OPERATIVNI PROGRAM GOSPODARJENJA Z ODPADKI

RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI

Komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz storitvene in proizvodne dejavnosti

MESTNA OBČINA LJUBLJANA Oddelek za gospodarske javne službe in promet

Služba za gospodarjenje z odpadki

januar 2001

II

KAZALO VSEBINE

1 UVOD........................................................................................................................................................ 1

2 IZHODIŠČA............................................................................................................................................... 2

3 ZBIRNI CENTRI ........................................................................................................................................ 5

4 ZBIRALNICE (EKOLOŠKI OTOKI) ........................................................................................................... 8

5 KOMUNALNI ODPADKI.......................................................................................................................... 13

6 RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAŽO PO LETU 2003 ......................................................................... 17

7 PREDELAVA IN OBDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV PO LETU 2004........................................... 18

8 UČINEK RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI NA POTREBE PO ODLAGALNEM PROSTORU... 22

9 KOSOVNI ODPADKI............................................................................................................................... 24

10 NEVARNI ODPADKI ............................................................................................................................... 26

11 ORGANSKO RAZGRADLJIVI ODPADKI Z VRTOV ............................................................................... 28

12 OBLIKOVANJE CENE STORITEV ......................................................................................................... 31

13 ORGANIZACIJSKA ZASNOVA............................................................................................................... 41

14 ZAKLJUČKI............................................................................................................................................. 44

PRILOGE

Terminski načrt Organizacijska zasnova

Predlog zbirnih centrov (načrti) Ekološki otoki (slike-fotomontaže)

Avtorja: dr. Uroš Eberl

mag. Radovan Tavzes

Sodelujoči: Oddelek za gospodarske javne službe in promet - MOL

Zavod za varstvo okolja – MOL Oddelek za urbanizem in okolje – MOL

Oddelek za gospodarjenje z zemljišči – MOL Javno podjetje Snaga, d.o.o.

1

1 UVOD

V mesecu juniju 2000 je bila v okviru Oddelka za gospodarske javne službe in promet ustanovljena služba gospodarjenja z odpadki. Namen dela te službe je pospešiti razvoj in uvajanje sodobnega pristopa ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja. Osnovna naloga omenjene službe je bila, da izdela operativni program gospodarjenja z odpadki, ki vam ga predstavljamo. Poleg operativnega programa, ki podaja organizacijske pristope ter sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja, so bili izdelani tudi pravni akti, ki so pravna opredelitev operativnega programa in so njegov sestavni del.

Uvodoma želimo dati posamezna pojasnila:

• Operativni program obravnava gospodarjenje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki iz proizvodne in storitvene dejavnosti. Ti odpadki so navedeni v prilogi 1 Pravilnika o ravnanju z odpadki (UL RS, št. 84/98) pod klasifikacijsko številko 20 00 00. Drugi odpadki niso predmet tega programa.

• Gospodarjenje z odpadki vključuje pristope ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev. Ravnanje z odpadki pomeni njihovo zbiranje, prevzem, prevoz, predelavo in obdelavo, medtem ko je odstranjevanje komunalnih odpadkov lahko njihovo odlaganje na odlagališčih ali pa energetska izraba oziroma sežig.

• Operativni program v sklopu odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov in/ali ostankov predelav in obdelav vključuje le odlaganje. Energetska izraba ni predmet tega programa.

• Operativni program s pripadajočimi akti upošteva veljavno slovensko zakonodajo in pravilnike: Zakon o varstvu okolja (UL RS, št. 32/93), Pravilnik o ravnanju z odpadki (UL RS, št. 84/98), Pravilnik o odlaganju odpadkov (UL RS, št. 5/2000) ter Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UL RS, št. 104/2000).

• Program je opredeljen z osnutki pravnih aktov: − Osnutek odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s

komunalnimi odpadki; − Osnutek odloka o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe zbiranja

ločenih frakcij komunalnih odpadkov; − Osnutek tarifnega sistema in cenika za obračun storitev javnih služb ravnanja s

komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov.

V letu 1995 je prišlo do nove organiziranosti na področju lokalne samouprave. Ljubljano je sestavljalo pet občin. Ta se je razdelila na tehle deset občin: • Mestna občina Ljubljana, • Občina Brezovica, • Občina Dobrova – Polhov Gradec, • Občina Horjul, • Občina Dol pri Ljubljani, • Občina Ig, • Občina Medvode, • Občina Škofljica, • Občina Velike Lašče, • Občina Vodice. Operativni program je izdelan za vseh deset novonastalih občin oziroma za dvanajst, saj storitve odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje pogodbeno uporabljata tudi občini Kamnik in Komenda. Zato se vsi podatki o številu prebivalstva, količinah komunalnih odpadkov, gospodinjstvih, prevzemnih mestih in drugem nanašajo na vseh deset novonastalih občin, podatki za odlaganje komunalnih odpadkov pa na vseh dvanajst občin. Način in oblika sodelovanja med občinami ni predmet tega operativnega programa. Potrditev tega operativnega programa in pripadajočih pravnih aktov s strani Mestnega sveta je osnovni pogoj za uvajanje novih pristopov ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja.

2

2 IZHODIŠČA Strategija ravnanja z odpadki

v ljubljanski regiji

Dopolnitve

Pomanjkljivosti strategije

JA RAVNANJA Z ODPADKI

V letu 1997 je bila izdelana Strategija ravnanja z odpadki v ljubljanski regiji (IBE), ki je bila zavrnjena na Mestnem svetu in bila sprejeta le kot izhodišče oziroma kot delovna verzija. Tej so sledili določeni popravki in dopolnitve, katerega rezultat so Dopolnitve strategije ravnanja z odpadki v ljubljanski regiji (IBE). Poudariti velja, da Ljubljanska regija že zdaj vključuje MOL in enajst občin, kjer prebiva okvirno 350.000 prebivalcev, kar pomeni več kot 15 odstotkov vsega slovenskega prebivalstva. V letu 1999 je Mestni svet potrdil oziroma sprejel Strateške usmeritve strategije ravnanja z odpadki, ki jih je na podlagi zgoraj navedenega projekta pripravil Zavod za varstvo okolja/MOL. V Dopolnitvah strategije ravnanja z odpadki v ljubljanski regiji (IBE, projekt št. D102/40, november 1998, str. 11–12) je predlaganih več možnih pristopov (v strateških usmeritvah niso predstavljeni), ki pa so zaradi določenih pomanjkljivosti težko izvedljivi. Pomanjkljivosti so:ANJA Z ODPADKI

� Ni podana organizacijska zasnova izvajanja strategije ravnanja z odpadki. V strateških usmeritvah niso navedeni organizacijski pristopi, in sicer, kako morajo biti organizirani izvajanje, pristojnosti in odgovornosti posameznih služb za izvedbo operativnega programa, ni opredeljeno, na kakšen organizacijski način bodo doseženi zastavljeni cilji in merjenje učinkov izvajanja strategije ter pristopi nagrajevanja oziroma spodbujanja uporabnikov storitev.

� Niso podani dejanski možni načini investicijskih vlaganj. Osnova izračuna investicij v Dopolnitvah strategije ravnanja z odpadki v ljubljanski regiji (IBE) kot primerjalno izhodišče stroškov je bila takale: 50 % vlaganja MOL ter pridobitev 50 % sredstev v obliki komercialnih posojil. Dejstvo je, da višina letnega proračun MOL ne omogoča takšnega načina vlaganj.

� Za izvedbo obstoječih strateških usmeritev ni pravnih podlag. � Ni predvidena postopnost uvajanja sistema ravnanja z odpadki. � Niso navedeni pristopi za izobraževanje in obveščanje uporabnikov

storitev.

DEJAVNOSTI ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA RAVNANJA Z ODPADKI V MOL

I Kot izhodišče so služile pomanjkljivosti strateških usmeritev, ki so navedene zgoraj. Zasnovali smo sistem ravnanja z odpadki, ki:

• je sodoben in bo v največji možni meri prispeval k zmanjšanju količin odpadkov na

odlagališče nenevarnih odpadkov Barje; • je skladen z zakonodajo in predpisi ; • je spodbuden za uporabnike storitev in za njihovo sodelovanje za čim manjše

nastajanje odpadkov (način obračuna storitev); • bo omogočal vsem uporabnikom enako kakovost in dostopnost storitve; • bo zagotavljal postopnost uvajanja vseh storitev po posameznih organizacijsko in

prostorsko zaključenih področjih; • bo v najmanjši možni meri obremenjeval mestni proračun (investicije); • bo izvedljiv v najkrajšem možnem času; • bo vključeval trenutno najsodobnejšo tehnologijo in tehniko; • je sprejemljiv za gospodinjstva oziroma uporabnike in izvajalce storitev; • bo sprotno in na prijazen način obveščal uporabnike storitev (predstavitve in

obveščanje uporabnikov).

3

Številne nepogrešljive storitve in usluge, ki vam jih predstavljamo na naslednjih straneh,

bodo vključene v ceno storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov. S temi sredstvi bomo pokrivali stroške, ki so povezani s široko paleto dejavnosti ter vključujejo zahtevno logistiko zbiranja in prevozov, predelav, trajnega varnega odstranjevanja ter mnogih drugih uslug in pristopov.

• Zbirni centri

• Ekološki otoki oziroma tako imenovane zbiralnice

• Prevzem komunalnih odpadkov

• Predelava in obdelava komunalnih odpadkov

• Odvoz kosovnih odpadkov

• Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev

• Prevzem organsko razgradljivih odpadkov z vrtov

• Svetovanje na temo komunalnih odpadkov oziroma informacijski

center

OSNOVNI PODATKI – OSNOVA PROGRAMA GOSPODARJENJA S KOMUNALNIMI ODPADKI

Viri:

Statistični letopis Ljubljane ’99: MU MOL, oddelek za informatiko,

JP Snaga, d. o. o.

Pri izdelavi operativnega programa gospodarjenja s komunalnimi odpadki na področju MOL in drugih devetih primestnih občin smo uporabili statistične podatke ter podatke JP Snaga, d. o. o., ki so osnova za opredelitev sistema ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja. Preglednice s ključnimi podatki so prikazane v nadaljevanju.

POVRŠINA, GOSPODINJSTVA, PREBIVALSTVO IN KOLIČINE ODPADKOV Opomba: Mestna občina Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani, Ig, del Medvod, Škofljica, Velike

Lašče (brez Vodic, Kamnika in Komende)

MOL MOL s primestnimi občinami

Površina v km2 272 903 Gospodinjstva 100.224 115.052 Prebivalstvo 272.637 321.607 Gostota prebivalstva na 1 km2 1.002 356 Število članov na gospodinjstvo 2,7 2,8 Število naselij 38 292 Število prevzemnih mest 20.159 Število posod 27.930

4

KOLIČINE KOMUNALNIH ODPADKOV V MOL IN PRIMESTNIH OBČINAH Opomba: Mestna občina Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani, Ig, del Medvod, Škofljica, Velike

Lašče (brez Vodic, Kamnika in Komende)

Število vseh prebivalcev 321.607 Število gospodinjstev 115.052 Število članov na gospodinjstvo 2,8 Količina komunalnih odpadkov 98.806 ton/leto 1.097.844 m3/leto

Količina odpadkov na prebivalca letno 307 kg 3,4 m3 Količina odpadkov na prebivalca tedensko 5,9 kg 66 litrov Količina odpadkov na prebivalca dnevno 0,84 kg 9,4 litrov Količina odpadkov na gospodinjstvo tedensko 16,5 kg 184 litrov Količina odpadkov na gospodinjstvo dnevno 2,4 kg 26 litrov

ODSTRANJEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV VRSTE IN KOLIČINE KOMUNALNIH ODPADKOV NA ODLAGALIŠČU BARJE Opomba: Mestna občina Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani, Ig, del Medvod, Škofljica, Velike

Lašče vključno z občino Vodice, Kamnik in Komenda

Vrsta odpadka

spec.masa kg/m3

ton / leto m3 / leto

Komunalni odpadki 90 112.359 1.248.433 Kosovni odpadki 229 1.792 7.826 Komunalnim podobni odpadki iz proizvodne in storitvene dejavnosti

262

57.142

218.099

Odpadki z vrtov in parkov vključno z odpadki s pokopališč

274 2.026 7.650

Drugi nenevarni odpadki 996 7.722 7.753 Ostali odpadki 1.248 94.095 75.374

Vseh odpadkov na odlagališču 275.136 1.565.135

5

3 ZBIRNI CENTRI

Kaj so zbirni centri? Zbirni centri so namenjeni prevzemanju ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov (v nadaljevanju besedila: ločenih frakcij), kjer bodo uporabniki (gospodinjstva) lahko ločeno oddali odpadke, ki zaradi svoje prostornine ali lastnosti ne spadajo v sistem zbiranja na ekoloških otokih niti v sistem prevzema tako imenovanih ostankov komunalnih odpadkov.

S svojo zunanjo podobo bodo skladni z okoljem, ograjeni, nadzorovani, z ustrezno poenoteno vizualno komunikacijo in z zaposlenim osebjem.

Namen zbirnih centrov

Namen zbirnih centrov je z zagotovitvijo enakomerne dostopnosti (oddaljenost) omogočiti uporabnikom oddajo določenih vrst ločenih frakcij. Na ta način bomo preprečevali in zmanjševali nenadzorovano odlaganje odpadkov v naravi (divja odlagališča), saj bo zagotovljena oddaja odpadkov brez dodatnega plačila. Zbirni centri bodo imeli predpisan obratovalni čas, ki bo – tako kot njihove lokacije – objavljen v sredstvih obveščanja. Gospodinjstva bodo lahko oddajala tele vrste komunalnih odpadkov:

Katere ločene frakcije bomo

lahko oddali v zbirnih centrih?

• steklo (embalaža, steklenice, drugi stekleni predmeti), • papir, karton in lepenka, • odpadno elektroniko (osebni računalniki in oprema, zabavna elektronika, mali

gospodinjski aparati, telefoni, igrače …), • tekstilne odpadke (oblačila, krpe, neonesnažene s škodljivimi snovmi, ponjave,

drugo), • nevarne odpadke iz gospodinjstev (poglavje Nevarni odpadki), • folije (LD-PE, PVC itd.), • trdo plastiko (HD-PE, PP, PET, PS, PP idr.), • stiropor (embalaža, kulise, zaščitni kosmiči), • barvne kovine (vodovodne pipe in material, električni vodniki, alufolije in platišča,

ostanki kleparskih del, nerjaveča pločevina, aluletve idr.), • magnetne kovine (grelna telesa, dvokolesa, platišča, različni kovinski izdelki idr.), • belo tehniko (hladilniki in zamrzovalniki, pralni in pomivalni stroji, sušilniki), • les in odpadke z vrtov (zabojčki, vejevje, palete, leseni izdelki, ki niso zaščiteni z

globinskimi ali površinskimi zaščitnimi sredstvi, parket, palete idr.). Poleg tega pa tudi: • kosovne odpadke (poglavje Kosovni odpadki), • gradbene odpadke (manjše količine čistih mineralnih odpadkov), • avtomobilske pnevmatike.

Kje jih načrtujemo?

Enega Ljubljana že ima. Na odlagališču nenevarnih komunalnih odpadkov je javno podjetje Snaga, d. o. o., postavilo prvi zbirni center. V začetku (do konca leta 2001) predvidevamo vzpostavitev še dveh dodatnih. Predvideni lokaciji sta na območju Šiške, Vodovodna cesta (ŠP 2 / 1), in ob Litijski cesti, Zadvor (MM 9 / 1). Za navedeni lokaciji potekajo postopki preverjanja lastništva.

PRI IZBIRI LOKACIJ SMO UPOŠTEVALI

• Dostopnost uporabnikom v smislu enakomerne oddaljenosti. • Dostopnost v smislu cestnih povezav (bližina izstopa iz avtoceste, ki hkrati sovpada

z glavnimi vpadnicami v mesto Ljubljana; tako je zagotovljena storitev tudi gospodinjstvom primestnih občin).

6

• Dopustnost posega po prostorskem izvedbenem aktu. • Sprejemljivost na podlagi okoljevarstvenih predpisov, zakonodaje in standardov. • Vpliv na okolje (v zbirnih centrih se izvaja izključno zbiranje ločenih frakcij). • Lastniški status zemljišča. • Število divjih odlagališč v določenem prostoru.

Na sliki: Zbirni center na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje.

Prikazani zbirni center predstavlja

začetek novega pristopa in ga bomo v naslednjih letih še posodobili.

Zakaj pet zbirnih centrov

Trije zbirni centri 2001–2002 Zbirni centri Barje, Šiška, Zadvor

Pet zbirnih centrov do 2003

Ali bo storitev treba plačati Stroški zbiranja in predelave tovrstnih

odpadkov se bodo pokrivali iz nespremenljivega dela plačila storitev

ravnanja z odpadki (poglavje Oblikovanje cene storitev).

Namen petih zbirnih centrov je, da omogočimo vsem uporabnikom enakovredne možnosti (v smislu dostopnosti) oddaje odpadkov oziroma predmetov in snovi, ki jih ne želijo več imeti ali hraniti.

