po razredih za mnoga leta nazaj in vam pri tem ponujamo roko pomoči, zato vabljeni!

Jožef JURIČ, ravnatelj OŠ Rače

Red je vedno pas pripet

Mnogi starši se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu brez uporabe varnostnega pasu ter na običajnih sedežih.

Vsaka vožnja z avtomobilom je za otroka posebno doživetje. Med vožnjo spoznava okolico, promet in sprejema navade in vzorce ravnanja voznika. Vse to so razlogi, čemu mora biti vsaka vožnja tudi zaradi teh dodatnih okoliščin varna. Dosledna in pravilna uporaba varnostnih pasov in sedežev oblikuje navado in zavest, da je treba nenehno skrbeti za lastno varnost in varnost drugih. Akcija temelji na pozitivnih sporočilih in dobrem zgledu.

V letošnjem šolskem letu že tretje leto zapored sodelujemo v mednarodnem projektu »Red je vedno pas pripet«.

Cilji našega projekta so bili:- redna in pravilna uporaba varnostnega pasu pri vseh

udeležencih vožnje in uporaba varnostnih sedežev,- seznanjanje s posledicami, ki nastanejo ob prometnih

nesrečah, kjer udeleženci v avtomobilu niso ustrezno zavarovani,

- poznavanje vrst in pravilna namestitev otroških varnostnih sedežev,

- navajanje otrok na dosledno uporabo varnostnih sedežev in varnostnih pasov,

- aktivno sodelovanje staršev v projektu.Ker smo v tem projektu že »stari mački«, imamo tako

pozitivne kot negativne izkušnje. Letos smo izvedbo projekta načrtovali malo drugače. Zdelo se nam je zelo pomembno, da v čim večji meri vključimo v sam projekt tudi starše.

Že na prvem roditeljskem sestanku smo staršem pred-stavili cilje omenjenega projekta. Pridružil se nam je tudi policist, ki je staršem še bolj nazorno in s strani zakona predstavil pomen varne vožnje v avtomobilu.

Policist se nam je pridružil tudi v razredu. Z otroki se je pogovarjal o pomenu varnosti v prometu (o varnosti pešcev in tudi potnikov v avtomobilu). Nato smo skupaj prehodili varne poti v okolici šole.

Sledila je izvedba načrtovanega dela in sicer projektni teden z delovnim naslovom RED JE VEDNO PAS PRIPET. Vsak dan v projektnem tednu je bil po svoje pester, zanimiv, predvsem pa poln novih koristnih informacij. Z otroki smo spoznavali različne vrste otroških avtomobilskih sedežev in ugotovili, kateri sedež je najbolj primeren za določeno starost otroka. Otroci so bili skozi ves teden nadvse ustvarjalni (risanje in pisanje knjig o varni vožnji itd.), predvsem pa so s pomočjo maskote Pasavček usvojili vsa potrebna znanja v zvezi s pravilno uporabo varnostnih pasov in sedežev.

Vsi, ki smo bili vključeni v ta projekt (vključno s starši), smo z izpeljanim delom zelo zadovoljni. Otroci so dojeli pomen glavnega cilja: varna vožnja v avtu.

Projekt smo končali 11. marca 2010, z zaključno prireditvijo Pasavček, ki smo jo že drugič izvedli kot občinsko prireditev.



Knjige, ki so jih ustvarili otroci v projektnem tednu

Na prireditev smo povabili župana Branka Ledineka, predstavnika PP Rače, otroke in starše iz OŠ Fram (v projekt so bili vključeni tretji in peti razredi ter oddelek vrtca Fram) ter Saša Kraglja, znanega motokrosista iz naše soseske. Vsi povabljeni gosti so spregovorili nekaj besed na temo tega projekta.

Sašo Kragelj na obisku

Po zaključku programa so se starši in otroci pridružili predstavnikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in jim prisluhnili. Otroci so preizkušali varnostne sedeže in se zabavali z maskoto Pasavček.

Otroci preizkušajo varnostne sedeže

Pozdrav Pasavčka na naši prireditvi

In na koncu še Pasavčkov pozdrav: »RED JE VEDNO PAS PRIPET, se vidimo naslednje leto!«

Nina BREZNER in Brigita VOGA

Zimska {ola v naravi

Učenke in učenci obeh 7. razredov smo imeli letos možnost doživeti pravo zimo in šolo v naravi. Od 8. do 12. marca smo namreč bili v vasici Vojsko nad Idrijo, kjer smo se učili alpskega smučanja.


20 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Na začetku šolskega leta nas je ta pozen zimski datum nekoliko skrbel, vendar nam je vreme marca prineslo toliko snega, kot ga že dolgo nismo videli. Doživeli smo pravi snežni metež, veter pa je pihal tako močno, da so na Primorskem, kamor Vojsko tudi spada, zaradi alarma rdeče barve zaprli šole in vrtce. Sneg je neslo čisto vodoravno in brez smučarskih očal sploh nisi mogel gledati. Tisti dan nismo mogli smučati, druge dneve pa smo pridno vadili. Med učenci je bilo kar 30 začetnikov in 11 smučarjev. Z veliko volje, truda in potrpežljivosti se je 27 učencev naučilo osnov smučarskih veščin in vožnje z vlečnico, kar je čudovit uspeh. Kdor tega ni preizkusil, ne more vedeti, kako lep je občutek, ko ne hodiš več v breg, ampak se pelješ z vlečnico in smučaš navzdol.

Zraven tega so učenci spoznali še hojo in tek na smučeh, različne padce na vse strani in veliko snega čisto od blizu.

Ker imajo na domu v Vojskem tudi različne živali, smo seveda spoznali tudi te: od mrgolečih ličink hrošča mokarja, ptic zebric, skakačev (podobni podganam), kar nekaj želv, do množice paličnjakov. Osupnili smo, ko smo videli, kako spretno se vodna želva, ki smo jo dali na suho na hrbet, obrne; to stori tako, da spodvije vrat in sprednjo tačko ter se prevali nazaj na trebuh.

Merili smo temperaturo zraka, snega, spoznali pomen seizmološke postaje. Sedaj vemo tudi, kako nastajajo potresi in kako se izmeri njihova moč. Učili smo se izdelovati še čudovite idrijske čipke, ki slovijo daleč okoli. Oči smo imeli na pecljih, ko smo občudovali, kako so učiteljici Poloni leteli prsti pri klekljanju posebnega vzorčka čipke. Veliko smo se tudi nasmejali eden drugemu, predvsem ob večernem igranju šaljivih iger. Ugotavljali smo, da bi morali imeti takšnih večerov več, saj so zelo prijetni.

Nekega dopoldneva smo si sami pripravili kosilo, saj smo izdelali kar 300 idrijskih žlikrofov, ki so bili odlično narejeni in zelo okusni.

Vsak večer smo šli tudi na krajše ali daljše pohode, ki so koristili našemu duhu in telesu. Teden je bil hitro pri kraju in potrdil se je rek, da lepe stvari (pre)hitro minejo.

Menim, da so naši sedmošolci v šoli v naravi uživali, ob tem pa se tudi veliko naučili - ne samo smučanja. Doživeli so namreč petdnevno življenje s sošolci in učitelji, brez staršev. Morali so samostojno poskrbeti za urejenost sob, za lepo postreženo hrano, za počiščeno jedilnico. Sami so iskali rokavice, kape, copate. Sami so se obuvali v nerodne pancerje (le tu in tam jim je bilo potrebno pomagati, ker so bila obuvala pretrda), nosili čelade, očala, smuči in palice. Pri padcih so se morali sami pobirati, le redkim je bilo potrebno malo pomagati. Morali so se podrejati nekaterim pravilom in se prilagajati sošolcem. V veliki meri pa so se navajali premagovati določene napore, za kar doma skoraj nimajo možnosti. Za vse to je bilo potrebno veliko volje in potrpljenja. Vendar: prav vsi sedmošolci so se izkazali.

Učitelji verjamemo, da so od te šole v naravi ogromno odnesli, vsekakor pa veliko več, kot bi jim lahko dala samo delo in pouk v osnovni šoli v Račah. Zaradi vsega tega nam ni žal časa, truda in napora, ki smo ga vložili, da je šola v naravi potekala tako, kot bi naj.

Tudi za spremljevalce - Tino Ištvan, Boštjana Škreblina in avtorico prispevka - je to bila zanimiva in lepa delovna izkušnja.

Zapisala: Jelka TRANTURA

Zaklju~ek projekta »Berimo skupaj«

Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje.

(F. Schiller)

V času, ko smo od jutranjega prebujenja do nočnega odhoda na spanje neprestano obdani z vsakodnevnimi besedili, bralne sposobnosti ne moremo šteti za razkošje, ki si ga lahko privoščijo samo izobraženi posamezniki. Prav nasprotno, ves čas se moramo zavedati, da je branje nujno potrebno za človekovo smiselno preživetje v svetu neomejene besedilne ponudbe, saj je hkrati tudi učinkovito orodje moči. Dobro razvita bralna sposobnost namreč omogoča prosti pristop do različnih podatkov oziroma do vsega znanja, od raznih oblik leposlovja pa vse do sposobnosti obrambe pred manipulacijo z raznimi besedili. Prispeva tudi k razvoju drugih jezikovnih zmožnosti, ki omogočajo uspešnejše in kakovostnejše življenje.

Branje je zapleten proces, s katerim se otroci srečajo že zelo zgodaj. Pri branju sodelujejo različni miselni procesi, od katerih je odvisno, kako hitro in uspešno se bo otrok naučil brati. Na razvoj branja pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, ki izhajajo iz otrokovega okolja. Zato smo v okviru projekta Berimo skupaj s starši in generacijo otrok v šolskih letih 2007/8, 2008/9 in 2009/10 spodbujali branje, razvijali domišljijo in doživljali svet pravljic ter ustvarjali na delavnicah. Otroci pa so ob tem razvijali bralne in govorne veščine. Zahvala vsem staršem, ki so se aktivno vključili v ta projekt, saj so bili na vseh delavnicah aktivni sodelavci, nas presenečali z ročnimi in gibalnimi spretnostmi, poznavanjem naravoslovja in še bi lahko naštevale. Nepozabna je delavnica, ki so jo pripravili in organizirali prav oni. Za vse nas, prisotne, so pripravili lutkovno igrico, ki so jo sami režirali, izdelali lutke in za nameček še profesionalno odigrali zanimivo pravljico.

Med vsemi dejavnostmi, ki smo jih izvajali skupaj, pa je najpomembnejša ta, da otroci sami, brez prisile, posegajo po knjigah. Vedo, da nas knjige popeljejo v najbolj nore pustolovščine, nas pomirijo, kratkočasijo, nam odgovorijo na največ vprašanj. Samo knjigo odpremo in ne da bi se nam bilo treba premikati, odpotujemo v čisto neznani svet. Med kralje, čarovnike. In še marsikam.

Ko otrok osvoji bralno tehniko in začne uživati v branju, se zdi, da nas ne potrebuje več. Toda še vedno mu berimo za lahko noč. Otrok ne uživa le ob branju, srečen je, ker smo z njim. Ste že kdaj videli otroka, ki si ne želi vsak večer pred spanjem poslušati vznemirljive pravljice, ki mu jih berejo starši, dedek ali babica, teta, sestrica, brat?

Naj bo branje družinski dogodek, obred, h kateremu sedemo s knjigo v roki vsi člani družine in se za nekaj časa izgubimo v intimnosti. Vsak zase, vsak s svojo zgodbo pred seboj, pa vendar bomo zelo, zelo blizu drug drugega.

In za zaključek še foto utrinki z delavnice ob zaključku projekta:



Projektni tim: Kristina MILEC, Metka PRISTOVNIK in

Anita VOGRIN

Šola v naravi za tretje{olce

Prve dni aprila smo se s tretješolci odpravili v šolo v naravi. Naš cilj je bil Dom Škorpijon na Duhu na Ostrem vrhu.

Šola v naravi je trajala le tri dni, a smo v tem času naredili in doživeli zelo veliko. Spoznali smo okolico doma in se sprehodili po delu avstrijske meje. Uživali smo v ježi konjev in jih pomagali očistiti. Naučili smo se pravilno streljati z lokom. Videli smo, kaj vse je mogoče najti ob potoku, kjer smo z lopatkami in golimi rokami iskali živali in rastline.

»Poglej, našel sem pijavko!«

»A tega bomo jahali?«

Ob domu smo spoznali življenje netopirjev in netopirja tudi izdelali. Veliko zanimanja so vzbudile makete planetov, ki smo jih lahko opazili v okolici doma. Poleg vsega tega smo imeli še obilico časa za razne igre, kot so nogomet, košarka, kvizi in druženje s prijatelji.

Vsak večer smo se utrujeni zbrali v veliki sobi in si ogledali slovenski film, po njem pa v trenutku utonili v prijeten spanec.

Vsi smo zelo uživali, saj se je za vsakega našlo kaj zanimivega. Na tako prijeten način smo spoznali delček naše narave, naučili smo se skrbeti zase in pri tem pokazali dobršno mero samostojnosti.

Pa zaključimo z besedami otrok: »Kdaj gremo spet v šolo v naravi? Bilo je tako 'fajn'«.

Anita VOGRIN, Kristina MILEC in Anita GOLAVŠEK


22 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Mladi raziskovalci na OŠ Ra~e

Mladi raziskovalci so učenci, ki želijo vedeti več, videti več in z metodami raziskovalnega dela pojasniti ali rešiti nek problem. Uvajanje učencev v raziskovalno delo že v osnovni šoli je pomembno, saj jih tako navajamo, da odkrivajo nove poti, iščejo bistvo stvari in pojavov ter razmišljajo o novih idejah.

V letošnjem šolskem letu so učenci OŠ Rače napisali tri raziskovalne naloge, ki so jih 27. marca 2010 predstavljali na 10. srečanju mladih raziskovalcev Podravja v Rušah.

Učenec 9. a Nik Lašič je avtor raziskovalne naloge Lastnosti in uporaba stiropora. Njegova mentorica je bila učiteljica Marija Brodnjak. Nikova raziskovalna naloga je bila predstavljena na področju tehnike in tehnologije in je zanjo prejel bronasto priznanje.

Učenki Mojca Hraš in Zala Horvat iz 7. a razreda sta avtorici naloge Lepota in bolezen iz toaletne torbice. S svojo nalogo sta na področju kemije dosegli srebrno priznanje.

Nina Verglez iz 9. a razreda je raziskovala na področju sociologije in napisala raziskovalno nalogo z naslovom Vsi imamo pravico živeti pod istim soncem. Raziskovalna naloga, v kateri se je učenka lotila problema stereotipov, diskriminacije in rasizma, je prejela zlato priznanje. Mojčina, Zalina in Ninina mentorica sem bila učiteljica Tatjana Tramšek.

Nina Verglez pred komisijo predstavlja raziskovalno nalogo, ki je kasneje prejela zlato priznanje

Naši učenci na zaključku letošnjega 10. srečanja mladih raziskovalcev Podravja v Rušah; stojijo – od leve: Nik Lašič, Mojca Hraš, Zala Horvat in Nina Verglez

Raziskovalne naloge in prejeta priznanja so učencem in njihovim mentorjem potrditev dobrega dela in motivacija za nova raziskovanja.

Tatjana TRAMŠEK

O~istimo Slovenijo v enem dnevu

V soboto, 17. aprila 2010, smo se učenci, učitelji, strokovni delavci, tehnično osebje naše šole ter starši učencev pridružili največji prostovoljni akciji v zgodovini Slovenije, ki je potekala pod naslovom »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Akcija je v celoti uspela. Učenci so bili razdeljeni v skupine in vsaka izmed njih je očistila določeno lokacijo. Ob zaključku akcije smo se zbrali pred lovskim domom, kjer smo se okrepčali z malico, ki so jo pripravili lovci.

Vsi udeleženci akcije smo dokazali, da lahko z dobro voljo veliko naredimo za naše okolje. Učenci so pri pouku slovenščine pisali o svojih občutkih in vtisih o delovni akciji. Razmišljanje učencev v zvezi z onesnaževanjem narave je zrelo. To je dokaz, da smo z vsakoletnimi očiščevalnimi akcijami dosegli svoj namen, to je ozaveščanje učencev o tem, da smo le ljudje tisti, od katerih je odvisna nadaljnja usoda našega planeta.

SMETI SE NAS BOJIJOTudi učenci OŠ Rače smo se priključili letošnji aprilski

slovenski akciji čiščenja okolja. Akcija je bila pomembna za ljudi, predvsem pa za naravo. Učenci in lovci vsako leto res dobro očistimo Rače in tudi okolico. Ko počistimo, se mi zdi, da živali kar lažje zadihajo, ljudje se bolje počutimo, učenci pa se veseli in z res lepimi občutki vrnemo domov.

Ljudje z odpadki uničujemo naravo, narava pa nam vrača s katastrofami, ki so zadnje čase zelo pogoste.

Upam, da bodo tako naravovarstveno v prihodnosti začeli razmišljati prav vsi ljudje.

Eva MUSTAFA, 6. a



OČISTILI SMO ZEMLJO, OČISTILI SMO NAŠ KRAJ

Vsak dan, ko sem šla po Račah, sem opazila tu in tam kakšen odpadek, tudi zraven koša za smeti. Zaradi delovne akcije, ki smo se je udeležili učenci, teh smeti več ni oz. jih je vsaj manj.

Naša mati Zemlja je edini prostor, ki ga imamo. Daje nam vse: zrak, vodo, prelepe rastline. Ko občudujemo vse lepote tega sveta, se lahko zamislimo nad tem, kaj bo z njimi čez nekaj let. Umazana voda, v parkih polno smeti – to onesnažuje Zemljo in s tem, ko onesnažujemo naš planet, zastrupljamo tudi sebe. Narava pa nam vrača na različne načine. Ko odvržemo odpadek v naravo, si mislimo, da to ni naš problem, še vedno živimo lepo. Vendar se to lahko kaj hitro spremeni. Nekateri odpadki se razkrajajo tudi po več stoletij, drugi pa se celo nikoli ne razgradijo. Plastenke in vrečke ležijo kar na poljih, vodo, ki jo pijemo, si sami onesnažujemo, dogajajo pa se tudi prave ekološke katastrofe, če se nafta razlije v morje ali pa vodo zastrupljajo kakšne kemikalije. Umre veliko živali in vodnih rastlin. Z onesnaževanjem torej škodujemo sami sebi in seveda tudi naravi.

Že s preprostimi dejanji bi lahko marsikaj izboljšali, rešili Zemljo in sebe. Ugašajmo luči, varčujmo s pitno vodo, ločujmo odpadke … Z akcijami, kakršna je bila 17. aprila, si ljudje naredimo veliko korist.

To so majhni koraki – z njimi je treba začeti reševati svet in samega sebe, če želimo, da bodo naši otroci ter vnuki srečno živeli na našem planetu.

Klara ŠIBILA, 7. a

Pomembno je, da se odrasli tovrstnim akcijam pri-ključimo v čim večjem številu in tako s svojim vzgledom učimo mlajše generacije spoštljivega odnosa do narave. Seveda pa je obenem tudi lepo, da se ob tovrstnih priložnostih družimo učenci, starši, učitelji, lovci, krajani, saj tako krepimo medsebojne vezi in združimo koristno s prijetnim.

Marija ZAVERNIK, Marjana FALEŽ

Obiskali smo Dunaj

Vsako leto v pomladanskih mesecih obiščemo sosednjo Avstrijo. Z ekskurzijo želimo našim učencem približati deželo, katere jezik se učimo. Po dobrih štirih letih smo se ponovno podali v glavno mesto naše sosede in obiskali dvorec Schönbrunn, živalski vrt, hišo palm in puščavsko hišo. V popoldanskih urah pa smo si ogledali še znamenite stavbe v mestu in se sprehodili po znani Koroški ulici s prestižnimi trgovinami, kjer smo doživeli utrip velemesta s pouličnimi artisti, prodajalci in veliko turisti, med katere smo tokrat sodili tudi mi. Na ekskurzijo vsako leto povabimo sedmošolce, osmošolce in devetošolce. Skoraj vedno pa se nam pridruži še kak starš, kar je tudi dobrodošlo. Letos nas je bilo na izletu 43.

Bilo je sobotno jutro, ko smo se že v zelo zgodnjih jutranjih urah odpravili na ekskurzijo. Njen cilj je bilo glavno mesto naše sosednje države Avstrije - Dunaj. Odločili smo se, da naš prvi postanek naredimo na postajališču Landzeit. Ker smo po dolgi vožnji bili zelo sestradani, je bil postanek namenjen predvsem zajtrku. Naš naslednji cilj je bil Schönbrunn, poletna rezidenca Habsburžanov.

Pred dvorcem Schönbrunn

Ob arheoloških odkritjih

Razen tega smo si ogledali še živalski vrt, za ogled katerega so nam učitelji dali slabi dve uri časa. Ker je bilo to seveda premalo, smo se odločili, da si ogledamo samo tisto, kar nas bo najbolj pritegnilo. Razdelili smo se v skupine in vzeli pot pod noge. Najprej smo si ogledali dolgovrate žirafe, nato ovčke. Nekateri izmed nas so se celo poskušali sporazumevati z njimi. Misliva, da so jih kar razumele. Najbolj so nas pritegnili pingvini, opice in pelikani. Naši vodiči so se odločili, da si ogledamo še hišo palm in pravo puščavo. V hiši palm je bilo zelo zanimivo in pisano, saj je bila polna raznobarvnih rož, pa tudi puščava ima svoje čare. Na koncu pa je sledilo tisto, kar smo seveda vsi najbolj nestrpno pričakovali: postanek na Koroški ulici in prosto. Takoj, ko nam je vodič povedal, kje in kdaj se spet dobimo, smo stekli v Mc Donald's na kosilo. Kot ponavadi, ko gremo na izlete, smo naleteli na gnečo, ampak bili smo tako zelo lačni, da je bilo vredno počakati. Ko smo se najedli, nam je ostalo še nekaj časa, da smo si ogledali trgovine in če smo opazili kaj »pametnega«, smo to tudi kupili. Ob dogovorjeni uri smo se znova zbrali na trgu. Ravno takrat smo zagledali plesalce, ki so plesali


24 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

breakdance. Bil je čas odhoda in odšli smo proti avtobusu, na katerem smo gledali film ali spali. Nama je bil ta izlet zelo všeč. Upava, da ga še kdaj ponovimo.

Nina VERGLEZ in Urška KAC, učenki 9. a in 9. b razreda

V prihodnjem šolskem letu si bomo ogledali še kak nam neznan, a zanimiv del naše sosede Avstrije, morda pa celo skočimo malo dlje in obiščemo Bavarsko v Nemčiji.

Organizatorice:

Sabina OZMEC, Anita GOLAVŠEK in Romana ZUPANČIČ

Eko {ola Ra~e in njene ekoaktivnosti

OŠ Rače – eko šola• Želja, da postaneš in ostaneš EKOŠOLA, zahteva od

delavcev in učencev šole delo, s katerim se dokazujemo in potrjujemo svojo skrb in pozitivna dejanja za naše okolje.

Ohraniti naziv Ekošola je iz leta v leto zahtevnejše. Tiste šole, ki so v preteklem šolskem letu uresničile in udejanjile vse zapisano v letnem delovnem načrtu, v mesecu maju ocenjuje Nacionalna komisija. 4. junija, ob dnevu Zemlje, pa sledi podelitev eko zastav in priznanj za vse tiste, ki so uspešno opravili delo.

Ko pišem ta prispevek (sredi maja), na OŠ Rače upamo, da bomo tudi letos med izbranci, saj smo naloge, ki smo si jih zadali, tudi opravili. In če smo samokritični, moramo priznati, da imamo še vedno največ težav na področju samoozaveščanja in ozaveščanja drugih, saj dejanja dokazujejo, da teoretično zelo dobro obvladamo vse zakonitosti narave, pri izvajanju pa nas niti popravni izpiti ne izučijo.

Le kje se začneta ljubezen in spoštovanje do naših vnukov in drugih zanamcev?

Nominacija tovarne Biogoriva d.o.o. Rače• Mentorja Ekošole Zdenka Puhar in Boštjan Škreblin ter

skupina učencev smo se odločili sodelovati v akciji, ki jo razpisujeta Agencija RS za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije, pod geslom »Zemljo so nam posodili otroci«.

Projektu se že tretje leto priključujemo v okviru pos-lanstva kot Ekošola: spodbujati, ozaveščati in izobraže-vati sebe in prebivalstvo o pomembnosti ohranitve našega planeta.

V razpravi, ki je bila namenjena proučevanju posa-meznikov, društev in podjetij v lokalnem okolju, ki si prizadevajo k ohranjanju čistejšega okolja, smo se ob najrazličnejših pomislekih in iskanju pritrdilnih razlogov odločili, da bomo letošnjo nominacijo namenili tovarni Biogoriva d.o.o. Nalogo smo poimenovali: Biodizel – gorivo prihodnosti?

Nominacija obsega: kratko zgodovino tovarne Pinus, predstavitev biodizla, opis postopka pridobivanja biodizla

in zaključno utemeljitev, zakaj se odločiti za uporabo te vrste goriva.

Oblikovanje nominacije je zahtevalo od učencev raziskovalni pristop, saj je delo vključevalo vse faze raziskovalnega dela in ima največjo težo v zaključku naloge, kjer so učenci svoja predvidevanja in postavljene hipoteze tudi utemeljili in argumentirali. Učenci so si tovarno tudi ogledali, kar je potekalo pod strokovnim vodstvom kemijske tehnologinje Nataše Nikolić Matanović. Ogledu je sledilo oblikovanje nominacije.

Učenci so bili do izpostavljene teme zelo kritični in ekološko naravnani.

Sodelujoči učenci v akciji o bili: Amadeja Potočnik, Luka Falež, Luka Gojkošek, Urška Kac, Denis Koren, Nina Verglez, Klemen Petrovič, Aljaž Hameršak, Domen Napast, Nino Kozoderc, Dominik Žibek in Mojca Hraš.

Nalogo so dobro opravili in bili nagrajeni za uspeh. Povabljeni smo bili na zaključno prireditev akcije »Zemljo so nam posodili otroci,« katere pokrovitelj je že tretje leto predsednik RS dr. Danilo Türk.

Bili smo v Monsu v Ljubljani

Eko kviz – Natura 2000• 11. marca 2010 so na slovenskih eko šolah potekala

tekmovanja v eko znanju. Letošnji eko kviz je že drugo leto zapored potekal pod pokroviteljstvom Telekoma Slovenije.

