Raziskujem

SLOVENIJO 9

Helena Verdev

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 1 5.4.11 11:58

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

913(497.4)(075.2)(0.034.2)

VERDEV, Helena Raziskujem Slovenijo 9. [Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole] [Elektronski vir] / Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Igor Šinkovec, tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - 1. elektronska izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Rokus Klett, 2014

ISBN 978-961-271-465-9

274485248

Helena Verdev

Raziskujem SlovenijoUčbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole

Urednik: Vasja KožuhStrokovni pregled: recenzenti dr. Karel Natek, dr. Darko Ogrin, dr. Marijan M. Klemenčič,

dr. Tatjana Resnik Planinc, mag. Jelka Razpotnik, dr. Andrej Šmuc, dr. Boštjan Rožič

učitelj praktik Bojan Šprogar

Jezikovni pregled: Petra Merc

Oblikovni pregled: Gregor Inkret

Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o.

Ilustracije: Igor Šinkovec

Tehnične risbe: Gregor Štrukelj

Fotografije: Istockphoto, Shutterstock, Fotodokumentacija Delo, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno gradivo (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Učbenik Raziskujem Slovenijo 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 161. seji, dne 19. 12. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/139, potrdil kot e-učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole.

© National Geographic Society, 2011. Vse pravice pridržane.Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si

photo, Shutterstock, Fotodokumentacija Delo, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih

Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno gradivo (natančen seznam na koncu knjige)

photo, Shutterstock, Fotodokumentacija Delo, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno

photo, Shutterstock, Fotodokumentacija Delo, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno gradivo (natančen seznam na koncu knjige)

photo, Shutterstock, Fotodokumentacija Delo, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno gradivo (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih

Slovenija 6 1 Predhodniki in predniki 8–9

2 Države na slovenskem ozemlju 10–11

V žarišču: Republika Slovenija 12–13

3 Nastanek površja 14–15

4 Kamninska zgradba 16–17

5 Podnebje 18–19

6 Rastlinstvo in živalstvo 20–21

7 Delitev Slovenije 22–23

Prebivalstvo Slovenije 24 1 Prebivalstvo skozi čas 26–27

2 Naravno gibanje prebivalstva 28–29

3 Sestava prebivalstva 30–31

4 Poselitev Slovenije 32–33

V žarišču: Slovenci po svetu 34–35

Gospodarstvo Slovenije 36 1 Gospodarstvo skozi čas 38–39

2 Gospodarstvo danes 40–41

3 Kmetijstvo 42–43

4 Industrija 44–45

V žarišču: Preskrba z energijo 46–47

5 Promet in trgovina 48–49

6 Turizem 50–51

Alpske pokrajine 52 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 54–55

2 Prebivalstvo in gospodarstvo 56–57

V žarišču: Varstvo narave 58–59

Predalpske pokrajine 60 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 62–63

2 Prebivalstvo in gospodarstvo 64–65

3 Ljubljanska kotlina 66–67

V žarišču: Onesnaževanje okolja 68–69

Obpanonske pokrajine 70 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 72–73

2 Prebivalstvo in gospodarstvo 74–75

V žarišču: Naravne nesreče 76–77

Dinarskokraške pokrajine 78 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 80–81

2 Prebivalstvo in gospodarstvo 82–83

V žarišču: Kras v Sloveniji 84–85

Obsredozemske pokrajine 86 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 88–89

2 Prebivalstvo in gospodarstvo 90–91

3 Tržaški zaliv 92–93

Slovenija še enkrat na kratko 94–95

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 3 5.4.11 11:58

1

išču: Naravne nesreče

2

ovršje, podnebje in rastlinstvo

Dinarskokraške pokrajine 1

Površje, podnebje in rastlinstvo

2

V žarišču: Naravne nesreče

Površje, podnebje in rastlinstvo

2 Prebivalstvo in gospodarstvo

V žar

ospodarstvo skozi čas rebivalstvo in gospodarstvo

išču: Kras v Sloveniji

rebivalstvo in gospodarstvo

V žarišču: Kras v Sloveniji

rebivalstvo in gospodarstvo

V žar40–41

42–43

40–41

42–43

4

Spet domaSpet doma

Novim dogodivščinam naproti!

Pozdravljeni na novem potovanju naše agencije. Sedaj ste že pravi popotniki, saj ste prepotovali že ves svet. Kljub temu smo vam pripravili še zadnje potovanje. Tokrat vas vabimo na potovanje po območjih, ki so vam blizu in jih boste lahko v večji meri raziskovali tudi samostojno.