Do konca leta 2001 oziroma najpozneje do poletja 2002 bomo zagotovili dva dodatna zbirna centra. Ker mora tudi MOL tako kot vse druge fizične in pravne osebe slediti predpisanim postopkom, se v postopkih pridobivanja lokacijske in gradbene dokumentacije lahko pojavijo morebitne težave (s soglasji), ki jih ni mogoče napovedati. Zato smo predvideli trajanje postopkov najmanj eno leto. Lokacije prvih treh zbirnih centrov smo že navedli zgoraj. Da bomo še dodatno okrepili ta način oddaje določenih vrst ločenih frakcij in hkrati še povečali kakovost storitve v smislu dostopnosti tudi primestnim občinam, bomo predvidoma do konca leta 2003 postavili še dva dodatna zbirna centra. Nahajala se bosta predvidoma na območju, ki ga bomo uskladili s potrebami in predlogi primestnih občin. Po letu 2003 bo Ljubljana razpolagala s petimi zbirnimi centri.

Za gospodinjstva in druge uporabnike s stalnim bivališčem oziroma prijavljeno dejavnostjo v Ljubljani oziroma primestnih občinah in z dokazilom o poravnanih obveznostih za storitve ravnanja z odpadki (odrezek zadnje plačane položnice) bo storitev brez dodatnega plačila. Da ne bo prihajalo do zlorab navedenega načina oddaje, predlagamo, da se uvedejo določeni postopki nadzora:

7

Nadzor • Vstop v zbirni center dovoljen vozilom, ki ne presegajo skupne mase

nad 2,8 t.

• Omejitev dostavljenih količin do 3 m3 dnevno.

• Omejitve glede oddaje nevarnih odpadkov (glej poglavje Nevarni odpadki iz gospodinjstev).

• Izvajanje evidence količin in vrste pripeljanih odpadkov, evidenca uporabnika storitve, evidenca odpadkov, ki ne spadajo v zbirni center in so bili zato zavrnjeni (predpisuje tudi republiška zakonodaja s področja ravnanja z odpadki).

• Odrezek zadnje plačane položnice o poravnanih obveznostih za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki.

V razmislek

Zmanjševanje nelegalnega odlaganja

Navedli smo omejitve in nadzor. Poudariti velja, da na podoben način delujejo podobni zbirni centri v Evropi. Brez nadzora in omejitev obstajajo nevarnosti zlorab. Marsikatero podjetje ali posameznik bo v tej obliki, ki je namenjena gospodinjstvom, iskal možnost znižanja svojih obratovalnih stroškov storitvene ali celo proizvodne dejavnosti. Torej so zgornji ukrepi upravičeni. Kakšen pa bo odziv prebivalstva? Obstaja strah, da se bodo posamezna gospodinjstva, ki ne bodo izpolnjevala zgornjih omejitev, ki bodo imela večje količine od predpisanih in ki bodo imela še neporavnane obveznosti do MOL, preprosto odločila za odlaganje v okolici. Vsem uporabnikom storitev v okviru zbirnih centrov bo zagotovljena oddaja ločenih frakcij brez potrebnega dodatnega plačila. Ker ne sme biti odpuščanja kršiteljem oziroma nelegalnemu odlaganju, predlagamo okrepitev inšpekcijskega nadzora, odkrivanje kršiteljev predpisov in primerno visoke kazni. Ponudili bomo številne oblike oddaje določenih vrst ločenih frakcij, zato menimo, da mora biti to osnova tudi za strogo in učinkovito kaznovalno politiko.

Kdo bo izvajal storitve

Kakšna bo vloga koncedenta?

Na javnem razpisu bo izbran koncesionar, ki bo zagotavljal kakovost in stalnost storitve po določilih koncesijskega akta. Gre za obliko partnerstva med javno upravo in zasebnim sektorjem. Za opravljene storitve bo koncesionar prejemal plačilo, ki se bo financiralo iz naslova tarife ravnanja z odpadki oziroma skladno z določili pogodbe. Dolžnost koncedenta je zagotoviti lokacije, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, gradbeno in lokacijsko dovoljenje ter vse potrebne investicije infrastrukture oziroma izvedbo gradbenih del, priključkov na omrežje vodovoda in kanalizacije ter na električno omrežje. Tehnološka in tehnična oprema je investicijski vložek koncesionarja. Sicer bodo tudi investicijski stroški infrastrukture vključeni v tako imenovani komunalni prispevek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo del cene in ga bomo plačevali vsi uporabniki. Predviden je postopen dvig cen glede na nove predlagane oziroma zagotovljene storitve. Torej: koncedent bo zagotovil sistem, uporabniki pa bomo plačniki storitev.

8

4 ZBIRALNICE (EKOLOŠKI OTOKI)

Kaj so ekološki otoki oziroma zbiralnice?

Ekološki otoki oziroma zbiralnice so tri posode (ali več), postavljene v skupini. Namenjeni so ločenemu zbiranju ločenih frakcij, kot sta steklo in papir, ter drugih frakcij, kot so plastenke in pločevinke. Zbiranje v posode, ki bodo namenjene zbiranju pločevink in plastenk, bomo dopolnjevali z drugimi frakcijami (npr. aseptična embalaža oziroma tetrapak, plastične vrečke …), če bo zanje obstajal prodajni trg.

Ekološki otoki bodo imeli enoten videz in bodo barvno razpoznavni. V njih se bodo odlagale ločene frakcije, ki bodo vključene v zbiranje.

Namen ekoloških otokov Namen postavitve ekoloških otokov je zmanjšanje količin odpadkov, ki se danes odlagajo na odlagališču Barje, in pridobivanje koristnih sekundarnih surovin. Za sodelovanje pri zbiranju ločenih frakcij bodo gospodinjstva »nagrajena« s tem, da si bodo znižala stroške prevzema komunalnih odpadkov zaradi zmanjšanja njihove prostornine.

Gospodinjstva bodo lahko oddala tele vrste ločenih frakcij:

Kaj se oddaja na ekoloških

otokih

• papir in karton (časopisi, revije, zvezki, reklamna sporočila, manjša kartonska ovojna embalaža in drugi papirni izdelki),

• steklo (steklenice in druga steklena embalaža),

• embalaža iz plastike, pločevinke (pločevinke pijač in prehranskih izdelkov, pokrovčki kozarcev, steklenic idr., aluminijaste in plastične folije, jogurtni lončki, plastične vrečke …).

Zakaj ekološki otoki?

OPOMBA: Slike so simbolne in izključno informativnega namena.

PRIMERJAV DVEH RAZLIČNIH SISTEMOV LOČENEGA ZBIRANJA V Evropi sta se uveljavila dva različna sistema zbiranja ločenih frakcij: tako imenovani prevzemalni (»hol« sistem) in prinašalni sistem (»bring sistem«). In kakšna je razlika? • Prevzemalni (»hol sistem«) temelji na načinu zbiranja ločenih

frakcij (papir, steklo, pločevinke, plastenke …) pri vsakem posameznem gospodinjstvu oziroma prevzemnem mestu. Na ta način je v sorazmerno kratkem času (od vzpostavitve) zagotovljena sorazmerno velika količina izločenih frakcij. Ta sistem zahteva tudi velike investicijske in obratovalne stroške, saj moramo vsakemu gospodinjstvu zagotoviti najmanj tri posode (slika levo zgoraj).

• Prinašalni (»bring sistem«) je prostovoljna oblika zbiranja.

Prebivalci prinašajo ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, pločevinke, plastenke …) na zbirno mesto, ki je bližnji okolici njihovih stanovanj oziroma bivališč. Glede na izkušnje v tujini se na ta način (v primerjavi s prevzemalnim sistemom) zbere nekoliko manj ločenih frakcij, vendar pa so bistveno boljše kakovosti. Poleg navedenega predstavlja ta način nižje stroške investicij in zbiranja (slika levo spodaj).

Zbrane količine ločenih frakcij ob najnižjih investicijskih in obratovalnih stroških so najpomembnejše spremenljivke pri odločitvi o primernosti posameznega sistema. Na učinek ločenega zbiranja pa v veliki meri vplivajo socialno-geografske značilnosti določenega področja.

9

Kaj vpliva na izbiro ustreznega načina ločenega

zbiranja?

Možne napake pri izbiri

KAKO SE ODLOČITI ZA USTREZEN NAČIN LOČENEGA ZBIRANJA

Glavni dejavniki za ustrezno izbiro enega ali drugega načina so: • način življenja, socialni položaj prebivalcev, • gostota poseljenosti in vrsta objektov (individualne hiše, večdružinske, bloki …), • število prebivalcev in velikost področja, na katerem se uvaja ločeno zbiranje, • gostota dnevnih migracij na to območje (prihodi na delo), • način odvoza odpadkov, • cestna infrastruktura in prometna ureditev, • turizem, • zgodovinske in kulturne znamenitosti mestnega jedra.

Pogosto se delajo neustrezne primerjave med obema sistemoma. Najpogostejše napake so, da se primerja učinek ločenega zbiranja, ki je uveden na vsakem prevzemnem mestu (prevzemalni sistem), in prostovoljnega sistema ekoloških otokov (prinašalni sistem), ko so slednji postavljeni neustrezno (npr. en večji na 1500 ali celo več prebivalcev). Pri odločanju za uvedbo prevzemalnega sistema so pogosto v ozadju interesi in lobiji proizvajalcev in prodajalcev posod, ki razumljivo gledajo bolj na poslovni interes kot na interes lokalne skupnosti. Izkušnje iz tujine kažejo na to, da je sistem ekoloških otokov (prinašalni sistem) cenejši od sistema individualnega ločenega zbiranja (prevzemalni sistem).

PRIMERJAVA SISTEMOV Ekootoki

(prinašalni sistem) Individualno zbiranje v vsakem gospodinjstvu (prevzemalnisistem)

Bližina

Oddaljenost je odvisna od števila ekootokov. Optimalna varianta je 1 ekootok na 250 prebivalcev.

Zelo blizu, saj ima vsako gospodinjstvo zabojnike pred domom.

Potrebne površine Za uporabnike teh težav ni. Vsako gospodinjstvo mora zagotoviti ustrezen prostor.

Dostopnost 24 ur dnevno Odvisno od pogostosti odvozov

Kakovost storitve

Potrebne površine Velike, težave v strnjenih predelih mesta

Občasno celo na javnih površinah

Omejitve v mestnih središčih

Vzdrževanje in čiščenje

Čiščenje površin ekootokov je potrebno, da ne postane »divje odlagališče«. Zato je smiselna izvedba zabojnikov, ki se držijo skupaj.

Pogostejše čiščenje, številna popravila

Investicija Veliko nižja v primerjavi s prevzemalnim sistemom

Visoka in spremenljiva

Učinek ločenega zbiranja Odličen. Temelji na prostovoljni osnovi.

Slab. Ne temelji na prostovoljnem zbiranju.

Vpliv na stroške

Obveščanje in izobraževanje

Stalno s srednjo intenzivnostjo. Količine postopoma rastejo.

Pomembno stalno izobraževanje in spodbujanje.

KAKŠEN NAČIN LOČENEGA ZBIRANJA PREDLAGAMO

Mesto Ljubljana je področje s sorazmerno gosto poselitvijo v urbanem središču in razpršeno gradnjo v primestnih predelih. Nikakor nismo spregledali tudi dejstva, da stari del mestnega jedra predstavlja svojevrsten kulturni in zgodovinski okoliš. K sreči se v mestnem središču vse pogosteje širijo tudi površine, ki so namenjene izključno pešcem.

Kakšen pristop torej? Predlagamo, da se prevzame sistem ekoloških otokov, torej vključitev prebivalstva v sistem prostovoljnega ločenega zbiranja.

10

Izločale se bodo ločene frakcije za katere obstajajo

možnosti predelave

9. člen, Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.list rS, št. 104/00)

Končni uporabnik mora odpadno embalažo,

ki je komunalni odpadek, zbirati, hraniti in prepuščati ali oddajati skladno s predpisi, ki

urejajo ravnanje z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov.

Ekološke otoke bo sestavljala skupina treh posod, namenjenih ločenemu zbiranju stekla, papirja in drugih ločenih frakcij (pločevinke, plastenke). Predstavljali bodo organizacijsko in vizualno celoto. Mestna občina Ljubljana bo pripravila celostno podobo ureditve ekoloških otokov, predpisala enotnost tako v tehničnem kakor tudi oblikovnem smislu ter njihovo arhitektonsko podobo in število. Ker izdelave strokovnih podlag še potekajo, žal v tej predstavitvi še ne moremo predstaviti oblikovne podobe. Pri načrtovanju sistema smo upoštevali tudi že obstoječe zmogljivosti slovenske industrije, in sicer predvsem za ločene frakcije, za katere že obstaja predelava in reciklaža oziroma za katere bosta ti dve skladno z določili Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po letu 2004 obvezni: • predelava stekla; predelava na način sintranja s ciljem proizvodnje gradbenega

materiala visoke kakovosti – ni potrebno ločeno zbirati steklo po barvah, kar pomeni nižje investicijske in obratovalne stroške;

• zbiranje plastenk (PET), možnost predelave v različnih državah Evropske skupnosti; • papir in karton – slovenska papirna industrija; • pločevinke – slovenska ali tuja železarska industrija. Omeniti velja, da bo po letu 2004 po določilih Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo industrija, ki proizvaja embalažo, obvezana zagotoviti ravnanje z njo. Torej bomo z uvedbo ekoloških otokov zagotovili bistveno zmanjšanje količin odpadkov, ki jih bo treba odlagati.

Posebnost mestnega središča Ljubljane

EKOLOŠKI OTOKI V STAREM MESTNEM JEDRU IN STROGEM MESTNEM SREDIŠČU

Za stari del mestnega jedra predlagamo ekološke otoke, ki bodo skriti očem. Podzemni zabojniki, ki jih že nekaj let uporabljajo v starih jedrih in poslovnih četrtih evropskih mest, so zabojniki, pri katerih so vidne le odprtine za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Podzemni zabojniki so alternativa običajnim posodam, ki tvorijo ekološki otok. Sestavljeni so iz »zbirne ploščadi«, betonskega podzemnega ohišja in kovinskega (podzemnega) zbiralnega dela.

OPOMBA: Slike so simbolne in izključno informativnega namena.

11

Postavitev mreže ekoloških otokov pomeni veliko vlaganje tudi za mesto, kot je Ljubljana, in sicer ne le v smislu investicije, temveč predvsem tudi v smislu zagotovitve ustreznih lokacij. Ker predstavlja postavitev ekoloških otokov v posameznih primerih tudi gradbene posege, bo treba prej zagotoviti:

Kaj moramo zagotoviti?

• zemljišča • strokovne podlage,

• lokacijsko dokumentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja

• projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

• lokacijsko in gradbeno dovoljenje ali priglasitev del.

Kdaj?

Kot en ekološki otok se smatra skupina 3 posod. Vsaka posoda je

prostornine do 1100 litrov.

Celoten projekt smo razdelili v dve fazi. Prva faza predvideva postavitev najmanj 800 ekoloških otokov do sredine leta 2003. S tem bomo zadostili državnim predpisom, ki določajo vsaj en ekološki otok na 500 prebivalcev. Glede na to, da Ljubljana s primestnimi občinami šteje okvirno 321.000 prebivalcev, bo to pomenilo en ekološki otok na okvirno 400 prebivalcev.

OPOMBA: Slike so simbolne in izključno

informativnega namena.

Uporabnikom storitev želimo zagotoviti čim večjo kakovost storitve in jim kar se da približati ekološke otoke, obliko oddaje ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Zato je predvideno, da bomo v drugi fazi zagotovili dodatnih 400 ekoloških otokov. To pa pomeni zavidljivo kakovost storitve oziroma en ekološki otok na okvirno 270 prebivalcev.

IZVAJALCI STORITEV

Kot smo že omenili, predstavlja postavitev ekoloških otokov enega izmed zahtevnejših investicijskih vlaganj. S ciljem, da:

• zmanjšamo količino komunalnih odpadkov za predelavo, obdelavo in

odlaganje,

• uporabnikom omogočimo oddajo ločenih frakcij na ekoloških otokih,

• znižamo investicijska vlaganja javne uprave,

• zagotovimo kakovost storitve,

• pospešimo predelavo in reciklažo ločeno zbranih frakcij,

predlagamo, da se za opravljanje teh storitev na javnem razpisu izbere koncesionar oziroma sklene partnerstvo med javno upravo in zasebnim sektorjem za celotno območje MOL vključno s primestnimi občinami, ki bodo sovlagale v ločeno zbiranje.

12

Obveze koncesionarja

Izbrani koncesionar bo moral zagotoviti določila koncesijske pogodbe: • da prevzame celotno koncesijsko območje v izvajanje storitve za vse vrste

ločeno zbranih frakcij, ki se bodo zbirale na ekoloških otokih, • da bo investicijo izvedel v predvidenem roku, • da v predvidenem roku z lastnimi investicijskimi vlaganji tehnično opremi

ekološke otoke, • da razpolaga z objekti in napravami za predelavo in reciklažo ločenih frakcij

ali ima zagotovljen prodajni trg, • da bo kakovostno opravljal storitev, • da bo predložil ustrezno jamstvo za izvedbo in izvajanje programa ločenega

zbiranja.