Zanimiva značilnost sodelovanja na tem tekmovanju je predvsem ta, da šolo zastopajo ekipe, ki jih sestavljajo trije učenci - po en predstavnik iz 6., 7. in 8. razreda.

Naša šola je sodelovala s šestimi ekipami. Posebnost tega tekmovanja je tudi v tem, da imajo učenci dostop do učnega gradiva preko spleta.

Priprave na eko kviz



Letošnja tema Ekokviza je bila Natura 2000. Izbor teme je aktualen, saj želi vse nas prepričati, da moramo nekaj narediti za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst. Da je tema resnično pereča, vam povedo naslednji podatki:- mokrišča v zahodni Evropi so se skrčila za 60

odstotkov,- ogroženih je 45 odstotkov metuljev in 38 odstotkov

vseh ptic,- v Evropi je že izumrlo 64 endemičnih rastlin.

Izbrana tema želi slovenskim šolarjem, njihovim staršem ter okolju, v katerem učenci živijo, predstaviti zavidanja vredno živalsko in rastlinsko pestrost, ki je še ohranjena v naši državi, hkrati pa jih spodbujati k ohranjanju tega bogastva in naravnega okolja nasploh.

V znanju se je pomerilo 426 ekip iz vseh slovenskih Ekošol. Naša najuspešnejša ekipa, ki so ji sestavljali Domen Napast, Urban Hribernik in Rok Šlamberger, se je uvrstila na 22. mesto.

Dan druženja in gibanja treh generacij• Letos smo se že tretjič pridružili prireditvi Šport Špasa

- Dan druženja in gibanja treh generacij, ki je potekala v soboto, 15. maja 2010, v počastitev svetovnega dneva družine.

Pokrovitelj in organizator vseslovenske prireditve je Šport Špas, ki je za vse sodelujoče zagotovil stekleničko vode, priponko in priznanja, jabolka pa so prispevali sponzorji.

Število sodelujočih po vsej Sloveniji zgovorno pove, da ima prireditev prihodnost, saj se je letos prijavilo k akciji kar 250 slovenskih šol in vrtcev, 400 društev in čez 100 zdravstvenih domov.

Kako je akcija uspela v našem kraju?Navkljub slabemu vremenu ta okoliščina na nekaj

posameznikov in družin ni vplivala negativno. Obema družinama, ki so ju zastopali predstavniki vseh treh generacij, ob tej priložnosti izrekamo vso pohvalo.

Ena izmed naših družin, ki so jo zastopale vse tri generacije – družina Vihar

Že letos smo se odločili, da bomo prireditev, katere glavni namen je združiti v druženju in gibanju otroke, starše in stare starše, organizirali tudi prihodnje leto, saj gre za prireditev, ki jo odlikujejo številne vrednote: gibanje, druženje, zdravje, ekologija, medsebojno sodelovanje, medgeneracijsko druženje ipd.

Če se letos niste udeležili akcije zaradi slabega vremena, vas pričakujemo prihodnje leto.

Eko utrinki s šolskih hodnikov• Ker je eko šola še mnogo več od napisanega, naj

svoje pove še nekaj fotografij, posnetih na naših šolskih hodnikih.

Vzgojili smo rastline

Koledar - Povedali so pomembni Slovenci

Koledar – Voda in letni čas

Šolski akvarij

Zdenka PUHAR


26 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Druga~ni, a prijazni, topli in sre~ni

Učenci 5. a in b razreda OŠ Rače smo imeli v sredo, 7. aprila 2010, malo drugačen naravoslovni dan. Odpravili smo se v enega izmed domov za starejše ljudi v Mariboru, natančneje v Dom Danice Vogrinec Maribor. Tam nas je sprejela socialna delavka Marija, ki nas je povabila v eno izmed sob, kjer smo odložili stvari in šli v jedilnico, kjer so nam študenti medicinske šole povedali nekaj o zdravju. Ko se je njihov program končal, smo nastopili še mi. Dve Nini sva zaigrali kratko igrico Lojzek in poroka, Ula, Renato in Julija pa so recitirali pesmi. Za konec smo vsi skupaj še zapeli. S tem je bil program zaključen.

Socialna delavka nas je odpeljala k varovancem doma in nam postregla malico. Nina in Kaja sva se odločili, da tam izpeljeva kratko anketo. Anketirali sva štiri varovance. Na prvo vprašanje: »Ali vam je v domu všeč in zakaj?« so vsi odgovorili pritrdilno in povedali, da jim ugaja zato, ker imajo v domu toplo ali pa, ker je hrana dobra. Naslednje vprašanje se je glasilo: »Koliko let ste že v domu?« Odgovori so bili različni – od 1 do 7 let. Na vprašanje o preživljanju prostega časa so povedali, da berejo, počivajo, se pogovarjajo med seboj ali se sprehajajo. Vprašali sva jih tudi, ali se ukvarjajo s kakšnim športom. Povedali so, da telovadijo in da jim je to všeč. Izvedeli sva tudi za tek na vozičku. Na vprašanje, ali so zadovoljni s sobo, so trije odgovorili z »da«, eden pa z »ne«. En varovanec je v sobi sam, trije pa si sobo delijo še z nekom. Ko še niso bili v domu, sta dve anketiranki delali v gostinstvu, ena je bila hišna pomočnica, eden pa je delal na kmetiji.

Druženje z varovanci Doma Danice Vogrinec Maribor

Dom Danice Vogrinec Maribor je največji tovrstni zavod v Sloveniji. Velik je kot štirje povprečni domovi. V vseh štirih objektih stanuje skupno 809 varovancev, od tega 78 % žensk in 22 % moških. Stanovalci doma prihajajo iz 33 občin. Povprečna starost je od 65 do 80 let. V domu je zaposlenih 334 ljudi, ki opravljajo naslednja dela: skupno službo s finančno računovodsko službo, ki se deli na organizacijske enote: upravo, finance in računovodstvo, socialnopsihološko službo, dnevno varstvo, tehnično vzdrževalno službo. Zdravstveno-negovalna služba se deli na oddelke fizioterapije, delovne terapije, službene prehrane, v tem sklopu pa deluje tudi pralnica. Na domu

imajo organizirano tudi dnevno varstvo, ki poteka od 7. do 17. ure, dlje pa po dogovoru. Dom je odprt od 7. do 15. ure, vsak dan v tednu.

Obiskali smo tudi OŠ Gustava Šiliha v Mariboru. Zanimalo nas je, kako preživljajo šolske dneve učenci, ki so drugačni od nas.

V šoli so nas razdelili v skupine in vsaka skupina je odšla v drugo učilnico, kjer smo ustvarjali in se pogovarjali z učenci in učitelji. Čas je hitro minil, prekmalu je napočil čas za odhod.

Ustvarjanje z učenci OŠ Gustava Šiliha Maribor

V domu za starejše ljudi in v OŠ Gustava Šiliha smo se veliko naučili in videli, da obstajajo tudi drugačni ljudje, ki živijo v drugem okolju. Ugotovili smo, da so kljub temu zelo prijazni, topli in srečni.

Nina FRANGEŽ in Kaja KAČ, učenki 5. b,z razredničarko Martino KOVAČ

OSNOVNA ŠOLA FRAM

Predavanje o drogah

V četrtek, 4. 3. 2010, smo imeli zjutraj predavanje o drogah. V učilnico sta prišla policista. Eden je prišel iz PP Rače, njegovo ime je Marko, drugi, Stanko, pa je bil iz PP Maribor. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, saj so bile zgodbe, ki sta nam jih predstavila, resnične. Na tem predavanju smo se naučili ceniti svoja in druga življenja in izvedeli, zakaj in kako pomembno je drogam reči NE. Izvedeli smo, kako živijo v komunah in kakšne so posledice odvisnosti od drog. Presenetil nas je podatek, da je v Sloveniji 246 ilegalnih drog. Predavanje nam je bilo zelo všeč in upam, da ga bomo imeli še kdaj. Všeč mi je bilo to, da inšpektor Stanko dela to zaradi nas, saj noče, da si uničujemo življenje. Hvala obema policistoma za njuno poučno predstavitev.

Larisa VIDRAČ, 8. razred



Utrinki z Libeli{ke Gore

Učenci 8. razreda OŠ Fram so od 22. do 26. marca bivali v šoli v naravi v CŠOD Ajda na Libeliški Gori, kjer so se spoznali s sedmošolci OŠ iz Dolenjskih Toplic. Preživeli so čudovit teden in občudovali koroško pokrajino in ljudi. Ogledali so si nekaj mejnih kamnov, se ponoči sprehodili po temnem gozdu (brez svetilk), si ogledali kostnico v Libeličah. Pritegnila jih je tudi notranjost črne kuhinje in muzej kmečkega orodja. Streljali so z lokom in plezali po notranji plezalni steni. Najbolj so uživali v vožnji s kanujem po reki Dravi. Nepozabna sta bila torkov spoznavni večer in četrtkov ples.

Naši osmošolci so bili veseli pohvale vseh zaposlenih v CŠOD Ajda za svoje vzorno obnašanje in sodelovanje. Tudi učiteljici, Valerija Vodopivec in Jožica Ravš, ki sva učence spremljali, sva bili na svoje varovance zelo ponosni.

Jožica RAVŠ

Radi se udeležujemo nate~ajev intekmujemo z vrstniki

Uprava RS za zaščito in reševanje že vrsto let razpisuje literarne in likovne natečaje. Učencem OŠ Fram sodelovanje pri tovrstnih aktivnostih predstavlja ustvarjalni izziv in se na natečaje radi odzivajo. Tudi letos je bilo tako. Sklepne prireditve v Pekrah sta se udeležili osmošolka Larisa Vidrač in njena mentorica.

ŽIVALI IN NESREČENesreča se v gozd je skrila,

da bi ogenj naredila.Ko živali so prišle,ogenj zanetila je.

Živalim domove je požgala, se jim potem na glas smejala.

Gozdarji prihiteli so, drevesa več ni bilo.

Samo pepel je bil še tam,nesreča je odšla drugam. Larisa Vidrač, 8. razred

Avtorji najboljših literarnih in likovnih prispevkov so bili nagrajeni. Učenci pa so se pomerili še v pantomimi in risanju pojmov na temo reševanja. Bilo je zelo prijetno in bogatejši smo za novo zanimivo izkušnjo.

Jožica RAVŠ

Pomislite, kdaj ste bili ob koncu dneva

izjemno zadovoljni.

Nikoli takrat,

kadar niste imeli nobenega dela,

ampak takrat, ko ste ga imeli veliko

in ste vse opravili.

(Lord Action)


28 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

NA[I POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS

CENTER ZA POMO^ NA DOMU MARIBOR

Ko ne zmorete ve~ sami

Starostna doba je doba življenja, ne životarjenja, ne umika, zagrenjenosti in tegob. Prav za to gre, da nam postanejo ta leta, katerih števila ne poznamo, bogata, srečna, lepa. Prvi pogoj za to pa je, da starost sprejmemo kot božji dar. Z enako ljubeznijo jo moramo sprejeti, kot smo sprejeli mladost in pozneje zrelost. »Ker smo v izkušnjah bogatejši, jo sprejmimo še bolj odprtih rok,« je zapisal že pokojni duhovnik in literat lazarist Franc Sodja in priznati moram, da se z njegovim razmišljanjem tudi sama v celoti strinjam.

Starost naj bo božji dar

Center za pomoč na domu Maribor deluje kot javni zavod od leta 2002, pred tem pa v okviru Centra za socialno delo Maribor. Prav zaradi dobro postavljenih temeljev in vloženega napora strokovnih delavcev in sodelavcev je med prvimi v Sloveniji na področju izvajanja storitve uspel realizirati ustanovitev javnega zavoda, ki danes zaposluje 51 socialnih oskrbovalk in zagotavlja izvajanje storitev za cca 400 uporabnikov v Mestni občini Maribor in 4 zunanjih primestnih občinah: Staršah, Račah in Framu, Hočah in Slivnici ter Dupleku.

Opravljamo storitve v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, ki ureja področje socialno varstvenih storitev, ki so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav (socialni preventivi) in obsegajo aktivnosti ter pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva.

Pomoč družini tako obsega pomoč za dom, pomoč na domu in socialni servis. Pomoč na domu obsega

socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialni servis pa obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

V skladu s Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev pa je storitev, ki jo izvajamo v okviru zavoda, namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.

Gre torej za različne oblike in širok spekter organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Izvajanje storitve se nenehno prilagaja potrebam posameznega uporabnika in obsega:- gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanja enega

pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;

- pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov ter

- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki

jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so lahko upravičenci: - osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki

spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, - osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem

varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,

- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,

- kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami



zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,

- hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.V postopku za izvajanje pomoči na domu, ki je strokovno

voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, sodelujejo vodja, koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci.

Avtorica tega prispevka sem koordinatorica pomoči na domu za območja izvajanja storitev v štirih primestnih občinah, torej v Staršah, Dupleku, Račah in Framu ter Hočah in Slivnici. Za vse zainteresirane sem dosegljiva na tel. št.: 02/23-505-24 ali 040-473-243 oz. na elektronskem naslovu: [email protected] . Uradne ure:ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 uretorek: od 8.00 do 9.00 uresreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 urečetrtek: od 8.00 do 9.00 urepetek: od 8.00 ure do 12.00 ure

Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino.

Priprava na sklenitev dogovora

Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.

Med opravljanjem pomoči na domu

Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve lahko predlagajo izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.

Neposredno izvajanje storitve na upravičenca traja od najmanj 0,5 do največ 4 ure dnevno oziroma do 20 ur tedensko.

Socialna oskrba na domu se izvaja po metodi dela s posameznikom in družino, ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči upravičencu pa se izvajajo po načelih dobre prakse okolja, v katerem živi upravičenec. Izvajalci storitve po zadnjih podatkih Sekcije za socialno oskrbo, ki deluje pri Socialni zbornici Slovenije, kažejo, da je v mesecu marcu 2010 v Sloveniji izvajalo storitev 44 centrov za socialno delo, 14 domov za starejše občane, 3 javni zavodi in 18 koncesionarjev. Vsi skupaj naj bi v skladu z Republiškim nacionalnim programom socialnega varstva oskrbeli cca 3 % upravičene populacije.

Socialni servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje in ne sodi v javno službo. Uporabnik je lahko vsakdo, ki naroči določen del storitve in prevzame obveznost plačila storitve in kritja stroškov v zvezi z opravljeno storitvijo.

Vodila in načela, ki jih upoštevamo pri svojem delu, so: enak dostop in enake možnosti za vse upravičence, prostovoljnost vključitve, prosta izbira, individualna obravnava, sprotno dogovarjanje med uporabnikom in izvajalcem ter gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi.

Financiranje storitve je še zaenkrat in do sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi v popolni pristojnosti občin, financira se iz proračuna občine, to je najmanj v višini 50 % subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Cena storitve na uro za uporabnika znaša v občini Rače Fram 3,91 €.

Na področju večletnega zagotavljanja storitve ugo-tavljamo, da je upravičencev do storitve vedno več, pove-čujejo se potrebe po izvajanju pomoči pri osebni higieni, večkratnem dnevnem obiskovanju uporabnikov ipd.

Storitve pomoči na domu so za mnoge neprecenljive vrednosti, saj omogočajo obstanek na lastnem domu


30 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

- seveda za vse tiste, ki so se sami odločili za tovrstno obliko bivanja ob zagotovljeni ustrezni pomoči.

Zavedamo se, da so zadovoljni uporabniki tisti, ki potrjujejo smiselnost in obseg potreb tovrstne pomoči.

Jelka SUŽNIK, univ. dipl. soc. del.

KGZS – KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR

Gnojenje polj{~in z du{ikom

Dušik je makrohranilo, s katerim pridelovalci močno vpli-vajo na višino pridelka pri poljščinah, pa tudi drugih kulturah. Za to hranilo je značilno, da ga rastline, če je dostopen, lahko črpajo več kot ga trenutno porabijo. Posledice tega se opazijo kot poleganje pri žitih, pri listnati in koreninasti zelenjavi pa se lahko pojavijo prevelike vsebnosti nitratov v pridelku, kar predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov. Če rastline nimajo na razpolago potrebne količine dušika, ga premeščajo iz starejših v mlajše (aktivne) liste. Dušik je zelo gibljivo hranilo v rastlinah in v tleh. Če ga je v tleh na razpolago več, kot ga rastline trenutno potrebujejo, posebej v nitratni obliki, prihaja na lažjih peščenih in prodnatih tleh in na tleh, revnih s humusom, do izpiranja v globlje plasti tal in podtalnico. Možne negativne vplive dušika na podtalnico lahko kmetijski pridelovalci preprečijo z:- gnojenjem na podlagi analiz,- uporabo organskih gnojil v času rasti, ko rastline dušik

potrebujejo za rast,- uporabo mineralnih gnojil s počasnejšim sproščanjem

dušika,- setvijo strniščnih posevkov (zadržujejo presežke dušika v

poletnem času na površini tal),- ozelenitvijo čez zimo (zadržujejo presežke dušika v

zimskem času v zgornji plasti tal),- povečanjem humusa (organske snovi) v tleh.

Zniževanje stroškov pri pridelavi poljščin, ne da bi pri tem

bistveno vplivali na višino pridelka, je edina možnost za dvig ekonomičnosti pridelave, saj je zelo težko v bližnji prihodnosti pričakovati dvig cen kmetijskih pridelkov. Običajno je na trgu dušik iz gnojila Urea cenejši v primerjavi z dušikom iz KAN-a ali NPK.

V mineralnih gnojilih, ki so na trgu v Sloveniji, se dušik najpogosteje nahaja v obliki nitrata, amonija ali v amidni obliki. Rastline najhitreje sprejemajo nitratno obliko dušika, ki se dobro topi v vodi in je rastlinam takoj po trošenju tudi dostopna. Nitratno obliko dušika vsebujejo tudi vsa mineralna NPK gnojila in gnojilo KAN, ki polovico od 27 ali 28 % skupnega dušika vsebuje v nitratni, polovico pa v amonijski obliki. Rastline lahko direktno sprejemajo tudi amonijsko obliko dušika, pri ostalih oblikah dušika v mineralnih gnojilih pa je potrebno, da jih drobnoživke v tleh predelajo v amonij oz. nitrat. Gnojilo UREA vsebuje 46 % dušika v amidni obliki, ki je rastline ne morejo direktno sprejeti. Amidno obliko dušika morajo drobnoživke najprej predelati v amonijsko in potem še nitratno obliko, ki jo rastline lahko uporabijo. Zato je delovanje tega gnojila, kljub dobri topnosti v vodi, počasnejše, rastline pa ga imajo na razpolago daljše časovno obdobje, saj pri gnojenju z Ureo običajno ne prihaja do izgub zaradi izpiranja. Urea ali sečnina se v vlažnih tleh hitro topi in v prvih dneh tudi hitro razporedi v območju korenin, ker se na začetku ne veže na tla. V tem času nastane amonij, ki se veže na talne delce, zato ni večje nevarnosti za izpiranje. Večja možnost za izpiranje dušika iz Uree se lahko pojavi le v primeru, če neposredno po gnojenju z Ureo zelo obilno dežuje.

Delovanje Uree je počasnejše od KAN-a in dušika iz NPK gnojil, zato lahko ob setvi in na začetku rasti rastlinam damo večji odmerek dušika v primerjavi s KAN-om. Na podlagi dosedanjih raziskav je ugotovljeno, da je gnojilna vrednost dušika iz Uree in KAN-a približno enaka. Zato je v primeru nižjih cen te oblike dušika, kar se stalno dogaja na trgu, smiselno razmišljati o uporabi dušika iz Uree pri vseh poljščinah oz. tleh, kjer je to mogoče. Prehod dušika iz amidne v amonijsko in nitratno obliko, ki jo rastline lahko sprejmejo, hitreje poteka v humoznih in lažjih peščenih in prodnatih tleh, ki se spomladi hitreje segrevajo. Prav tako ta prehod poteka hitreje v toplejšem obdobju leta, ko vsekakor ni razlogov, da namesto dušika iz KAN-a in dušika iz NPK gnojil ne bi uporabljali cenejšega dušika iz Uree. V letih, ko je spomladi zemlja dalj časa hladna, pa se za prvo dognojevanje rastlin, ki zelo zgodaj rabijo več dušika (oljna ogrščica, pšenica), posebej pri težjih ilovnatih in glinastih tleh, priporoča za dognojevanje uporabiti gnojilo KAN, saj se pri tem gnojilu del dušika v nitratni obliki ob primerni vlagi takoj nahaja v talni raztopini in je rastlinam takoj dostopen.

Zaradi amidne oblike dušika, če Uree ne zadelamo v tla, prihaja do izgub zaradi izhlapevanja. Ta nevarnost je večja v toplejših dneh in na apnenčastih tleh. Iz tega razloga se je gnojilo Urea v preteklosti v glavnem priporočalo za pokrivanje potreb po dušiku pred setvijo koruze in še nekaterih okopavin, z obveznim brananjem v tla pred setvijo, ali za dognojevanje koruze ali drugih okopavin, z obveznim okopavanjem, oziroma vnašanjem gnojila v tla. Na ta način so se preprečile izgube dušika z izhlapevanjem. Kljub ugodnejši ceni se zaradi možnih izgub dušika v zrak to gnojilo do sedaj ni priporočalo za dognojevanje oljne ogrščice, žit



in travinja, saj ga pri teh kulturah v praksi do sedaj ni bilo možno hitro po dognojevanju vnesti v tla in na ta način preprečiti izgube zaradi izhlapevanja. Ker se med novejšimi agrotehničnimi ukrepi tudi pri kulturah gostega sklopa (kot so žita, oljna ogrščica, sejano in naravno travinje) zaradi prezračevanja in preprečevanja zapleveljenosti v prakso kot reden agrotehnični ukrep uvaja česanje posevkov, postaja uporaba Uree za dognojevanje teh poljščin zelo aktualna. S česalom se gnojilo takoj po trošenju lahko vnese v tla in se tako preprečijo možne izgube dušika z izhlapevanjem. Urea je zaradi nekoliko počasnejšega delovanja in s tem manjših možnosti za izpiranje zelo primerna za uporabo iz okoljskega vidika, saj ima običajno v začetku vegetacije večina rastline manjše potrebe po dušiku, potrebe pa se povečujejo z razvojem in intenzivno rastjo posevkov. Če dodamo večino dušika pred ali v času setve, posebej, če tega dodamo v nitratni obliki, ki je takoj topna in je rastlinam vsa na razpolago v talni raztopini, običajno prihaja do izpiranja dušika v globlje plasti tal, na peščenih in prodnatih tleh pa tudi v podtalnico. Zaradi izgub dušika v globlje plasti tal, kjer rastline hranila več ne dosežejo, v času intenzivne rasti in večjih potreb po dušiku rastlinam, kljub gnojenju z normalnimi odmerki dušika, ta v poznejših fazah razvoja običajno primanjkuje.

Zaradi cenovnih razmerij pri gnojilih na trgu morajo pridelovalci razmišljati o spremembi načina gnojenja z mineralnimi gnojili, tudi z dušikom, in poiskati cenovno najbolj ugodne variante. Če poznamo založenost tal s fosforjem in kalijem, lahko izbiramo med cenovno najbolj ugodnimi variantami teh gnojil na trgu, potrebe po dušiku pa lahko pokrijemo pred setvijo ali pri dognojevanju z gnojilom Urea. Pri uporabi tega gnojila je obvezno potrebno gnojilo z brano, predsetvenikom, okopalnikom ali česalom vnesti v tla, da bi preprečili morebitne izgube dušika v zrak. Z ukrepom večkratnega medvrstnega okopavanja pri okopavinah oz. večkratnim česanjem pri kulturah gostega sklopa rastlinam zagotovimo primerne pogoje za rast in dosežemo enake ali celo višje pridelke ob uporabi cenejših in ob pravilni uporabi enako učinkovitih dušikovih gnojil.

Rastline lahko del dušika pridobijo z mineralizacijo rastlinskih ostankov, precej dušika pa za sabo pustijo metuljnice (detelje, lucerna, grah ali soja). Ker se tudi pri nas detelje vse pogosteje sejejo v kolobarju, je smiselno z analizo dušika v tleh pred dognojevanjem določiti razpoložljiv dušik in dognojiti z manjkajočo količino. V ta namen je možno opraviti laboratorijsko N-min analizo ali vsebnost dušika v tleh opraviti s hitrim talnim testom. Vzorec za ta namen je potrebno vzeti do globine 30 cm, ga takoj po odvzemu zamrzniti ali ga ohladiti na 0-400C ter ga v hladilni torbi dostaviti v laboratorij, ker se pri višjih temperaturah oblika dušika v tleh spreminja in pri vzorcih, ki niso ohlajeni in primerno pripravljeni, izmerjene vrednosti niso pravilne. Gnojenje z dušikom na osnovi analiz dušika v tleh je obvezno za pridelovalce, vključene v integrirano pridelavo poljščin in vrtnin ter gnojenje zemljišč na vodovarstvenih območjih. Na obvodnih pasovih ob rekah in potokih (priobalni pasovi) je gnojenje z dušikom iz organskih in mineralnih gnojil prepovedano, enako tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Draga ZADRAVEC, univ. dipl. inž. kmet.,specialistka za poljedelstvo

V slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. - Iz jamstvenega sklada lahko uveljavljajo pravice

delavci, ki jim je delavno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra.

Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 11 21.

- Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 14 14.Več informacij lahko dobite na naši internetni strani www.jps-rs.si.

Pobarvanka za otroke


32 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UÊNJA ZG. PODRAVSKE REGIJE

Si želite pridobiti znanja s področja računalništva, tujih jezikov, podjetništva, (samo)zaposlovanja, e-učenja?Iščete informacije o možnostih učenja in izobraževanja odraslih?

Potem je pravi naslov za vas »Center vseživljenjskega učenja«, ki predstavlja partnersko mrežo različnih organizacij v Zgornje-podravski regiji, brezplačno informiranje, svetovanje in organizirano samostojno učenje za vse prebivalce regije.

Center vseživljenjskega učenja nudi brezplačne aktivnosti, kot so:- informiranje in svetovanje o možnostih izobraževanja in učenja odraslih;- organizirano samostojno učenje s pomočjo mentorja, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter multimedijskih

gradiv na 16 točkah vseživljenjskega učenja v Zg. podravski regiji; na voljo so učna gradiva za učenje računalništva, tujih jezikov ter številnih drugih področij za osebno in poklicno rast;

- računalniške delavnice;- podjetniške delavnice;- informiranje in svetovanje za podjetja in zaposlene;- svetovanje s področja zaposlovanja, samozaposlitve ali ustanovitve podjetja;- ustvarjalne delavnice;- specializirane programe za starejše odrasle;- motivacijske delavnice za spodbujanje e-učenja.