Po ogledu našega planeta od daleč in raziskovanja posa-meznih celin je prišel čas, da se vrnemo domov in si na-tančneje ogledamo Slovenijo. Najprej bomo to čudovito deželo spoznali kot celoto, nato bomo raziskovali, kdo živi tu in s čim se ukvarja, na koncu pa si bomo ogledali vsak del države posebej. Potovanje vam bo prineslo številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo še posebej ostali v spominu. O krajih, ki jih bomo obiskali, gotovo že marsikaj veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – pre-senečeni boste, koliko zanimivosti skriva.

Z vrnitvijo v domači kraj zaključujemo naše štiriletno dru-ženje. Upava, da ste spoznali, kako čudovit in nenavaden je planet, na katerem živimo. Poskrbite, da ga bodo lahko obiskovali tudi popotniki za vami.

Helena & Vasja18 SLOVENIJA SLOVENIJA 19

5 PODNEBJE

Podnebje v Sloveniji je zaradi prepleta različnih dejavnikov precej raznoliko. Tako ob obali že cvetijo breskve, ko se drugod šele poslavljajo od zime.

Katere so splošne značilnosti podnebja v Sloveniji?Na podnebje Slovenije vplivajo geografska lega, nadmorska višina oziroma relief, oddaljenost od morja in drugi dejavniki. Največji vpliv na količino padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarskokraške planote in hribovja na zahodu. Od tu se količina padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu. V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na visokih dinarskih planotah okoli 2000 mm, v osrednji Sloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodu pa manj kot 900 mm padavin. Padavine so čez leto precej neenakomerno razporejene. Največji vpliv na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina. Najugodnejše temperatureso v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in poletjem so povsod sorazmerno velike.

V katerem letnem času so največje temperaturne razlike med posameznimi podnebji?

V Sloveniji imamo tri tipe podnebja. Najvišja območja imajo gorsko podnebje, v Obsredozemskih pokrajinahprevladuje zmerno sredozemsko podnebje, preostala Slovenija pa ima zmerno celinsko podnebje.

1. Kaj vpliva na podnebje v Sloveniji?2. Naštej splošne značilnosti podnebja v Sloveniji.3. Opiši značilnosti podnebja v domačem kraju.

Primerjaj značilnosti podnebja v Portorožu z značilnostmi podnebja v Atenah? Kaj ugotoviš?

Povzetek

Razmisli

Ponovi

Kateri tipi podnebja so v Sloveniji?V Sloveniji imamo tri tipe podnebja: • zmerno sredozemsko,• zmerno celinsko in • gorsko.Oznaka zmerno pomeni, da gre za omiljene tipe podnebja. Med posameznimi tipi tudi ni ostrih meja, ki bi jasno določale, do kod sega posamezno podnebje.

SLOVARČEK: ▶ burja – močan in sunkovit veter, ki v sunkih doseže hitrost nad 100 km/h

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C CELJE (244 m)

mm

300

200

100

0

1146 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C ILIRSKA BISTRICA (424 m)

mm

300

200

100

0

1448 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C KREDARICA (2514 m)

mm

300

200

100

0

1993 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C LJUBLJANA (299 m)

mm

300

200

100

0

1393 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C MURSKA SOBOTA (188 m)

mm

300

200

100

0

814 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C PORTOROŽ (98 m)

mm

300

200

100

0

1046 mm

Kaj je značilno za posamezno podnebje?Na območjih, kjer prevladuje zmerno sredozemsko podnebje, je povprečna januarska temperatura nad 0 °C in povprečna julijska nad 20 °C. Najvišje temperature so ob obali. Ravno obratno je s padavinami – teh je ob obali manj (do 1000 mm), v notranjosti pa več (do 1700 mm). Za območja s sredozemskim podnebje je značilna tudi burja.

Večji del Slovenije ima zmerno celinsko podnebje. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Poletja so vroča, zime mrzle. Povprečne julijske temperature so malo pod 20 °C, januarske pa nekaj pod 0 °C. Velikih temperaturnih razlik med posameznimi kraji ni.

Gorsko podnebje imajo Alpske pokrajine, Pohorje in najvišji predeli Dinarskokraških planot in hribovij. Povprečna januarska temperatura je manj kot –3 °C, julijska pa do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Območja z gorskim podnebjem prejemajo zelo veliko količino padavin – od 1700 mm do 3200 mm in več. Največje podnebne razlike so med kotlinami in dolinami ter gorskim svetom.

V katerem od prikazanih krajev je največja razlika med povprečnimi mesečnimi temperaturami?