Obveze MOL MOL mora zagotoviti:

• ustrezno število lokacij, • lokacijska in gradbena dovoljenja, • redno plačilo opravljenih storitev, ki se bodo financirale iz naziva tarif.

Več o obliki financiranja in obračuna storitev v nadaljevanju. Morda je v tem delu pomembno izpostaviti le to, da bo MOL (koncedent) kot storitev plačeval le stroške prevzema ločenih frakcij. Stroški predelave in reciklaže ločenih frakcij so strošek (ali prihodek) koncesionarja. Vsekakor bodo v ceni storitev ločenega zbiranja na ekoloških otokih vključeni investicijski in obratovalni stroški izvajalca, kateremu bo upoštevan tudi določen odstotni delež donosa investicije.

13

5 KOMUNALNI ODPADKI

Kaj so komunalnih odpadkov?

Vseh komunalnih odpadkov žal ne moremo razvrstiti glede na njihovo snovno sestavo v posamezne ločene frakcije, marsikomu pa pomeni to zamudno opravilo v gospodinjstvu. Komunalni odpadki, ki ne spadajo v ločeno zbiranja na ekoloških otokih ali v zbirnih centrih, bodo oddani v posode za komunalne odpadke.

“ LJUBLJANSKE SMETI ” V ŠTEVILKAH

OPOMBE *1 / Število prebivalcev Mestne občine

Ljubljana vključno z devetimi primestnimi občinami, brez občine

Komenda in Kamnik *2 / Količine komunalnih odpadkov

brez njim podobnih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti

brez izločenih frakcij Mestna občina Ljubljana, Brezovica,

Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani, Ig, del Medvod, Škofljica, Velike

Lašče vključno z občino Vodice, Kamnik in Komenda

• 321.607 prebivalcev*1 • 112.359 ton*2 komunalnih odpadkov iz gospodinjstev letno

• 307 kilogramov komunalnih odpadkov na osebo letno • 20.159 prevzemnih mest

• 27.930 posod

Izsledki raziskav

V preteklih letih so bile izdelane različne raziskave, namenjene boljšemu poznavanju komunalnih odpadkov iz gospodinjstev na področju Ljubljane. Določali so se snovna sestava, zrnavostna sestava, različne kemične in fizikalne lastnosti zbranih odpadkov, snovna sestava glede na področje zbiranja, količine komunalnih odpadkov glede na posamezne mesece in daljša obdobja, sestava odpadkov kot pokazatelj standarda prebivalstva idr. Na podlagi izsledkov raziskav so bile pridobljene osnove za oblikovanje operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, osnove za predlog novega načina obračuna storitev in osnove za vrednotenje surovinskega toka komunalnih odpadkov, ki je pogoj načrtovanja celotnega pristopa in organizacije.

Iz rezultatov raziskav sestave in količine komunalnih odpadkov in rezultatov poskusov ločenega zbiranja sledi, da je v 66 litrih mešanih komunalnih odpadkov, ki jih proizvede tedensko vsak član gospodinjstva, povprečno 26 litrov ločenih frakcij (steklo, papir, pločevinke in plastenke), in 40 litrov komunalnih odpadkov.

Vsak član gospodinjstva proizvede ~ 307 kg letno

mešanih komunalnih odpadkov

Vsak član gospodinjstva proizvede 66 litrov tedensko

66 LITROV MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV TEDENSKO NA VSAKEGA ČLANA GOSPODINJSTVA snovna sestava mešanih odpadkov gospodinjstev prostornina oz. odstotni deleži

papir, steklo,pločevinke, plastenke 26 l = ~ 39 % komunalnih odpadkov 40 l = ~ 61 %

14

Ločene frakcije v komunalnih odpadkih

Komunalni odpadki

Učinek zbiranja ločenih frakcij in količina komunalnih

odpadkov

POJASNILA IN POVZETKI V komunalnih odpadkih je najmanj 39 prostorninskih odstotkov odpadkov, ki se štejejo kot ločene frakcije (papir, steklo, pločevinke, plastenke, biološki odpadki). Teh 39 prostorninskih odstotkov prostorsko zavzema 26 litrov celotne prostornine komunalnih odpadkov, ki jih proizvede tedensko vsak član gospodinjstva. Preostalih 61 prostorninskih odstotkov oziroma 40 litrov predstavljajo odpadki, ki večinoma ne spadajo v sistem ločenega zbiranja in jih bo treba odvreči v posodo komunalnih odpadkov ter ustrezno predelati ali obdelati za končno odstranjevanje (odlaganje ali energetska izraba). Učinek ločevanja ločenih frakcij ne bo popoln. Upoštevati je treba tudi to, da se v komunalnih odpadkih pojavljajo tudi določene količine ločenih frakcij, ki jih bodo uporabniki storitev lahko oddali v zbirnih centrih. Kot končna prostornina komunalnih odpadkov je opredeljena količina 40 litrov na osebo tedensko. Ta količina komunalnih odpadkov bo predpisana količina, ki predstavlja najmanjšo prostornino za obračun storitev ravnanja in odstranjevanja. Prostornina komunalnih odpadkov bo v največji meri prispevala k ceni storitev ravnanja z njimi. Dosledno izločevanje ločenih frakcij na ekoloških otokih in zbirnih centrih bo zmanjšalo prostornino komunalnih odpadkov. Velik prostorninski delež predstavljajo tudi organsko razgradljive ločene frakcije. Večinsko so to tako imenovani ostanki z vrtov (vejevje, listje, ostanki košnje …). Marsikdo bo pripomnil, da se te ločene frakcije pojavljajo na področjih zunaj središča mesta, kjer imajo bivalne enote pripadajoči vrt. Ta trditev drži, vendar pa je treba upoštevati tole: • kompostiranje na vrtu lahko bistveno zmanjša količino komunalnih

odpadkov; • na voljo bo možnost oddaje teh ločenih frakcij v zbirnih centrih ali v okviru

ločenega prevzema ločenih frakcij – »zeleni zabojnik«;

• prebivalci v središču mesta ali tisti, ki nimajo vrtov niti ne bodo imeli tovrstnih ločenih frakcij, bodo potrebovali posodo njim ustrezne prostornine (vsako gospodinjstvo bo imelo možnost enkrat letno pisno zahtevati posodo manjše ali večje prostornine);

• nastajanje organsko razgradljivih ločenih frakcij je povezano z letnim časom.

40 litrov ostankov komunalnih odpadkov na

osebo tedensko

Izhodišče je 40 litrov komunalnih odpadkov na osebo tedensko. Število članov gospodinjstva bo merilo določitve predpisane prostornine posode s strani izvajalca. Ta količina komunalnih odpadkov bo merilo za določitev prostornine posode in ne merilo plačila storitve ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja! Merilo cene ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja bo skupna prostornina posode oziroma posod, ki jih uporablja posamezno prevzemno mesto. Vsako gospodinjstvo bo lahko enkrat letno podalo pisni zahtevek za posodo večje ali manjše prostornine. Enako velja za skupna prevzemna mesta (več gospodinjstev) z več posodami.

15

Kako bo potekalo zbiranje

in prevzem?

Prostornine posod

Komunalni odpadki so v celotnem ravnanju z njimi tehnološko in cenovno najzahtevnejši. V celotni verigi ravnanja in odstranjevanja predstavljajo največji strošek. Zaradi navedenega bo njihova prostornina merilo obračuna storitve oziroma drugače: kolikor proizvedeš, toliko plačaš. Življenjske navade ljudi, gmotni položaj in številni drugi dejavniki vplivajo na dejansko količino komunalnih odpadkov, ki jih proizvaja vsako gospodinjstvo. V ta namen bodo na voljo posode različnih prostornin: • 80 litrov • 120 litrov • 240 litrov

• 550 litrov

• 770 litrov

Za obračun ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja bo merilo dejanska prostornina odpadkov na osnovi prostornine posode (ali več posod), ki bo pripadala posameznemu prevzemnemu mestu.

120 litrov

240 litrov

550 litrov

770 litrov

OPOMBA: Slika je simbolna in izključno informativnega namena.

16

Kako se bo izvajal nadzor količin nastajanja

komunalnih odpadkov?

Nov način ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov prinaša tudi nov način obračuna storitev. Način obračuna storitev glede na bivalno površino določenega objekta je že nadomeščen z načinom obračuna, ki temelji na količini komunalnih odpadkov, merljivi s skupno prostornino posod, ki pripadajo določenem prevzemnemu mestu. Ker imajo posode predpisano prostornino, bodo veljala tale pravila:

• vsakemu prevzemnemu mestu pripada posoda (ali več) prostornine, ki

bo določena s strani izvajalca (število članov gospodinjstva × 40 litrov tedensko = potrebna prostornina posode)

• komunalni odpadki, ki bodo odloženi poleg posode v netipiziranih

vrečkah, ne bodo prevzeti (odstranjeni bodo na stroške lastnikov prevzemnega mesta)

• v posode je dovoljeno odlagati le komunalne odpadke

• v posode odložene komunalne odpadke ni dovoljeno stiskati ali

sežigati (prepovedano je tudi odlaganje gorljivih ali vročih odpadkov, npr. pepela, žlindre ...)

• pokrovi posod morajo biti zaprti (ne sme se nalagati odpadkov na način, ki bi preprečeval zaprtje pokrova ali celo na pokrov)

• masa odloženih odpadkov ne sme presegati predpisane (izvajalec bo imel

pravico preverjati maso in vsebino zabojnika, npr. 120 l = 40 kg, 240 l = 80 kg, 550 l = 180 kg, 1100 l = 500 kg)

• več gospodinjstev se lahko odloči za skupno prevzemno mesto (podati bo treba pisni zahtevek z navedenimi podatki sodelujočih gospodinjstev in podpis sodelujočih …)

Vse potrebne in podrobne informacije bodo vsa gospodinjstva prejela v obliki knjižice ali na informacijski telefonski liniji, na voljo bodo na internetu in v drugih oblikah obveščanja.

Kam z morebitnim viškom komunalnih odpadkov?

Kdo bo zagotavljal ter izvajal to storitev

Kakšna je vloga MOL

Normirana prostornina 40 litrov na vsakega člana posameznega gospodinjstva bo merilo obračuna storitev. Zamenjavo posode normirane prostornine bo gospodinjstvo lahko zahtevalo le enkrat letno s pisnim zahtevkom. Morebitno občasno povečanje količin komunalnih odpadkov ne bo razlog za zamenjavo manjše posode z večjo. V ta namen bo izvajalec storitev prek določene prodajne mreže (trgovine, drogerije, kioski …) zagotovil tako imenovane tipizirane vrečke. Tipizirane vrečke bodo določene oblike, merile bodo 60 litrov, bodo določene barve in bodo imele določen znak. Dostopne bodo ob plačilu zneska, v katerega bodo vključeni stroški ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja ter izdelave in distribucije vrečk. Namenjene bodo tudi tistim gospodinjstvom, ki proizvedejo tedensko manj kot 80 litrov komunalnih odpadkov. Celotni sistem ravnanja z odpadki bo zagotavljala MOL. Pooblaščeni izvajalec prevzema odpadkov bo Snaga, d. o. o. Cena storitev sistema gospodarjenja s komunalnimi odpadki se bo spreminjala skladno z nadgradnjo sistema oziroma postopoma. Najprej bo treba zagotoviti oddajo ločenih frakcij. Cena storitev ne bo vsebovala le cene prevzema (zbiranje in transport), temveč tudi stroške vseh predelav in obdelav do vključno odlaganja ali morebitne poznejše energetske izrabe. Vloga MOL bo zagotoviti sistema zbirnih centrov in ekoloških otokov. Predpogoj uvedbe novega načina ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja, ki je najzahtevnejši del sistema, je torej uvedba zbirnih centrov in ekoloških otokov.

17

6 RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAŽO PO LETU 2003

Operativni program bo omogočal pristop ravnanja s komunalnimi odpadki z namenom, da se doseže zmanjšanje količin odpadkov, ki se odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje. Operativni program gospodarjenja s komunalnimi odpadki sledi državnim predpisom, in sicer: • Pravilniku o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UL RS, št.

104/2000), • Pravilniku o odlaganju odpadkov (UL RS, št. 5/2000), • Pravilniku o ravnanju z odpadki (UL RS, št. 84/98). Določila državnih pravilnikov bomo z operativnim programom gospodarjenja z odpadki izpolnjevali tako, da bomo:

• zagotovili ločeno zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov s

posebnim poudarkom na zbiranju prodajne, skupinske in transportne embalaže, in sicer do konca leta 2003 (ekološki otoki, zbirni centri),

• uvedli postopke predelave in obdelave komunalnih odpadkov do konca

leta 2004, da bi zmanjšali količine organsko lahko razgradljivih sestavin v ostankih komunalnih odpadkov, ki se odstranjujejo z odlaganjem.

ZAKONODAJNE OBVEZNOSTI

Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno

embalažo

Ločene frakcije komunalnih odpadkov

- gospodinjstva

Ločene frakcije iz proizvodne

ali storitvene dejavnosti

Novost državne zakonodaje je Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je stopil v veljavo konec meseca novembra leta 2000. Pravilnik določa pravila ravnanja in druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Določbe pravilnika veljajo za vso embalažo, ki se daje v promet, in vso odpadno embalažo, ki nastane v industriji, obrti, trgovini, storitvenih in drugih dejavnostih, gospodinjstvih ali drugod. Prav zaradi določil navedenega pravilnika daje operativni program gospodarjenja z odpadki največji poudarek izločevanju ločenih frakcij iz komunalnih odpadkov. Končni uporabnik (npr. gospodinjstva) mora odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, zbirati, hraniti in prepuščati ali oddajati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov. Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je po določilih pravilnika prepovedano prepuščati ali oddajati kot komunalni odpadek izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. To pomeni, da si bo morala storitvena in proizvodna dejavnost zagotoviti lasten sistem ravnanja z odpadno embalažo, in sicer najpozneje do sredine leta 2003. Pomemben mejnik v ravnanju z embalažo in odpadno embalažo predstavlja 1. januar 2003. Od tedaj naprej bodo po določilih pravilnika morali proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci embalažo brezplačno jemati nazaj in si v ta namen urediti poseben prostor. Prav tako bodo morali zagotoviti zbiranje, ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje odpadne embalaže skladno s tem pravilnikom do 1. januarja 2004 oziroma najpozneje do 30. junija 2003 skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki se šteje kot komunalni odpadek.

18

V letu 2007 mora biti pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, zagotovljeno: • da se predela najmanj 50 % ali največ 65 % skupne mase odpadne embalaže in • da se od te predelane embalaže reciklira najmanj 25 % in največ 45 % skupne mase

materialov, od tega najmanj 15 % mase posameznega materiala (papir in lepenka, plastika, les, kovine, steklo in sestavljeni materiali).

Torej bo tudi predelava in reciklaža odpadne prodajane ali sekundarne embalaže, ki se šteje kot komunalni odpadek in nastaja v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti in se zbira v sklopu ločenih frakcij komunalnih odpadkov, strošek proizvajalcev, uvoznikov, embalerjev, trgovcev in zadnjih dobaviteljev.

Pomen izločanja ločenih

frakcij iz komunalnih odpadkov

S postavitvijo zbirnih centrov in ekoloških otokov bo zagotovljena tudi oddaja ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem odpadne embalaže, ki predstavlja znaten prostorninski delež (do 75 prostorninskih odstotkov). Le stroški ločenega zbiranja ločenih frakcij bodo sestavni del plačila storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov. Cilj je izločiti čim večjo količino ločenih frakcij (odpadne embalaže), katerih predelava in reciklaža bo strošek proizvajalcev, uvoznikov, embalerjev, trgovcev in zadnjih dobaviteljev. Stroški zbiranja ločenih frakcij pa so vsekakor nižji od stroškov odstranjevanja oziroma njihovega odlaganja.

7 PREDELAVA IN OBDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV PO LETU 2004

ZAKONODAJNE OBVEZNOSTI

Pravilnik o odlaganju odpadkov

Zmanjševanje količine TOC (Opomba: TOC = celotni organski ogljik)

Vrste odlagališč

Ministrstvo za okolje in prostor je že konec leta 1998 izdalo Pravilnik o ravnanju z odpadki in leta 2000 Pravilnik o odlaganju odpadkov. Navedeni predpisi so skladni z evropsko zakonodajo. S tem je izjemno omejena tudi največja dovoljena količina celotnega organskega ogljika v ostankih komunalnih odpadkov, ki jih bodo odlagali. Odlagati (od leta 2010) bo dovoljeno le predelane in obdelane komunalne odpadke, kar pomeni, da bo vsebnost skupnega organskega ogljika v ostankih komunalnih odpadkov manjša od 5 % (TOC < 5 %). Pravilnik dopušča izjeme, in sicer bo dovoljeno odložiti odpadke z večjo vsebnostjo TOC le v primeru, da njihova kurilna vrednost (Hu) ne presega 6000 kJ/kg suhe snovi. Predvideno je postopno zmanjševanje vsebnosti celotnega organskega ogljika (TOC) v ostankih komunalnih odpadkov, in sicer:

• po 31. decembru 2001 na 20 utežnih odstotkov TOC, • po 31. decembru 2004 na 10 utežnih odstotkov TOC, • po 31. decembru 2009 na 5 utežnih odstotkov TOC. Pravilnik o odlaganju tudi določa tri vrste odlagališč: • odlagališča nenevarnih odpadkov, • odlagališča inertnih odpadkov, • odlagališča nevarnih odpadkov.