V prihajajočih mesecih organiziramo delavnice osnovnega računalniškega opismenjevanja in informativne delavnice osebnega dopolnilnega dela in dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter uspešnega učenja.

Vse dejavnosti Centra vseživljenjskega učenja so brezplačne in odprte za vse, ki iščete nova znanja!Podrobnejše informacije o terminih in lokacijah aktivnosti, ki jih ponujamo, kakor tudi možnosti prijave na različne

projektne aktivnosti dobite v »točki vseživljenjskega učenja«, ki deluje v prostorih Knjižnice Hoče. V točki je prisoten informator/mentor, ki vam bo nudil brezplačne informacije in pomoč 1., 2. in 3. torek v mesecu med 12.–16. uro.

Dodatne informacije na spletni strani projekta http://www.cvzu-zgornjepodravje.si/ in brezplačni številki 080 17 78. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite pri naših aktivnostih!

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer Evropski socialni sklad. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.1: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja

ter javnega razpisa za izbor projektov: »Javni razpis za Center vseživljenjskega učenja – CVŽU in odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje-partnerstva«. Projekt je sofinanciran iz javnih virov – Ministrstva za šolstvo in šport.

Odprti smo za vse, ki iščete nova znanja Z nami je svet na dlani



ANDRAGOŠKI ZAVOD MARIBOR – LJUDSKA UNIVERZA

Izguba zaposlitve - priložnost za razmislek o novem za~etku

Poskušajmo se postaviti v vlogo posameznika, ki je izgubil zaposlitev in išče možne načine, kako se ponovno zaposliti, kako pridobiti finančno sigurnost, kako najbolje poskrbeti za svojo prihodnost. Za tako težavno in resno situacijo, kot je izguba zaposlitve, zagotovo ni enostavnih rešitev. V iskanju možnih odgovorov in ob možni finančni podpori pa verjamemo, da posameznik nemalokrat razmišlja tudi o možnostih vključitve v različne oblike šolanja in izobraževanja, bodisi za spremembo poklica oz. pridobitev poklica na višji ravni, bodisi zgolj za vključitev v prostočasne učne aktivnosti z namenom druženja, pogovarjanja z ljudmi, pridobitve novih idej za osebni razvoj ali zgolj izmenjavo medsebojnih izkušenj. In ravno tovrstnim aktivnostim je namenjen »Center vseživljenjskega učenja Zg. podravske regije«, ki nudi vsem mladim, odraslim in starejšim prebivalcem regije brezplačne možnosti:- samostojnega učenja (npr. računalništva ali tujih jezikov) na 16 t. i. točkah vseživljenjskega učenja (točke VŽU) v

Zg. podravski regiji (v Mariboru, Slovenski Bistrici, Hočah, Makolah, Pragerskem, Poljčanah…); več informacij o točkah VŽU najdete na spletnem portalu: www.cvzu-podravje.si;

- informiranje in svetovanje na točkah VŽU Štajerske Gospodarske zbornice, Inštituta za raziskovanje podjetništva ter Regionalnega sklada dela Podravje za vse tiste, ki želite uresničiti svojo podjetniško idejo oz. se želite samozaposliti;

- informativno-svetovalne storitve po modelu slovenskih svetovalnih središč za izobraževanje odraslih, ki jih je možno dobiti tudi na dislokaciji svetovalnega središča Maribor v Račah (vsako 1. in 3. sredo v mesecu med 13. in 16. uro, v prostorih Turistične agencije Pozejdon; svetovalka je dosegljiva na tel.št. 051 356 560 oz. osebno v navedenem časovnem terminu). Pomagamo vam lahko pri odločitvi za nadaljnje izobraževanje, vas informiramo o možnostih sofinanciranja izobraževanja, vam predstavimo ponudnike izobraževalnih programov, od osnovnošolskega izobraževanja za odrasle do visokošolskega izobraževanja (prenova srednješolskih programov, študij po bolonjski prenovi, merila za prehode na visokošolskih zavodih…), kakor tudi možnosti vključevanja v različne neformalne učne aktivnosti, kot so tečaji računalništva in tujih jezikov, ustvarjalne delavnice, predavanja iz aktualnih tem, nasveti za samostojno podjetniško pot in podobno;

- mobilno svetovalno službo, kar pomeni, da lahko mobilno svetovalko povabite tudi v vašo organizacijo ali vaš kraj.To je nekaj ključnih aktivnosti »Centra vseživljenjskega učenja«, ki jih Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza,

skupaj s partnerji v projektu, nudi vsem prebivalcem regije. Vljudno vabljeni, da nas obiščete na dislokaciji svetovalnega središča Maribor v Račah ter izkoristite možnost

informiranja in svetovanja o učenju in izobraževanju odraslih tudi v vašem lokalnem okolju.

Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne, saj je dejavnost financirana s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport.

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na tel.št. AZM-LU: 02 234 11 11; po e-pošti: [email protected] ali [email protected] ter na spletnem portalu: www.cvzu-podravje.si

Tim Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze,za projekt CVŽU


34 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Namestitev avtomatskega zunanjega defibrilatorja v podjetju Pinus v Ra~ah

V letošnjem letu so prebivalci Rač z namestitvijo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) v podjetju Pinus bogatejši za neprecenljivo pridobitev.

Namestitev avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) na javnem mestu postaja v moderni dobi sinonim za osveščenost, inteligenco in prefinjen čut za soljudi in njihova življenja.

V Sloveniji vsak dan zaradi nenadnega srčnega zastoja umre 5-6 ljudi, 2000 ljudi na leto; 95 % teh ljudi umre še pred prihodom v bolnišnico.

Nenaden srčni zastoj je velikokrat prvi in prepogosto zadnji znak bolezni srca in ožilja, ko se navidezno zdrav človek zgrudi in obleži brez znakov življenja. Že 3-4 minute po srčnem zastoju pride do nepopravljivih okvar možganov, po 7-10 minutah pa nastopi smrt.

S temeljnimi postopki oživljanja (TPO), ko žrtvi srčnega zastoja s stisi prsnega koša poganjamo kri po telesu in z umetnimi vpihi dovajamo zrak s kisikom, lahko pridobimo dragocene minute do prihoda reševalcev, s tem pa povečamo možnost preživetja.

Eden najpogostejših neposrednih vzrokov za srčni zastoj je migetanje, t.i. fibrilacija prekatov, smrtno nevarna motnja ritma, ki jo je mogoče prekiniti le z avtomatskim zunanjim defibrilatorjem (AED). Avtomatski zunanji defibrilator (AED) je naprava, prilagojena uporabi laikov, daje jasna zvočna navodila v slovenščini, sama prepozna omenjeno motnjo ritma in jo ob ukazu aparata z električnim šokom tudi prekine.

Pristop k človeku brez znakov življenja, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in čimprejšnja uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja povečajo možnost preživetja.

Z omenjeno namestitvijo naprave AED v podjetju Pinus se lahko občani občine Rače-Fram pohvalijo z možnostjo najsodobnejšega pristopa in obravnave srčnega zastoja na njihovem območju, s katerim se lahko pridobijo življenjsko pomembne minute, ki odločajo o preživetju. Ko vsaka minuta šteje!

Marko BOMBEK, dr. med.

Iz niza porok v Beli dvorani –mladoporo~enca Valonte

Čeprav sta za las zamudila rok za oddajo prispevkov in s tem možnost objave v marčevski številki Novic, mladoporočenca Valonte nista obupala, temveč sta se veselila izida junijske številke našega glasila, kjer z veseljem objavljamo, da sta se 23. januarja 2010 v Beli dvorani gradu Rače poročila ženin Primož Valonte in nevesta Mateja Perko (poročena Valonte). Zakoncema Valonte, ki stanujeta v Sernčevi 9 v Mariboru, čestitamo in na skupni življenjski poti želimo vse najboljše!

S. A.

Cvetna nedelja na Planici

Med najbolj znanimi obredi cvetne nedelje je blagoslov oljčnih vej in drugega zelenja, ki ga po krajevnih navadah povezujemo v presmece. Presmec je namreč beseda, ki jo za butarico na cvetno nedeljo uporabljamo pri nas.

Naš župnik, Franc Dermol, vsako leto opravi ta blago-slov tudi v cerkvi sv. Križa na Planici. Tudi letos se je zelo razveselil množičnega obiska svete maše na ta dan.

Vsi pa smo še posebej ponosni na otroke, ki so nam z svojimi presmeci pričarali razkošje barv, živopisnih dodatkov in dobre volje, ki so nas spremljali skozi velikonočni čas in še dlje.

Vesna LEŠNIK



Dejan Židan, kmetijski minister,se je {olal tudi v Ra~ah

Potem, ko je bilo po marčevskem odstopu ministra Milana Pogačnika kmetijsko ministrstvo nekaj časa brez ministra, začasno pa je to funkcijo opravljal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš, je ta obsežen in zahteven resor v začetku maja končno dobil novega ministra. To je Dejan Židan, 43-letni magister veterinarskih znanosti, dotlej znan in čislan predvsem kot predsednik uprave Skupine Panvita iz Murske Sobote, ki velja za največje slovensko živilsko podjetje.

To so podatki, ki jih je s pomočjo medijev v času dvigovanja prahu okoli iskanja novega ministra in predvsem potem, ko je Dejan Židan bil z veliko podporo poslancev dejansko imenovan za prvega moža Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in prisegel pred državnim zborom, izvedel vsak povprečno informiran državljan.

Dejan Židan - minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Manj širše znano pa je tisto, kar je zanimivo in v ponos naši lokalni skupnosti. V mislih imam dejstvo, da je Dejan Židan, ki se je rodil 16. oktobra 1967 v Mariboru, otroštvo in del mladosti preživel v Račah (v gradu), kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Spričevalo, njegovi še živeči učitelji, razredniki in tudi nekdanji sošolci iz našega lokalnega okolja pričajo enotno: da je bil vselej miren, uspešen in vsestransko vzoren učenec.

Iz arhiva: Dejan (v drugi vrsti, četrti z desne) med sošolci – osmošolci in učitelji OŠ Rače, leta 1982

Po zaključku osnovnošolskega izobraževanja, leta 1982, se je vpisal na šolo za živinorejsko-veterinarske tehnike: najprej jo je dve leti obiskoval v Mariboru, nato pa v Kamniku. Študij na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je začel leta 1986 in končal decembra 1992.

Njegova prva zaposlitev je bila v Oddelku za reprodukcijo Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje v Murski Soboti. Po pripravništvu je bil za krajši čas zaposlen v perutninarski obratni veterinarski ambulanti Agromerkurja, nato pa pri Nabergoj vete-rinarskem inženiringu. Avgusta 1995 je nastopil delo na Veterinarskem zavodu Slovenije. Podiplomski magistrski študij je uspešno zaključil decembra 1999.

Po preoblikovanju organizacije veterinarske službe je opravljal dela vodje enote Murska Sobota Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete, hkrati pa strokovno deloval na področju zdravja in razmnoževanja prašičev. Od maja 2003 je kot član vodstva KG Rakičan d.d. in od januarja 2007 kot predsednik uprave Skupine Panvita, KG Rakičan d.d. sodeloval pri izgradnji slovenske kmetijske in živilsko-predelovalne verige. Konec leta 2003 je bil kot zunanji sodelavec ljubljanske Veterinarske fakultete izvoljen v naziv strokovnega sodelavca za področje zdravja in razmnoževanja prašičev.

Na ministrskem stolčku ga prioritetno čakajo naslednje naloge in izzivi: - dokončanje izdelave strategije in določitev prednostnih

ciljev (to je osnova pri izgradnji nove kmetijske politike EU 2010-2014),

- deregulacija in poenostavitev postopkov na področju kmetijstva in proizvodnje hrane,

- sociala v kmetijstvu, - povečanje učinkovitosti javnih služb v kmetijstvu, - decentralizacija v kmetijstvu, - proizvodna hrane ter - razvoj in profesionalizacija EU pogajanj.

V Sloveniji pridelana hrana je po Židanovih besedah varna, zdrava, nadpovprečne kakovosti, okusna in s tradicijo. »Kot minister se bom zavzemal, da bo vsak, ki deluje v tej verigi - ali na kmetiji ali kot delavec v agroživilski industriji -, ponosen, da se ukvarja z dejav-nostjo, ki je strateško pomembna tako za Slovenijo kot celotno Evropo,« je dejal ter dodal, da razmere v kmetijstvu niso dobre, dodatno pa so jih poslabšale posledice gospodarske krize. S tem se bo potrebno spopasti, prav tako bo potrebno poskrbeti za nadaljnji razvoj podeželja, boljši izkoristek gozdnega bogastva in večjo prehrambeno suverenost države.

Dejan Židan je mož in oče; v času službovanja v Ljubljani ga bodo na prekmurski ravnici najbolj pogrešali žena Tatjana ter 18-letni sin Aljoša in 12-letna hčerka Maja.

(Viri: RTV Slovenija, 24ur, Dnevnik, Delo, Večer, Finance, Murski val, arhiv OŠ Rače)

Pripravila: Simona ANTOLIČ


36 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Tradicija ohranjanja ljudskih izro~il:Trije kralji iz Podove

Na predvečer treh kraljev (5.1.) smo tudi letos, kot že mnogo let do sedaj, prišli trije kralji iz Podove oznanjat Kristusovo rojstvo.

Za vse, ki nas že poznate in morda še bolj za tiste, ki nas ne, bi rad napisal nekaj o zgodovini tega običaja pri nas in petju naše skupine.

Težko bi natančno določil, koliko let se že prenaša to prepevanje, vemo pa, da gre iz roda v rod. V začetku smo prepevali le v domačem okolju (Podova in Brezula) in sicer pri vseh hišah, kjer smo bili dobrodošli. Nekaj časa po drugi svetovni vojni so oblasti takšna dejanja preganjale in kaznovale, vendar to ni preprečilo poslanstva takratnih pevcev. Kot že rečeno, na žalost ne morem točno navesti časa začetka in s tem obdobja obstoja te naše tradicije, lahko pa povem, kdaj sem se pevcem pridružil sam. To je bilo leta 1979, ko so me takratni pevci - Anton Mlakar, Anton Pauman, Franc Lašič, Zvonko Gril, Srečko Trantura in Anton Hraš - povabili v svoje vrste. Kasneje sta se pridružila še Miran in Vlado Predikaka.

Posnetek pevcev, ki je nastal pred dvema desetletjema in še kakšnim letom zraven

Čas je mineval, pevci pa so se počasi poslavljali. Žal smo med tem časom izgubili že štiri nekdanje člane: Franca Lašiča, Zvonka Grila, Antona Mlakarja in Antona Paumana, Srečko Trantura pa je s petjem prenehal zaradi zdravstvenih razlogov.

Tako smo ostali v okrnjeni zasedbi: Anton Hraš, Miran in Vlado Predikaka ter avtor tega prispevka.

Spomin na leto 2002

Skupaj prepevamo že skoraj 25 let in to povsod, kjer vidimo, da smo dobrodošli. Z leti se je naš 'teren' razširil še na Rače, Radizel, Dobrovce, Hotinjo vas in Brunšvik. Letos, denimo, smo prepevali pri kar 60-ih hišah in v veselje nam je, da smo bili povsod prisrčno sprejeti.

Rad bi razkril še to, da naša skupina razvija posebno tradicijo, najbrž edinstveno v Sloveniji: vse tiste poslu-šalce, pri katerih smo prepevali, nato povabimo na našo družabno prireditev. Tovrstna srečanja smo sprva imeli v gostilni Lašič, nato pa jih, zaradi povečanja števila povabljencev, preselili v GD Podova. Pevci pripravimo dvorano, poskrbimo za pijačo ter glasbo; slednja seveda ni mehanska, ampak sestavimo ansambel, ki smo ga poimenovali »Enkrat na leto«. Vsak izmed nas igra na določen instrument, zato nam ni bilo pretežko sestaviti ansambla in zaigrati tako, da se lahko gostje na plesišču tudi živahno zavrtijo. Za prijetno razpoloženje poskrbimo tudi z odigranimi skeči in pripovedovanjem šal, jedačo in dobro voljo pa prinesejo naši gostje s seboj. Dokler bo odziv naših gostov vsaj takšen, kot je bil do sedaj, bomo s tradicijo teh srečanj nadaljevali. Lahko se pohvalimo, da bomo naslednje leto slavili že 20. obletnico naših do neke mere unikatnih prireditev.

Ob tej priložnosti bi se rad opravičil tistim, ki jih letos nismo obiskali, ker smo se na koncu že bolj slabo držali. Tudi to se, saj gotovo razumete, ob takšnih priložnostih kdaj zgodi. Hkrati pa bi se rad v imenu cele skupine zahvalil vsem tistim, pri katerih smo bili in so nas prijazno sprejeli ter celo pogostili, ne glede na to, koliko so kazali urini kazalci.

Na svidenje znova prihodnje leto!

Darko TRANTURA

Tudi 10. revija na{ih pevskih zborovin vokalnih skupin uspe{no »podstreho«

V petek, 14. maja 2010, je dvorana DTV Partizan Fram gostila jubilejno, 10. občinsko revijo pevskih zborov in vokalnih skupini občine Rače-Fram, ki sta jo organizirali Občina Rače-Fram in OŠ Fram.

V vsebinsko pestrem programu, ki je bil razdeljen na dva dela, so se občinstvu predstavili:

- otroški in mladinski pevski zbori:1. Otroški pevski zbor vrtca Rače »SMEHEC«2. Otroški pevski zbor vrtca Fram »POJOČI NAGAJIVČKI«3. Otroški pevski zbor OŠ Rače4. Otroški pevski zbor OŠ Fram »FRAMČEK«5. Mladinski pevski zbor OŠ Rače6. Mladinski pevski zbor OŠ Fram7. Vokalna skupina »A CAPPELLA« KD Rače8. Vokalna skupina »Fantje na vasi« KD Rače9. Vokalna skupina »Škrjanček« KD Rače



Vse foto: Jožica Medved

- odrasli pevski zbori in vokalne skupine:1. Vokalna skupina »VIRTUS« KUD dr. Pavel

Turner Fram2. Pevska ljudska skupina »Taščica« KD Rače3. Vokalna skupina »ETNO ZALA« KUD dr. Pavel

Turner Fram4. MePZ KKID sv. Jožefa delavca Rače5. Ljudske pevke KLASJE iz Rač6. Mešani pevski zbor KUD Rače7. Vokalna skupina »FANTJE SV. ANE« iz Frama8. MePZ KUD dr. Pavel Turner Fram

Ker je pri fotografiranju nastopajočih na letošnji reviji pevskih zborov in vokalnih skupin deloval najbolj znan Murphyjev zakon, ki se glasi: »Če nekaj lahko gre narobe, bo šlo narobe,« vam, žal, ne moremo postreči s slikovnimi dokazi o sodelovanju vseh naštetih pevskih sestavov. No, nekaj posnetkov pa smo vendarle uspeli iztrgati iz krempljev višje sile, zato jih z veseljem delimo z vami.

S. A.

Tisti, ki prina{ajo sonce v ìvljenja drugih ljudi,

so tudi sami obsijani z njim.

(sir James M. Barrie)

ê je sonca preve~, nastane pu{~ava.

Kadar smo àlostni, odkrijemo stvari,

ki so zares pomembne;

v àlosti najdemo sebe.

(arabski pregovor)


38 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

V Beli dvorani razstavlja vitez karikatur Stanko Šerc

Od 14. maja 2010 dalje je v Beli dvorani gradu Rače na ogled razstava karikatur Stanka Šerca iz Maribora, ki je bil s strani Policijskega sindikata Slovenije (lepo, da se znajo »cestni angeli v modrem« nasmejati in dati poklon karikiranim opazkam na svoj račun) povzdignjen v viteza karikatur.

Razstava, ki jo gosti naša občina, je tematska, avtor karikatur pa se v njej loteva gradov in vsega, kar je ali naj bi bilo povezano z njimi.

Ker človek nekako ne more, da se ob ogledu karikatur ne bi nasmehnil izvirnim domislicam, ki so jih spretne roke nesporno izjemno nadarjenega karikaturista z obilico domišljije pretvorile v najrazličnejše podobe, sem se odločila, da o razstavi ne napišem zgolj treh ali štirih suhoparnih vrstic, temveč avtorja pokličem in skušam o njem izvedeti kaj več.

In kaj kmalu se je izkazalo, da mi je nos govoril prav, saj se je že uvodoma potrdilo, da je Stanko Šerc zelo zanimiv človek. Ker sem bila s časom precej na tesnem in se mi je v zvezi s pripravo Novic že mudilo v grafični studio, sem bržkone precej zamudila, ko sem bila primorana zavrniti povabilo, da bi se dogovorila za srečanje in bi se lahko z njegovim delom seznanila še veliko podrobneje. No, kljub temu sem uspela izvrtati nekaj zanimivih informacij. Tako sem, denimo, izvedela, da Stanko Šerc karikature riše že od leta 1948, ko je to nadarjenost odkril in začel razvijati v gimnazijskih klopeh, danes pa spada med 450 registriranih karikaturistov na svetu. Na vprašanje, ali ve, koliko karikatur je v minulih dobrih šestih desetletjih nastalo izpod njegovih prstov, je odgovoril, da – ohlapno rečeno – ogromno. Ne šteje jih več. Tovrstno evidenco je namreč nehal voditi pred 20 leti, ko so njegove objavljene karikature dosegle število 40.000.

»Lotevam se različnih tematik, natisnjenih je 60 knjig mojih karikatur, vabijo me na razstave po vsem svetu,« je z žarom pripovedoval. Povedal je, da je v času skupne SFRJ risal za vse televizijske centre v tedanji Jugoslaviji, pa tudi sedaj riše tako rekoč non-stop. Za njegova dela se zanimajo podjetja, posamezniki in vsem z veseljem ustreže, saj so karikature pomemben del njegovega življenja in se jih očitno še ni naveličal. Zanje je prejel tudi štiri nagrade svetovnega formata in sicer v Kanadi, na Japonskem ter v Rusiji in Nemčiji. Sicer pa se s karikaturami nikoli ni ukvarjal profesionalno, temveč je 35 let obletaval Zemljo kot pilot, od tega je 10 let po svetu prevažal Josipa Broza – Tita.

In če si kdaj tudi vi zaželite, da bi s karikaturo na posebej domiseln način presenetili in nasmejali kakšnega Abrahamovca ali kogarkoli drugega, je Stanko Šerc najbrž pravšnji naslov. In še njegov kontakt: 041 753 875.

S. A.



AKTUALNO

Zakon o malem delu, gnev dijakov in {tudentov - od kapljice do kapelj ~ez rob Ker je Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) medijem (in s tem tudi na naslov našega uredništva) letošnjo pomlad

poslala kar nekaj aktualnih sporočil o njihovih pogledih na Zakon o malem delu in situacijo, v kateri so se že znašli ali pa po njihovem mnenju preti velikemu številu dijakov in študentov, in ker smo tudi sicer zadnje čase lahko tako rekoč vsakodnevno precej slišali in brali na to temo, je najbrž prav, da je tudi v Novicah ne zaobidemo povsem.

Iz e-poštnega predala smo zato za objavo izbrali zgodnjemajski zapis, ki priča o tem, da so na kresno noč Zakon o malem delu marsikje neslavno pogoltnili ognjeni zublji. A ni ostalo zgolj pri tem simboličnem dejanju. Dijaki in predvsem študentje so namreč svoje nestrinjanje s položajem mladih, z domnevnim kratenjem njihovih pravic, ob hkratnem občutku lastne brezperspektivnosti in po njihovem mnenju arogantnega odnosa oblasti do njihovih potreb, želja, zahtev in predlogov, le še stopnjevali - do organiziranih študentskih demonstracij, ki so se zgodile v Ljubljani, 19. maja 2010, in »sodu izbile dno« (stavbi slovenskega parlamenta pa šipe in še kaj, in to brez navednic).

Vsekakor je šlo za enega najodmevnejših dogodkov, ki je v vseh ozirih močno odjeknil, odzivi nanj pa so različni. Od tistih, češ, kakšno omejevanje pravic dijakom in študentom neki, saj ima prav mladina zdaleč največ časa in denarja, saj je zmeraj prav mladih v gostilnah največ, naj raje študirajo oz. se odločijo, ali mislijo študirati ali delati, če jim kaj ne paše, pa naj gredo trenirati mišice z vihtenjem krampa in lopate, da bodo videli, kako se s trudom in poštenjem kruh služi, pa še do vrtenja jezikov, opijanjanja, drogiranja in počenjanja škode jih bo minilo…, do onih, ki na aktualna dogajanja gledajo z nekoliko drugačnega zornega kota in katerih bolj ali manj pravilne analize posledično prinesejo tudi za spoznanje drugačne zaključke o tem, kdo ima bolj in kdo manj prav, kdo je za kaj kriv ter predvsem, kaj je vzrok in kaj posledica zadnjih študentskih dogajanj v naši družbi. Kakorkoli že – najbrž ni dvoma, da so mirne demonstracije dopusten način izražanja nestrinjanj ljudskih množic, vandalizem pa vreden vseh kritik, zgražanja in obsodb!

Pri tem pa je žalostno tudi to, da v vsej množici besed o možnih učinkovitih načinih in predlogih za ustrezn(ejš)o rešitev problema, s katero bi bila zadovoljna večina mladih, bodočih izobražencev, ter hkrati tistih, ki imajo v državi v rokah škarje in platno, nekako nikjer ni ne duha ne sluha…

Tematika je vsekakor razvejana in večplastna, zato se je bomo lahko v našem glasilu kvečjemu zelo površno dotaknili, vsaj toliko, da bo tudi na straneh občinskega tiskanega medija ostala zapisana med pomnike sedanjega časa.

To bomo storili s pomočjo že najavljenega prispevka Zveze ŠKIS (v uredništvu smo ga opremili še s posnetkom zgovornega slogana, ki »krasi« tudi nekaj nadstrešnic na avtobusnih postajališčih v naši občini). Sledi zapis, ki je dan po množičnih študentskih demonstracijah in šokantnem dogajanju, v katerega so se na koncu sprevrgle, začel bliskovito krožiti po internetu, žal brez pomembnega podatka - navedbe vira; ne glede na to, če se boste z zapisom neznanega avtorja, ki smo mu dodali še slikovni moment, strinjali, delno strinjali ali mu popolnoma nasprotovali, menimo, da ga je, kot »drugo mnenje«, koristno in vredno vsaj prebrati, če se že ne nad njegovim sporočilom tudi nadvse globoko zamisliti. Kot nekakšno zaokrožitev te tematike pa za zaključek objavljamo še na internetni strani Zveze ŠKIS objavljeno sporočilo za javnost (dne 19.5.2010), v katerem sta Študetska organizacija Slovenije (ŠOS) in Dijaška organizacija Slovenije (DOS) ostro obsodili nasilje pred Državnim zborom RS na dan demonstracij, ko so s pojavom grobih oblik vandalizma organizatorjem zadeve ušle iz nadzora. (S. A.)