19

Odlagališča morajo biti praviloma ločena in morajo glede na vrsto izpolnjevati tehnično opremljenost ter predpisane načine odlaganja in nadzora. Izjemoma je možno odlaganje več vrst odpadkov na istem odlagališču pod pogojem, da so odlagalna polja za posamezne vrste odpadkov med seboj ločena. Vse druge zahteve, standardi in predpisi so enaki kot za ločena odlagališča. Na ta način želi ministrstvo za okolje in prostor zagotoviti zmanjšanje količin ostankov komunalnih odpadkov, ki se odlagajo, in s tem tudi zmanjšanje emisij (plini, izcedne vode) iz deponij (novih ali obstoječih) ter zagotoviti ločeno zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Tako se bo zagotavljala največja možna stopnja predelave in reciklaže.

KAKO ZAGOTOVITI DOLOČILA PRAVILNIKA O ODLAGANJU ODPADKOV ? Postopki predelave in obdelave komunalnih odpadkov

Odlaganje ostankov komunalnih odpadkov

Odlagališče Barje

Pri odlaganju se pojavljajo številni pojavi kot posledica fizikalnih in kemičnih lastnosti komunalnih odpadkov. Svojevrstne težave predstavljajo izcedne vode in deponijski plini. Odloženi neobdelani komunalni odpadki nudijo ugodne pogoje za delovanje mikroorganizmov. Anaerobni razkroj organsko lahko razgradljivih odpadkov povzroča nastanek deponijskega plina, pa tudi nujnost zajemanja, črpanja in obravnavanja izcednih vod. Zaradi počasnega razkroja organsko lahko razgradljivih odpadkov lahko predstavlja odlagališče tudi več let aktiven »reaktor«, ki ga bo treba po zaključku odlaganja vzdrževati še daljše obdobje. Odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Barje ima urejen sistem izrabe deponijskega plina in zbiranja izcednih vod, ki so obremenjene z izlužninami. To je bilo kot problem izpostavljeno tudi v različnih poročilih, saj je čiščenje izcednih vod rešeno le delno.

Postopki mehansko-biološke obdelave komunalnih

odpadkov

Za reševanje navedene problematike so v zadnjem desetletju razvili različne tehnologije za obdelavo komunalnih odpadkov pred sežigom, tehnologije odlaganja in tudi postopke tako imenovane mehansko-biološke obdelave odpadkov pred odlaganjem. Razvoj postopkov mehansko-biološke obdelave odpadkov pred odlaganjem ima za cilj največjo možno stopnjo zmanjšanja vsebnosti celotnega organskega ogljika (TOC). To pomeni zmanjšanje proizvodnje deponijskega plina in zmanjšanje vsebnosti škodljivih snovi v izcednih vodah. Pri omenjenih postopkih se nadzorovano vzdržujejo aerobni pogoji razgradnje organsko lahko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov. Glavni produkti aerobne razgradnje so ogljikovi dioksidi, energija in voda. Postopki predelave in obdelave komunalnih odpadkov vključujejo:

• mehansko predpripravo odpadkov, da bi izločili ločene frakcije:

− izločanje gorljivih ločenih frakcij, − izločanje magnetnih in nemagnetnih kovin, − izločanje mineralnih sestavin komunalnih odpadkov;

• nadzorovano razgradnjo komunalnih odpadkov, ki so bogati z

organsko lahko razgradljivimi odpadki (visoka vsebnost celotnega organskega ogljika) z aerobnimi ali anaerobnimi postopki obdelave;

• odlaganje obdelanih ostankov komunalnih odpadkov, ki predstavljajo

majhen potencial deponijskih plinov.

20

Izbira ene izmed tehnologij, ki so podane v Strategiji ravnanja in Dopolnitvah strategije ravnanja z odpadki v ljubljanski regiji, je odvisna od dolgoročne usmerjenosti celovitega pristopa ravnanja s komunalnimi odpadki in predvsem njihovega odstranjevanja. Pomembno je izbrati tehnologijo, ki bo omogočala največjo možno zmanjšanje količin ostankov komunalnih odpadkov, ki jih bo potrebno odlagati na odlagališču ali pa racionalno energetsko izrabiti. Prednost morajo imeti vsi postopki in tehnološke rešitve, ki imajo v primerjavi z odlaganjem ali sežigom neobdelanih komunalnih odpadkov nižje obratovalne in investicijske stroške.

ZAČASNO SKLADIŠČENJE LOČENIH FRAKCIJ Ločene frakcije izločene s postopki predelave in obdelave komunalnih odpadkov

Namen tehnoloških rešitev predelave in obdelave komunalnih odpadkov je zmanjšanje količin tako imenovanih ostankov komunalnih odpadkov, ki jih je treba odlagati ali sežigati. K zmanjšanju količin ostankov komunalnih odpadkov v največji meri (količinsko) prispevajo izločene ločene frakcije. Največji prostorninski delež teh ločenih frakcij predstavljajo gorljive frakcije (papir in karton, trda in mehka plastika, les …). Glede na idejne zasnove regijskega projekta osrednje slovenske regije (MOP) je predvidena tudi energetska izraba odpadkov kot obnovljiv vir energije. V obdobju do rednega obratovanja tega regijskega odlagališča in morebitne energetske izrabe bodo na območju ljubljanske regije proizvedene znatne količine komunalnih odpadkov. Pri tem se postavljajo vprašanja:

•••• Kam z ločenimi frakcijami v prehodnem obdobju 2004 do 2007? •••• Ali obstaja možnost, da izločene frakcije koristno izrabimo čez nekaj let? •••• Katera organizacijska rešitev za tako imenovano prehodno obdobje je

ustrezna? •••• Katere rešitve začasnega skladiščenja so cenovno ugodne? Glede na določila Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo bo moralo biti ravnanje z njo v celoti zagotovljeno do leta 2007. Ravnanje, predelavo in reciklažo ločenih frakcij, ki se bodo ločeno zbirale v okviru ekoloških otokov in zbirnih centrov, bodo zagotavljali koncesionarji. Za ločene frakcije, za katere ne obstaja možnost njihove stalne in redne predelave ali reciklaže, bo potrebno začasno skladiščenje. Zagotoviti bo treba tudi začasno skladiščenje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, izločenih s postopki predelave in obdelave. Glede na nadaljnji namen uporabe ali izrabe teh ločenih frakcij so za začasno skladiščenje možni različni pristopi: • Začasno skladiščenje v pokritih prostorih:

− v razsutem stanju, − v obliki briketov ali kroglic, − v balah.

• Začasno skladiščenje na nepokritih površinah:

− v balah.

Načini začasnega skladiščenja v pokritih prostorih so poznani, zato bomo v nadaljevanju na kratko predstavili tudi obliko skladiščenja ločenih frakcij na prostem oziroma na nepokritih površinah.

21

Baliranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov s ciljem njihove kasnejše predelave

Kaj je baliranje ? Ločene frakcije (gorljive), ki vstopajo v rotacijsko hidravlično stiskalnico posebne tehnične izvedbe, se homogenizirajo in postopoma enakomerno stiskajo. Zaradi postopnosti stiskanja se doseže največje možno zmanjšanje prostornine, hkrati pa se iztisne večina zraka iz medprostorov. Ločene frakcije v posameznem ciklusu, ki traja le nekaj minut, dobijo značilno valjasto obliko bale, ki je že vrsto let znana v kmetijstvu. Bala je ovita v polietilensko mrežo, ki zagotavlja trdnost in stalno obliko. •••• Baliranje gorljivih ločenih frakcij komunalnih odpadkov ima pomen tudi v primeru

sežiga, saj morebitni predvideni ali nepredvideni zastoji v obratovanju sežigalnice ne pomenijo težave pri zagotavljanju stalnosti ravnanja s komunalnimi odpadki odpadki.

•••• Začasno skladiščenje bal, tudi za daljše obdobje, je emisijsko nevtralno ter usklajeno z evropsko in slovensko zakonodajo.

•••• Emisijsko nevtralne bale oziroma balirane ločene frakcije predstavljajo cenovno ugoden transport. Niso potrebna vozila posebnih izvedb, transportne površine ostajajo čiste.

•••• Balirane ločene frakcije komunalnih odpadkov, ki so namenjene predelavi ali reciklaži, so lahko skladiščene vse do tedaj, ko je zagotovljen njihov prevzem.

•••• Balirane ločene frakcije zaradi stopnje stisnjenosti zahtevajo manjše površine za skladiščenje v primerjavi s potrebno prostornino zalogovnika (bunker) pri sežigalnici. Polietilenska folija se med gorenjem pretvori v ogljikov dioksid, energijo in vodo,

•••• Balirajo se lahko tudi druge ločene frakcije. Na primer: avtomobilske gume (pnevmatike) energetsko izrabljajo v cementarnah le v manjših količinah, saj predstavlja transport izjemen strošek. V bali prostornine 1,25 m3 je »uskladiščenih« do 100 gum. Na vlačilcu lahko prepeljemo do 40 bal.

Material oziroma mešanica materialov Teža kg / balo Gostota kg / m3 Komunalni odpadki

800 - 1.450

640 - 1.160

Ločene frakcije komunalnih odpadkov 600 - 800 480 - 640 Papir / mešan 600 - 800 480 - 640 Ločene frakcije / karton, folije 500 - 600 400 -480 Pnevmatike / cele oz. v kosu 500 - 700 400 - 560 Pnevmatike / drobljene v trgalnem stroju 800 - 900 640 - 720 Les / drobljen 500 - 650 400 - 520 Ločeno zbrana plastika 400 - 750 320 - 600 Mulj čistilnih naprav 1.400 1.120 Mulj čistilnih naprav 50%, mešani komunalni odpadki 50% 1.000 - 1.150 800 - 920 Kompost, fino sejan, o – 15 mm, vlaga 31% 1.250 - 1.300 1.000 - 1.040 Biološki odpadki, vlaga 70% 1.400 - 1.600 1.120 - 1.280

Sodobna odlagališča odpadkov pomenijo v času obratovanja vir dohodkov in vir stroškov. »Tržno blago« odlagališča je prostor. Po prenehanju obratovanja predstavljajo odlagališča tudi vrsto let le še vir stroškov. Potrebno je odplinjevanje ter zbiranje in čiščenje izcednih vod tudi več let. Odloženi odpadki bodo vedno ostali na mestu odlaganja, saj postopki nadzorovanega izkopa pomenijo v tem primeru velike stroške. Poleg navedenega so potrebna izdatna denarna vlaganja v izgradnjo in sanacijo po končanju odlaganja. Če upoštevamo tudi problematiko iskanja ustrezne lokacije in nasprotovanja občanov, potem pomeni začasno skladiščenje bal prednost.

OPOMBA: Slike so simbolne in izključno informativnega namena.

22

8 UČINEK RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI NA POTREBE PO ODLAGALNEM PROSTORU

Vir: Javno podjetje Snaga,

pripravil Martin Mele, univ.dipl.ekon.

Na podlagi podatkov Javnega podjetja Snaga Ljubljana o prevzetih količinah komunalnih odpadkov za leto 1999 izhajamo iz naslednje prostornine odpadkov v razsutem stanju:

Vrsta odpadkov

Prostornina odpadkov v razsutem stanju 1999 (m3 / leto)

1 Gospodinjski odpadki 1.300.000 2 Odpadki iz industrije, obrti in trgovine 300.000 3 Kosovni odpadki 55.000 4 Gradbeni odpadki 60.000

Skupaj 1.715.000

Ocenjuje se, da znaša potreba po odlagalnem prostoru na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje vsaj 300.000 m3 letno. Zmogljivost še nezgrajenega enotnega IV. in V. odlagalnega polja odlagališča Barje znaša okoli 1.450.000 m3 (vir: IBE, d. d., december 2000). Pri oceni potreb po odlagalnem prostoru ni upoštevano morebitno naraščanje prostornine odpadkov za odlaganje.

SCENARIJ - A

Scenarij A temelji na predpostavki, da prevzete količine odpadkov Javnega podjetja Snaga Ljubljana ne bodo padle oz. da bodo potrebe po odlagalnem prostoru stalno okoli 300.000 m3 letno; vse prevzete odpadke pa se bo izključno odlagalo.

Po scenariju A bodo zmogljivosti enotnega IV. in V. odlagalnega polja odlagališča Barje zadoščale za 5 let oz. bodo zapolnjene leta 2006.

SCENARIJ - B

Scenarij B predvideva snovno izrabo komunalnih odpadkov, kar bo doseženo s temile sistemi: • Izgradnja in oprema skupno okoli 1200 zbiralnic (ekootokov) za ločeno zbiranje

ločenih frakcij (papir, karton, steklo, plastika, kovine). • Izgradnja in oprema dodatnih štirih zbirnih centrov, poleg že obstoječega na

odlagališču Barje, za zbiranje uporabnih odpadkov, ki jih na urejena mesta pripeljejo povzročitelji odpadkov sami.

• Zgraditev strojno-ročne sortirnice za snovno izrabo:

– preostanka gospodinjskih odpadkov, – odpadkov iz industrije, obrti in trgovine (embalaža ipd.), – kosovnih odpadkov gospodinjstev (ločeno zbiranje 2-krat letno).

Pri sortiranju preostankov gospodinjskih odpadkov smo izhajali iz sortiranja samo grobega odsevka s sita (delci nad 100 mm) in sortiranja dela presevka (samo votla plastika, steklo in kovine) na tele uporabne sestavine:

23

Ločene frakcije Izplen (prostorninski %)

Papir in karton 65 Votla plastika 90 Plastična folija 90 Steklo 95 Kovine 100 Obdelan les 100

Odpadki iz proizvodne in storitvene dejavnosti

Kosovni odpadki

Ostanki obdelave komunalnih

odpadkov

Gradbeni odpadki

Ločeno zbiranje

Dodajamo, da nismo upoštevali morebitnih težav pri plasmaju (oodaji oz. prodaji) izločenih vseh navedenih ločenih frakcij (sekundarnih surovin), kar pomeni, da gre za optimistično oceno prihrankov odlagalnega prostora. Prav tako niso upoštevani učinki nove zakonodaje pri ravnanju z embalažo. Glede na to, da sestava odpadkov iz industrije, obrti in trgovine ni znana, smo izplen ocenili na 60 prostorninskih odstotkov oz. 40 prostorninskih odstotkov za odložitev. Pri kosovnih odpadkih iz gospodinjstev pričakujemo izplen 65 prostorninskih odstotkov. Vse ostanke komunalnih odpadkov po strojno-ročnem sortiranju navedenih treh skupin odpadkov odložimo na odlagališču Barje. Okoli 60.000 m3 gradbenih odpadkov v celoti uporabimo za gradnjo obodnih opornih nasipov odlagališča Barje ter za sprotno dnevno sanitarno prekrivko vmesnih plasti odpadkov in končne površine odlagališča. Navedena letna prostornina gradbenih odpadkov dolgoročno ne zadošča za navedeno uporabo, tako da ti odpadki ne predstavljajo dodatne zasedbe odlagalnega prostora. Pri zbiralnicah smo ocenili, da bo letno ločeno zbranih okoli 200 m3 ločenih frakcij na zbiralnico, pri zbirnih centrih na obrobju oz. v okolici Ljubljane po 15.000 m3 ločenih frakcij letno, pri zbirnem centru odlagališča Barje pa 40.000 m3 ločenih frakcij letno.

Po opisanem scenariju B se bi letne potrebe po odlagalnem prostoru postopno znižale s sedanjih 300.000 m3 na 113.000 m3 letno od 2005 dalje, ko bodo v celoti delovali navedeni sistemi zbiranja in snovne izrabe odpadkov. Razpoložljivi odlagalni prostor enotnega IV. in V. odlagalnega polja odlagališča Barje bi zadostoval za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov 9 let oz. do vključno leta 2009.

24

9 KOSOVNI ODPADKI

Kaj so kosovni odpadki

Kosovni odpadki so odpadki, ki zaradi svoje velikosti, tudi če so razstavljeni ali razkosani, ne spadajo med komunalne odpadke. Pogosti kosovni odpadki so na primer vzmetnice, otroški vozički, pohištvo, zabavna elektronika, preproge in talne obloge (linolej, tapisoni, laminat), zabojčki idr. Pogosto se pojavljajo bela tehnika in grelna telesa.