Na kresno noč po Sloveniji gorel Zakon o malem • deluNekateri študentski klubi po Slovenijo so na kresno

noč v domačih krajih zažgali Zakon o malem delu in tako simbolično izrazili nestrinjanje z zakonom, ki pri-naša pogubo lokalnemu mladinskemu organiziranju ter marsikateremu študentu iz periferije. Najbolj je gorelo na Štajerskem, kjer sta moči združila Klub mariborskih in ptujskih študentov.

V duhu prvega maja, praznika dela, so študentje izven študijskih središč opozarjali na pomen študentskega dela, ki jim v veliki meri omogoča študij in druge dejavnosti za mlade v lokalnem okolju. Letošnji kres je gorel tudi z namenom opozarjanja na študente kot socialno ogroženo

skupino, ki ji bo v prime-ru sprejetja zakona o ma-lem delu onemogočeno uveljavljanje marsikatere pravice.

S tem so napovedali tudi druge akcije na lokal-ni ravni, ki so se tedaj že izvajale ali sledile kmalu zatem.

Tudi študentje iz občine Rače-Fram so k akcijam proti Zakonu o malem delu pristavili svoj lonček; foto: S. A.


40 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Izjava predsednika Kluba mariborskih študentov, Mitje Špesa: »Predlog Zakona o malem delu sicer predvideva tudi financiranje študentskih organizacij, a ta sredstva drastično zmanjšuje. Tukaj se pojavijo študentski klubi, ki se jim večina kvalitetnih projektov ukinja. Vsa študentska tradicija postaja le lep spomin. Klubi in vedno bolj tudi študentje se tega dobro zavedajo in s tem aktivno izvajajo akcije na lokalnem področju. Širši množici se prikazuje realna pomembnost delovanja študentskega kluba v domačem kraju. Omenim lahko, da se daje poudarek osveščanja na principu postavljanja plakatov in tabel, simboličnega prižiganja sveč, sklicevanja novinarskih konferenc in omogočanja posredovanja direktnih informacij na info točkah.«

Saša REČNIK, Zveza ŠKIS - Odnosi z javnostmi

V razmislek…• Kar se je zgodilo 19. maja 2010, je za slovensko politiko

še en »wake up call«. Je pa seveda vprašanje za milijon dolarjev, če ga bodo slišali.

Nikakor se ne strinjam s študentskimi zahtevami po ohranitvi študentskega dela v sedanji obliki, zakon o malem delu je po moje korak v pravo smer, ampak pomen včerajšnjega razbitja parlamenta pravzaprav leži povsem drugje. In sicer v dejstvu, da Slovenija od včeraj dalje ni več devica. Zgubila je nedolžnost. Pri nas ni več »vse v redu«, 20 let skrbno vzdrževana fasada o »zgodbi o uspehu« je dobila svojo prvo pravo razpoko. In ni več variante, da bi se ta fasada še nadalje ohranjala s skrbno izbranimi medijskimi prijemi in birokratsko odmerjenimi izjavami predsednika republike. Ni več roke, ki bi držala pokrov nad Slovenčki in jih prepričevala, da živijo dobro in da ne more biti bolje. Od 19. maja 2010 dalje je tega konec.

Letošnje majske študentske demonstracije so odprle novo, temno in agresivno stran v načinu izražanja zahtev

Generacija 1990 je odrasla. In odrasla je v nekem popolnoma drugem okolju, kot so odraščale vse slovenske generacije pred njo. V mnogo bolj divjem in tekmovalnem okolju... Nič več zelenih hribčkov in belih cerkvic na njih, nič več melanholičnega stokanja in sklanjanja glave... To je generacija, ki je odrasla v Sloveniji socialnega razslojevanja, v Sloveniji turbo kapitalizma, privatizacije, tajkunizacije, nikoli kaznovanih zločinov, v Sloveniji jav-ne korupcije na najvišjih mestih, v Sloveniji nedostopnih stanovanj, v Sloveniji nedostopnih delovnih mest, v Sloveniji, kjer politika z davkoplačevalskim denarjem

rešuje propadla podjetja pred stečajem in pušča upnike v obupu, kjer politika brez izjeme ignorira navadnega državljana in dosledno sedi na ušesih pred njegovimi zahtevami in pričakovanji. To je Slovenija, ki smo jo v zadnjih 20 letih zgradili, bratje in sestre...

V tej Sloveniji so odrasli in taki so, kot so jih naredile okoliščine - okoliščine, ki smo jih ustvarili mi s svojo pasivnostjo, s svojo ovčjo zaupljivostjo »pastirjem na-roda«, s svojim slovenskim mazohističnim dojemanjem sveta, s svojo vdanostjo v usodo, s svojim blesavim »pametnejši popusti«, vztrajanjem v trpljenju... Ampak naša mladina ni več taka, kot smo bili mi. To se je pokazalo 19. maja. Pametnejša je. Agresivnejša. Evropska. To je mladina internetne dobe, ki vsak dan znova vidi, kaj se dogaja zunaj po svetu, neobremenjena je z našimi nesmiselnimi podalpskimi predsodki in hlapčevskimi pametovanji, ki so jih naše generacije tako dolgo čuvale kot samo zlato jedro narodnega obstoja. Pregovorni slovenski značilnosti, kot sta »pridnost« in »potrpežljivost«, sta sedanji mladini tuje. Mladina ni butasta. Mladina še ni mentalno ukrivljena, ne postavlja si slovenskih tradicionalističnih filtrov pred oči, da bi videla realnost drugačno kot v resnici je. Mladina vidi Slovenijo takšno, kot je: skorumpirana, neučinkovita, brezizhodna, apatična... No future. In proti temu so izrazili svoj bes. Proti ukrivljanju hrbtenic, proti brezupu, proti praznim obljubam...Tisto, česar si mi nismo upali, so oni naredili. Razlog, zakaj so to storili, niti ni pomemben. Signal je bil dan. Slovenija ni več brezmadežna. Nova generacija prihaja. (avtor uredništvu ni znan)

ŠOS in DOS ostro obsodili nasilje pred Držav-• nim zborom RS – izjava za javnostŠtudentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Dijaška

organizacija Slovenije (DOS) se distancirata od nasilnih dejanj pred Državnim zborom RS in ostro obsojata nasilje, ki so ga izvajali posamezniki po zaključku demonstracij. Takoj, ko se je začelo nasilje, je organizator zaključil demonstracije in udeležence večkrat pozval k mirnemu razhodu, hkrati pa pristojne organe nemudoma pozvali h takojšnjemu ukrepanju.

Organizator je pred demonstracijami pozval dijake in študente k mirnim in dostojnim demonstracijam. Pozval jih je tudi, da naj pred in med demonstracijami ne uživajo alkohola, gostinci pa naj poostrijo nadzor nad točenjem alkoholnim pijač.

Organizator bo kril vse stroške organizacije demonstracij, ne more pa prevzeti odgovornosti za nastalo škodo, saj je ni povzročil. Bo pa ŠOS sodeloval z organi odkrivanja in pregona v zvezi s kršenjem pravil javnega reda in miru.

Katja Šoba, predsednica ŠOS: »Nasilje ni prava pot in nasilje ni pot Študentske organizacije Slovenije. Obžalujemo, da se je to zgodilo in s tem delno zasenčilo naša prizadevanja za mirno izražanje stališč.«

Aleksandar Spremo, predsednik DOS: »Dijaška organizacija Slovenije se pridružuje stališču ŠOS in šteje demonstracije 19.5.2010 za legalne in legitimne do trenutka, ko se je začelo nasilje, ki ga obsoja enako ostro kot ŠOS.« Študentska organizacija Slovenije

Natalija PAVLIN, predstavnica za odnose z javnostmi



VZGOJA OTROK – KORISTNI NASVETI

Otrok si mora svoje mesto izbojevati in se nau~iti postaviti zase

Zaradi izkazanega zanimanja naših bralk in bralcev nadaljujemo in hkrati zaključujemo z objavo prispevkov avtorice Bronje Habjanič (vir: Ptujčan), nastalih po obisku t. i. Šole za starše predšolskih otrok, kjer sta na drugem srečanju doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak, diplomirana psihologinja, specialist logoterapevt, in Sebastijan Kristovič predavala o oblikovanju otrokove samopodobe, na tretjem srečanju pa o pomenu dobrih odnosov.

Z otroki se moramo znati pogovarjati, pa tudi • molčatiSami najbolje poznamo svojega otroka, zato tudi sami

najbolje presodimo, kdaj se je smiselno z njim pogovoriti in kdaj je bolje, da molk naredi svoje. Starši imamo včasih občutek, da otroku venomer nekaj razlagamo, mu pojasnjujemo, mu odgovarjamo na različna vprašanja. Naših komentarjev je zato včasih preveč, saj otrok sam opazi veliko več, kot si mislimo. Zalokarjeva je to dejstvo ponazorila s primerom sprehoda v naravo, ko otrok sprašuje, kaj je to, kaj pa je to, itn. Če jim odgovor ponudimo prehitro, to ni dobro, pojasnjuje psihologinja. Če denimo otrok opazi polžka in vpraša starše, zakaj ima polžek hišico, bi ga morali sami vprašati nazaj, no, ti povej, zakaj jo ima. Otrok bi logično razmislil in sam povedal, da zato, da se skrije in da ga ne zebe. A starši odgovor otroku pogosto ponudimo že vnaprej, ne da bi mu dali možnost, da ga najde sam. S tem, ko mu damo razlago vnaprej, mu blokiramo njegovo domišljijo.

In v katerih primerih je bolje molčati? Na primer takrat, ko želimo, da otrok pospravi igrače. Velikokrat na naše prošnje, da naj že pospravi razmetane igrače, otrok ne odreagira. V takem primeru ga je najbolje prijeti za roke, ga peljati do igrač, mu enostavno začeti pomagati pospravljati igrače in mu tako biti zgled. Ko vidimo, da otroka tišči na vodo, ga ne sprašujmo, če gre na stranišče, pač pa ga preprosto, brez velikih besed primemo za roko in ga tja pospremimo. Torej, ne razlagati in pojasnjevati, pač pa preprosto narediti. Molk je smiseln tudi v primerih, kadar nam je z otrokom lepo, takrat so besede ponavadi odveč.

Molk pa pomaga tudi v primerih stiske in težav, takrat je najbolje, da v otroka ne drezamo. Raje ga stisnimo k sebi in naj govori predvsem neverbalna komunikacija.

Ustvarjalen kaos je morda spodbuden za odrasle, • otroka pa samo vznemirjaVsak otrok mora imeti določen red. Red in ustaljen

ritem, ki ga otrok spet in spet doživlja, mu daje občutek varnosti v svetu, v katerem živi. Doma je pomembno, da ima svoj kotiček, kjer se lahko pomiri, kjer se igra, za mizo naj ima zmeraj isti sedež, tudi spi naj zmeraj v svoji postelji, ko je doma. Vse navade, pravila in obredi pomenijo otroku varnost in oporo in bolj, ko se otrok čuti varnega, bolje se razvija. Otrokova potreba po varnosti je večja od naše tovrstne potrebe.

Čeprav je v današnjih razmerah, ko je časa vse manj, težko oblikovati nek ustaljen red, se moramo starši za to še toliko bolj potruditi. Dovolj je že, če imamo skupen vsaj en dnevni obrok, da se družina medsebojno poveže. Če vsak starš kosi posebej in če v družini ni nekih skupnih povezovalnih točk, se tudi odnosi oddaljujejo.

Pomembno je, da družinski člani najdejo čim več skupnih točk in časa drug za drugega

Včasih je potrebna le malenkost, ki otroku veliko pomeni – denimo skupna peka peciva, izdelovanje novoletnih čestitk ipd.

Otroci hočejo vse takoj in zdaj • Starši in vzgojitelji morajo otroka naučiti, da je treba

na stvari tudi počakati. Dober primer je kuha kosila, ko otrok ne zdrži tako dolgo, da bi bilo kosilo skuhano. Ob njegovem sitnarjenju starši popustimo in ga odpravimo s kakšno sladkarijo, namesto da bi ga pustili, da počaka na kosilo. Otroka je potrebno v takšnih primerih ustrezno motivirati. V času, ko čaka, da bo kosilo skuhano, ga skušajmo motivirati, da nam pomaga pri kuhi in ga s tem zamotiti, da pozabi na sladkarije.

Tako se bo naučil potrpežljivosti in znal bo ceniti, da se je za hrano, ki jo dobi na mizo, potrebno potruditi.


42 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Kregarija med bratci in sestricami• Vsi, ki imate v družini dva ali več otrok, verjetno

poznate primere, ko mlajši izmed otrok nagaja starejšemu in želi imeti prav njegovo igračo. Kako starši ponavadi odreagiramo? Tako, da večjemu rečemo, da mlajšemu prepusti svojo igračo, da se z njo igra. Po mnenju psihologinje Zalokarjeve je v teh primerih najbolje, da oba otroka pustimo, da stvar rešita sama.

Starejši otrok je tisti, ki se bo odločil, ali bo mlajšemu dal igračo ali ne in ne starši. Mlajši se mora ob tem naučiti počakati, kajti v primeru, da se vmešamo v njun spor in starejšemu naročimo, da igračo prepusti mlajšemu, damo mlajšemu preveliko veljavo, starejšemu pa privzgojimo občutek, da mora zmeraj popuščati, kar pa ni dobro za nobenega izmed otrok. Čeprav se bosta najverjetneje sprla in stepla, bo čez uro ali dve že zdavnaj vse pozabljeno. Če pa se vmešamo starši, že posegamo na polje otrokove samopodobe. Otrok se namreč mora naučiti postaviti sam zase! Starši pa glede tega vse prevečkrat kompliciramo.

Starši in vzgojitelji se ob svojih otrocih razvijamo in • osebnostno zorimoNajveč za svoje otroke naredimo, če razvijamo svojo

življenjsko trdnost in samospoštovanje. Znan je rek, da kdor ne spoštuje samega sebe, ne spoštuje drugega. Sami moramo vedeti, kaj želimo.

Majhnega otroka ne smemo spraševati, kaj bo npr. jedel, ko pride iz vrtca, saj bo to kaj kmalu začel izkoriščati in se zmrdovati nad pripravljeno hrano. Mi moramo točno vedeti, kaj bomo skuhali in otrok naj je to, kar smo postavili na mizo.

niso zmogli vzdržati realnosti življenja. Zasvojenost namreč ni nič drugega kot beg od situacije, s katero se ne znamo soočiti. Samospoštovanje, samozaupanje, samozavest in samopodoba bodo rasli z odločitvami, ki so prinesle »dobre posledice«, kar pomeni, da bo otrok lažje kos življenju in nalogam, ki mu jih življenje nalaga.

Otroci – naše največje bogastvo, up, izziv in tudi skrb, vzgoja otrok pa najpomembnejša in marsikdaj najzahtevnejša

naloga na svetu

Pomen dobrih odnosov

»Če poznamo svoje prednosti, lahko z njimi prepričamo druge, če poznamo svoje slabosti, vemo, kaj moramo izboljšati.«

Vse je minljivo, tudi mi• Zaradi minljivosti življenja smo odgovorni za to, kaj naj

delamo, koga naj ljubimo in tudi kako naj trpimo. Zlasti na zadnje se še posebej osredotoča logoterapija. Divjakova pravi, da je včasih dobro razmišljati tudi o minljivosti življenja. Še posebej je pomembno, kako to minljivost predstavimo našim otrokom in se osredotočiti na to, kako jo otroci doživljajo sami. Če imamo v družini smrtni primer in majhne otroke, si moramo že vnaprej »pripraviti« odgovor na vprašanje, ko nas bodo ti vprašali, če bodo nekoč umrli tudi sami. Tu se ni dobro izmikati, ampak smo starši dolžni otrokom dati prave, resnične odgovore.

Življenje ni sestavljeno samo iz lepih zgodb, veliko je tudi žalostnih, krutih trenutkov. Če bomo otroke prikrajšali za slabe izkušnje in jim venomer govorili, da bo vse dobro, da se jim ne bo nikoli zgodilo nič hudega, jim s tem za življenje ne bomo naredili usluge. Tudi njihove babice in dedki bodo nekoč umrli, zbolimo lahko sami, lahko postanemo invalidi. Res je, da o teh življenjskih situacijah neradi govorimo. Mnogi se ob takih trenutkih zapirajo vase in se ne zavedajo, kako zelo pomembno je, da znamo pravilno čustvovati in prenesti različna stanja – obup, agresija, alkoholizem v družini, ipd. Od nas staršev je odvisno, kako bomo postopali takrat, ko se kaj takega zgodi znotraj družine in kako bomo na najbolj primeren način to znali obrazložiti otrokom.

Čeprav na ta stanja ne moremo biti nikoli dovolj pripravljeni, pa nas lahko na nek način notranje obogatijo in nam pomagajo pri drugih življenjskih nalogah in pasteh, ki nam pridejo na pot.

Ko bodo enkrat sami odrasli, pa bo lahko po njihovo.

Teža bremena sodobnega časa• Človek dandanes malo vzdrži. Ne prenese več nobenega

nasprotovanja, hitro se zlomi in odneha. Naši starši so zelo redko ali skoraj nikoli hodili v šole in reševali težave namesto nas. Kako pa je danes? Vzgojitelji in učitelji imajo vse manjše pristojnosti, starši pa rešujejo težave namesto svojih otrok. Cilj vzgoje je, da je otrok pripravljen na življenje. Res je tudi, da so pričakovanja sodobnih staršev danes previsoka, morala pa bi biti realna. Otrok mora sam začutiti težo odgovornosti za svoje življenje, starši pa ga moramo vzgajati za vrednote in za življenje. Na vprašanje, zakaj je danes med mladimi vse več zasvojenosti z drogami, Kristovič odgovarja, da zato, ker



Vsakdanje življenje in delo• V vsakdanjem življenju imamo vrsto stikov z drugimi

ljudmi, a vedno je najvažnejši lasten prispevek k uspehu nekega odnosa, kajti medsebojni odnos ustvarjamo vsi. Če bomo v vsakdanjih stikih in odnosih z ljudmi pozitivno naravnani, je tudi velika verjetnost, da bo njihov odnos in odziv do nas pozitiven. Nasprotno, če bomo slabe volje, jezni, namrgodeni, lahko podoben odziv pričakujemo najverjetneje tudi z druge strani.

Še vedno smo v medsebojnih stikih obremenjeni s predsodki, kaj je prav, kdo mora kaj narediti prvi – denimo mlajši pozdraviti starejšega. Prav nič ni narobe, če je kdaj obratno. Tudi v samem partnerskem odnosu partnerja vse prevečkrat čakata drug na drugega – kateri izmed njiju bo na primer storil prvi korak k spravi. Kadar med partnerjema pride do konflikta, se pogosto osredotočata zgolj na to, kako sta jezna, žalostna, prizadeta, nista pa se sposobna soočiti z nastalim problemom.

Človek je presežno bitje. Razum je namreč tisti, ki mu pomaga preseči negativna čustva, pogledati izven okvirjev in najti razumno, sprejemljivo rešitev za obe strani.

Zakaj je v sodobnem času toliko bolezni?• Psihosomatske raziskave kažejo, da bolezni sodobnega

časa, kot so rak, visok krvni tlak, pogosti infarkti, izvirajo iz nepredelanih čustvenih stanj, zamer. Že stari Grki so imeli dober izraz, da jeza vpliva na žolč (od tod tudi nastanek žolčnih kamnov).

Čustva so eden največjih regulatorjev našega življenja. Naša izbira je, ali bomo pozitivno naravnani, ali bomo razmišljali optimistično, ali pa si dovolili, da nas vsaka stvar prizadene in vpliva na našo psiho, naše zdravstveno stanje. Tudi če smo v življenju kdaj poraženi, nas to ne sme potreti. To moramo jemati kot dobro izkušnjo, popotnico, se pobrati in z vzdignjeno glavo iti naprej.

Pomembno je, da znamo to naučiti tudi naše otroke – da jih bodo porazi naredili še močnejše, vztrajnejše. Že stari slovenski pregovor nas uči, da ni pomembno, kolikokrat padeš, pač pa kolikokrat se pobereš. Iz vsakega poraza pa se nekaj naučiš.

Vsak posameznik je odgovoren predvsem zase • Odgovoren pa je tudi za odnose, ki jih ima z drugimi in

zato si mora vselej prizadevati, da ga ti odnosi osrečujejo. Vsak posameznik se odnosov uči najprej v družini, nato med vrstniki, prijatelji, v službi.

Če odnos med staršema ne funkcionira tako kot bi moral, se v prvi vrsti ukvarjata sama s sabo, z lastnimi problemi nerazumevanja, medtem ko na čustva otrok pozabljata. Če tu ni vzgleda, ki bi učil, bo otrok tudi v svoji družini povzel podobne odnose, kot jih je doživljal v primarni družini.

»Doživljanje samega sebe je merilo človeške zrelosti, doživljanje soljudi pa osnova medčloveških odnosov,« poudarja Divjakova. Še kako je pomembno, kako se doživljamo sami, saj si sami dajemo svojo zrcalno sliko. Pomembno pa je tudi, v kakšni meri smo sposobni videti in sprejeti to, kar nam drugi povedo o nas. Neka raziskava je, denimo, pokazala, da povprečen posameznik uporablja okrog dvesto obrambnih mehanizmov, stvar zrelosti pa je, koliko si pustimo te obrambe razbiti. Npr. alkoholiki morajo najprej sami sebi priznati, da imajo problem in ovreči vse obrambne mehanizme.

Tisto, kar oddajamo od sebe, tisto tudi smo!• Če bomo prijazni, bodo zagotovo prijazni do nas tudi

drugi. Če nam npr. nekdo reče, da smo tečni, nas verjetno tako tudi vidi in ima prav. Ob tem bi se morali zamisliti, ne pa takoj iti v napad, obrambo, v smislu, da to pa že ni res. Pogosto se svoje negativnosti ne zavedamo, zato je dragoceno, če imamo ob sebi nekoga, ki nam to pove.

Divjakova pravi, da si je zvečer, ko gredo otroci spat, dobro vzeti čas zase, premisliti, kakšen je bil naš dan, če smo koga užalili, prizadeli, komu pomagali, se komu nasmehnili, komu namenili prijazno besedo.

Če ni časa, ni odnosa• Če ni časa, tudi odnosa ni in zmanjka sposobnosti za

popolno predanost (pri delu, v zakonu). Če ima vsak izmed partnerjev svoje delo, svoje hobije in drugega vanje ne vključuje, odnos sčasoma enostavno zamre in zato nam nikoli ne bi smelo biti žal časa, ki ga namenimo drug drugemu.

Vsem je verjetno dobro znano, da se partnerji velikokrat skregajo ravno na dopustih, saj niso več sposobni, niti vajeni toliko časa preživeti s partnerjem.

Ostalih ljudi ne moremo spremeniti, lahko pa • spremenimo sebeKo spoznamo partnerja, se najprej zaljubimo v njegovo

zunanjost, šele sčasoma postanemo pozorni na njegove druge lastnosti, na t.i. »duhovno sfero«, na to, kar človek v resnici je. V partnerstvu je pomembno, da se drugega naučimo sprejemati takšnega, kot je. Spreminjati ga nimamo pravice, saj se vsak lahko spremeni le sam. Dobra popotnica vsakemu partnerskemu odnosu je, da znamo biti sočutni, prilagodljivi, razumljivi, spoštljivi, ljubeznivi. Če tega v odnosu nismo sposobni vzpostaviti, tudi otrok tega v svoji družini ne bo znal.

Znati moramo razumeti svoj lastni svet, imeti zaupanje vase in znati podpirati druge v njihovem ustvarjalnem procesu, saj je ustvarjalnost specifična lastnost vsakega posameznika. Vzgojo otrok si morata partnerja deliti, tu ženske - mame ne bi smele popuščati, saj bo otrok takšno popotnico ponesel v svojo družino.

Vsak posameznik ima v življenju označeno enkratno in edinstveno pot, s pomočjo katere lahko uresniči svoje možnosti. »Če poznamo svoje prednosti, lahko z njimi prepričamo druge; če poznamo svoje slabosti, vemo, kaj moramo izboljšati,« poudarja Divjakova.


44 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV

ODBOJKARSKI KLUB FRAM

Odbojkarji v prvi ligi

Dvanajst let vztrajnega dela, treningov, tekmovanj in odrekanja je bilo potrebno, da so se framski odbojkarji iz skromnih začetkov po otvoritvi nove telovadnice prebili med najboljše v državi.

Sezona 2009/2010 se je pričela z velikimi pričakovanji. V ekipi so igrali kar trije nosilci igre slovenske mladinske reprezentance: Jernej Detela, Dejan Medved in Klemen Čebulj, pa še prav tako mladi Timi Krhlanko, Denis Ploj in Miha Orešič. Nekoliko več izkušenj so imeli Tinček Špendl, Aljoša Štros, Mitja Trglec in Azis Lesnik. Toda takoj na začetku prvenstva sta se v enem tednu poškodovala ključna igralca, Jernej Detela in Dejan Medved.

Ni bilo lahko. Pojavili so se že dvomi, ali bo ekipa sploh ostala v drugi slovenski ligi. Na pomoč so priskočili še nekdanji igralci: Tomi Schaubach, Jure Vihar in Miha Velec.

Potem pa so se dobri rezultati kar vrstili. V tekmovanju za pokal Slovenije so Framčane ustavili šele v osmini finala igralci ekipe Marciol Vodi, v drugoligaškem tekmovanju pa so se zmage vrstile druge za drugo in že dva kroga pred koncem smo se veselili uvrstitve med najboljše.

Seveda pa ne vadijo in tekmujejo samo člani. Igralci OK Fram nastopajo v vseh kategorijah, najmlajši pa redno vadijo na OŠ Rače in OŠ Fram. Igralci mini in male odbojke so se uvrstili med 10 najboljših ekip, starejši dečki so osvojili tretje mesto v državi, kadeti so bili prepričljivo najboljši v B ligi, mladinci pa se prav tako kitijo z bronastim odličjem za minulo sezono. Sicer pa je OK Fram eden redkih klubov, ki se lahko pohvali z naslovi državnih prvakov v vseh kategorijah (razen v članski).

Šele nekaj tednov po uvrstitvi v prvo ligo se prav zavedamo, kaj pomeni največji uspeh v zgodovini ekipnih športov na območju občine Rače- Fram.

V nadaljevanju sledi nekaj foto utrinkov z zadnje tekme OK Fram v sezoni 2009/10:

Igralci Fužinarja so imeli veliko preglavic z blokom Framčanov

Miha Orešič, Denis Ploj, Mitja Trglec, Jernej Detela, Klemen Čebulj in Tinček Špendl so se že pred koncem veselili zmage,

nasvetov pomočnika trenerja Alena Krajnca niso več potrebovali

Veselje ob vsaki doseženi točki

Tinček in Klemen v bloku; najboljši igralec Frama Klemen Čebulj je bil nerešljiva uganka za nasprotne igralce tako v slovenski ligi,

kot v kvalifikacijah za evropsko mladinsko prvenstvo



Tekmovati v prvi ligi ne bo lahko, saj bo to zahtevalo veliko organizacijskega dela, denarja in naporov vseh, ki kakorkoli sodelujejo v klubu. Zato pa si bomo lahko v telovadnici v Framu in športni dvorani v Račah ogledali odbojkarske predstave največjih slovenskih mojstrov. Pričakujemo zanimive tekme z ACH Volleyem - udeležencem finala Eurolige, pa z ekipami Salonita, Calcita, Marciol Vodi in Triglava, ki nastopajo tudi v srednjeevropski ligi in evropskih pokalih. Seveda pa bodo verjetno še bolj zanimive tekme z ostalimi šestimi ekipami v prvi ligi, s katerimi se bomo zagotovo zagrizeno borili za vsako prvenstveno točko.

Poleg igralcev imajo za takšen uspeh veliko zaslug tudi vsi, ki so s svojim delom prispevali k tem rezultatom. V prvi vrsti to velja za trenerja, prof. Jurija Čopija, ki je v klubu že od vsega začetka, pa tudi za številne druge, ki so v minulih letih pomagali predvsem pri vadbi mlajših kategorij: Zdenka Fišer, Zmago Planinc, Gorazd Mejal, Mitja Trglec, Miran Klavž ter sedanji pomočnik trenerja in trener mlajših selekcij Alen Krajnc. Tudi župan in občinski svetniki podpirajo delovanje vseh športnih društev v občini Rače-Fram. Seveda pa imajo veliko zaslug tudi zvesti navijači, ki so vsem dajali voljo do dela. Framske tekme v drugi slovenski ligi so bile med najbolj obiskanimi, na najzanimivejših je bilo včasih kar premalo prostora. Verjamemo, da bo tako tudi v začetku oktobra, ko se bo v Framu pričelo pisati novo športno poglavje. Prvič v zgodovini na tako visoki ravni.

Srečko TRGLEC

LOVSKA DRUŽINA RAÊ

Z roko v roki lovci in kmetovalci že25 let

Lovci LD Rače že četrt stoletja organiziramo srečanja kmetovalcev iz območja našega lovišča in domačih lovcev. Z veseljem ugotavljamo, da so ta srečanja iz leta v leto številčnejša in pristnejša.

Tudi letos je bilo tako. Srečanje je bilo organizirano v soboto, 20. februarja 2010, v našem novem lovskem domu, kjer nas je obiskalo 47 kmetovalcev. Za nadvse dober srnin golaž sta poskrbela naša vrhunska kuharja - ata Jože in sin Jože Kac (slednji je tudi po profesiji kuhar); pohvale so kar deževale. Seveda tudi dobra štajerska kapljica ni manjkala in nasploh je bilo vzdušje zelo pristno, prijateljsko in sproščeno. Resni in manj resni pogovori ter židana volja so bili moto našega srečanja.

Naključno sem izbral nekaj kmetovalcev in jim zastavil enaka vprašanja. Ta so se nanašala na njihovo udeležbo na srečanjih lovec – kmetovalec, zanimala me je njihova ocena srečanja ter mnenje o tem, katere probleme bi morali lovci v korist kmetov reševati še bolje in učinkoviteje. Povprašal sem jih tudi, kako bi lahko kmetovalci še bolje sodelovali z lovci oz. pomagali pri gospodarjenju z divjadjo, seveda pa nisem mogel zaobiti zaključnega

vprašanja, ali lahko na naslednjih srečanjih prav tako pričakujemo njihovo udeležbo.

In kaj so povedali?

Miran Žigert (44 let), kmetovalec iz Orehove vasi (gospodari na 44 ha): »Doslej sem se udeležil približno petnajstih srečanj. Sodelovanje lovcev in kmetovalcev ocenjujem kot izredno dobro in se mi zdi izrednega pomena. Med problemi kmetov, kjer bi lahko bili lovci učinkovitejši, bi izpostavil vrane, medtem ko bi morali kmetje še bolj paziti na malo divjad. Vedno rade volje pridem med lovce, zato te prakse ne nameravam opustiti.«

Anton Veis (50 let), kmetovalec iz Skok (gospodari na 45 ha): »Letos sem 16-ič na srečanju. Všeč mi je prijateljsko vzdušje, saj se zavedam, da ste lovci gojitelji živali. Problem za kmeta so vrane, ki luknjajo folije in s tem povzročajo veliko škodo. Kmetje smo osveščeni, predvsem pri košnji pa bi se najbrž še dalo postoriti kaj več. Z veseljem se bom še naprej udeleževal naših srečanj.«

Slavko Čander (40 let), kmetovalec iz Dobrovc (gospodari na 15 ha): »Srečanj se udeležujem že dve desetletji. Všeč so mi, saj je druženje lovcev in kmetov, ki smo postali ne le znanci, temveč tudi prijatelji, vedno prijetno. Pohvaliti moram tudi izjemno okusen golaž, ki je dodaten razlog, da človek tu ne sme manjkati. Sodelovanje z lovci je na splošno dobro, problem pa so vrane. V korist divjadi bi lahko naredili še kaj več z ustreznejšo in previdnejšo košnjo. Brez dvoma se bom še udeleževal srečanj z zeleno bratovščino.«

Stanko Valand (47 let), kmetovalec iz Sp. Gorice (gospodari na 6 ha): »Letos sem se srečanja udeležil šestič. Vtisi so zelo dobri. Problem je znan in trdovraten: to so vrane. Problem torej predstavljajo vrane, košnja in premalo zaraščenih površin na odprtem polju. Še bom prišel med lovce, dokler mi bo zdravje to dopuščalo.«

Avgust Vodušek (55 let), kmetovalec iz Zg. Gorice (gospodari na 15 ha): »Mislim, da sem se doslej udeležil kakšnih petnajstih srečanj. Počutje med lovci je dobro; vem, da me spoštujejo, prav tako jaz njih. Moje mnenje je, da lovci delajo zelo dobro. Kmetovalci bi bili lahko še bolj previdni pri košnji, saj v tistem času polegajo srne in valijo fazanke. Med zeleno bratovščino se zelo dobro počutim, še bom prišel.«

Bojan Mlakar (52 let), kmetovalec iz Podove (kmetuje na 25 ha): »Osebno sem se tokrat srečanja udeležil tretjič, pred tem se je podobnih druženj udeleževal moj oče. Počutje v prelepem lovskem domu je naravnost odlično. Sodelovanje z lovci je zelo dobro, problem je siva vrana. Krčenje meja je nuja za kmetovalca, ki gre v škodo divjadi. Povabilom na prihodnja srečanja se bom z veseljem odzval.«

Branko Mlakar (53 let), kmetovalec iz Brezule (kmetuje na 53 ha): »Mislim, da se na podobnem srečanju


46 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

vidimo petič in zelo dobro se počutim tukaj. Prepričan sem, da lovci in kmetje odlično sodelujemo. Rade volje se bom še naprej odzval vašemu povabilu.«

Franc Šalamun (58 let), kmetovalec iz Rač (kmetuje na 58 ha): »Med lovce rad pridem, ker imam rad divjad in predvsem dobro družbo. Mislim, da sem se do sedaj udeležil vseh srečanj.

Kmetje in lovci že leta in leta zgledno sodelujemo. Kmetje se že dolgo zavedamo, da lahko dosti storimo za divjad in to tudi počnemo. Z veseljem pridem tudi naslednje leto.«

Silvo Koren, predsednik Ribiške družine Rače: »Če vprašate mene, so lovci najboljši ljudje na svetu. Zagovarjam čim več druženja v sproščenem ozračju, politiko in osebne interese pa tedaj nujno na stran. Dokler bom živ, se bom z lovci z veseljem družil. Kormorani in ribojedi ptiči so za ribjo populacijo velik problem.«

Dragi bralci, na osnovi prebranega ste si gotovo lahko ustvarili sliko o naših druženjih, ki nam vsem, ki se jih udeležujemo, veliko pomenijo. Zato gotovo niste presenečeni, če vam povemo, da smo si za trdno obljubili, da s to tradicijo nepretrgano nadaljujemo. Torej: na svidenje znova leta 2011!

Drago VEŠNER

ŠAHOVSKO DRUŠTVO FRAM

Poro~ilo o {ahovskem državnemprvenstvu

Od 21. do 27. februarja 2010 je v Rogaški Slatini potekalo absolutno državno šahovsko prvenstvo in dr-žavno prvenstvo v pospešenem šahu. Pravico do udeležbe so si priborili vsi tisti tekmovalci, ki so bili dobro uvrščeni na regijski prvenstvih.

Med 215-timi šahistkami in šahisti iz vse Slovenije so se tega elitnega tekmovanja izjemno uspešno udeležili tudi štirje učenci iz OŠ Fram.

V kategoriji deklet do 16 let je Daša Bojc ponovno navdušila z igro in z rezultatom. Suvereno, z veliko prednostjo, je osvojila prvo mesto in naslov državne šahovske prvakinje ter si pridobila naziv mojstrski kandidat.

V kategoriji deklic do 8 let je Eva Ježovnik prav tako navdušila z izjemno kvalitetno igro in vrhunskim rezultatom, osvojila prvo mesto in naslov državne šahovske prvakinje.

V kategoriji fantov do 8 let pa sta tekmovala Blaž Brglez, ki je osvojil odlično 6. mesto, in Aljaž Štern, ki je osvojil prav tako zelo dobro 9. mesto.

Na pospešenem državnem šahovskem prvenstvu je Daša Bojc potrdila svojo šahovsko premoč in ponovno osvojila 1. mesto, Eva Ježovnik je bila v svoji kategoriji

odlična 3., Blaž Brglez pa je v svoji kategoriji osvojil zelo dobro 11. mesto.

Vsem našim tekmovalcem iskreno čestitamo, še posebej pa Daši in Evi za uvrstitev v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo.

Boris PERKOVIČ,šahovski mentor

DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAÊ

Zanimivosti iz upokojenskih vrst

Upravni odbor Društva upokojencev Rače je na lanskem občnem zboru podelil svečana priznanja našim zaslužnim članom. Z njimi smo izrazili hvaležnost izjemnim posameznikom za njihovo humano prostovoljno delo in podaritev svojega prostega časa aktivnostim v našem društvu. Tudi letos imamo takšne člane, ki se odlikujejo po posebej opaznih dejavnostih.

Rada bi omenila, da smo Zlatko Španinger, blagajničarko DU Rače, kandidirali za podelitev priznanja župana Občine Rače-Fram.

Naša dolgoletna, vztrajna in zanesljiva blagajničarka Zlatka Španinger (desno)

Zahvala in pohvala pa je namenjena tudi Jožetu Krajncu za vse delo, ki ga je opravil v našem upokojenskem domu v Račah, saj je bil njegov trud zares nadpovprečen.

Še nekaj veselega lahko sporočimo: s pomočjo fotografije predstavljamo tri naše pare, ki so pred kratkim praznovali petdeset ali celo šestdeset let skupnega zakonskega življenja. To so Ivan in Milka Lenart iz Sp. Gorice (na posnetku spodaj), ki sta naša člana od leta 1980 in sta letos obeležila biserno poroko, Pavel in Teja Martinelli iz Ješence 7 (naša člana sta od leta 1991, s posnetka se smejeta skrajno levo) ter Tone in Terezija Medved iz Delavske ul. 25 (člana DU Rače sta od leta 1997; na posnetku skrajno desno) pa so praznovali zlato poroko.

Navedene prekaljene zakonske pare smo povabili na našo letno konferenco in jim zaželeli še veliko medsebojne ljubezni, spoštovanja in razumevanja.



Bisernoporočencema Lenart (spodaj) in zlatoporočencema Martinelli (zgoraj levo) in Medved

(zgoraj desno) je čestital in zaželel še veliko zdravih skupnih let tudi predsednik DU Rače Janez Leva (v sredini zgoraj)

Ponosni smo, da jim je vsa ta leta uspevalo barko živ-ljenja s skupnimi močmi varno prevažati mimo pretečih čeri, za prihodnost pa jim želimo, da še naprej jadrajo skupaj - zdravi, čili, vedri, nasmejani in srečni.

Slavica KOREN

KARITAS FRAM

Pomagati ljudem v stiski je milost

Karitas Fram deluje danes na mnogih področjih pomoči - pomoči otrokom, šoli, ostarelim, ljudem ob elementarnih nesrečah ter pomoči socialno najbolj ogroženim družinam. Zaradi povečanja socialnih in drugih stisk ter posledično velikih želja in truda župnijske karitas Fram po zagotavljanju človekovemu dostojanstvu primerne prehrambene pomoči, skrbi župnijska karitas za hitro razdeljevanje paketov z osnovnimi živili. Tovrstna pomoč pride dvakrat na leto (spomladi in jeseni). Tisti, ki se tozadevno trudimo, delimo in razvažamo pakete, ob tem pa pazimo, da ne izpustimo koga, ki je te pomoči najbolj potreben. V primeru, da bi se to slučajno zgodilo, vas prosimo, da nas o tem obvestite. Če potrebujete pomoč, ste v stiski ali želite nasvet, če bi želeli podpreti naše delo, pomagati ljudem v stiski in kaj podariti, če poznate čigavo stisko in bi nas želeli nanjo opozoriti, bomo na župnijski karitas Fram veseli vašega klica, pisma ali obiska. Na voljo smo vam v župnišču v Framu, vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 20.00 uri, ko imamo tudi redne sestanke. Kadarkoli pa se lahko obrnete tudi na našega župnika Franca Dermola.

V mesecu juliju, na praznik sv. Ane, karitas Fram vsako leto priredi srečelov. V ta namen so organizirane in izvedene različne delavnice, na katerih se tam narejeni izdelki namenijo oz. podarijo za srečelov. V veliki meri smo tudi odvisni od darovalcev, ki vsako leto poskrbijo,

da je izbor darov še večji. Ob tej priliki se jim za vse podarjeno iskreno zahvaljujemo. Letos pa smo se odločili, da namesto delavnic priredimo dobrodelni koncert. V našo družbo, natančneje v župnijsko cerkev sv. Ane v Framu, ste torej vabljeni 12. junija 2010 ob 19.00 uri. Izkupiček prostovoljnih prispevkov bo namenjen karitas Fram, ki se bo potrudila, da ga pravično razdeli med najbolj potrebne. Zaradi socialnih stisk bo del pomoči namenjen tudi šolarjem. Tako karitas z veseljem pomaga, da se lahko prav vsak otrok udeleži poletne šole v naravi, saj take in podobne izkušnje našim otrokom pričarajo na obraze široke nasmehe. In ravno zaradi slednjih se splača truditi za boljši jutri. Ker pa je potreba po najosnovnejših dobrinah zelo velika, lahko s pomočjo tega izkupička in drugih donacij pomagamo najšibkejšim. Za dodatne pakete z osnovnimi živili poskrbi karitas Fram iz lastnih sredstev, ki jih v dobršni meri zagotavlja občinski proračun. Zato gre velika zahvala tudi Občini Rače-Fram, ki s svojo donacijo vsako leto priskoči na pomoč najbolj ogroženim. Iskrena hvala tudi vsem ostalim darovalcem.

Vsakršna pomoč ter pripravljenost pomagati je velik dar za vsakega posameznika. Dar za tistega, ki prejema in milost za tistega, ki lahko daruje. V primeru, da želite podpreti naše delo ali pomagati na kakršenkoli način, ste torej lepo in toplo vabljeni v našo družbo.

Ne odklanjaj dobrote njemu, ki jo potrebuje,če je v tvoji moči, da jo izkažeš.

(pregovor)

Nina ZAMOLO

ENSHIN KARATE KLUB TO-TE RAÊ

Informacijeo na{ih aktivnostih

Za ogrevanje...• Uspešno delovanje domačega kluba Enshin Karate TO-

TE je razlog, da smo se odločili podati več informacij o naših aktivnostih vsem občanom občine Rače-Fram.

V lanskem letu smo naredili velik korak za tako majhen in mlad karate klub oz. klub borilnih veščin. Udeležili smo se dveh pokalnih turnirjev in državnega prvenstva JKA zveze Slovenije, katere člani smo. Na pokalnih turnirjih smo dosegli tri zlate kolajne ter po eno srebrno in eno bronasto, na državnem prvenstvu pa smo uspešno branili dva naslova državnih prvakov v dveh disciplinah ter dosegli še eno srebrno in bronasto kolajno.

V skupnem seštevku smo kot klub zasedli odlično 8. mesto in sicer med 24 klubi, ki zastopajo zvezo JKA.

Konec meseca maja 2009 smo organizirali Poletno karate šolo, ki je potekala 4 dni in sicer na Goričkem, v prečudovitem ambientu kmetije Ferencovih. Gostitelj nas je vrhunsko postregel in nam zagotovil zelo dobre pogoje


48 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

za trening. Udeleženci so trenirali 4 krat dnevno po uro in pol, preostali čas pa smo namenjali raznim družabnim igram in druženju. Vtis je bil zelo pozitiven, zato poletne šole ostajajo naša tradicija.

Novo sezono smo pričeli z mesecem septembrom. Ker se je naglo bližal termin novega pokalnega tekmovanja, smo za tekmovalce pripravili tri dnevne priprave v sklopu zimske karate šole. Skupina 8 tekmovalcev, skupaj s trenerjem in motivatorjem, je naporne tri dni preživela v Olimpijskem športnem centru Planica. Odlična namestitev in pogoji so dali svoj doprinos k vrhunskim rezultatom. Trenirali smo 4 krat dnevno po 2 uri, v prostorih telovadnice OI centra, kondicijski del pa smo izvajali na prostem (v snegu). Organizirali smo tekmovanja v vzdržljivosti t. i. Iron Man, tekmovanje v disciplini kata in pa seveda v disciplini dogovorjena borba ko-ge. Najboljši so za nagrado prejeli pokal in diplomo.

Pripravljeni na novo sezono smo se udeležili prvega pokalnega turnirja JKA zveze v Šempetru pri Novi Gorici (7. februarja 2010), kjer smo ponovno dokazali, da smo, kljub številčno majhni ekipi, močan in velik klub. Rezultat je bil fantastičen, saj smo kar trikrat stali na najvišji stopnički. Zmagovalci so bili: Rok Šlamberger (kategorija starejši dečki B), Jan Kozoderc (kategorija starejši dečki C) ter Vesna Lešnik (kategorija kadetinje B); slednja je prvič nastopila tudi v borbah (absolutno kategorija kadetinje) in osvojila odlično 3. mesto.

Za konec bi radi naznanili tekmovalno ekipo Enshin Karate kluba To-Te Rače, ki je izvrstna in vrhunska v odnosu do te borilne veščine. Njeni člani so: Simon in Primož Vajs, Rok Šlamberger, Jan Kozoderc, Marko Koren, Vesna Lešnik, Matej Žnidarič, Jan Strueber, Alen Gomilšek in Aljoša Blaževič.

Kratko poročilo s svetovnega prvenstva v karateju • (Rimini)

Enshin karate klub TO-TE Rače se je prvič odločil, da se udeleži Svetovnega prvenstva v vsestilskem karateju, ki je potekalo v Riminiju (F.E.K.D.A – W.U.K.O) od 16. do 18. aprila 2010. Odločitev za udeležbo je padla v klubu, saj smo izvajali kakovostne treninge, naši mladi člani pa so odlično absorbirali znanje trenerja. Glede na rezultate na državnem nivoju smo torej prišli do zaključka, da je udeležba na svetovnem prvenstvu za nas že primeren izziv, saj smo v zadnjih dveh letih s tekmovalno ekipo 5 – 8 članov osvojili kar 60 odličij, od tega:- na državnih prvenstvih (SZTK in JKA) 9 prvih, 8 drugih

in 4 tretja mesta,- na pokalnih tekmovanjih (SZTK in JKA) 20 prvih, 10

drugih in 9 tretjih mest.Svetovno prvenstvo je, zraven olimpijskih iger, največji

dogodek za vsakega športnika, možnost zastopanja barv Slovenije na tako pomembnem tekmovanju pa pomeni posebno čast.

Klubsko reprezentanco so sestavljali naslednji člani (reprezentanca TO-TE Slovenia): Rok Šlamberger – kapetan, Vesna Lešnik, Marko Koren, Jan Kozoderc, Simon Vajs, Primož Vajs, Matej Žnidarič, Aljoša Lipavc (coach) ter Marjan Muršič (motivator).

Na svetovnem prvenstvu je sodelovalo 23 različnih reprezentanc - v katah in borbah posamezno in ekipno, v boje za medaljo pa se je podalo preko 600 reprezen-tantov.

Tekmovali smo v sledečih kategorijah (opis in rezultat):105 (kata shotokan posamezno dečki, skupina beli-rumeni

pasovi 12-14 let)106 (kata shotokan posamezno dečki, skupina oranžni –

zeleni pasovi 12-14 let)130 (kata shotokan posamezno kadetinje, skupina oranžni

– modri pasovi 12 – 14 let)169 (kata shotokan team mešano 12-17 let do zelenega

pasu 2 x dečki 1x deklica)177 (kata shotokan team duo 12 – 17 let do zelenega pasu

1x deklica 1x fant)305 (kumite – borba posamično dečki 12 – 14 let do

zelenega pasu)326 (kumite – borba posamično deklice 12 – 14 let do

zelenega pasu)375 (kumite – borba ekipno mešano 2x dečki 1x deklica

12 – 14 let do zelenega pasu)Rezultati svetovnega prvenstva:

1. mesto - 375 (borbe ekipno mešano) V. Lešnik, M. Koren ter R. Šlamberger1. mesto - 177 (kata ekipno duet mešano shotokan) V. Lešnik, R. Šlamberger2. mesto - 169 (kata ekipno mešano shotokan) V. Lešnik,

R. Šlamberger in S. Vajs2. mesto - 130 (kata posamično deklice shotokan) V. Lešnik3. mesto - 105 (3. - 4. mesto prejme isto medaljo

FINALE) (kata posamično dečki shotokan) J. Kozoderc3. mesto - 305 (3-4 mesto FINALE ) (borba posamično

dečki) M. Koren5. mesto - 106 (top 8 Finale, kata posamično dečki

shotokan) S. Vajs6. mesto - 326 (borba posamično deklice) V. Lešnik –

izgubila proti svetovni prvakinji s Poljske

Disciplina: kata shotokan team mešano od 12 do 17 let do zelenega pasu 2 x dečki, 1 x deklica;



Rok, Vesna in Simon na poti k srebru v finalnem nastopuDisciplina: Kata shotokan team duo –

1x deklica, 1x deček od 12 do 17 let do zelenega pasuFinalni nastop Vesne in Roka –

osvojena prva zlata medalja na SP za TO TE Rače

Poziranje Vesne in Roka na najvišji stopnički v družbi tekmovalcev iz Poljske (levo) in Rusije (desno)

Kumite – borba ekipno mešano 2 x dečki 1 x deklica do 14 let; veselje Roka, Vesne in Marka pri osvojeni 2. zlati medalji za TO TE

Rače Slovenija v borbah ekipno mešano

Tekmovalna ekipa TO TE Rače Slovenija po zaključenem SP v karateju v Riminiju, Italija 2010 (stojijo od leve: Aljoša Lipavc -

trener, Primož Vajs, Jan Kozoderc, Marko Koren, Simon Vajs, Rok Šlamberger, Vesna Lešnik, Matej Žnidarič, Marjan Marušič)

Vsem nastopajočim še po tej poti iskreno čestitamo za maksimalen trud in uspešno delo, obenem pa se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam omogočili doživetje te prijetne tekmovalne izkušnje: Občina Rače – Fram, Gorenje d.o.o., Nomea Cafe d.o.o., Eme Viličarji d.o.o., Jungheinrich d.o.o., Samtek d.o.o., Mariborske lekarne Maribor j.z.z., Farma promet d.o.o., Henkel Slovenija d.o.o.

Več o našem delu in uspehih preberite na www.karate-to-te.com.

Športni pozdrav: OSS!!!

Aljoša LIPAVC

KULTURNO DRUŠTVO RAÊ

Na{e dejavnosti v letu 2009

Bogata in raznolika bera - 114 krat pred publikoČeprav je čas društvenih občnih zborov že mimo, je

prav, da tudi naše kulturno društvo na kratko seznani bralce z rezultati svojih prizadevanj v letu 2009.

Lanska bera je bila izjemno pestra in bogata - po številu dogodkov, na katerih so sodelovale naše skupine, kar rekordna. Kolektivni člani društva: mešani pevski zbor, vokalne skupine Fantje na vasi, A cappella ter Škrjanček, krožek ročnih del Metuljček, ljudski pevci Taščica in gledališka skupina so se domači publiki, v drugih okoljih in po televiziji ter radiu predstavili tudi širše po Sloveniji ter na tak način predstavili okolje, v katerem ustvarjamo, širšemu krogu poslušalcev in gledalcev. Za povrh navedenemu pa je potrebno omeniti še razstavo arhiva ob 60. letnici društva ter delovanje skupine za terapevtski ples.

Upoštevajoč vse to smo se publiki predstavili kar 114 krat.

KUD Rače je praznovalo 60 let obstoja in delovanja

Mnogim dogodkom ste, spoštovane bralke in bralci, prisostvovali tudi sami, prav tako pa ste mnogoterim in pestrim dejavnostim KD Rače lahko sledili s pomočjo zapisov v našem glasilu skozi vse leto. Ob praviloma polnih prostorih in dvoranah na naših prireditvah vidimo dokaz, da ljudem pripravljamo bolj zanimive dogodke, kot bi jih tisti čas na primer zasledili na televiziji ali kje drugje. Upamo si trditi, da smo skozi leto 2009 sodelovali


50 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

ali pripravili kar nekaj prireditev, ki so zapomljive za daljši čas. Ob tem se zavedamo, da v mnogo čem temu botrujejo primerni pogoji dela, ki nam jih nudita (kakor tudi mnogim drugim društvom v občini) Občina-Rače Fram ter OŠ Rače, za kar smo njihovim predstavnikom nadvse hvaležni.