K oddaji kosovnih odpadkov sodijo tudi pralni stroji. Nekateri proizvajalci pralnih strojev so za obtežitev bobnov uporabljali kovinske ali betonske uteži ali pa to še vedno počnejo. Zaradi ročnega natovarjanja teh odpadkov bomo predlagali, da se uteži prej odstranijo. Ne glede na vrsto materiala, iz katerega so izdelane, jih bodo lahko uporabniki odložili na prevzemno mesto ob kosovne odpadke.

Pogosto je med kosovnimi odpadki opaziti tudi ostanke pečnic ali šamotnih opek (lončene peči). Tovrstni odpadki ne spadajo med kosovne odpadke. Oddati jih bo možno v zbirnih centrih med gradbene odpadke ali neposredno v centru za reciklažo gradbenih odpadkov. Enako velja tudi za šamotne sestavne dele električnih termoakumulacijskih peči in njim podobnih odpadkov.

Možnosti oddaje kosovnih odpadkov

Ponudili bomo tri možnosti:

1. ODDAJA V ZBIRNEM CENTRU: V zbirnih centrih bo možno poleg določenih drugih vrst odpadkov (seznam odpadkov, ki se jih lahko odda v zbirnem centru) oddati tudi kosovne. Ker bodo zbirni centri namenjeni le gospodinjstvom in ne uporabnikom storitvene in proizvodne dejavnosti, bodo veljale določene omejitve, kot so: vstop bo dovoljen vozilom, katerih skupna masa ne presega 2,8 t, dnevno bo možno oddati največ 3 m3 kosovnih odpadkov ali odpadkov, določenih s seznamom.

2. ODVOZ PO URNIKU: Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja že danes. Tudi v bodoče bo potekal po ustaljenem redu, in sicer po urniku, objavljenem v začetku leta, za posamezno področje Ljubljane in okolice.

Kosovne odpadke bo na dan odvoza treba postaviti na vidno in s tovornim vozilom dostopno mesto vsaj eno uro pred uradnim začetkom odvoza. Zaradi logistike transporta in organizacije dela kosovni odpadki, ki ne bodo na prevzemnem mestu (npr. hišni vhod, prostor pred garažo) pravočasno, ne bodo odpeljani. Uporabniki teh storitev jih bodo dolžni odstraniti s prevzemnega mesta (če se to ne nahaja na zasebnem zemljišču), počakati na naslednji termin, napovedan po urniku, ali za njihovo odstranitev uporabiti eno izmed preostalih dveh možnih oblik. Zaradi načrtovanih količin, ki se jih lahko sprejema na tovorno vozilo, predlagamo omejitev 3 m3 na gospodinjstvo. Če bo skupna prostornina večja, bo treba izvajalca storitve prej obvestiti v pisni obliki. Opozoriti velja, da se kosovnih odpadkov, ki jih ni možno natovoriti ročno, ne bo odvažalo.

3. ODVOZ PO VNAPREJŠNJEM NAROČILU: Če uporabnik storitve ne bo želel čakati na redni brezplačni odvoz ali ne bo imel možnosti lastnega prevoza v zbirni center, bomo ponudili nadstandardno storitev. Prevzem in prevoz kosovnih odpadkov po naročilu bo posebna storitev, ki jo bo treba plačati. Uporabniku oziroma naročniku te storitve bo izdan račun na mestu samem. V ceno te storitve bosta vključena le prevzem in prevoz in ne cena storitve predelave. Občani bodo podrobno seznanjeni tudi o tej

25

možnosti v posebni knjižici, ki jo bo prejelo vsako gospodinjstvo. Objavljen bo tudi uradni cenik teh storitev.

KAJ SE NE BO ODVAŽALO S KOSOVNIMI ODPADKI? • Odpadki v kartonskih škatlah, zaprtih zaboji, plastičnih vrečah, potovalnih

torbah in drugo, kakor tudi ne ostanki odpadkov, ki spadajo v zabojnike komunalnih odpadkov.

• Odpadki, ki ne štejejo kot kosovni odpadki. • Kosovni odpadki, ki vsebujejo azbest (npr. valovite strešne plošče). • Stavbno pohištvo kot so okna, vrata in podboji, ostanki opaža. • Rezervoarji za goriva in olja. • Motorna kolesa, mopedi, izvenkrmni motorji ter naprave na motorni pogon

z notranjim izgorevanjem. • Avtodeli in baterije (akumulatorji). • Ostanki, ki nastanejo v proizvodnji ali storitveni dejavnosti ali kakršni koli

drugi prireditev, kot so na primer sejemske, kulturne ali športne prireditve. • Karton in lepenka vseh vrst in oblik. • Klimatske naprave. • Grelna telesa na olje, oljni radiatorji, peči na trda goriva. • Nevarni ali škodljivi odpadki vseh vrst. • Gradbeni odpadki (tudi mineralni deli grelnih teles in toplotne izolacije). • Večje količine kosovnih odpadkov, ki nastanejo ob selitvah, čistilnih

akcijah. V ta namen bo možna uporaba storitev po predhodnem naročilu in plačilu (ekspres-servis).

• Kosovni odpadki, ki jih ni mogoče natovoriti ročno ali kosovni odpadki, ki

ne bodo na prevzemnem mestu dostopnim s tovornim vozilom.

Kaj načrtujemo v prihodnosti Nekateri kosovni odpadki, ki se jih oddaja v sistem odvoza, so morda potrebni le manjšega popravila ali še vedno delujejo celo brezhibno. Zato jih morda ni smiselno zavreči. V zbirnih centrih bomo tovrstnim »odpadkom« namenili posebno mesto. V prihodnosti načrtujemo manjšo servisno delavnico, ki bo določene še delujoče naprave ali druge stvari obnovila, da jih bomo dali v ponovno uporabo ljudem, ki so potrebni socialne pomoči.

Za več informacij ali še obširnejše predstavitve in pojasnila na temo kosovnih odpadkov bodo na voljo brezplačna telefonska linija informacijske službe in druge oblike obveščanja (knjižice, strani na internetu idr.).

26

10 NEVARNI ODPADKI

Nevarni odpadki ne spadajo v posodo ostankov odpadkov ali v odtoke. V ta namen bomo v sklopu tega programa gospodarjenja z odpadki ponudili dve možnosti njihovega zbiranja:

Nevarni odpadki se s pomičnimi

zbiralnicami zbirajo že danes. Zbiranje s posebnim zabojnikom in

izšolanim osebjem izvaja Javno podjetje Snaga. Zbrane tovrstne

odpadke predeluje in/ali odstranjuje na javnem razpisu

izbrano podjetje.

Gospodinjstva lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem

centru Barje.

1. ODDAJA ODPADKOV V ZBIRNEM CENTRU : Ta nov način bo uveden izključno za nevarne odpadke, ki se pojavljajo v gospodinjstvih. Podobni odpadki, ki se pojavljajo v obrtni, storitveni ali celo proizvodni dejavnosti, ne spadajo v zbirni center. V Sloveniji že danes obstajajo različni zbiralci in predelovalci teh odpadkov, ki svoje usluge nudijo obrti in industriji. Seznam teh uradnih zbiralcev, prevoznikov in predelovalcev vodi Urad za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor. Objavljen je bil v Uradnem listu št. 57/2000, stran 5554.

2. NAČRTOVANE AKCIJE ZBIRANJA : Javno podjetje Snaga, d. o. o., izvaja zbiranje nevarnih odpadkov že danes po napovedanem urniku zbiranj. Te akcije se bodo izvajale tudi v bodoče na ustaljen način. Glede na dopustna sredstva bomo v bodoče poskusili povečati število akcij, za kar bo treba zagotoviti dodatno premično zbiralnico posebne izvedbe in izšolano osebje.

Pomembno je vedeti Za varnost zbiranja in za kakovost predelave bo treba spoštovati: • Ločeno shranjevanje nevarnih odpadkov v originalni embalaži. Na ta način se

zmanjša nevarnost nesreč!

• Oddajanje nevarnih in škodljivih odpadkov v zbirnih centrih ali na zbirnem mestu (premična zbiralnica) napovedanih akcij. Embalaža, v kateri se oddajajo odpadki, mora biti tesno zaprta.

• Mešanje posameznih trdih ali tekočih snovi ni dovoljeno. O vrsti odpadkov, ki niso shranjeni v originalni embalaži, je treba obvestiti pooblaščeno osebje zbirnega centra ali osebje premične zbiralnice.

Kateri nevarni odpadki se lahko pojavljajo v gospodinjstvu? Alkohol, aceton, avto-čistila, akumulatorji,

Baterije, barve,

Cementne barve in pigmenti, cepilna smola,

Čistila (vse vrste), čistilni bencin, črnila,

Dezinfekcijska sredstva,

Električni svetilni elementi (»varčne« žarnice, neonske cevi)

Filtrni mediji (oljni filtri, filtri iz aktivnega oglja),

Gospodinjska čistila (za čiščenje posode, pečic, hladilnikov), gnojila, goriva (onesnažen bencin ali nafta),

Halogenski svetilni elementi

Impregnacijska sredstva, insekticidi

Jedilno olje iz cvrtnikov,

Kemikalije (v trdem in tekočem stanju), kiti, kondenzatorji

Loščila, laki, lugi, lepila, lazurni premazi

Motorna olja, mehčalci perila, metanol,

Nitrolaki in nitro razredčila,

Odstranjevalci vodnega kamna, odstranjevalci maščob,

Pralni praški (pomivalni in pralni stroji), Pur- pena, parafin,

Razredčila,

Sredstva proti zmrzovanju,

Topila, termometri (živo srebro), terpentin, tonerji (za tiskalnike),

Umetne smole,

Več- komponentna lepila, voski (impregnacijski),

Zavorna tekočina, zaščitna sredstva (sadjarstvo, vrtnarstvo), zamrzovalne vrečke

27

Navedeni nevarni odpadki se bodo oddajali brez dodatnega plačila v zbirnem centru ali premični zbiralnici. Opozoriti velja, da se bo lahko oddalo le tiste količine odpadkov, ki se pojavljajo običajno v gospodinjstvih. Največje dovoljene dnevne količine, ki se bodo sprejemale, so navedeno v nadaljevanju. Zbiranje nevarnih odpadkov bo namenjeno izključno gospodinjstvom!

NEVARNI ODPADKI

Prostornina embalaže

Največja dovoljena dnevna količina

Baterije Akumulatorji (ne avtomobilski)

50 kosov 10 kosov

Kemikalije 0,5 kg 0,5 l

Barve 25 kg = 15 l 50 kg = 30 l

Fotokemikalije glej kisline in luge

Laki 2,5 l 10 l

Lugi 2,5 l 2,5 l

Neonski svetilni elementi dolžine do 2,20 m 5 kosov

Topila 5 l 10 l

Lepila, trdilci 5 l 10 l

Kondenzatorji (PCB) 300 g = 3 kosi

Škropiva (insekticidi) trdo tekoče

2,5 l

5 kg 5 l

Kisline 2,5 l 5 l

Pršilci (spreji) s škodljivo vsebino 10 kosov

OMEJITVE

Posamezno gospodinjstvo bo lahko dnevno oddalo omejeno

količino nevarnih odpadkov.

Vzroki:

• Zbirni centri in pomične zbiralnice imajo količinsko omejene dnevne zmožnosti.

• Zagotoviti je treba začasno skladiščenje ali pa reden odvoz v predelavo ali v odstranjevanje.

• Predelovalci in/ali odstranjevalci imajo omejene dnevne zmogljivosti prevozov in predelave.

• Te storitve so namenjene izključno gospodinjstvom in ne proizvodni in storitveni dejavnosti. Industrijska sol (proti poledici) 10 kg

Odpadki, ki jih je

prepovedano oddajati v zbirnih centrih ali premičnih

zbiralnicah

KAJ SE NE SME ODDATI • Strelivo, razstreliva, gasilne naprave • Bojna kemična sredstva

• Različne zaprte posode ali predmete, ki so pod tlakom (razen pršilk –

sprejev), npr. plinske in podobne jeklenke, gasilne naprave

• Radioaktivni odpadki • Inficirani odpadki in organi

• Dezinficirani odpadki iz zdravstva in veterine

• Rabljeni motorji na tekoča pogonska goriva

• Prazna embalaža, ki spada v sistem ekootokov (npr. prazne pršilke –

spreji, pločevinke z barvami idr.)

28

KAM Z NEVARNIMI ODPADKI IZ STORITVENE IN PROIZVODNE DEJAVNOSTI ? Za oddajo in predelavo nevarnih odpadkov, ki se pojavljajo v proizvodni in storitveni dejavnosti, imamo v Sloveniji pooblaščene in registrirane zbiralce, prevoznike in predelovalce. Skladno z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki (UL RS, št. 84/98) so vpisani v register, ki ga vodi Uprava za varstvo narave Republike Slovenije pri ministrstvu za okolje in prostor. Seznam teh pravnih oseb je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (UL RS, št. 57/2000, str. 5554).

Obveščanje gospodinjstev

Vsa gospodinjstva bodo ob začetku delovanja zbirnih centrov in dodatnih premičnih zbiralnic obveščena prek sredstev obveščanja. Seznanjena bodo z načinom ravnanja s tovrstnimi odpadki, z lokacijami, z informacijskimi telefonskimi številkami (za morebitna dodatna predhodna vprašanja), z urnikom oziroma z obratovalnim časom.

11 ORGANSKO RAZGRADLJIVI ODPADKI Z VRTOV

Zakaj ločeno zbirati organsko razgradljive odpadke

Kaj je zbiranje organsko razgradljivih odpadkov?

Namen zbiranja in

predelave

Pri deponiranju se pojavljajo težave kot posledica fizikalnih in kemičnih lastnosti organsko lahko razgradljivih odpadkov. Težave predstavljajo izcedne vode in deponijski plini. Deponirani biološko razgradljivi odpadki so podvrženi delovanju mikroorganizmov. Anaerobni (brez prisotnosti kisika) razkroj organsko lahko razgradljivih odpadkov povzroča nastanek deponijskega plina (metan, amonijak …), ki ga je treba odpliniti, in tudi nujnost zajema, črpanja in čiščenja izcednih vod. Odlaganje biološko razgradljivih odpadkov povzroča tudi različne stopnje posedanja odpadkov v deponijskem telesu. Zaradi počasnega razkroja predstavlja odlagališče tudi več desetletij »aktiven reaktor«. Poleg navedenega gre omeniti pravilnik o odlaganju, ki omejujejo odlaganje odpadkov z visoko vsebnostjo celokupnega organskega ogljika.

Najvišja stopnja sistema ravnanja s komunalnimi odpadki je ločeno zbiranje organsko lahko razgradljivih odpadkov. To so ločene frakcije komunalnih odpadkov, ki jih z ustreznimi postopki najlažje pretvorimo v kompost. Kompostiramo lahko na vrtu ali jih oddamo v sistem zbiranja ločenih frakcij.

Ostanki košnje, listje, vejevje in drugi vrtni odpadki predstavljajo večinski delež organsko razgradljivih odpadkov z vrtov. Skoraj zanemarljive količine predstavljajo ostanki hrane, ki se sicer pojavljajo dnevno v vsakem gospodinjstvu. Pomembno je poudariti, da že kuhani biološki odpadki (ostanki kuhane zelenjave in drugih živil) ne sodijo v sistem ločenega zbiranja in predelave organsko razgradljivih odpadkov.

Kam s temi ločenimi frakcijami? Te se bodo zbirale v okviru zbirnih centrov, vendar pa predstavlja za marsikoga preprostejšo rešitev vsipanje v posodo za komunalne odpadke. To bo predraga rešitev, saj bo cena storitev ravnanja z odpadki v največji meri odvisna prav od količin (prostornina) komunalnih odpadkov. Torej: kompostiranje na vrtu ali oddaja v sistem zbiranja organsko razgradljivih odpadkov, ki bo prostovoljna oziroma na željo stranke.

29

Oblike ravnanja z organsko razgradljivimi ločenimi

feakcijami

1. KOMPOSTIRANJE NA LASTNEM VRTU : Tudi z obveščanjem javnosti bodo posredovane zanimive in na poljuden način predstavljene oblike in možnosti kompostiranja. Potrudili se bomo, da bodo te knjižice ne le »reklamni papir«, temveč obogatitev knjižnih polic.

2. ODDAJA ODPADKOV Z VRTOV V ZBIRNEM CENTRU : Žal ni povsod ustreznih prostorskih možnosti in poleg množice nujnih opravil pri vrtnarjenju pogosto zmanjkuje časa za kompostiranje. Navidezno preprost postopek kompostiranja zahteva določena védenja in znanja, ki »ustvarijo« najboljše gnojilo. Možna bo oddaja ostankov košnje, obrezovanja grmičevja in dreves, listja, novoletnih jelk in drugih podobnih odpadkov v zbirnem centru.

Ker bo ta oblika namenjena izključno gospodinjstvom ter zaradi organizacijske zasnove delovanja in opremljenosti zbirnih centrov bodo veljale določene omejitve. Vsako gospodinjstvo bo dnevno lahko pripeljalo do 3 m3 biološko razgradljivih odpadkov z vrtov z vozilom, katerega skupna masa ne presega 2,8 t.