Ob koncu tega zapisa, ko smo že globoko v letu 2010, vas naj, spoštovane bralke in bralci, prisrčno povabim na naše prihodnje prireditve.

Tone ŽURAJ,predsednik KUD Rače

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RAÊ-FRAM

Pot do kakovostnega vinca jezahtevna

Na letošnjem ocenjevanju so prevladovala vrhunska vina

Letošnje, sedaj že tradicionalno ocenjevaje vin, ki je potekalo v prostorih Doma krajanov Morje (v sredo, 7. aprila 2010), je bilo 10. po vrsti. Vinogradnice in vinogradniki so prinesli 64 vzorcev, kar je 15 več kot lani. Vzorce vin je ocenjevala 7-članska strokovna komisija, ki so jo sestavljali: mag. Anton Vodovnik, uni. dipl. ing. agr. – predsednik ter mag. Boris Beloglavec, Tadeja Vodovnik Plevnik, uni. dipl. ing., Simona Hauptman, uni. dipl. ing., Jože Jesenek, ing. agr., dr. Vladimir Strelec in Robert Greif, uni. dipl. ing. – člani.

Komisija je ocenjevala vzorce vin po uradno veljavni 20 točkovni Bauxbaumovi metodi, po kateri lahko prejme vino največ 20 točk.

Priprava in izvedba ocenjevanja je bila na ustrezni strokovni ravni: novi kozarci, primeren prostor in primerno ohlajeno vino. Ocenjevanje je bilo javno. Spremljali smo ga vinogradniki in gostje, ki cenijo dobro kapljico ter želijo spremljati raven kakovosti naših vin.

Na letošnjem ocenjevanju smo dosegli doslej najvišjo povprečno oceno, to je 18,27 točk (lani 18,25). To je zelo dobra ocena, kar so poudarili tudi ocenjevalci. Upoštevati je treba, da je bilo letos le 6 vzorcev vin posebne kakovosti (11 % od ocenjenih vzorcev; v nekaterih društvih vinogradnikov imajo tudi več kot 50 % vzorcev predikatov)! Večina vzorcev vin je bila normalnih trgatev, z 51,0 ali 89 % povprečno oceno 18,20 točk. Povprečna ocena vin posebnih trgatev je bila 18,87 točk. Za vrhunska vina je bilo ocenjenih 47 vzorcev ali 83 %, kar je največji delež doslej. Čestitamo! Za kakovostna vina je bilo ocenjenih 10 vzorcev ali 17 %. Izločenih je bilo 7 vzorcev, kar je relativno malo (v glavnem zaradi beksarjev). Vsi vinogradniki/ce in kletarji moramo biti usmerjeni k cilju, da bo v prihodnje čim manj ali nič izločenih vzorcev!

Iz predhodno navedenega je razvidno, da je bil vinski letnik 2009 zelo dober. Nismo imeli toče, a je bil pridelek vina vseeno manjši za 20 - 30 %.

Želeli bi, da bi v prihodnje še več vinogradnikov/ic sodelovalo na naših ocenjevanjih vin. S tem bi pokazali, da so svoje znanje, trud in delo pripravljeni javno pokazati še drugim. Ob spremljanju ocenjevanja spoznavamo vina več sort, različnih arom, polnosti ipd. Tisti, ki smo spremljali ocenjevanje, smo lahko uživali ob pokušinah več zelo dobrih laških rizlingov, sauvignonov, belih in sivih pinojev, kernera, krasnega dišečega traminca (žal samo en vzorec!), muškatov in vin posebnih kakovosti. Povrhu smo še malo pokramljali, se poveselili in razvedrili. Za nekaj ur smo pozabili na vsakodnevne skrbi.

Po desetih letih ocenjevanja vin je viden napredek v dvigu kakovosti naših vin, kar nas iskreno veseli.

Društvo vinogradnikov se zahvaljuje vsem vino-gradnikom/cam, ki so prinesli vzorce vin na ocenjevanje, za dosežene zelo dobre ocene pa jim iskreno čestitamo!

Prihodnje leto bo naše društvo praznovalo 10 let delovanja. Predlagam, naj bo to še dodatna spodbuda članom za pridelavo kakovostnega grozdja in še kakovostnejšega vina. Želimo si, da bi na prihodnje ocenjevanje prinesli še več vzorcev vin, tudi predikatov. To je, vsaj deloma, povezano z znanjem, voljo in raznimi obiski aktivnosti društva vinogradnikov!

Opravili smo prvo rez potomke z Lenta in jo zava-rovali

Po končanem ocenjevanju vzorcev vin smo udeleženci prisostvovali še prvi zimski rezi potomke.

Prva rez stare trte v Morju

Ob tej priliki je bila v prostorih doma Društva krajanov Morje podpisana polica o zavarovanju potomke Stare trte z mariborskega Lenta. S tem je Zavarovalnica Maribor zavarovala pridelek in morebitne poškodbe naše potomke. Zavarovalno polico sta podpisala generalni direktor Zavarovalnice Maribor Drago Čotar in gospodar naše potomke - župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek.



Zavarovanje stare trte (levo predstavnik Zavarovalnice Maribor d.d., na sredini

Stanko Štern, desno župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek)

Želimo, da bi naša žametovka dolgo rodila sladko grozdje in razveseljevala ljubitelje Stare trte ter njene potomke.

Potomka je bila v prvem letu rasti pred domom krajanov v Morju zelo zadovoljna. Lepo se je razrasla in les dobro dozorel. Rez so opravili člani upravno nadzornega odbora društva vinogradnikov, pod budnim strokovnim nadzorom Simone Hauptman. Za prvo obletnico rasti potomke ji je vokalna skupina Fantje na vasi iz Rač zapelo vinsko pesem. Skupaj s člani ocenjevalne komisije smo opravili še skupinsko fotografijo.

(vse foto: Slavko Osebik)

mag. Anton KOLAR

KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEÊGA KRIŽA RAÊ

Obvestilo in zahvala

V soboto, 22. maja 2010, smo dočakali težko pričakovani trenutek uradne otvoritve novih prostorov za delovanje KO Rdečega križa Rače in Karitasa Rače. Društveni prostori obeh navedenih humanitarnih organizacij se nahajajo v gradu Rače (vhod iz notranjega grajskega dvorišča).

Ob tej priložnosti se v imenu KO RK Rače zahvaljujem Občini Rače-Fram, ki je prisluhnila našim potrebam in nam omogočila dostojne pogoje za delo.

Odbor KO RK Rače pa se javno zahvaljuje tudi družini Mustafa iz Rač za darovani krompir za obogatitev prehrambenih paketov ter TKI Pinus d.d. iz Rač za darovano opremo za nove društvene prostore.

Vse občane in občanke, ki ste se znašli v stiski in potrebujete oblačila, obutev in/ali prehrambene pakete, obveščamo, da so uradne ure KO RK Rače odslej vsako sredo od 17. do 18. ure, v novih društvenih prostorih (Grajski trg 17, Rače).

Z lepimi pozdravi!

Olga BOROVNIK,predsednica KO RK Rače

ROKOMETNI KLUB RAÊ

Z veliko volje in truda napredujemoiz leta v leto

Ljubitelji športa v občini, lepo pozdravljeni! Upamo, da se je naš internetni naslov: www.rokometniklub-race.si že prijel in da večkrat prebrskate, kaj se dogaja v našem klubu.

Letošnja sezona je bila za nas zelo naporna in polna tekem, saj smo imeli v tekmovanju RZS 4 ekipe in še 3 ekipe v mini rokometu. To pa je pomenilo ogromno dela z organizacijami tekem, saj je bilo kar 74 uradnih tekem in še okrog 30 v kategoriji mini rokomet.

Pa poglejmo po ekipah:Kadetinje (letnik 94 in mlajše) so v rednem delu

odigrale 14 tekem (5 zmag in 9 porazov), dosegle 6. mesto v skupini vzhod in se uvrstile v razigravanje za 13. do 17. mesto v Sloveniji. V skupini vzhod so igrale z naslednjimi ekipami (ekipe so navedene po končnem vrstnem redu): ŽRK Celje, RK Zagorje, RK Žalec, ŽRK Velenje, ŽRK Brežice, ŽRD Litija in ŽRK Millennium. Iz naših vrst prihaja tudi najboljša strelka rednega dela prvenstva, to je Mateja Selinšek, s 169 goli. V razigravanju jim zaenkrat zelo dobro kaže, saj so do zdaj 3 krat zmagale (ŽRK Izola, ŠD Hrpelje in RK Kranj), enkrat igrale neodločeno (RK Sava Kranj) in enkrat izgubile (ŽRK Izola).

Starejše deklice (letnik 95 in 96) so igrale v skupini vzhod in zasedle odlično 4. mesto. Odigrale so 18 tekem (12 zmag, 6 porazov) in to z naslednjimi ekipami (navedene po končnem vrstnem redu): ŽRK Celje, ŽRK Branik, ŽRK Velenje, RK Zagorje, RK Nazarje, ŽRK Ptuj, RK Žalec, ŽRK Brežice in ŽRD Litija. Uvrstile so se v razigravanje za 7. do 12. mesto v Sloveniji, vendar smo zaradi majhnega števila igralk, pomanjkanja finančnih sredstev in težke uskladljivosti tekem s kadetinjami, izstopili iz tekmovanja. Ekipi kadetinj in starejših deklic trenirata skupaj, od januarja dalje ju vodi trener Vojko Prislan.


52 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Kadetinje in starejše deklice

Mlajše deklice A (letnik 1997) so zelo dobro tekmovale v skupini vzhod, saj so osvojile odlično 2. mesto in se uvrstile v razigravanje za 4. do 6. mesto v Sloveniji. V skupini vzhod so nastopale z naslednjimi klubi (ekipe so navedene po končnem vrstnem redu): ŽRK Ptuj, ŽRK Velenje, ŽRK Branik, ŽRK Celje, RK Žalec, ŽRK Brežice, ŽRD Litija, RK Zagorje, RK Nazarje in ŽRK Millennium. Razigravnje za 4. do 6. mesto je bilo v nedeljo, 16.5.2010 v Novem mestu, kjer so se pomerile ekipe ŽRK Krka, RK Burja Škofije in RK Rače. Naše deklice so zasedle končno 6. mesto v državi izmed 29 ekip, ki so nastopale v tej kategoriji. To je najbolj številčna kategorija, z največ ekipami v okviru tekmovanj za državno prvenstvo. Deklice vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Mlajše deklice A

Mlajše deklice B (letnik 1998) so letos naša najuspešnejša skupina, saj so v skupini vzhod zasedle 1. mesto in se uvrstile na turnir, ki bo odločal o naslovu državnega prvaka. Na turnirju bodo še ekipe ŽRK Kranj in ŽRK Izola. V rednem delu so deklice imele 12 tekem (10 zmag, 2 poraza). V bistvu so izgubile samo eno tekmo in še to zgolj za en gol, drugo tekmo pa smo morali predati, saj so vse deklice zbolele. V skupini vzhod so igrale z naslednjimi klubi (ekipe so navedene po končnem vrstnem redu): ŽRK Celje, ŽRK Ptuj, RK Zagorje, ŽRK Brežice, ŽRK Velenje in ŽRD Litija. Deklice vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Mlajše deklice B

V klubu smo imeli pri deklicah še 3 mlajše skupine, ki vse vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič, z občasno pomočjo Alenke Rižner – Šibila.

Deklice mini rokometa na OŠ Rače (letnik 1999 in 2000) so tekmovale v skupini Ptuj in zasedle 1. mesto kot OŠ ekipa in se uvrstile med 16 ekip na finalni turnir. Deklice mini rokometa OŠ Starše (letnik 2000 in 2001) so zasedle 6. mesto med vsemi ekipami in 4. mesto med OŠ in so se letos predvsem navajale na treninge in tekme, saj so vse vsaj leto ali dve mlajše.

Mini rokomet OŠ Rače

Imamo pa še deklice mini mini rokometa na OŠ Rače 1. in 2. razreda, ki pridno trenirajo. Deklice 2. razreda so odigrale že svojo prvo prijateljsko tekmo proti ekipi OŠ Starše.

Mini mini rokomet OŠ Rače



V naslednji sezoni računamo, da bomo imeli pri deklicah 3 tekmovalne skupine: kadetinje, starejše deklice A ter mlajše deklice A. Ob njih bomo oblikovali še naslednje vadbene skupine: mini rokomet 1. in 2. razred, mini rokomet 3., 4. in 5. razred na OŠ Rače in mini rokomet 4. in 5. razred na OŠ Starše.

Naše deklice tekmujejo tudi na OŠ tekmovanjih. Tako so se deklice OŠ Starše že četrtič zaporedoma uvrstile v finale med 4 najboljše šolske ekipe v Sloveniji, letos so zasedle 2. mesto. Mlajše deklice so se na obmariborskem tekmovanju, ki je bilo v Račah, razvrstile takole: 1. mesto OŠ Rače in 2. mesto OŠ Starše. Področno tekmovanje jih še čaka.

Če pogledamo rezultate naših ekip od mini rokometa do kadetinj in če k temu dodamo še šolske tekme, spadamo med 8 najboljših klubov v Sloveniji. Če pa pogledamo finančna sredstva, s katerimi razpolagamo, smo pri repu lestvice. Trenutno so rezultati odraz dobrih pogojev za trening (športna dvorana Rače in Starše), odličnih in predanih trenerjev (Leja Klemenčič, Vojko Prislan in občasno Alenka Šibila) ter dobre organiziranosti. Kako dolgo bomo še s tako pičlimi finančnimi sredstvi uspevali zadržati takšen nivo treningov, zadržati in pridobiti nove trenerje in biti tako organizirani, je pa zelo veliko vprašanje.

Za obstoj in delovanje športnega kluba mora obstajati sodelovanje mnogih dejavnikov. Tako bi se želel naš klub za sodelovanje v letošnji sezoni 2009/2010 zahvaliti OŠ Rače, predvsem ravnatelju Jožefu Juriču in učiteljema športne vzgoje Jelki Trantura in Boštjanu Šterbalu, OŠ Starše, Občini Rače – Fram in Občini Starše. Zahvala gre tudi našim sponzorjem in donatorjem: JUB, Pizzeria Verona, TKI Pinus, Varnost d. d., PBS in slaščičarna Calimero. Želimo si, da bi se naš klub še naprej vsestransko razvijal, za kar pa nujno potrebujemo podporo OŠ, kjer delamo, lokalnih skupnosti in lokalnega gospodarstva. Upamo, da se bo sodelovanje vseh akterjev še izboljšalo in da bo morda že čez leto dni zaživela tudi članska ekipa, ki bo pomenila nadgradnjo dela z igralkami mlajših starostnih kategorij. Seveda pa bo temelj delovanja našega kluba še naprej učenje in vzgoja otrok iz naših krajev.

Zahvalili bi se vsem sodelavcem, staršem, igralkam in igralcem - vsem, ki kakorkoli pomagajo, da rokomet v Račah živi. Posebna zahvala gre naši Milici Sovdat, ki skrbi, da je v športni dvorani Rače za vse nas zelo lepo poskrbljeno.

Spoštovane občanke in občani, želimo vam lepo poletje. Že sedaj pa vas vabimo na ogled naših tekem v naslednji sezoni. Prepričani smo, da vam ne bo žal, saj so tekme v športni dvorani Rače zanimive in vredne ogleda.

Alenka RIŽNER - ŠIBILA,sekretar RK Rače

ÊBELARSKO DRUŠTVO RAÊ

Lepi spomini na strokovnoekskurzijo

Čebelarsko društvo Rače je po svojih letnih načrtih pripravilo strokovno ekskurzijo z namenom izobraževanja članov društva. Ogled izbranih krajev je bil namenjen predvsem pridobivanju novih znanj, menjavi izkušenj in tudi druženju.

Tako smo se čebelarji Čebelarskega društva Rače 24. aprila 2010 odpravili na obisk k čebelarjem v Obsotelje - v Kozjanski park. Kozjanski park, pokrajina na vzhodu Slovenije, je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji, veliko 200 km2; je mo-zaik predalpskega-posavskega hribovja, vinogradniškega gričevja in ravnic ob reki Sotli. V neokrnjeni naravi se odvija sožitje narave in človeka. Tukaj uspešno čebelari veliko znanih slovenskih čebelarjev.

Najprej smo si ogledali Čebelarstvo URŠIČ iz Bistrice ob Sotli, kjer so nas sprejeli prijazni čebelarji. Ogledali smo si vzorno urejene čebelnjake. Gostitelj nam je najprej predstavil zgodovino krajev, turistične znamenitosti, nato pa še način čebelarjenja in metode zdravljenja čebeljih družin. Kar hitro smo spoznali, da v tistih krajih živijo prijazni ljudje. Bili smo zelo lepo sprejeti in gostoljubno postreženi. Predvsem ni manjkalo dobrot iz čebeljih pridelkov.

Nato smo si v bližnji okolici ogledali znameniti grad Podsreda, iz katerega se ponuja lep razgled na srednjeveški trg Podsreda, dolini Bistrice in Sotle ter hrvaško Zagorje. Na gradu smo si ogledali razstavo slik umetnika Franceta Slane, galerijo umetniških in zgodovinskih slik ter steklarsko razstavo.

Sledil je obisk znamenitih »Repnic« na Bizeljskem in degustacija odličnih bizeljskih vin.

Po kosilu smo obiskali še Čebelarstvo VITA-MED iz Podplata. Sprejel nas je čebelarski mojster Silvo Posl. Pokazal nam je sodobna čebelnjaka s po 72 AŽ panjev, tehnologijo čebelarjenja in čebelarske proizvode (med, cvetni prah, propolis, matični mleček in mešanico-Apisnaraven). Sledila je multivizijska predstavitev čebele, čebelarstva in čebeljih pridelkov, ogled čebelarskega orodja in pribora ter predstavitev dobre čebelarske prakse. Tudi tam smo bili zelo prijazno sprejeti in gostoljubno postreženi.

Za dobro voljo in veselo razpoloženje je ves čas skrbel ansambel našega društva - Čebelarji. V poznih večernih urah smo se zadovoljni vračali domov.

Ljudje povpre~nih zmo`nosti

v~asih doseèjo izvrstne rezultate,

ker ne vedo, kdaj bi bilo treba odnehati.

(George Allen)


54 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Ekskurzija je vsestransko več kot odlično uspela

Organizatorjema ekskurzije, Alojzu Lipniku in Stanetu Jurjecu ter čebelarjema Borisu Uršiču in Silvu Poslu, se iskreno zahvaljujemo za strokovno vodenje, dobrodošle strokovne nasvete in zanimivo razlago o krajih, ki smo jih obiskali.

Izjemoma tokrat na koncu članka ne bo recepta za pecivo, ki ga običajno zaupa Nada Hergan; Društvo podeželskih žena Klasje bo namreč ob 30. letnici delovanja društva izdalo publikacijo, kjer bodo objavljeni tudi mnogi izbrani recepti članic tega društva, pecivo pa boste lahko pokušali na sklepnem večeru praznika občine Rače-Fram.

Naj medi!Za ČD Rače:

Zvonko PUŠNIK

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA

Ponosni na dosežke in mladi rod

PGD Sp. in Zg. Gorica je bilo v letošnjih spomladanskih mesecih zelo aktivno na različnih področjih. 24. aprila 2010 smo izvedli prvo prireditev Gorica kolesari, ki se je je udeležilo več kot 20 kolesarjev. Pot nas je vodila po bližnji okolici, kolesarjenje pa smo zaključili z okrepčilom v našem gasilskem domu.

V sodelovanju s KUD Sp. in Zg. Gorica smo tudi letos pripravili tradicionalno postavitev majskega drevesa. Za njegovo lepo okrasitev je tudi letos poskrbel KUD Sp. in Zg. Gorica.

Po postavitvi »majpana« (mlaja) je sledila manjša zabava v našem gasilskem domu

Tečaj za čin gasilec• V našem društvu smo se prvič lotili ambicioznega

načrta - izvedbe osnovnega in nadaljevalnega tečaja za čin gasilca.

Tečajniki za čin gasilec

Tečaj, ki je potekal več mesecev, je uspešno zaključilo več kot 20 tečajnikov iz PGD Sp. in Zg. Gorica, PGD Fram in član iz PGD Podova, ti pa bodo imeli sedaj možnost sodelovati pri nalogah zaščite in reševanja v naši občini.

Priprava na gasilska tekmovanja• Prav tako smo se pripravljali na tekmovanje GZ Maribor,

ki bo 29. in 30. maja v Mariboru. Tekmovanja se bomo letos udeležili s 6 desetinami, kar je največ do sedaj. Za tako majhno društvo, ki ima manj kot 100 članov, je to več kot pohvalno, saj celo mnoga veliko večja društva ne morejo zagotoviti tako velikega števila desetin. Tekmovanja se bomo udeležili z desetino pionirjev, mladincev, članic



A in kar s tremi desetinami članov A! Ker je bil rok za oddajo člankov pred samim tekmovanjem, vam bomo naše dosežke predstavili v naslednji številki glasila.

19. junija 2010 bo državno člansko tekmovanje v Celju. Kot regijski prvak leta 2009 se bo tekmovanja udeležila tudi naša I. desetina članov A, in sicer kot edina iz naše občine. Naše člane bo na tekmovanju vzpodbujal avtobus navijačev.

Tudi letos smo naše tekmovalce opremili s športnimi oblačili. Stroške nabave le-teh so deloma krili sami, deloma pa s pomočjo donacij podjetij in posameznikov, ki so navedeni na naši spletni strani ter se jim za pomoč na tem mestu iskreno zahvaljujemo.

II. memorial Mirka Robarja • Dne 25. junija 2010 bomo, skupaj s KMN Gorica, v

športnem parku v Spodnji Gorici izvedli že II. memorial Mirka Robarja. K sodelovanju na turnirju vabimo ekipe, ki bodo tekmovale v malem nogometu, več informacij o tem pa prav tako najdete na naši spletni strani.

Velika vrtna veselica ob 85. letnici društva – • vabljeni!V soboto, 26. 6. 2010, bomo z veliko prireditvijo

obeležili 85. let našega delovanja. V tem času je naše društvo doživelo veliko vzponov in padcev, vendar smo si tako Goričani kot tudi drugi enotni, da je trenutno naše društvo na zelo visokem nivoju. To potrjuje klima v društvu ter izredni rezultati, ki jih dosegamo na tekmovalnem področju (regijski prvaki) in tudi pri ocenjevanju društev (dosegli 1. mesto). V ponos nam je tudi ogromno mladih, ki aktivno delujejo v društvu; s tem Goričani na najlepši način dokazujemo, da ni iz trte zvit pregovor: »Na mladini svet stoji!«

Na tem mestu bi se rad v imenu UO PGD Sp. in Zg. Gorica vsem našim članom, ki so nekoč in/ali sedaj delujejo v društvu, iskreno zahvalil za njihov doprinos k živahni in uspešni društveni dejavnosti.

Naših 85 let bomo obeležili z gasilsko parado in veliko vrtno veselico. Prireditev se bo pričela ob 17.00 uri pri GD Sp. Gorica. Prireditev bo ob vsakem vremenu (v primeru dežja v našem gasilskem domu), vstop prost! Vljudno vabljeni!

Za PGD Sp. in Zg. Gorica: Peter FINGUŠT

KARITAS RAÊ

Z roko v roki!

Pa smo dočakali – nove prostore za KO RK Rače in Župnijsko Karitas Rače, namreč.

V soboto, 22. maja, smo z veseljem in svečano prevzeli v uporabo obnovljene prostore v gradu Rače. Prav za potrebe obeh zgoraj navedenih humanitarnih organizacij je obnovo financirala Občina Rače-Fram.

Ob otvoritvi, ki jo je ob zaključku tedna Rdečega

križa pretežno pripravil KO Rdečega križa Rače, je sodelovala OŠ Rače s prijetnimi recitali, skečem in petjem. Predsednica Krajevne organizacije RK Rače, Olga Borovnik, je prisotnim predstavila delo domače KO Rdečega križa ter se tudi v imenu Karitas Rače zahvalila županu in članom Občinskega sveta Občine Rače-Fram za dodelitev prostorov. Do sedaj smo člani ene in druge organizacije imeli oblačila, obutev in druga podarjene predmete doma, sedaj pa smo lahko vse omenjeno naložili na police in v omare, ki nam jih je podarila TKI Pinus.

Otvoritve sta se udeležila tudi sekretar OZ RK Maribor Alojz Kovačič in predstavnica transfuziološkega oddelka UKC Maribor. Ob koncu programa so najzaslužnejši krvodajalci prejeli priznanja.

Tik pred ogledom prostorov pa je le - te z nagovorom blagoslovil domači župnik Mirko Ružič.

Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas sta različni humanitarni organizaciji, ki imata enak cilj: pomagati sočloveku v stiski. In zadnje mesece je takih v naši sredini vedno več. Vsak teden prihajajo v pisarno ljudje, ki nimajo več sredstev za golo preživetje, kaj šele za nakup odsluženih gospodinjskih aparatov ipd. Zato vabimo vse, ki bi nam lahko podarili še delujoče gospodinjske aparate, pohištvo ali obleko, da nam to sporočite v času uradnih ur: KO RK Rače: vsako sredo od 17.00 do 18.00 ure, Župnijska Karitas Rače: vsak četrtek od 18.00 do 19.00 ure (v gradu Rače).

Lidija BELCA, voditeljica Župnijske Karitas Rače


56 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

PISALI STE NAM

Skodelica kave

Prijateljstvo je kot drevo, ki daje čar življenju.Ljudje odhajajo, vezi prijateljstva ostajajo. Spomini na

razstavo del in življenja Franca Pajtlerja, ki sta jo pripravila Turistično društvo Središče ob Dravi in Turistično društvo Breza iz Gaja na Pragerskem v dvorani Sokolana v Središču ob Dravi, 19. marca 2010, so še zelo sveži.

Plakat, ki je vabil na razstavo S sestrično sva dogodku prisostvovali kot edini

predstavnici iz njegovega rojstnega kraja - Rač. Po golem naključju sem izvedela za razstavo v njegov spomin in seveda sem se brez oklevanja odločila, da jo obiščem. Kako lepo so zvenele besede in pesmi, ki je vrele iz ust šolskih otrok in ženskega pevskega zbora, se skoraj ne da povedati. Čudovito!