3. »ZELENA POSODA« : Kot zadnja storitev bo uvedeno zbiranje organsko razgradljivih ostankov z vrtov v tako imenovanih zelenih posodah. Ta oblika bo prostovoljna in bo nadstandardna. Stroški kompostiranja so nižji od stroškov predelave in obdelave komunalnih odpadkov, zato bo za uporabnike ta storitev cenejša oblika. Ta storitev bo treba plačati.

Kompostiranje je zahteven tehnološki postopek. Ker je cilj kompostiranja pridobivanje kakovostnega komposta, ki ga uporabljamo za izboljšanje kakovosti zemlje in prsti, je dobro vedeti tole:

Kaj je dobro vedeti

• med organsko razgradljive ločene frakcije naj se ne mečejo različni plastični cvetlični lončki, plastični zabojčki ali plastične vrečke,

• listje in trava se ločeno zbirata v papirnate vreče, • za vezanje odrezanih vej v snope se ne uporabljajo žice ali plastične vrvice, • zemeljski izkopi z vrtov ne sodijo med ločene frakcije, • ostanki kuhanih živil ali hrana s pretečenim rokom uporabnosti ne sodi med

organsko razgradljive ločene frakcije, • časopisni papir je onesnažen s tiskarsko barvo, • lesni ostanki, ki so zaščiteni s površinskimi ali globinskimi zaščitnimi

premazi, niso primerni za kompostiranje.

KAM Z VEČJIMI KOLIČINAMI ZELENEGA ODREZA Poleg zbiranja organsko razgradljivih odpadkov bo (v sodelovanju z izvajalci) zagotovljena tudi predelava oziroma kompostiranje. Različna podjetja v Ljubljani in okolici že izvajajo postopke kompostiranja. Pri izbiri koncesionarja za izvajanje storitve zbiranja biološko razgradljivih odpadkov bo zahtevano tudi to, da ima izvajalec zagotovljeno kompostiranje. Večje količine, ki se bodo morda občasno pojavile v gospodinjstvih ali v proizvodni in storitveni dejavnosti (vrtnarije, družbe za parkovna urejanja, pokopališča, tržnice …), bo možno oddati neposredno v eni izmed kompostarn. Te usluge ne spadajo v okvir storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih bo zagotavljal MOL . O lokacijah kompostarn v Ljubljani in okolici, njihovem obratovalnem času in naslovih teh podjetij bodo uporabniki seznanjeni prek sredstev obveščanja.

30

Kdo bo izvajal storitev prevzema?

Kdaj?

Storitev prevzema organsko razgradljivih ločenih frakcij bo izvajala na javnem razpisu izbrana družba. Ta bo zagotavljala kakovost in stalnost storitve po določilih koncesijskega akta. Za opravljene storitve bo prejemala plačilo, ki se bo plačevalo iz naziva tarife ravnanja z odpadki. Storitev zbiranja v »zelenih posodah« pomeni vrhunec kakovosti storitve ravnanja z odpadki. Zaradi tega bo uvedena kot zadnja (po letu 2003). Kljub temu bodo lahko uporabniki storitev sistema ravnanja z odpadki uporabljali zbirne centre oziroma kompostirali doma.

ZANIMIVO JE VEDETI

Državni predpisi

Poleg določb oziroma standardov in normativov , ki jih bo treba upoštevati pri izgradnji odlagališč ter sanaciji obstoječih, bo bistveno omejena tudi največja določena vsebnost organskih razgradljivih snovi v odpadkih ali rečeno strokovno – največja vsebnost celotnega organskega ogljika (TOC < 5 %). Vsekakor predstavljajo organsko razgradljivii odpadki tisto vrsto ločenih frakcij komunalnih odpadkov, ki bodo morali biti obvezno izločeni iz mase komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje in kompostiranje organsko razgradljivih ločenih frakcij bo nujen ukrep. Že Pravilnik o ravnanju z odpadki (UL RS, št. 84/98) določa popolno prednost postopkov predelave in obdelave komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Nujno bi bilo uvesti kompostiranje in na ta način začeti z izpolnjevanjem zahtev omenjenega pravilnika.

Uporaba produktov

kompostiranja organsko razgradljivih ločenih frakcij

Osnovni produkt kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov je kompost. Kompost, ki je bogat z mnogimi koristnimi mikroorganizmi in sestavinami, se lahko uporablja neposredno kot gnojilo oziroma se iz njega z nadaljnjo obravnavo pridobivajo ustrezne mešanice zemljin za posamezne in točno določene namene uporabe. Razširjenost posebnih in ciljno sestavljenih mešanic substratov oziroma zemljin se odraža tudi v tem, da je v slovenskem prostoru razvita tudi že borza posebno pripravljenih zemljin in kompostov (Informacijski sistem za varstvo rastlin, dostopen na internetu – http://www.bf.uni-lj.si/ag/fito). Določen tržni delež za komposte, ki bodo namenjeni za urejanje javnih zelenih površin, bo omogočila tudi MOL.

31

12 OBLIKOVANJE CENE STORITEV

Katere storitve bodo vključene v ceno

Uvodoma je bilo že navedeno, da bodo v ceni, ki jo bodo plačevala gospodinjstva, vključene tele storitve: • Zbirni centri • Zbiralnice oziroma tako imenovani ekološki otoki • Prevzem ostankov odpadkov • Predelava in obdelava komunalnih odpadkov • Prevzem kosovnih odpadkov • Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev • Prevzem organsko razgradljivih odpadkov z vrtov • Svetovanje na temo komunalnih odpadkov oziroma informacijski

center

NAČIN OBLIKOVANJA CEN STORITEV RAVNANJA IN ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV

Cena storitev bo pokrivala vse stroške ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja, ki jih predstavljamo v tem operativnem programu. V ceno bodo vključeni nespremenljivi in obratovalni stroški celotnega pristopa ter seveda tudi investicijski stroški. S temi sredstvi bomo zagotavljali nove investicije izgradnje potrebnih objektov in naprav ter financirali delo javnega podjetja in storitve koncesionarjev.

Cena storitev se bo delila na:

Sestava cene storitev

ravnanja in odstranjevanja komunalnih odpadkov

1. NESPREMENLJIVI DEL CENE : Predstavlja tisti del stroškov delovanja celotnega sistema (zbirni centri, ekološki otoki, ravnanje s kosovnimi in nevarnimi odpadki iz gospodinjstev in njihovo odstranjevanje), ki ga bodo brez količinskih omejitev enakomerno lahko uporabljala vsa gospodinjstva. Odvisen bo od števila članov posameznega gospodinjstva.

2. SPREMENLJIVI DEL CENE : Odvisen bo od količine ostankov komunalnih odpadkov oziroma od prostornine posode, ki jo uporablja določeno gospodinjstvo (ali več gospodinjstev).

3. KOMUNALNI PRISPEVEK OZIROMA NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA : Namenjen bo izgradnji infrastrukture in drugih nepremičnin, ki bodo v lasti MOL oziroma soinvestitorjev. Plačeval se bo izključno za točno določeno investicijo in bo enkraten (do zaključka investicije).

32

NESPREMENLJIV DEL CENE

Kaj je nespremenljivi del cene

Zakaj nespremenljivi del cene ravnanja z odpadki in

njihovega odstranjevanja

Postopnost uvajanja plačila nespremenljivega dela

Kakšen bo način obračunavanja

Nespremenljivi del celotne cene ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja predstavlja stroške, povezane z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov, ki se zbirajo v sklopu • zbirnih centrov, • ekoloških otokov oziroma zbiralnic, ali pa so povezani z ravnanjem (in odstranjevanjem) • s kosovnimi odpadki, • z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, • z organsko lahko razgradljivimi ostanki z vrtov, • z delovanjem informacijskega centra na temo komunalnih

odpadkov. S temi sredstvi bodo financirane storitve izbranih izvajalcev, in sicer dejanski stroški njihovih investicijskih vlaganj v tehnologije in opremo (premičnine) ter obratovalne stroške, brez morebitnih stroškov odstranjevanja ostankov obdelave ali predelave. Prav vsako gospodinjstvo dnevno proizvaja različne vrste in količine komunalnih odpadkov. Glede na ugotovitve predstavljajo na primer ločene frakcije, kot so papir, steklo, pločevinke in plastenke, prostorninsko znaten del vseh komunalnih odpadkov. Vsekakor pa pomeni njihova predelava ali obdelava bistveno manjši strošek v primerjavi s komunalnimi odpadki. Ločene frakcije oziroma njihova predelava in reciklaža bo po letu 2004 postopno postajala strošek in obveza proizvajalcev ali uvoznikov, embalerjev, trgovcev in zadnjih dobaviteljev. Vsekakor pa mora MOL zagotoviti gospodinjstvom možnost oddaje tovrstnih odpadkov brez količinskih omejitev, zato da bi zmanjšali količine komunalnih odpadkov in znižali stroške odstranjevanja. Podobno velja tudi za druge ločene frakcije, ki se bodo zbirale v zbirnih centrih. Na primer: ovojna embalaža iz kartona ali umetnih mas, ki ostane po nakupu novega pohištva ali tehničnih predmetov, se bo lahko oddala v zbirnem centru. Strošek predelave bodo v bodoče krili proizvajalci. Stroške zbiranja bomo plačevali iz tako imenovanega nespremenljivega dela cene ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja. Nespremenljivi del cene bi lahko tako označili tudi kot neke vrste »naročnino« na celotni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov. Storitve (navedene zgoraj), ki se bodo plačevale v okviru nespremenljivega dela cene, bodo dostopne vsakemu gospodinjstvu, in sicer brez količinskih omejitev in brez potrebnega dodatnega plačila pri oddaji. Nespremenljivi del cene bomo uvajali postopno, skladno z uvajanjem posameznih storitev (glej grafični prikaz časovnega usklajevanja cene). Glede na zasnovo operativnega programa gospodarjenja z odpadki bomo najprej uvedli ceno storitev zbirnih centrov. Ti bodo začeli delovati prvi. Hkrati bomo zagotovili informacijsko službo, sledila pa bo postavitev ekoloških otokov in vseh drugih storitev. Nespremenljivi del cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov bo plačevalo vsako gospodinjstvo, in sicer glede na število članov gospodinjstva. K plačilu nespremenljivega deleža bodo zavezani tudi drugi uporabniki storitev, ki na območju MOL oziroma primestnih občin opravljajo storitveno ali proizvodno dejavnost. Cena bo odvisna od števila zaposlenih. Plačilo bo mesečno po položnici s podrobno razdelitvijo oziroma prikazom nespremenljivega in spremenljivega dela za tekoči mesec.

33

SPREMENLJIVI DEL CENE

Kaj je spremenljivi del cene

Zakaj spremenljivi del cene plačila storitev

Kdaj se bo uvajal nov način obračunavanja cene storitev

Spremenljivi del celotne cene ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja zajema stroške, povezane s komunalnimi odpadki, ki se zbirajo na posameznih prevzemnih mestih. S temi sredstvi se bodo plačevale tele storitve: • prevzem komunalnih odpadkov v posodah (zabojniki),

• postopki predelave in obdelave komunalnih odpadkov,

• odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov na način odlaganja

Opomba: Med postopke odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov spadajo tudi postopki energetske izrabe oziroma sežiga. Glede na to, da tovrstni pristopi še niso časovno opredeljeni, stroški niso vključeni v prikaz projektnih cen. Komunalni odpadki so strošek vsakega gospodinjstva posebej oziroma vsakega povzročitelja komunalnih in njim podobnih odpadkov iz storitvene in proizvodne dejavnosti. Ravnanje s komunalnimi odpadki in odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov pomeni največji strošek v celotnem sistemu. Plačilo teh storitev bo odvisno od količine oziroma prostornine posode, ki jo uporablja posamezen uporabnik, in števila tedenskih oziroma mesečnih odvozov. Torej bo cena odvisna od količine proizvedenih komunalnih odpadkov, ki jih bomo odlagali v normirane posode. Število članov gospodinjstva oziroma članov gospodinjstev, ki imajo skupno prevzemno mesto, bo le osnova za določitev potrebne izhodiščne prostornine. Ponovno je smiselno omeniti, da so normirane količine komunalnih odpadkov na vsakega člana gospodinjstva 40 litrov tedensko. Tričlanski družini bo tako praviloma pripadal zabojnik skupne prostornine 120 litrov ob enkratnem tedenskem praznjenju. Vsekakor bo najmanjša prostornina posode (80 litrov) tudi minimum obračuna spremenljivega dela cene. Seveda je ob zgornjih izhodiščih treba upoštevati to, da se na ekoloških otokih oddajajo ločene frakcije, ki spadajo v sistem ločenega zbiranja (papir, steklo, pločevinke in plastenke). Vsako gospodinjstvo oziroma posamezno prevzemno mesto bo imelo možnost zamenjave posode (večja ali manjša) enkrat letno na osnovi pisnega zahtevka izvajalcu storitve prevzema. Morebitne občasne viške količin komunalnih odpadkov bo možno oddati le v tipiziranih vrečkah prostornine 60 litrov. Najprej bomo zagotovili vse oblike oddaje odpadkov, katerih storitev se plačuje v okviru nespremenljivega dela (zbirni centri, ekološki otoki …). Na ta način bo prav vsakemu povzročitelju komunalnih odpadkov zagotovljena možnost sodelovanja v sistemu ločenega zbiranja in s tem zmanjšanje količin komunalnih odpadkov. Postopnost in prehod na nov način obračunavanja storitev ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja je prikazan v preglednici.

34

OBLIKOVANJE CENE STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI IN ODSTRANJEVANJA OSTANKOV KOMUNALNIH ODPADKOV Opomba: Odstotni deleži in vse grafične primerjave izhajajo iz projektnih cen!

Primerjava cene izhaja iz raziskav sestave in količin komunalnih in njim podobnih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti, kjer predstavljajo ločene frakcije 38,5 % (prostorninski delež) in komunalni odpadki 61,5 %.

Spremenljivi del cene Vrsta storitve Odstotni delež celotne cene Odstotni delež celotne cene

skupaj

Prevzem komunalnih odpadkov 20,9 %

Predelava in/ali obdelava komunalnih odpadkov 44,0 %

Odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov 9,1 %

74,0 %

Nespremenljivi del cene Vrsta storitve Odstotni delež celotne cene Odstotni delež celotne cene

skupaj

Informacijska služba 1,6 %

Ekološki otoki 5,7 %

Zbirni centri 4,6 %

Prevzem in obdelava kosovnih odpadkov 6,7 %

Predelava in obdelava odpadkov z vrtov 4,1 %

Prevzem in odstranjevanje nevarnih odpadkov 3,3 %

26,0 %

0

25

50

75

100

odstotni deleži c

ene storitv

e

Oblikovanje cene storitev ravnanja in odstranjevanja komunalnih odpadkov v

odstotnih deležih

informacijski center nevarni odpadki bio-odpadki

kosovni zbirni centri eko-otoki

prevzem odpadkov predelava/obdelava odlaganje

SPREMENLJIVI DEL CENE

NESPREMENLJIVI DEL CENE

35

KOMUNALNI PRISPEVEK OZIROMA NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

Namen komunalnega

prispevka oziroma nadomestila za uporabo

stavbnega zemljišča

Investicije v nepremičnine

Način obračuna

Storitve ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja bodo opravljali izvajalci, ki bodo ali javno podjetje ali na javnem razpisu izbrani koncesionarji. S spremenljivim in nespremenljivim delom cene storitev se bodo pokrivali investicijski in obratovalni stroški izvajalcev. Kot investicijski stroški s bodo priznavali izključno vložki izvajalcev v tehnologije, opremo in tehniko, torej v PREMIČNINE. Investicije v NEPREMIČNINE, kot so nakup zemljišč, komunalna opremljenost, objekti, tehnologije idr., kar se šteje med nepremičnine (na primer sistem odplinjevanja in odvodnjavanja na odlagališču nenevarnih odpadkov), bodo v lasti MOL oziroma primestnih občin, ki bodo v nepremičnine sovlagale. Gre za nepremičnine, ki so pogoj za začetek izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja. S temi sredstvi bomo zagotovili : • zbirne centre (zemljišča, komunalno opremljenost, cestno infrastrukturo, gradbeni

del centra), • ekološke otoke (zagotovitev ustreznih zemljišč, opremljenost teh površin, na

primer tlakovanje, ograditev …), • predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov (zemljišče, komunalno

opremljenost, objekti za postavitev tehnologij in tehnike mehansko-biološke predelave in obdelave odpadkov ...),

• odlaganje in sanacijo odlagališča (izgradnja odlagališča nenevarnih odpadkov z vsemi ukrepi za okolju neškodljivo delovanje vključno s postopki sanacije po prenehanju obratovanja).

Gre za namenska sredstva, ki se bodo obračunavala ločeno od mesečnih stroškov storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja (spremenljivi in nespremenljivi del cene). Sredstva se bodo obračunavala le za točno določene investicije, ki se bodo financirale iz tega naslova.

36

Opomba grafičnega prikaza: Komunalni prispevek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je prikazano kot celota z namenom, da bi prikazali odstotno razmerje med posameznimi investicijami. Obračun se bo izvajal namensko za točno določeno investicijo v posameznem časovnem obdobju in za vsako investicijo ločeno.

KOMUNALNI PRISPEVEK OZIROMA NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

Opomba: Namenska sredstva, ki se obračunavajo izključno za točno določene investicije Vrsta investicije Odstotni deleži posameznih investicij Odstotni deleži v primerjavi z

nespremenljivim in spremenljivim delom cene

Ekološki otoki 10,7 % 3,1 %

Zbirni centri 16,9 % 4,9 %

Predelava in obdelava komunalnih odpadkov 25,4 % 7,3 %

Odlaganje ostankov in zapiranje odlagališča 46,9 % 13,5 %

0

20

40

60

80

100

Komunalni prispevek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega

zemljišča

eko-otoki

zbirni centri

odlaganje in sanacijaodlagališča

predelava in obdelava

37

Opomba: Vrednosti cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov, temeljijo na osnovi projektnih vrednosti. Nespremenljivi in spremenljivi stroški so prikazani kot mesečni strošek za tričlansko gospodinjstvo. Komunalni prispevek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (oznaka – k.p.) je na grafu prikazan kot negativna vrednost. Gre za informativni način prikaza, saj se ta prispevek ne bo plačeval v okviru mesečnega obračuna ravnanja s komunalnimi odpadki, temveč v enkratnem znesku letno (z ločeno položnico za obdobje enega leta). Na grafičnem prikazu je prikazan kot mesečni strošek tričlanskega gospodinjstva.

2001

2002

2003

2004

2005

2006

-50

0

50

100

150

200

Usklajevanje cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih

odpadkov(informativna mesečna cena storitev za tričlansko družino )

obstoječi način zbirni centri ekološki otoki

biološki odpadki kosovni odpadki nevarni odpadki

informacijska služba prevzem komunalnih odpadkov obdelava in predelava

odlaganje k.p.-zbirni centri k.p.-eko-otoki

k.p.-obdelava k.p.- regijsko odlagališče

MESEČNA NAROČNINA RTV SLO

MESEČNA NAROČNINA NA ČASOPIS

38

ČASOVNO USKLAJEVANJE CENE STORITVE RAVNANJA IN ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV

2001

2002

- dva zbirna centra - začetek dela

informacijske službe

- uvedba komunalnega prispevka

(dva zbirna centra, informacijska služba)

2003 - dva dodatna zbirna

centra - ekološki otoki

- predelava in obdelava kosovnih odpadkov

- komunalni prispevek (dva zbirna centra, ekološki otoki, predelava in obdelava komunalnih

odpadkov)

S postopnim uvajanjem posameznih storitev sistema ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov se bo postopno usklajevala tudi cena storitev. V letu 2001 je predviden nov način obračuna tarife za ravnanje s komunalnimi odpadki in za odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov, ki bo nadomestil sedanji način obračuna. Dosedanji način obračuna je temeljil na površini stanovanjskega, storitvenega ali proizvodnega objekta. Operativni program gospodarjenja z odpadki predvideva postavitev dodatnih štirih zbirnih centrov. S tem bomo zagotovili možnost oddaje ločenih frakcij predvidoma že konec leta 2001. V letu 2002 bosta postavljena dva zbirna centra, izgradnja dodatnih dveh pa je predvidena za naslednje leto. Obratovanje zbirnih centrov bo povečalo kakovost storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Zbirni centri bodo dostopni vsem gospodinjstvom. Z uvedbo te nove storitve pa bo uveden tudi drugačen način obračuna – delitev na nespremenljive in spremenljive stroške. Spremenljivi del cene se bo še vedno obračunaval na način, ki ga uvajamo v letu 2001. Nov način ravnanja s komunalnimi odpadki bo zahteval tudi ustrezno in stalno obveščanje vseh gospodinjstev oziroma uporabnikov storitev. Ker pomeni to določene stroške, bo v nespremenljivem delu cene storitev obračunana tudi ta storitev. Izgradnja zbirnih centrov bo zahtevala določena nova investicijska vlaganja. Zato bo uveden tudi namenski komunalni prispevek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se bo plačeval ločeno od plačila mesečnih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov. Postavitev dodatnih dveh zbirnih centrov je predvidena za leto 2003. Skladno s tem bo tudi v tem letu še vedno predviden komunalni prispevek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za zbirne centre. Državna zakonodaja in pravilniki predvidevajo po letu 2004 zmanjšanje organsko lahko razgradljivih snovi v odpadkih, ki se trajno varno odlagajo oziroma odstranjujejo. Operativni program predvideva postopke mehansko-biološke predelave in obdelave odpadkov pred njihovim odlaganjem. Dejavnosti za zagotovitev teh postopkov se bodo začela v letu 2003 in bodo trajala predvidoma tudi v letu 2004. Skladno s tem bo višji tudi delež komunalnega prispevka oziroma nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Bistvena novost bo postopno uvajanje zbiranja ločenih frakcij (papir, steklo, plastenke in pločevinke) – ekološki otoki oziroma zbiralnice. V prvi fazi bo zagotovljenih okvirno 800 zbiralnic. Njihovo število bomo postopno povečevali in na ta način povečali njihovo dostopnost. Novost bo tudi predelava in obdelava kosovnih odpadkov, ki se danes odlagajo na odlagališču Barje. Stroški predelave bodo vračunani v nespremenljivi del cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki.

2004 - nov način obračuna stroškov za ravnanje in

odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov

- ravnanje in odstranjevanje nevarnih

odpadkov

- komunalni prispevek

V letu 2004 bo vsem uporabnikom storitev zagotovljena možnost ločenega zbiranja ter s tem zmanjšanje količine komunalnih odpadkov. To pomeni tudi prehod na nov način obračuna ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja – uvedba spremenljivega dela cene. Dotedanji oziroma obstoječi način obračuna ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja bo nadomestil nov način. Način obračuna spremenljivega dela je že bil podrobno predstavljen. V nespremenljivem delu cene bodo ločeno prikazani tudi stroški ravnanja z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev in njihovega odstranjevanja. Investicije v izgradnjo odlagališča nenevarnih odpadkov, ki so bili do tega leta vračunani v dosedanjo ceno ravnanja in odstranjevanja, se bodo v bodoče financirale iz sredstev,

39

oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega

zemljišča (predelava in obdelava kom.odpadkov,

odlagališče in sanacija po zaprtju, regijsko odlagališče)

2005 - predelava in obdelava

organsko lahko razgradljivih odpadkov

pridobljenih s komunalnim prispevkom oziroma nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Ta del prihodkov ne bo namenjen le izgradnji odlagališča, temveč tudi za stroške sanacije po prenehanju obratovanja oziroma zaprtju. Del teh sredstev se bo namenjal tudi za sovlaganje v regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov. Spremembe v letu 2005 bodo izključno v uvajanju postopkov predelave in obdelave organsko razgradljivih ločenih frakcij oziroma organsko lahko razgradljivih odpadkov. Ne gre le za odpadke, ki so opredeljeni kot odpadki z vrtov. Tovrstni odpadki se pojavljajo tudi kot ostanek različnih predelav in obdelav drugih vrst odpadkov, ki se štejejo za komunalne odpadke (na primer organski del predelave usedlin v cestnih požiralnikih in zbiralnikih, organski ostanki čistilnih naprav, odpadki s pokopališč idr.). Omeniti velja, da bo ločeno zbiranje odpadkov z vrtov na prevzemnem mestu potekalo izključno na pisno zahtevo uporabnika in proti dodatnemu plačilu. V poglavju o ravnanju z organsko lahko razgradljivimi odpadki smo navedli, da bo ta oblika ločenega zbiranja uvedena nazadnje.

KAKO BOMO LAHKO VPLIVALI NA VIŠINO SPREMENLJIVEGA DELA CENE ?

Predstavili smo način oblikovanja cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov, njihovo postopno oziroma časovno prilagajanje glede na uvajanje novih storitev ter predlog za obračun komunalnega prispevka oziroma nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Z uvedbo zbirnih centrov ter ekoloških otokov bo vsakemu uporabniku zagotovljena možnost oddaje določenih vrst ločenih frakcij. Sodelovanje v pristopu ločenega zbiranja bo omogočilo zmanjšanje količin komunalnih odpadkov. Tudi z obveščanjem, izobraževanjem in spodbujanjem uporabnikov bomo skušali doseči sodoben način gospodarjenja s komunalnimi odpadki.

40

Legenda: A Razmerje med odstotnim prostorninskim deležem komunalnih odpadkov (61,5 %) in deležem ločenih frakcij, ki se zbirajo

na ekoloških otokih (38,5 % – papir, steklo, pločevinke in plastenke). Sestava odpadkov temelji na analizah, ki so bile opravljene za področje Ljubljane (vir: Snaga).

B Celotna cena ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja. Ravnanje z ločenimi frakcijami je vračunano v nespremenljivi del cene (modro). Višina spremenljivega dela cene je torej odvisna le od količine komunalnih odpadkov (sivi del stolpca A).

C Če se odpadki ne zbirajo ločeno, se prostornina komunalnih odpadkov poveča na račun ločenih frakcij (papir, steklo,

pločevinke in plastenke). D Nespremenljivi del cene ostaja nespremenjen. Na račun povečane prostornine komunalnih odpadkov se sorazmerno

poveča tudi spremenljivi del cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja.

A B C D

-50

-25

0

25

50

75

100

125

odstotni deleži

Cena storitev v primerjavi s prostornino komunalnih odpadkov

komunalni odpadki ločene frakcije

prevzem predelava in obdelava

odstranjevanje fiksni stroški ravnanja z odpadki

KOMUNALN

I ODPA

DKI

SPREM

ENLJ

IVI D

EL CENE

KOMUNALN

I ODPA

DKI

SPREM

ENLJ

IVI

DEL

CEN

E

41

13 ORGANIZACIJSKA ZASNOVA

Subjekti, ki bodo sodelovali v celotni organizaciji ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovega odstranjevanja, so:

• Mestna uprava

• Služba gospodarjenja z odpadki

• Organi in službe mestne uprave

• Izvajalci storitev

• Uporabniki storitev

Vloga mestne uprave in organov in služb mestne uprave je znana, tako da bomo podrobneje predstavili organizacijsko zasnovo izvajalcev storitev ter odnose med uporabniki, izvajalci in službo gospodarjenja z odpadki.

SLUŽBA GOSPODARJENJA Z ODPADKI

Delovna področja službe gospodarjenja z odpadki

Služba gospodarjenja z odpadki bo v sodelovanju z drugimi mestnimi organi, zavodi in službami ali v okviru drugih oblik sodelovanja izvajala tele naloge: • vodi izvedbo operativnega programa gospodarjenja z odpadki ter usklajuje delo in

drugačne oblike sodelovanja mestnih organov, zavodov in služb, povezanih z uvajanjem programa,

• pripravlja razvojne, programske in projektne rešitve za obvezne lokalne javne in koncesionarske službe ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja,

• spremlja in nadzira njihovo izvajanje, • sodeluje pri postopkih javnih razpisov, • je soglasjedajalec za tehnologije in objekte ravnanja z odpadki, • predlaga standarde in normative za ravnanje z odpadki in njihovo odstranjevanje, • opravlja strokovna opravila v zvezi z podeljevanjem koncesij in izbiro

koncesionarjev za področje ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja, • pripravlja strokovne podlage in mnenja s področja ravnanja z odpadki in njihovega

odstranjevanja, • izdaja dovoljenja, soglasja, informacije in mnenja s področja ravnanja z odpadki in

njihovega odstranjevanja, • skrbi za izvajanje raziskav za potrebe MOL in pospešuje mladinsko raziskovalno

delo na področju ravnanja z odpadki, • skrbi za izobraževanje in obveščanje uporabnikov storitev služb ravnanja z

odpadki.

IZVAJALCI STORITEV RAVNANJA IN ODSTRANJEVANJA

KOMUNALNIH ODPADKOV

Predvideli smo delitev izvajalcev in storitev na: 1. obvezne lokalne javne službe – javno podjetje Snaga, d.o.o. 2. obvezne lokalne javne službe - koncesija (partnerstvo med javnim in

zasebnim sektorjem)

42

Določila državne zakonodaje

Zakon o varstvu okolja

Zamisel o delitvi storitev na obvezne in koncesionarske službe izhaja predvsem z vidika zagotavljanja pospešenega uvajanja operativnega programa gospodarjenja z odpadki v izvajanje. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja (odlaganja) njihovih ostankov bo javno podjetje Snaga pod pogoji pravnih aktov. Na podlagi 3. in 7. člena ZGJS (UL RS, št. 32/93) mora lokalna skupnost vzpostaviti obvezne lokalne javne službe, za katere je potrebno določiti organizacijsko in prostorsko zasnovo, vrsto in obseg storitev ter njihovo prostorsko razporeditev, pogoje za zagotavljanje in uporabo dobrin, pravice in obveze uporabnikov, vire financiranja, vrsto in obseg objektov in naprav ter druge elemente. Skladno z določili 26. člena ZVO (Ur. list RS, št. 32/93), štejejo kot obvezne lokalne javne službe: služba ravnanja s komunalnimi odpadki, služba odlaganja ostankov komunalnih odpadkov in javna snaga in čiščenje javnih površin. Glede na določila 4. točke 4. člena PRO (UL RS, št. 84/98) je kot ravnanje z odpadki opredeljeno zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. Kot delovno področje obvezne lokalne javne službe smo opredelili ravnanje s komunalnimi odpadki in odstranjevanje (odlaganje) ostankov komunalnih odpadkov oziroma ostankov predelav in obdelav. Izvajanje operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov bo zahtevalo izjemna investicijska vlaganja. Način investicijskih vlaganj, ki je podan v Strategiji ravnanja z odpadki v ljubljanski regiji, ne omogoča hitre (obdobje petih let) izvedbe operativnega programa gospodarjenja z odpadki. Dejstvo je, da višina letnega proračun MOL ne omogoča takšnega načina vlaganj. Zato smo pripravili program, ki je zasnovan na partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem – koncesije.

GLAVNE PREDNOSTI, KI JIH JAVNI UPRAVI PRINAŠA

PARTNERSTVO MED JAVNIM IN ZASEBNIM SEKTORJEM Corinne Namlard-posredovanje francoskih izkušenj v svetu

Zmanjšanje proračunskih bremen

»Value for money«: protivrednost vloženega

denarja

FINANČNE IN PRORAČUNSKE PREDNOSTI Partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem javni upravi včasih dopušča razvijanje projektov z malo ali brez uporabe lastnih sredstev, saj lahko posega po zasebnih sredstvih. Strošek storitve je v številnih primerih mogoče prenesti na uporabnike (plačilo storitev ravnanja in odstranjevanja odpadkov, poraba vode…), pri čimer se jim obračuno ceno, ki je blizu dejanskim stroškom, s pomočjo kampanje sprejemljivosti-delo, ki ga mora opraviti javna uprava. Nekateri projekti, ki so finančno rentabilni, omogočajo celo ustanavljanje novih virov z deljenjem dobička med izvajalcem storitev in javno upravo. Projekt je tako možno razviti, ne da bi povečali breme dolga ali prizadeli mestni proračun. Javni viri so torej razpoložljivi za druge namene, kot na primer šolstvo ali zdravstvo. Podoba države, to je njena uvrstitev na lestvici, je boljša in ji omogoča dostop do manj dragih trgov kapitala in s tem lažje privablja investitorje. Poleg zmanjšanega obremenjevanja proračuna, pa uporaba dobrih finančnih konstrukcij v partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem, v primerjavi s finančno konstrukcijo javnih naročil, pod pogojem, da jo uporabljamo za ustrezne projekte, dopušča optimiranje projektov in povečanje donosa za dano investicijo. Te prednosti se kažejo v naslednjih elementih: • boljše povezovanje in sinergija med fazami snovanja, konstrukcije in operativneo

fazo, pod pogojem, da imamo za vse tri faze en sam javen razpis;

43

Optimalna porazdelitev in prenos dela rizikov na

zasebni sektor

Realističen razvoj in obvladovanje stroškov

Ekonomske in socialne

koristi

Hitra realizacija in zanesljivost izvedbe projekta,

ki spodbuja gospodarski razvoj

Dostop do finančnih trgov in razvoj lokalnega finančnega

trga

Socialne prednosti: izboljšanje javnih storitev

• inovativna zasnova, reinženiring in učinkovito upravljanje; • poudarek na kakovosti storitev, ki jih prejema uporabnik oziroma stranka; • način obravnavanja, ki skuša zmanjšati zmanjšati skupne stroške projekta tekom

njegove celotne življenske dobe (investicija+vzdrževanje+delovanje); • boljša izraba kapitala in ustvarjanje dodatnih prihodkov.