In vse to prav njemu, Francu Pajtlerju, v spomin! V meni je divjal boj, ker se tega nismo spomnili v Račah, saj so prav Rače veliko imele od njega in so bile njegov rojstni kraj, kjer je preživljal mlada leta, vse do odhoda v Nemčijo.

Rekla sem si, da moramo to napako popraviti. To si je zaslužil, saj bomo njegovi večni dolžniki; prav za Rače je namreč naredil največ. Kateri kraj se lahko ponaša z dvema knjigama o preteklih časih? Mi ju imamo – Rače in okolica skozi stoletja I. in II. Tudi ti knjižni deli sta bili, poleg vrste ostalih zanimivosti, po katerih bomo ljudje in zgodovina pomnili Franca, na razstavi postavljeni na ogled obiskovalcem.

Pogled na vsebinsko izjemno bogato razstavo

Vsaj to je večno in to mi je bilo v tolažbo. Pri samem ogledu razstave se mi je globoko v spomin vtisnilo kar nekaj prizorov, med njimi najbolj Francova fotografija, pred katero je stala skodelica kave, ki jo je pil na nekem sestanku tik pred smrtjo, ter cigaretni ogorek, ki ga njegovi prijatelji prav tako še niso utegnili pospraviti, saj je bila kruta usoda hitrejša od njih.

Še eden od spominov nanj...

Udeleženci sestanka se spominjajo, da je imel Franc pred seboj še veliko, veliko načrtov. Bil je vesel, da je končal knjigo o fotografu Frasu, čigar delo in življenje je celovito raziskal in je knjiga že natisnjena. Upam, da bodo v občini Hoče-Slivnica to znali ceniti in bodo to njegovo delo odkupili. Želim pa si tudi, da naša občina odkupi njegovo zbirko mineralov in svetinjic, ki jih je zbranih preko tisoč in so zelo lepo zložene v šatulje. Ostalo je tudi še veliko gradiva o samem gradu Rače, pa zemljevidi itd. Dobro bi bilo, da tudi njegov rojstni kraj uredi sobo, v kateri bi bila zbrana njegova dela, vsaj del, kar jih je še ostalo. To bi si gotovo želel in bi mu bilo v ponos! In to bi si, nenazadnje, požrtvovalni Franc Pajtler brez dvoma tudi zaslužil!

Njegova ljubezen do narave, do ostankov preteklosti, v povezavi z ljubiteljsko raziskovalno žilico, s katero je tešil lakoto po čim več zbranih podatkih, ga je ponesla v nesmrtnost.



Upam, da bomo znali to pravilno ovrednotiti in se ga kot takega tudi spominjati.

Franc Pajtler z nekdanjim predsednikom RS, Milanom Kučanom

Franc sredi dela, ki ga je tako zelo oboževal in mu je osmišljalo življenje

Vse to in še več je bil Franc Pajtler

»Bil je živalsko živ,« bi zanj lahko rekel prav tako že pokojni Tomaž Humar in ja, tudi on je vse, kar je delal, delal s strastjo. Vsi, ki smo ga poznali, vemo, da je bil

skromen, vendar je znal živeti notranje bogato življenje - tako zase kot za ljudi, ki jim je zaupal svoja hrepenenja, misli, hotenja. Lahko si bil zares srečen, če te je spoznal za prijatelja.

Naj končam s Humarjevimi besedami: »Življenja se, žal, zavedamo šele takrat, ko ostanemo brez njega!«

Melita LAŠIČ

Adventure kick pod Mont Blancom

Adrenalinska smučarska avantura z Radiem SiV zadnjih letih je tudi v Sloveniji vse več smučarskih

navdušencev, ki namesto zavojev med množico smučarjev na urejenih smučarskih progah raje napravijo nekaj korakov več proti zasneženim pobočjem in vrhovom, kjer se obetajo pravi gorski smučarski užitki in čudoviti razgledi. Žal pa se mnogi smučarski navdušenci velikokrat brezglavo odpravljajo po neobljudenih smereh, nepripravljeni, neprimerno opremljeni, brez gorskih vodnikov, zato se je v zadnjem času vse prevečkrat zgodilo, da so bili žrtve snežnih plazov in drugih nevarnosti, ki so v visokogorju pogoste v zimskem času.

Na vse to in še na marsikaj pomembnega glede turnega smučanja, gora in gorništva smo želeli na Radiu Si opozoriti v mesecu februarju, še posebej v dneh med 22. in 27. februarjem, ko smo pet nagrajencev radijske nagradne igre Adventure Kick (Polona Zafošnik, Jaka Glavač, Ivan Kragelj, David Dereani in Sebastijan Senekovič) popeljali na izjemno zimsko pustolovščino v francoski Chamonix, priljubljeni cilj turnih smučarjev, freeriderjev in borderjev in se z višine 3842 metrov podali na dvajsetkilometrsko smučarsko avanturo pod Mont Blancom. Pa ne kar tako, nepripravljeni in sami. Z nami (tremi člani ekipe Radia Si - Darkom Puklom, Srečkom Trglecem in Jano Jeglič) so namreč bili tudi izkušeni gorski vodniki združenja Alpguide (Aco Pepevnik, Milan Romih in Dani Tič), ki so nas uvedli v skrivnosti smučanja po neurejenih terenih in nas popeljali po številnih progah pod mogočnimi stenami Druja, Grand Jorasses, Grand Charmoza in drugih.

Naša smučarska avantura se je pričela že dan pred težko pričakovanim spustom z Aiguille du Midija, s preizkusom smučarskega znanja in s krajšim tečajem uporabe opreme, ki jo, poleg primerne obleke in smučarske opreme, za takšen spust potrebujemo (dereze, lavinska žolna, snežna lopata, sonda, cepin, plezalni pas idr.). Spoznali smo nevarnosti, na katere moramo biti pripravljeni (v našem primeru predvsem plazovi, ledeniške razpoke …), že prvi dan pa smo lahko občutili tudi prave zimske razmere v visokogorju (sneženje, močan veter, megla).

Preizkus smo uspešno prestali, naše misli pa so že bile pri smučarskem spustu, ki smo ga vsi težko pričakovali.

Vse jutro (nekateri celo ponoči) smo vznemirjeno pogledovali proti vrhu Aiguille du Midija, ki ga je na trenutke obsijala luna, že čez nekaj časa pa je bil ves zavit v meglo, in se spraševali, ali bo vreme zdržalo. Vremenska napoved za tisti teden ni bila nič kaj prijazna. Ali se bomo zares spustili, še ni bilo dokončno odločeno. Nato pa


58 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

odločitev: gremo! Da je bil dan, ki so ga za spust določili naši trije vodniki, pravilno izbran, se lahko zahvalimo le njihovemu znanju in izkušnjam.

Na startu

Gondola, hitri dvig na 3842 metrov, zamašena ušesa, prvih 150 metrov hoja v navezah, malce spotikanja ob dereze… Nato pa prvi zavoji po bleščeče beli odeji svežega, puhastega snega, ki so se nadaljevali preko strmin Vallee Blanche, ene najbolj mogočnih tur, po enem večjih alpskih ledenikov Mer de Glace, čez ledeniške razpoke, mimo serakov, vse do Chamonixa. Ves čas smo bili nagrajeni s čudovitimi razgledi (no, vmes je bilo tudi malce sneženja in za odtenek megle), vrstili so se številni zanimivi padci, ki so se na srečo končali z mehkimi pristanki in ugotovitvijo, da se od višine čisto zares zvrti.

Ves čas naših smučarskih počitnic smo pripravljali tudi številna radijska javljanja »v živo«, posneli zanimiv slikovni material za televizijsko reportažo, obiskovalci interneta pa so lahko ves čas spust spremljali tudi s pomočjo fotografij, objavljenih na spletnih straneh www.radiosi.eu in www.alpguide.com.

Srečna nagrajenka Polona

Intervjuji

Vse posneto za TV Slovenija

Za dobro vidljivost v vseh razmerah in zaščito oči pa je s smučarskimi in sončnimi očali poskrbel naš pokrovitelj Bolle.

V Chamonixu smo v času naše akcije srečali še nekaj Slovencev, predvsem iz sveta alpinizma, ki so prišli v lov za pršičem in iskati še neprevožene terene za prve jutranje zavoje po zasneženih pobočjih. Tudi nekaj članov Alpinističnega kluba Slovenska Bistrica je bilo med njimi, tako da je bilo vzdušje zares enkratno.

Na vrhu

Greben



Smučine

Ob koncu smo si bili enotni, da je bilo vse skupaj vredno truda in da sta smučanje izven urejenih smučišč in turno smučanje v osrčju pogorja Mont Blanc, ob vodenju gorskih vodnikov združenja Alpguide, ki ti ob koncu ture razkažejo še znamenitosti in ljubke kotičke Chamonixa, zares nepozabno doživetje. Da smo se počutili brez skrbi in varno, pa najbrž ni potrebno poudarjati.

Zdravi in znova v dolini (foto: Darko Pukl, Aco Pepevnik, Dani Tič)

Na podobne dogodivščine se bomo zagotovo še podali, vendar le dobro pripravljeni, s primerno opremo, s poznavanjem nevarnosti, predvsem pa v spremstvu in družbi gorskih vodnikov.

Zapisala: Jana JEGLIČ

Pod vrhovi

Zlatoporo~encaMinka in Karli Golau{ek

Minka in Karli Golaušek, ki živita v Morju, sta letošnjega marca dočakala zlati jubilej svoje poroke. Proslavila sta ga v krogu svojih dragih, na občnem zboru Društva krajanov Morje pa so jima navzoči prisrčno čestitali.

Karli je bil vso delovno dobo zaposlen v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor. Ob delu se je izobraževal in kot inženir napredoval do pomočnika vodje priprave dela v orodjarni. V tovarni je bil član elektrostrojnega kluba, kjer so v prostem času izdelovali tudi medicinsko opremo. V knjigi Šport v Račah je zapisan med nogometaši od mladih do veteranov. Nato je nadaljeval v odboru framskega nogometnega kluba, nekaj časa tudi kot predsednik. Kot član Prostovoljnega gasilskega društva Fram je opravljal več nalog, vse do poveljnika. Petinštirideset let je predsednik krajevne organizacije RK in jo izredno uspešno vodi.

Minka je bila aktivna udeleženka narodnoosvobodilne borbe, kakor je zapisano v publikaciji Fram in okolica v NOB. Svojo zaposlitveno pot je začela po osvoboditvi na takratnem krajevnem ljudskem odboru, pozneje na občini, nato pa bila tajnica na framski šoli. Vestno je opravljala pisarniško delo in bila s svojo toplino vedno pripravljena ustreči kolegom ali pomagati učencem. Po upokojitvi je bila prva tajnica Društva upokojencev Fram. Največ svojega časa pa že leta posveča krajevni organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB, kjer je dolgoletna tajnica.

V tolažbo in pomoč staršem so po umrlem sinu Franciju hči Karlica in njen partner Božo ter sinova hči Sabina.

Jubilanta sta med krajani in znanci spoštovana in priljubljena. Želimo jima, da bi se njuno mirno življenje tako nadaljevalo v zdravju, zadovoljstvu in sreči.

Slavko OSEBIK


60 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Nimate možnosti dostopa?

Digitalna televizija, širokopasovni internet in telefonija odslej po zraku!

Kako v 4 korakih do priključitve nadzemeljske tehno-logije? 1. skozi okno poglejte v smeri Pohorja ali Boča;2. če je vaš pogled na RTV oddajnik neoviran, nas pokličite

na tel. 059 240 000 ali obiščite www.ario.net;3. izberite enega izmed ponujenih ARIO paketov, ki

najbolj ustreza vašim željam;4. vstopite v svet televizije, širokopasovnega interneta in

telefonije.Za priključitev ne potrebujete kabelskega ali telefonskega

priključka.

V primeru, da nimate zagotovljene neposredne vidljivosti do naših oddajnikov, obstaja v veliko primerih možnost izvedbe priključka preko lastne kabelske napeljave od bližnjega mesta vidljivosti oddajnikov do vaše sprejemne točke.

Pokličite nas in skupaj bomo preverili možnosti, ki so vam na voljo.

Milan PERKOARIO, d.o.o.

Nadzemeljska tehnologija

»O~istimo Slovenijo« – lep pozdrav iz ~istih Ran~

Tudi v Rančah smo težko pričakovali 17. april 2010 – dan, ko je po celotni Sloveniji potekala največja čistilna akcija v zgodovini naše državice.

Zbrali smo se ob 8. uri in sicer pred domom krajanov. Bilo nas je približno dvajset, štirje pa so prispeli s traktorji in prikolicami. Naš vodja je bil Vinko Domadenik. Razdelil nas je v skupine in vsaki izmed njih določil kraje, kjer naj pobira smeti.

No, pa veselo na delo!

Zadolžitve smo vzeli zelo resno in se zavzeto lotili čiščenja, pri čemer smo videli vse mogoče in nemogoče...

Neverjetno, tudi v gozdu drevesa rastejo v »okrasnih« loncih...

Smeti, smeti, vsepovsod smeti...



Očistili smo veliko klancev in jarkov, pri svojem delu pa odkrili kar nekaj odsluženih avtomobilov ter najrazličnejše druge manjše in večje navlake.

Tudi takšnim prizorom smo bili priče...

Še dobro, da smo imeli traktorje s prikolicami, kajti smeti je bilo zares ogromno! Nabrali smo jih za skoraj 100 m3 in Snaga jih je morala odpeljati s kar dvema velikima avtomobiloma.

Nalaganje in odvoz odpadkov

Akcija je bila več kot uspešna in okoli 15. ure smo bili enotnega mnenja, da smo si pošteno zaslužili nekaj za pod zob. Malica v gostišču Meglič je zato izredno teknila.

Zadovoljni na koncu uspešne akcije

Vse bralce in bralke Novic s ponosom pozdravljamo iz lepih, čistih Ranč!

V imenu zadovoljnih udeležencev akcije zapisala:Katja DOMADENIK

Botani~ni vrtTAL 2000v Zg. Goriciznova prijetnopresene~a in vabi

Botanični vrt Tal 2000 deluje že dvanajsto leto. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je poslanstvo botaničnih vrtov izobraževanje, približevanje ljudi naravi, predstavitev naših naravnih, med temi pa v prvi vrsti rastlinskih bogastev. Poleg navedenega so botanični vrtovi nenazadnje »banke rastočih rastlin in njihovih semen«. V botaničnem vrtu TAL 2000 med rastlinskimi dragulji izstopata obe rastlini, zaradi katerih je krajinski park Rački ribniki - Požeg uvrščen v območje NATURA 2000. To sta štiriperesna marzilija - zelo redka vodna praprot in kranjska sita, katere značilnost in posebnost je živorodnost. V vrtu živi tudi veliki pupek, ki prav tako sodi med vrste (živalske) iz Nature 2000.

Kaj vrt ponuja? Obiskovalci si lahko v vrtu ogledajo:

- največjo zbirko samoniklih vodnih in močvirskih rastlin pri nas,

- edino javno predstavljeno zbirko strupenih rastlin,- zbirko zdravilnih rastlin, ki vključuje veliko divje

rastočih vrst,- manjšo zbirko mineralov in kamnin,- živali, ki živijo v sladkih vodah (žabe, pupki, potočni

rak, žuželke, ki živijo v vodi in ob njej),- razstavljene so različne vrste ptičjih gnezdilnic.


62 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Tal 2000

Druženje, pikniki v vrtuNa strani 6 tokratnih Novic je objavljen program

prireditev, ki se bodo zvrstile v Talu vse tja do oktobra.Obisk botaničnega vrta je moč združiti z ogledom

bližnjega krajinskega parka Rački ribniki – Požeg, ki sodi med naše največje in najbolj zanimive nižinske krajinske parke. Istočasno je možno obiskati grad Rače in druge zanimivosti v okolici.

V vrtu je mogoče pripraviti tudi družabno srečanje za zaključene skupine, katerega cilj je druženje v prijetnem naravnem okolju ter spoznavanje zanimivosti iz vrta in okolice, uživanje ob hrani in pijači v naravnem okolju.

V vrtu so na voljo še sadike zdravilnih, vodnih in nekaterih okrasnih rastlin, spominki, brušeni kamni (horoskop, zdravje), minerali, fosili in še kaj zanimivega boste našli.

Več informacij o vrtuZa informacije lahko pišete na elektronski naslov

[email protected] ali me pokličete na tel št. 041 572 385. Botanični vrt Tal 2000 in krajinski park Rački ribniki – Požeg si lahko ogledate tudi na spletu: www.tal2000.spletnastran.com, kjer je, poleg aktualnih informacij, na voljo tudi podroben opis poti do vrta; slednje bo najbrž aktualno predvsem za priseljence v našo občino.

Roman HERGAN

Slovenska delegacija županov nadelovnem obisku v Romuniji

Constanta in Mangalija, 7. – 9. maj 2010Delegacija županov občin severovzhodne Slovenije je

v organizaciji »Slovensko-romunskega poslovnega kluba Triglav-Carpati«, pod pokroviteljstvom Veleposlaništva RS v Bukarešti in v sodelovanju s turistično agencijo Adeona Tour iz Bukarešte, ki je največji promotor Slovenije in njenih turističnih zmogljivosti v Romuniji, obiskala pokrajino Dobrogea, ki leži na jugovzhodnem delu Romunije. Delovni obisk je bil osredotočen na mesti Constanta ter Mangalija, kjer sta bila naša gostitelja župan Constante Radu Mazare in župan Mangalije Mihai Claudiu Tusac.

Constanta je glavno mesto pokrajine Dobrogea in je eno najstarejših mest v Romuniji. Leži ob obali Črnega morja. Ustanovljeno je bilo pred okoli 2500 leti. S 320 tisoč prebivalci je največje mesto v tem delu Romunije in spada med večja industrijska, komercialna in turistična središča. Pokrajina prispeva 6,5 % v skupni BDP. Dobro sodelujejo z Luko Koper, s katero imajo podpisan tudi sporazum o sodelovanju. Predlagali pa so tudi pobratenje mest Constanta in Koper. Odgovor in povratni predlog še pričakujejo.

Ob prihodu v mesto je slovenskim gostom dobrodošlico izrekel Liviu Tramudana, vodja službe za mednarodne odnose Občine Constanta.

Program naslednjega dne se je začel s svečanim sprejemom, ki so se ga udeležili Mihaia Darabana, predsednik GZ Constanta in gospodarstveniki regije.

V kratkih pozdravnih nagovorih sta Branko Grgič, ekonomski svetovalec Veleposlaništva Slovenije v Romuniji ter Marko Simić, predsednik slovensko-romunskega poslovnega kluba, predstavila predvsem možnosti, ki se podjetjem obeh regij odpirajo. Poudarila sta vlogo poslovnega kluba, ki postaja vse močnejša vez pri povezovanju slovenskih in romunskih podjetij. Sledila je kratka predstavitev posamezne občine s poudarkom na možnostih sodelovanja v prihodnje.

V popoldanskem času se je druženje nadaljevalo s prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z izidom 5:2 za domačine. Prepričani smo, da bo bolje na povratni tekmi jeseni v Sloveniji.

Nogometni ekipi pred začetkom tekme



Optimistično razpoloženi člani slovenske nogometne ekipe

Slovensko ekipo smo sestavljali: Danilo Burnač (Mari-bor), Stanko Glažar (Ptuj), Alojz Podgoršek (Šmartno ob Paki), Anton Zakrajšek (Velike Lašče), Miran Jurkošek (Štore), Peter Misja (Podčetrtek), Jože Škalič (Kuzma), Branko Ledinek (Rače-Fram), Roman Richter (Pesnica), Ladislav Pepelnik (Ruše), Siniša Plavšić (Skupnost občin Slovenije), Marko Simić (Slovensko-romunski poslovni klub Triglav-Carpati).

Mesto Mangalija je staro več kot 2000 let in ima 44.000 prebivalcev. Je predvsem turistično mesto z okoli 80.000 nočitvenimi zmogljivostmi. Pred kratkim so dogradili novo moderno marino, največjo v tem delu Črnega morja, od katere si obetajo še več obiska v prihodnje in računajo predvsem na zahtevnejše in s tem tudi 'potratnejše' goste. Ena od potencialno zanimivih dejavnosti je tudi konjereja.

Med industrijskimi objekti je najpomembnejša ladje-delnica, ki je največja v Romuniji.

V soboto, 8. maja, nas je v Mangaliji sprejel župan Mihai Claudiu Tusac. Sprejem je bil prisrčen in topel, pa tudi sicer sta vedrina in želja po napredku, ki sta v tem mestu vidni na vsakem koraku, nedvomno zaslugi aktivnega in dinamičnega župana.

V uradnem delu smo si ob predstavitvi Mangalije in Slovenije izmenjali mnenja ter darila. Sledil je ogled mesta v spremstvu župana, ki je s ponosom razkazal svoje mesto, novo marino in na koncu še kobilarno s 350 konji; ta je zaenkrat še pod državno upravo, želijo pa si spremembe tega statusa, saj v razvoju in posodobitvi kobilarne vidijo dodano vrednost turistični ponudbi.

Prosto druženje v popoldanskem času je bilo združitev prijetnega s koristnim. Na pogostitvi v turističnem kompleksu se je predstavila Perutnina Ptuj s svojimi izdelki.

Obisk županov, srečanja v obeh mestih in neformalno druženje so bili brezhibno izvedeni dogodki, njihov namen pa nedvomno dosežen: vzpostavile so se prijateljske vezi.

S predvidenim ponovnim srečanjem v Sloveniji se bodo ti odnosi še okrepili in če poznamo mentaliteto ljudi Romunije, lahko z vso gotovostjo zatrdimo, da je to prvi korak k uspešnemu poslovnemu sodelovanju v prihodnosti.

Poslovni klub bo nedvomno s svojim aktivnim delom k temu prispeval in pomagal podjetjem obeh držav pri iskanju ustreznih partnerjev in poslovnih možnosti.

Pripravil: Marko SIMIĆ,

predsednik slovensko-romunskega poslovnega klubaTriglav-Carpati

Po 50 letih prijetno sre~anjenekdanjih so{olcev

Po petdesetih letih smo se učenci tedanjega osmega razreda osnovne šole v Račah prvič zbrali. Smo generacija, ki je preživela tri šolske sisteme: osnovno šolo, nižjo gimnazijo in osemletko.

Iz štirih razredov paralelk nas je ostalo samo trideset (Fram, Podova, Rače). Trije sošolci so na žalost umrli, nekaj jih je po svetu; v maju 2010 se nas je zbralo 21 in dva učitelja.

Zbrali in fotografirali smo se pred nekdanjo gimnazijo in sicer v isti postavitvi kot leta 1960.

Poglejte primerjavo:

Fotografija izpred pol stoletja; nekdanji sošolci nižje gimnazije v Račah, ko smo še gulili šolske klopi

Skupinski posnetek starih in novih prijateljev


64 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Maj 2010 nas je po 50 letih znova zbližal

Ogledali smo si osnovno šolo v Račah, kjer nas je pozdravil ravnatelj Jožef Jurič. Orisal nam je zgodovino Rač, šole, spregovoril o razvoju kraja in predstavil vrsto novih pridobitev zavoda (lepo kuhinjo, športno dvorano, domiselno okrašene stene z vrsto tematskih fotografij).

V prostorih OŠ Rače, maja 2010; jubilanti z ravnateljem Jožefom Juričem, ki nam je izrekel

prijazno dobrodošlico, povedal veliko zanimivega o šoli v Račah nekoč in danes ter nas popeljal po čudoviti športni dvorani ter šolski stavbi, kjer si znanje v zelo dobrih prostorskih pogojih

nabirajo sedanje generacije osnovnošolcev

Pri šoli nas je sprejela vodička Patricija Thaler ter nas popeljala do bližnjega gradu, ki je zelo lepo obnovljen. Na zgledno urejenem grajskem dvorišču nas je seznanila z zgodovinsko arhitekturo, zgodbami iz preteklosti, nato pa pokazala še lepo obnovljeno kino dvorano, grajsko kapelo in čudovito Belo dvorano, ki gosti najpomembnejše dogodke v občini in služi kot koncertna, sejna in poročna dvorana.

Ogledali smo si tudi etnološko zbirko, po prostoru katere nas je vodil Miran Gril, sin pokojnega Antona Grila, dolgoletnega zbiratelja starin in stvaritelja te zanimive, bogate zasebne zbirke.

V grajski kapeli so nam zapele pevke pevskega zbora Kresnice, pod vodstvom dirigentke Metke, naše sošolke.

V Beli dvorani nas je sprejela Suzana Pungartnik. V imenu župana Branka Ledineka, ki je bil, žal, tedaj

odsoten, nas je lepo nagovorila; v spomin na naše srečanje in obisk smo občini podarili spominsko fotografijo (prejel jo je tudi ravnatelj OŠ Rače).

V imenu Občine Rače-Fram nas je v Beli dvorani pozdravila Suzana Pungartnik,

ki se je zahvalila za prejeto spominsko pozornost – sliko s fotografijama nekdanjih učencev pred 50 leti in danes

Sošolka Nada je v verzih sestavila in prebrala našo kroniko. Za vedri del sta nam zaigrala mlada, perspektivna harmonikarja. Z nekaj lepimi pesmimi nas je navdušil mešani pevski zbor KUD dr. Pavel Turner Fram, v katerem lepo prepevajo trije naši učenci. Na koncu so se jim pridružile še pevke pevskega zbora Kresnice in skupaj so še naprej ubrano navduševali s prepevanjem. Zaključili smo z napitnico, ki govori, da prej kot čez petdeset let se zagotovo vidimo spet.

Neuradni del srečanja smo nadaljevali v gostilni Karla, kjer so nas lepo pogostili, ob tem pa smo se živahno pogovarjali, se veselili, obujali spomine, se komu nasmejali in izvedli celo srečelov.

Za to naše prvo srečanje po dolgih petdesetih letih zaključka šole, ki pa so hitro minila, so zaslužni Anica, Slavica in Tone ter nekaj sponzorjev, ki se jim lepo zahvaljujemo.

Torej: čez koliko let se vidimo spet?

Nada HERGAN

Tako mogočen, lepo obnovljen grad Rače kot njegova pomanjšana kopija – maketa (na posnetku, delo Vlaste Majarič)

sta navdušila vse udeležence srečanja



NAŠA POTOVANJA

Pozejdon turizem na otvoritvi»Oasis of the Seas«

Minulo jesen je družba Royal Caribbean Cruises splovila novo ladjo za križarjenja - Oasis of the Seas, ki je hkrati največja, najbolj inovativna in najbolj revolucionarna potniška ladja na svetu.

Ladjo Oasis of the Seas so začeli graditi februarja 2008 na Finskem, v ladjedelnici Turku. Sestavljalo jo je več kot 1000 delavcev. Ladja preseneča v vseh ozirih. Dolga je 360 m in široka 64 m, njena višina je 65 m, težka je 220.000 BRT.

Oasis of the Seas

Avtor prispevka v impozantnem plavajočem hotelu

Potnike razvaja na 16 palubah, do katerih jih vodi 24 dvigal, v 2700 kabinah, ki so razvrščene na različne kategorije, pa lahko sprejme od 5400 (dvojna zasedenost kabin) do 6300 potnikov in 2165 članov posadke, ki prihajajo iz več kot 70 držav sveta.

Inovativnost ladje je 7 tematskih sosesk, ki jih je Royal Caribbean kot prva družba za križarjenja uporabila na največji ladji sveta.

Prvo ladijsko arhitekturno čudo je 100 metrov dolga in 19 metrov široka soseska Centralni park, katerega središče se odpira proti nebu. V njem najdete več kot 12.175 rastlin, okrog 56 dreves, sprehajalne poti, kavarne,

restavracijo Central park 150, ki navdušuje z renomiranimi italijanskimi in drugimi kulinaričnimi razvajanji.

Soseska Centralni park na ladji

Nočni pogled na del največje križarke na svetu; med sprehodom po centralnem parku

Park obdaja 334 kabin, ki se dvigajo 6 palub visoko, od tega jih ima 254 svoj balkon s pogledom na park.

Druga presenetljiva soseska je Boardwalk – spreha-jališče, kjer najdete prvi vrtiljak na vodi, številne restavracije in trgovine ter Aqua Theater na krmi ladje, ki je prvi pravi in odkriti amfiteater na morju, z največjim in najglobljim bazenom na morju (6,6 x 15,7 metra velik in 5,4 m globok). Čez dan je bazen namenjen kopanju, zvečer pa navdušuje z akrobatskimi predstavami atletov, vodnimi igrami fontan in laser showi. Na koncu soseske sta tudi plezalni steni, kjer lahko potniki preizkušajo svoje sposobnosti plezanja…


66 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

Boardwalk na ladji

Na krovu ladje se nahaja tudi Royal Promenade, kraljeva promenada s številnimi bari, trgovinami, dvigajočim se barom, fontanami, recepcijo in drugimi zanimivostmi, kjer najdemo gledališče Opal z več kot 2100 sedeži, drsališče, glavno restavracijo, ki lahko hkrati sprejme kar 3056 gostov. Za odlično postrežbo in pripravo hrane je zaposlenih več kot 220 kuharjev in 500 natakarjev, ki vam postrežejo pijačo ali obrok hrane v kar 108 gostinskih obratih.

Royal Promenade na ladji

Poleg številnih gostinskih lokalov je poskrbljeno še za bogato zabavno življenje za vse generacije: otroški klubi za otroke se razprostirajo na več kot 2700 m2 površine in se lahko pohvalijo s svojimi bazeni, animacijo, športnim igriščem… Najstniki imajo svoje klube, igre, delavnice, diskoteko, medtem ko ostali lahko uživajo ob dolgih sprehodih, igranju golfa, pitju kave v centralnem parku, večernih predstavah v gledališču, predstavah na ledu ali morda v casinoju. Željni adrenalina se lahko preizkusijo v surfanju na umetnih valovih, plezanju po steni ali spuščanju po vrvi skozi osrednji del ladje. Za tiste, ki se želijo samo gibati, pa so na razpolago fitnes z več kot 100 napravami za vadbo, steza za tek okoli ladje, drsanje in košarka. Bazenov za otroke in odrasle, toboganov, jacuzzijev (odprtih in pokritih), ležalnikov, foteljev in vseh

ostalih stvari v vodi in okoli nje je na pretek, zanimivo pa je med drugim tudi to, da se kljub temu, da je na ladji več kot 5000 gostov (in 2000 članov posadke), gneča ne občuti.

Vsaka kabina na ladji ima prostor za spanje, sedežno garnituro, delovno ali toaletno mizo, dovolj omar s predalniki, kopalnico s prho, lcd televizor z vsemi ladijskimi informacijami, internetom in televizijskimi programi.

Notranja kabina

Večina kabin na ladji ima balkone (razen, če gost želi kabino s pogledom na Centralni park, Boardwalk ali ocean). Za tiste, ki želijo posebno namestitev, so tu tudi »lofti« na zgornjem delu ladje, z velikimi terasami, zasebnim jacuzzijem, postrežbo in dodatnim ugodjem.

Priprava na projekt Genessis je zahtevala precej dela tudi na destinacijah, ki jih ponuja Oasis of the Seas svojim potnikom. Zgraditi je bilo potrebno nov potniški terminal v Fort Lauderdalu blizu Miamia, ki je domače pristanišče velikanke, urediti dostope za vkrcanje na ladjo, ki poteka na več mestih hkrati…

Kapitan Thorson

Oasis of the Seas pluje po vzhodnih Karibih, kjer se ustavi v St. Thomasu, St. Marteenu in Bahamih, ali po zahodnih Karibih s postanki na Haitiju, Jamajki in v Mehiki na otoku Cozumel. Decembra leta 2010 se bo ladji Oasis of the Seas pridružila sestra Allure of the Seas, tako da se bo našlo mesto za vse željne dopusta na valovih.

Matjaž TOMANIČ



Utrip potovanja po Jemnu

Že takoj ob prihodu v Jemen dobiš občutek, da si se znašel v muzeju… Izgubljen v času in prostoru na jugu arabskega polotoka, Jemen še danes živi starodavno plemensko sedanjost. Le velika mesta so povezana z asfaltom, a korak izven glavnih poti Jemen živi, kot je živel nekoč... Čudovita pokrajina, edinstvena arhitektura, izjemno gostoljubni ljudje in slastna kulinarika govorijo sami zase. Pogled na domačine, ki ti ves čas vzklikajo »welcome«, ti kljub temu, da so vsi oboroženi, ne vzbuja občutka strahu in tesnobe, temveč občutek sproščenosti in prijaznosti.

Kljub temu, da se Jemen nahaja čisto na jugu arabskega polotoka, je v Sani, kamor prispemo sredi noči, mrzlo, saj leži na nadmorski višini 1.700 m. Termometer tako kaže samo 5 stopinj Celzija, čez dan pa se ogreje tja do 25 stopinj, vsaj v zimskem času, o katerem pišem.

Po kratki noči se takoj zjutraj odpravimo raziskovat področja Kawkabana, vasic severovzhodno od Sane. Od čudovitih panoram nam zastaja dih! Širna terasasta polja in številne vasice, ki nenehno dosegajo svoje viške... Tukaj sta doma narava in tradicija! Kjerkoli se ustavimo, je okoli nas takoj množica otrok, ki nas veselo pozdravljajo in si želijo »kulijev«… Mi pa vsi zavzeto opazujemo moške, ki se po ulicah prosto sprehajajo v kutah (krilo) s jambijami za pasom, nekateri tudi s pištolami. Ali pa nosijo kar kalašnikove ali mitraljeze. Seveda brez mobitela tudi tukaj več ne gre; svoje mesto ima prav tako za pasom, ponavadi med jambijo in pištolo. Ampak nobeden se ne vznemirja, vse to je tukaj čisto vsakdanje, tudi to, da lahko v vsaki vasici kupiš orožje… Seveda pa so prvi dan, razen na oborožene moške, naši pogledi na skrivaj, saj fotografiranje ni dovoljeno, usmerjeni tudi k ženskam, oblečenim v feredže. Jemenska družba je še zelo tradicionalna, ženske so še v glavnem zakrite, se pa njihova oblačila zelo razlikujejo med pokrajinami, saj nosijo od popolnoma črnih oblačil do pisanih (ob meji z Afriko).

Ker se bliža poldne, smo se morali nujno ustaviti na tržnici kata – rastline, ki jo v popoldanskem času »prežvekuje« ves Jemen. Gre za nekakšen že tradicionalno družabni dogodek, ki se prične odvijati po kosilu. Kat je nekakšno blago poživilo, ki ga uživajo namesto kave ali čaja. Mlade lističe z vejic drevesa prežvečijo in si jih z jezikom potiskajo ob dlesen, tako da kmalu nastane bula, ki nas Evropejce spominja na hrčka. Pri njih pa velja, čim večja je bula, večji »frajer« si… Žvečenje kata povzroči, da so kasneje bolj skoncentrirani, budni, med drugim pa tudi odganja lakoto. Posledica tega je, da so vsi moški večinoma izredno suhi, pri starejših pa je zaradi dnevnih »bulic« od kata opaziti že prave anomalije obraza.

Vsi očarani nad pokrajino in arhitekturo jemenskih vasic, ki so v glavnem grajene iz naravnih materialov, kamna ali gline, se naslednji dan odpravimo na drugi konec države Sayun. Obiščemo v puščavi izgubljeni Hadramawt ter suhe puščavske doline. Tukaj nas pričakajo naši šoferji, ki nas bodo naslednje dni prevažali z džipi. Iz Sane do Sayuna smo zaradi državljanske vojne morali z letalom, saj je cesta skozi puščavo zaprta.

V Sayunu dobimo vojaško spremstvo, saj je po mnenju države to področje zaradi ugrabitev še vedno nevarno za turiste. Tako brez vojaškega spremstva ne moreš nikamor, čeprav se na ulicah, v stiku z domačini, počutiš povsem varnega.

Takoj zvečer nam zadiši nekaj sladkega in, verjemite, ni boljšega kot so jemenske palačinke z medom in banano. Tukaj se vse dogaja na ulici - od priprave testa, peke in seveda kasneje tudi pomivanja posode. V Jemnu se vsa hrana je z roko in je zelo preprosta. V glavnem jedo riž, fižol, kuhano ali pečeno zelenjavo, sataraš, od mesa pa v glavnem piščance in pa ribe, ki so zelo okusne, močno zapečene in začinjene. Zraven pa seveda kruh ter sadne in zelenjavne sokove! Vsa hrana je vedno sveže pripravljena, zato bojazni za okužbo z njo praktično ni! Hrano, ki ostane od obrokov, razdelijo med reveže in begunce.

Iz puščavskega Manhattna – Šibana, ki se kot mogočna trdnjava s stolpnicami iz blata dviga iz puščave, se napotimo po dolini Hadramawt, do vasice na koncu sveta Al hurejbe, kjer so živeli Bin Ladnovi. Ne zamudimo ogleda hiše znanega terorista, ki bi se naj po nekaterih napovedih skrival prav tukaj. Še vedno nas spremljajo vojaki, s katerimi

Avtorica članka v družbi jemenskih vojakov, oblečena v majico s karikaturo župana občine Rače-Fram


68 Novice št. 46 - 2/2010: junij 2010

smo se že prav spoprijateljili, prav tako pa seveda tudi s šoferji, ki nas vsak dan redno zalagajo s katom. Žvečimo ga vsako popoldne med vožnjo, po kosilu in zares, kljub intenzivnemu potovanju, nobeden ne čuti pretirane utrujenosti. Vožnja po suhi rečni strugi je idealno izhodišče za sprehode po pravljični okolici. Visoke strme stene, kamnita planota na vrhu in čvrsto zelenje datljevih palm v dolini… Po visoki prašni planoti nadaljujemo proti Mukkali. V mesto prispemo v večernih urah, kjer se v zraku vijejo nekam čudne vonjave; vzrok temu ni znana ribja tržnica, pa tudi mesto ni ravno zgled čistoče. Pravzaprav za ves Jemen velja, da je izredno umazana država, pvc vrečke ležijo resnično povsod in ob cesti se ponavadi nahajajo kupi smeti, po katerih brskajo kokoši ali koze.

Ob morju si privoščimo kopanje v toplem arabskem zalivu, kjer nas v ozadju ves čas spremlja skupina delfinov. In že smo v bivši prestolnici južnega Jemna – Adnu. Mesto je bilo dolgo časa pod angleško oblastjo, kar se pozna še danes. Moški v glavnem niso oblečeni v kute, temveč nosijo hlače ali pa celo kavbojke, ženske pa so odkrite in moderneje oblečene. Prav zaradi tega pri predstavnikih nasprotnega spola iz ostalega dela države niso preveč zaželene in veljajo za »slabšalne«. Izredno zanimivo je, da se celotno mesto nahaja v kraterju vulkana, kar mu daje izjemno strateško točko, predvsem zaradi pristanišča. Mi pa že drvimo naprej oz. višje. Z nadmorske višine nič se kot blisk povzpnemo na 3.000 m visoko goro Sabir. Pričaka nas razgled na eno najlepših jemenskih mest Taizz, ki med drugim premore pisano staro tržnico – suko, palačo, zelene terasaste pokrajine s katom in kavo. Tu so kupi otrok, ki se želijo igrati z nami, domačini pa vzklikajo: »Sura, sura« (slikaj, slikaj)! Zares čudovito! V mestu si ogledamo tudi eno izmed najstarejših jemenskih mošej, katere gradnja sega v čas preroka Mohameda, in podoživimo sredogorsko jemensko arhitekturo. Iz ene najbolj zelenih kotlin Jemna, čarobne prestolnice ismailske kraljice Awre, se napotimo proti rdečemu morju Hudajdi, kjer na obali pričakamo novo leto 2010.

Pokrajina je tukaj skoraj stepska. S slamo krite kolibe iz palmovih debel in ženske, oblečene v pisana oblačila, dajejo jasno čutiti pridih Afrike. Kmalu se zoper pričnemo vzpenjati v gorski Jemen. Sledi vožnja skozi lepo dolino Surdud in vrtoglavo vzpenjanje proti Manakhi, ogled znamenitih vasic Hajjarah in Khoteib, kjer nas dobesedno zopet očarajo terasasti hribi, primerni za višinski treking, ogromno zelenja. V dolini zagledamo celo rečico. Po kosilu imamo plesni tečaj ob tradicionalni jemenski glasbi in katu, ki seveda pripomore k večji sproščenosti z domačini. Polni energije žalostni zapuščamo gorske vasice in pravljični krog po Jemnu je skoraj že zaključen.

Zvečer, po daljši vožnji, zopet prispemo v pravljično Sano, prestolnico kraljice Sabe, cveta tisoč in ene noči. Še zadnji dan in ogled stare Sane, enega najlepših mest na svetu, ki je en sam pravljični labirint čudovitih prizorov. Izjemno lepoto mestu dajejo hiše, sezidane v edinstvenem, več kot tisoč let starem arhitekturnem slogu, visoke pet nadstropij in več. Spodaj so zgrajene iz kamna, zgoraj iz opeke in blata, pročelja pa so naličena z belo glazuro različnih geometrijskih oblik. So kot nekakšne trdnjave. Pritličje je bilo namenjeno živini, prvo nadstropje se je

uporabljalo kot kašča in skladišče, v drugem sta divan ali sprejemnica in kuhinja, tretje ter četrto sta rezervirana za spalnice, peto, najvišje in najpomembnejše nadstropje pa je mafradž, soba z razgledom, namenjena družabnemu žvečenju kata in pitju čaja. Na 40 in več soukih glavnega bazarja lahko opazujemo kovače, ki jih v zaprašenih delavnicah, poleg šibke žarnice, razsvetljuje le razbeljena žerjavica, delavnice jambij, bleščeče zlatarne, zanimive starinarnice. Ob tem pa v zraku vonjamo omamne vonje različnih začimb…

Jemen je za naše oko in ostala čutila nekaj posebnega.

Jemen ostaja v nepozabnem spominu…

To je država iz nekega drugega časa, država, ki v vsakem popotniku pusti neizbrisen pečat, prav tako kot prva ljubezen, ki je nikoli ne pozabiš.

Jerneja ZORKO

Vljudno vabljeni na prireditve ob občinskem prazniku!

69


ČINA RAČE – FRAM

č

Petek, 11. junij 2010

Naziv prireditve

Kraj prireditve

Organizator

Kratek opis dogajanja

Ura

Nogometni turnir Nogometno igrišče v Račah

Nogometni klub Rače

Nogometni turnir veteranskih ekip

17.00

Razstava ročnodelskih izdelkov

Predprostor kino dvorane Rače

Ročnodelski krožek ˝Metuljček˝Rače

Otvoritev razstave 18.00

Hitropotezni šahovski turnir za pokal občine Račeram

Bencinski servis Shell – restavracija

Šahovsko društvo Fram

Šahovsko tekmovanje 18.00

Sobota, 12. junij 2010

Naziv prireditve

Kraj prireditve

Organizator


Ura

Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska v krvi

Zdravstveni dom Rače Rdeči križ Rače Razgovori z zdravnikom (meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola stane 5 EUR; bodite tešči)

8.0012.00



Ročnodelski krožek »Metuljček« Rače

Razstava ročnih del 9.0019.00

Turnir v malem nogometu

Igrišče v Morju Društvo krajanov Morje nogometna sekcija

Nogometni turnir ekip: Relax, Krnica, Morje – veterani, Morje – mladi, Fram in Bukovec

9.00

Teniški turnir dvojic za pokal občine Račeram

Teniško igrišče Fram DTV Partizan Fram – teniška sekcija

Turnir naključno izbranih dvojic

9.00

Kolesarjenje Ješenca Požeg Turistično društvo krajanov Ješenca Požeg

Start – dom krajanov Ješenca–Požeg

10.00

»Ribiški car« občine Račeram

Ribniki RD Rače Ribiška družina Rače Tekmovanja v športnem ribolovu in ribja čorba za obiskovalce

10.0022.00

3. lisjakov kotel Gasilski dom Rače Turistično rekreacijsko društvo »Toti lisjak« Rače

Tekmovanje v kuhanju kotlov, živa glasba

12.0024.00

Košarkarska tekma OŠ Rače – športna dvorana

ŠD Rače – košarkarska sekcija

košarkarska tekma (bivši člani : sedanji člani)

15.00

Turnir v vlečenju vrvi za mladince

Jožefov mladinski center Mladinsko društvo Frka

Turnir v vlečenju vrvi za mladince

18.0022.00

Dobrodelni koncert Župnišče sv. Ane v Framu

Karitas Fram Nastop raznih solistov in pevskih zborov

19.00

Koncert vokalnih skupin ob ribniku v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg

Krajinski park Rački ribniki Požeg

KD Rače Koncert vokalnih skupin Fantje na vasi, A cappella in Škrjanček (v primeru slabega vremena v Lovskem domu Rače)

20.00


70

Nedelja, 13. junij 2010

Naziv prireditve

Kraj prireditve

Organizator


Ura



Ročnodelski krožek »Metuljček« Rače


Tradicionalni pohod po krajinskem parku

Rekreacijski center Brezula Krajinski park Rački ribnikiPožeg rekreacijski center Brezula

Rekreacijsko društvo Brezula in Občina RačeFram

Pohod primeren za vse starosti; start in cilj – Rekreacijski center Brezula

9.0014.00


Gradišče Društvo krajanov Loka

Turnir v malem nogometu 9.00


Igrišče v Kopivniku Društvo krajanov Kopivnik

Turnir v malem nogometu 10.00

Turnir v odbojki Požeg 17, v primeru slabega vremena OŠ Fram

Turistično društvo krajanov Ješenca Požeg

Odbojkarski turnir 10.00

Pohod Ješenca Požeg Turistično društvo krajanov Ješenca Požeg

Start dom krajanov ešenca –Požeg, pohod traja cca. 2 uri, primeren za vse starosti

10.00

Spominska slovesnost pri grobu talcev v Framu

Gaj pri Framu KO ZB za vrednote NOB Fram

Spominska slovesnost ob 66. obletnici streljanja talcev

11.00

Ponedeljek, 14. junij 2010

Naziv prireditve

Kraj prireditve

Organizator


Ura

Gasilski društveni manever

pri Domu krajanov Ješenca Požeg

PGD Fram Gasilski manever 18.30

Film »Snubitev« Grajsko dvorišče v Račah; v primeru slabega vremena v kino dvorani

Občina RačeFram Romantična komedija 21.00

Torek, 15. junij 2010

Naziv prireditve Kraj prireditve organizator Kratek opis dogajanja Ura Otvoritev likovne razstave

OŠ Rače OŠ Rače Otvoritev likovne razstave 10.00

Film »Romanca v Rimu« Grajsko dvorišče v Račah; v primeru slabega vremena v kino dvorani

Občina RačeFram Ameriška romantična komedija

21.00

Sreda, 16. junij 2010

Naziv prireditve

Kraj prireditve

Organizator


Ura

Mladinski in članski šahovski turnir

Dom krajanov Ješenca – Požeg

Turistično društvo krajanov JešencaPožeg

Šahovsko tekmovanje 16.00

Prehrana – vir zdravja in vitalnosti

Kino dvorana Rače Društvo ŠLL

Predstavitev delovanja kluba in njegov namen ter brezplačna meritev maščobnega tkiva v telesu

17.00

Glasba združuje Bela dvorana gradu Rače Glasbena šola Rače Nastop učencev oddelka Glasbene šole Rače

18.00

71


Četrtek, 17. junij 2010

Meddruštveno srečanje motoristov z mopejado

Dom krajanov Ranče Društvo krajanov Ranče

srečanje mopedistov 8.00

Dan odprtih vrat družine Plevnik

Vrtna ul. 6, Rače Družina Plevnik Razstava malih živali 8.0018.00

Ogled čebeljih izdelkov in čebelarske opreme

Čebelarstvo Hergan, Podova 51

Čebelarsko društvo Rače

Dan odprtih vrat, razstava čebeljih pridelkov

15.3018.00

Strelska tekma županov Lovski dom Rače, Podova 79

Lovska družina Rače Strelska tekma županov 16.00

Gledališka predstava »Volk in sedem kozličkov«

DTV Partizan Fram OŠ Fram – oddelek podaljšanega bivanja

Gledališka predstava 17.00

Nogometni turnir Nogometno igrišče v Račah

Nogometni klub Rače Nogometni turnir – mlajši cicibani U7

17.00

Koncert Bela dvorana gradu Rače

OŠ Fram Koncert vokalne ženske skupine Kora

20.00

Petek, 18. junij 2010

Zaključek bralne značke OŠ Rače OŠ Rače Zaključek bralne značke 11.00 Nogometni turnir Igrišče v Rančah Društvo krajanov

Ranče Nogometni turnir 17.00

Šahovsko tekmovanje v pospešenem šahu

Bencinski servis Shell restavracija

Šahovsko društvo Fram

Šahovsko tekmovanje v pospešenem šahu za pokal občine RačeFram

18.00

Jubilejni koncert ansambla Ekart

Grajsko dvorišče; v primeru slabega vremena kino dvorana Rače

KGD »Urška« Prepolje; ansambel Ekart

Glasbeni koncert 20.30

Sobota, 19. junij 2010


Gasilski dom Gorica KUD Sp. in Zg. Gorica


Ribiško tekmovanje za pokal občine Račeram

Ribniki RD Fram Ribiško društvo Fram Ribiško tekmovanje 8.0012.00

Lukov memorialni turnir v odbojki na mivki

Igrišče na mivki v Framu

DTV Partizan Fram – odbojkarska sekcija

Turnir trojk 9.00

Rusko kegljanje Dom upokojencev Rače

Društvo upokojencev Rače

Rusko kegljanje 9.00

Turnir v malem nogometu Pomožno nogometno igrišče Rače

Športno društvo Raček

Mali nogomet 9.0017.00

Kolesarski trim Start pri trgovini Lipa v Framu

Društvo upokojencev Fram – kolesarska sekcija

Kolesarski trim 14.00

Dan odprtih vrat Lovski dom Rače, Podova 79

Lovska družina Rače Ogled lovskega doma 14.0020.00

7. tradicionalni kolesarski trim

Dom upokojencev Rače

Društvo upokojencev Rače kolesarska sekcija

Kolesarski trim 15.00

»Pozdrav poletju« Kino dvorana Rače Plesno glasbeno društvo ŠALALA

Nastop gojencev 16.0018.00

Rače pojejo Grajsko dvorišče Rače

KD Rače Koncert 20.00

Nočni pohod po označenih framskih planinskih poteh

Fram – Mariborska koča – Areh – Fram

Planinsko društvo Fram

Start pred gasilskim domom Fram; prvi nočni pohod po framskih poteh (cca 7 ur)

22.00 6.00


72

Nedelja, 20. junij 2010

Naziv prireditve

Kraj prireditve

Organizator


Ura

Sprejem in odprava pohodnikov

Sp. Gorica pri gasilskem domu

KUD Sp. in Zg. Gorica

Pozdrav in pogostitev 06.30

9. tradicionalni pohod od Gorice do Planice

Start v Sp. Gorici; cilj na Planici

Planinsko društvo Fram

Pohod traja od 4 ure in je primeren za udeležence vseh starosti

0.014.30


Gasilski dom Gorica KUD Sp. in Zg. Gorica


30. obletnica delovanja DPŽ Klasje

Kino dvorana in predprostor kino dvorane Rače

Društvo podeželskih žena Klasje Rače

Otvoritev kulinarične razstave s kulturnim programom in pogostitvijo gostov

.0018.00

Ponedeljek, 21. junij 2010

Naziv prireditve

Kraj prireditve

Organizator


Ura

OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU OBINE RAERA

Grajsko dvorišče v Račah bčina RačeFram Kulturni program s podelitvijo priznanj

20.00

V kulturnem programu bo nastopil mešani pevski zbor KUD dr. Pavel Turner Fram.

upan bčine RačeFram ranko edinek bo podelil občinska priznanja

posameznikom in društvom za posebne dosežke in jubileje, devetošolci – odličnjaki bodo prejeli županove zlate petice.

Petek, 25.06.2010 ob 12.00 uri, na igrišču v Sp. Gorici: nogometni memorial v spomin Mirku Robar Sobota, 26.6.2010 ob 17.00 uri, v Gasilskem domu Sp. Gorica: 85. obletnica PGD Sp. in Zg. Gorica Čestitamo ob občinskem prazniku in vas prijazno vabimo na prireditve!

Veselimo se vašega obiska!

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel:»Tod bodo živeli veseli ljudje!«

Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda,šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje –

puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti.Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani,

od štajerskih goric do strme tržaške obale, pa od Triglava do Gorjancev in je rekel:»Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!«

Kakor je rekel, tako se je zgodilo.Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom.

Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti,da je Bog ustvaril paradiž veselemu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.

Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!

(Ivan Cankar)

Spo{tovane ob~anke, spo{tovani ob~ani!

Prijazno vas vabimo na prireditve ob ob~inskem prazniku in

~estitamo ob dnevu dràvnosti!

Spo{tovani!

@elimo vam brezskrbne po~itnice ter prijeten, son~en in spro{~en dopust!

Documents

RAM F A^E R - race-fram.si