Finančna konstrukcija v okviru partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem temelji na usklajeni razporeditvi rizikov, potem ko so bili le-ti že identificirani in omogoča, da jih določen del prenesemo na zasebnega izvajalca, če ga je lažje nadzorovati kot javno upravo. Javna uprava lahko tako precej zmanjša svojo izpostavljenost rizikom (čeprav je potrebno, da nekatere ohrani), pri čemer pa si kljub vsemu zagotovi optimiranje projekta na tem področju. Finančna konstrukcija v partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem javni upravi omogoča, da boljše oceni realne stroške projekta. Natančna in realna ocena stroškov je nujna tudi za samo projekcijo projekta, saj pomaga pritegniti financerje v obliki kapitala in posojil. Z njeno pomočjo se lahko v veliki meri izognemo odklonom v stroških projekta, ki so pogosti zlasti pri javnih naročilih za infarstrukturo.S prenosom odgovornosti na konzorcij, zasebnega partnerja v partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem, se lahko izognemo tudi podcenjevanju realnih stroškov ex ante in hkrati okrepimo spoštovanje teh stroškov, saj so konstruktor, financer in upravljalec, solidarni. Ekonomske in socialne koristi morajo ostati v središču interesov partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, predvsem zato, ker se bo projekt v veliki meri financiral iz prihodkov, ki bodo izšli iz njegove rabe, zato mora biti zasnovan tako, da bo zagotovljena najboljša storitev za najboljšo ceno. Ki bo lahko zadovoljila čim večje število strank oziroma uporabnikov storitev. Načelo, ki se skriva pod pojmom partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, temelji na dejstvu, da javna uprava ostaja odgovorna za storitve, ki jih posreduje svojim državljanom, vendar pa ni nujno odgovorna tudi za same investicije. Tako se lahko javna uprava s pomočjo finančne konstrukcije v obliki partnerstva med javnim in zasebnim razbremeni investicij in se posveti predvsem nadzoru kakovosti storitev, medtem ko zasebni operater, ki mu je to poklic, išče možnosti optimiranja svojih investicij, da bi lahko zagotovil zahtevno kakovost. Ker pa uporabnik kasneje postane stranka, bo moral upravljalec slejkoprej optimirati kakovost ponujenih storitev. Če je bil projekt ocenjen kot družbi koristen, lahko njegova postavitev v obliki parnerstva med javni in zasebnim na krajši čas omogoči pospešitev njegove dokončne uresničitve. Na tej stopnji je odločitev v veliki meri odvisna od razpoložljivosti proračunskih virov, kar pa je lahko seveda tudi razlog za njegovo odložitev na kasnejši čas. V tem primeru dobi projekt bolj politične razsežnosti. S tem ko pospešujemo uresničevanje projektov, omogočamo tudi pospeševanje modernizacije gospodarstva. Razvoj infrastruktur in uvajanje novih tehnologij sta hitrejša. Uporaba zasebne oblike financiranja zasebne oblike financiranja pri takih projektih ima tudi popolnoma pozitiven makroekonomski finančni učinek za države, ki doživljajo hiter razvoj. Njihov dostop do mednarodnih finančnih trgov se izboljša. Zasebna oblika financiranja omogoča pravočasno razvijanje lokalnega finančnega trga. Če javni upravi omogočimo boljšo identifikacijo stroškov in zmanjšanje proračunskih izdatkov, ji velike projektne konstrukcije partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem dopuščajo boljšo koncentracijo virov za financiranje tistega dela projekta, ki ga more zagotavljati sama, a ni rentabilen. Predvsem pa sprostijo finančne vire za druge javne storitve, za katere partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem sploh ni možno, ali pa je možno samo v zmanjšani obliki (zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo itd.). Javna uprava lahko svoja sredstva in energijo tako močneje usmeri na socialne naloge. Partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem omogoča prihod strokovnjakov z mednarodnimi izkušnjami kot so konstruktorji, operaterji, inženirji, finančniki, pravniki, itd. Te izvedence visokega ranga najdemo tako tako ob boku zasebnega partnerja, kot tudi

44

interno in kot svetovalce javne uprave. Na ta način prihaja do pomembnega transferja tehnologije, znanja in izkušenj, kar se kaže na številnih področjih kot so na primer: • konstrukcija in sistemi izkoriščanja oz. gospodarske rabe (pomuditi je mogoče

najsodobnejše tehnologije in tehnike, možna je prilagoditev lokalnim danostim); • upravljanje projekta in gospodarske rabe; • finančni inženiring; • instutucionalni inženiring, itd. Transfer tehnologije ter znanja in izkušnje se prenaša naprej na lokalna podjetja, ki neposredno sodelujejo pri projektih, kot tudi na vsa ostala lokalna podjetja, pa tudi na upravo, ki spremlja projekt, na lokalne finančne organizacije itd. Pomemben faktor je prav gotovo izobraževanje lokalne delovne sile. Predvsem je potrebno rehabilitirati pojem partnerja. Seveda imajo vsi svoje cilje, ki ne morejo (in tudi ne smejo) biti enaki. Obstaja pa tudi skupni cilj, to je, na najboljši možen način in z najmanjšimi stroški zagotoviti javno infrastrukturo ter storitve in zagotoviti njeno gospodarsko rabo na način zagotavljanja najboljših možnih storitev. Obstaja torej skupen objektiven interes po izvedbi projektov javnih storitev in po njihovem delovanju na predviden način.

14 ZAKLJUČKI

Nacionalni program varstva okolja

Državna zakonodaja

Pravilnik o odlaganju odpadkov

Odlaganje komunalnih odpadkov je v Sloveniji še vedno prevladujoč in v večini primerov edini način ravnanja in odstranjevanja komunalnih odpadkov. Tudi nacionalna strategija ravnanja s komunalnimi odpadki navaja možnost odlaganja, vendar le ostankov komunalnih odpadkov, ki so predhodno obdelani oziroma ostankov ločenega zbiranja. Osnovni cilj je zmanjšanje deleža organsko lahko razgradljivih snovi v največji možni meri. Poleg navedenega so predvidena le regijska odlagališča s ciljem, povezovanje večjega števila lokalnih skupnosti. To pomeni bistveno zmanjšanje investicijskih in obratovalnih stroškov, kakor tudi znižanje stroškov po prenehanju obratovanja. NPVO (Nacionalni program varstva okolja) daje največji poudarek tako imenovanemu zmanjševanju količin odpadkov na izvoru, ločenemu zbiranju in snovni predelavi ločenih frakcij (reciklaži), energetski izrabi oziroma sežigu odpadkov, ter kot slednje odlaganju oziroma deponiranju. Struktura NPVO, kot tudi okoljska pristopna strategija, temelji na načelih trajnostnega razvoja, ki predpostavlja vključitev varovanja okolja v politiko vseh sektorjev gospodarskega razvoja v Sloveniji. Z vidika denarnih virov, za uresničevanje nacionalnega programa, je v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije predvideno 1,5 odstotka BDP letno. Približno dve tretjini sredstev naj bi prispevali javni viri. V letu 1993 je stopil v veljavo Zakon o varstvu okolja (UL RS, št.32/93), ki podaja le osnovne usmeritve na področju ravnanja z odpadki ter odstranjevanja ostankov odpadkov. Dopolnitve državne zakonodaje, ki so nastale v zadnjih nekaj letih, zahtevajo drugačne in predvsem učinkovitejše pristope ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov. • Pravilniku o ravnanju z odpadki (UL RS, št. 84/98); • Pravilniku o odlaganju odpadkov (UL RS, št. 5/2000); • Pravilniku o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UL RS, št.

104/2000).

Ministrstvo za okolje in prostor je že konec leta 1998 izdalo Pravilnik o ravnanju z odpadki in leta 2000 Pravilnik o odlaganju odpadkov. Navedeni predpisi so skladni z

45

Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno

embalažo

evropsko zakonodajo. S tem je izjemno omejena tudi največja dovoljena količina celotnega organskega ogljika v ostankih komunalnih odpadkov, ki jih bodo odlagali. Odlagati (od leta 2010) bo dovoljeno le predelane in obdelane komunalne odpadke, kar pomeni, da bo vsebnost skupnega organskega ogljika v ostankih komunalnih odpadkov manjša od 5 % (TOC < 5 %). Pravilnik dopušča izjeme, in sicer bo dovoljeno odložiti odpadke z večjo vsebnostjo TOC le v primeru, da njihova kurilna vrednost (Hu) ne presega 6.000 kJ / kg suhe snovi. Predvideno je postopno zmanjševanje vsebnosti celotnega organskega ogljika (TOC) v ostankih komunalnih odpadkov, in sicer:

• po 31. decembru 2001 na 20 utežnih odstotkov TOC, • po 31. decembru 2004 na 10 utežnih odstotkov TOC, • po 31. decembru 2009 na 5 utežnih odstotkov TOC. Pravilnik o odlaganju tudi določa tri vrste odlagališč: • odlagališča nenevarnih odpadkov, • odlagališča inertnih odpadkov, • odlagališča nevarnih odpadkov. Odlagališča morajo biti praviloma ločena in morajo glede na vrsto izpolnjevati tehnično opremljenost ter predpisane načine odlaganja in nadzora. Izjemoma je možno odlaganje več vrst odpadkov na istem odlagališču pod pogojem, da so odlagalna polja za posamezne vrste odpadkov med seboj ločena. Vse druge zahteve, standardi in predpisi so enaki kot za ločena odlagališča. Na ta način želi ministrstvo za okolje in prostor zagotoviti zmanjšanje količin ostankov komunalnih odpadkov, ki se odlagajo, in s tem tudi zmanjšanje emisij (plini, izcedne vode) iz deponij (novih ali obstoječih) ter zagotoviti ločeno zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Tako se bo zagotavljala največja možna stopnja predelave in reciklaže. Novost državne zakonodaje je Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je stopil v veljavo konec meseca novembra leta 2000. Pravilnik določa pravila ravnanja in druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Določbe pravilnika veljajo za vso embalažo, ki se daje v promet, in vso odpadno embalažo, ki nastane v industriji, obrti, trgovini, storitvenih in drugih dejavnostih, gospodinjstvih ali drugod. Prav zaradi določil navedenega pravilnika daje operativni program gospodarjenja z odpadki največji poudarek izločevanju ločenih frakcij iz komunalnih odpadkov. Končni uporabnik (npr. gospodinjstva) mora odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, zbirati, hraniti in prepuščati ali oddajati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov. Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je po določilih pravilnika prepovedano prepuščati ali oddajati kot komunalni odpadek izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. To pomeni, da si bo morala storitvena in proizvodna dejavnost zagotoviti lasten sistem ravnanja z odpadno embalažo, in sicer najpozneje do sredine leta 2003. Pomemben mejnik v ravnanju z embalažo in odpadno embalažo predstavlja 1. januar 2003. Od tedaj naprej bodo po določilih pravilnika morali proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci embalažo brezplačno jemati nazaj in si v ta namen urediti poseben prostor. Prav tako bodo morali zagotoviti zbiranje, ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje odpadne embalaže skladno s tem pravilnikom do 1. januarja 2004 oziroma najpozneje do 30. junija 2003 skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki se šteje kot komunalni odpadek. V letu 2007 mora biti pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, zagotovljeno:

46

• da se predela najmanj 50 % ali največ 65 % skupne mase odpadne embalaže in • da se od te predelane embalaže reciklira najmanj 25 % in največ 45 % skupne mase

materialov, od tega najmanj 15 % mase posameznega materiala (papir in lepenka, plastika, les, kovine, steklo in sestavljeni materiali).

Torej bo tudi predelava in reciklaža odpadne prodajane ali sekundarne embalaže, ki se šteje kot komunalni odpadek in nastaja v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti in se zbira v sklopu ločenih frakcij komunalnih odpadkov, strošek proizvajalcev, uvoznikov, embalerjev, trgovcev in zadnjih dobaviteljev.

ODLAGALIŠČE NENEVARNIH ODPADKOV BARJE

Na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje se odlagajo nenevarni odpadki s področja MOL ter občin Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani, Ig, del Medvod, Škofljica, Velike Lašče, vključno z občino Vodice, Kamnik in Komenda. Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje je že danes regijsko odlagališče. Na podlagi podatkov Javnega podjetja Snaga Ljubljana o prevzetih količinah komunalnih odpadkov za leto 1999 se je odložilo sledeče količine odpadkov:

Vrsta odpadkov

Prostornina odpadkov v razsutem stanju 1999 (m3 / leto)

1 Gospodinjski odpadki 1.300.000 2 Odpadki iz industrije, obrti in trgovine 300.000 3 Kosovni odpadki 55.000 4 Gradbeni odpadki 60.000

Skupaj 1.715.000

Učinek ravnanja s komunalnimi odpadki na potrebe po odlagalnem

prostoru

Ocenjuje se, da znaša potreba po odlagalnem prostoru na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje vsaj 300.000 m3 letno. Zmogljivost še nezgrajenega enotnega IV. in V. odlagalnega polja odlagališča Barje znaša okoli 1.450.000 m3 (vir: IBE, d. d., december 2000). Obstajata dva scenarija:

Scenarij A temelji na predpostavki, da prevzete količine odpadkov Javnega podjetja Snaga Ljubljana ne bodo padle oz. da bodo potrebe po odlagalnem prostoru stalno okoli 300.000 m3 letno; vse prevzete odpadke pa se bo izključno odlagalo. Po scenariju A bodo zmogljivosti enotnega IV. in V. odlagalnega polja odlagališča Barje zadoščale za 5 let oz. bodo zapolnjene leta 2006. Scenarij B predvideva snovno izrabo komunalnih odpadkov, kar bo doseženo s temile sistemi:

• Izgradnja in oprema skupno okoli 1200 zbiralnic (ekootokov) za ločeno zbiranje ločenih frakcij (papir, karton, steklo, plastika, kovine).

• Izgradnja in oprema dodatnih štirih zbirnih centrov, poleg že obstoječega na odlagališču Barje, za zbiranje uporabnih odpadkov, ki jih na urejena mesta pripeljejo povzročitelji odpadkov sami.

• Zgraditev strojno-ročne sortirnice za snovno izrabo:

– preostanka gospodinjskih odpadkov, – odpadkov iz industrije, obrti in trgovine (embalaža ipd.), – kosovnih odpadkov gospodinjstev (ločeno zbiranje 2-krat letno).

47

Pri ekoloških otokih je ocenjeno, da bo letno ločeno zbranih okoli 200 m3 ločenih frakcij na ekootok, pri zbirnih centrih na obrobju oz. v okolici Ljubljane po 15.000 m3 ločenih frakcij letno, pri zbirnem centru odlagališča Barje pa 40.000 m3 ločenih frakcij letno. Po opisanem scenariju B se bi letne potrebe po odlagalnem prostoru postopno znižale s sedanjih 300.000 m3 na 113.000 m3 letno od 2005 dalje, ko bodo v celoti delovali navedeni sistemi zbiranja in snovne izrabe odpadkov. Razpoložljivi odlagalni prostor enotnega IV. in V. odlagalnega polja odlagališča Barje bi zadostoval za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov 9 let oz. do vključno leta 2009.

RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI IN ODSTRANJEVANJE

OSTANKOV KOMUNALNIH ODPADKOV V OKVIRU REGIJSKE POVEZAVE

Dejavnosti v obdobju do ustanovitve regije

Dejavnosti v okviru širšega

regijskega sodelovanja

Ljubljansko odlagališče nenevarnih odpadkov Barje je že danes regijsko odlagališče, saj se, poleg odpadkov s področja MOL, odlaga tudi odpadke s področja še enajstih lokalnih skupnosti. Zaradi geografskih, prostorskih in okoljskih značilnosti, Ljubljana ne more zagotoviti še enega regijskega odlagališča. Zato bo potrebno v prihodnosti iskati rešitve odstranjevanja odpadkov v okviru regijskega pristopa skupaj z vsemi sodelujočimi občinami. V obdobju do ustanovitve širše regije mora Mestna občina Ljubljana, skupaj z lokalnimi skupnostmi, ki bodo sovlagale v predlagani sistem ravnanja in odstranjevanja komunalnih odpadkov, zagotoviti: • uvajanje in izvajanje dejavnosti, ki jih predlaga operativni program

ravnanja s komunalnimi odpadki in odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov;

• predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov pred postopki odstranjevanja na način odlaganja;

• začasno skladiščenje ločenih frakcij komunalnih odpadkov; • strokovne podlage za preučitev možnosti energetske izrabe ostankov

komunalnih odpadkov na območju MOL. Mestna občina Ljubljana mora v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, takoj pričeti z dejavnostmi ustanavljanja širše osrednje slovenske regije. Regijsko sodelovanje mora zagotoviti: • poenoten sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in ločenimi

frakcijami (predvsem v smislu določitve standardov kakovosti ločenih frakcij in produktov obdelave komunalnih odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov);

• lokacijo za izgradnjo regijskega odlagališča nenevarnih odpadkov najkasneje do konca leta 2004;

• začetek dejavnosti za izgradnjo objektov in naprav odstranjevanja ostankov komunalnih odpadkov na način energetske izrabe (sežig) v okviru regije.