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C RATEČE (864 m)

mm

300

200

100

0

1563 mm

Ljubljana

Portorož

IlirskaBistrica

Kredarica

Rateče

Celje

Murska Sobota

Kaj pa vodni viri?Slovenija je država z obiljem vode, kar je predvsem posledica velike količine padavin, ki so dokaj enakomerno razporejene čez celo leto. Imamo vse oblike površinskih in podzemeljskih kopenskih voda in tudi morje. Slovenija ima v primerjavi z Evropo gosto rečno omrežje. Kljub obilju vode se Slovenija sooča s težavami z vodno oskrbo, saj je veliko voda onesnaženih.

Zakaj se Slovenija sooča s težavami pri oskrbi z vodo?

Zemljevidi - Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo vsakemu delu poto-vanja dodali skrbno izdelan zemljevid, na katerem so zapisani le osnovni geografski pojmi. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide pa najdete v atlasu Slovenije.

Merilo - Vsak zemljevid ima merilo, ki pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemlje-vidu. Pri zemljevidih pokrajin je prikazano tudi, kateri del Slovenije prikazujejo.

ALPSKE POKRAJINEMerilo 1 : 500.000

0 5 km 15 km 25 km20 km10 km

naslov teme uvodnik razlaga

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 4 5.4.11 11:58

pa manj kot 900 mm padavin. Padavine so čez leto precej neenakomerno razporejene. na temperature v Sloveniji imata bližina morja in

padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarskokraške planote in hribovja na zahodu.padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu. V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na

Po ogledu našega planeta od daleč in raziskovanja posa-

planote in hribovja na zahodu.padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu. V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na

precej neenakomerno razporejene. na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina. Najugodnejše temperatureso v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in

padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarskokraške planote in hribovja na zahodu.padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu. V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na visokih dinarskih planotah okoli 2000 mm, v osrednji Sloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodu pa manj kot 900 mm padavin. Padavine so čez leto precej neenakomerno razporejene. na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina.so v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in

spominu. O krajih, ki jih bomo obiskali, gotovo že marsikaj veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in spominu. O krajih, ki jih bomo obiskali, gotovo že marsikaj veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in spominu. O krajih, ki jih bomo obiskali, gotovo že marsikaj veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – presenečeni boste, koliko zanimivosti skriva.

0

-10

10

F M A M J J A S O N DF M A M J J A S O N D

veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – pre-veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – preveste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – presenečeni boste, koliko zanimivosti skriva.

veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – preveste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – preveste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – preveste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – presenečeni boste, koliko zanimivosti skriva.

5

18 SLOVENIJA SLOVENIJA 19

5 PODNEBJE

Podnebje v Sloveniji je zaradi prepleta različnih dejavnikov precej raznoliko. Tako ob obali že cvetijo breskve, ko se drugod šele poslavljajo od zime.

Katere so splošne značilnosti podnebja v Sloveniji?Na podnebje Slovenije vplivajo geografska lega, nadmorska višina oziroma relief, oddaljenost od morja in drugi dejavniki. Največji vpliv na količino padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarskokraške planote in hribovja na zahodu. Od tu se količina padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu. V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na visokih dinarskih planotah okoli 2000 mm, v osrednji Sloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodu pa manj kot 900 mm padavin. Padavine so čez leto precej neenakomerno razporejene. Največji vpliv na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina. Najugodnejše temperatureso v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in poletjem so povsod sorazmerno velike.

V katerem letnem času so največje temperaturne razlike med posameznimi podnebji?

V Sloveniji imamo tri tipe podnebja. Najvišja območja imajo gorsko podnebje, v Obsredozemskih pokrajinahprevladuje zmerno sredozemsko podnebje, preostala Slovenija pa ima zmerno celinsko podnebje.

1. Kaj vpliva na podnebje v Sloveniji?2. Naštej splošne značilnosti podnebja v Sloveniji.3. Opiši značilnosti podnebja v domačem kraju.

Primerjaj značilnosti podnebja v Portorožu z značilnostmi podnebja v Atenah? Kaj ugotoviš?

Povzetek

Razmisli

Ponovi

Kateri tipi podnebja so v Sloveniji?V Sloveniji imamo tri tipe podnebja: • zmerno sredozemsko,• zmerno celinsko in • gorsko.Oznaka zmerno pomeni, da gre za omiljene tipe podnebja. Med posameznimi tipi tudi ni ostrih meja, ki bi jasno določale, do kod sega posamezno podnebje.

SLOVARČEK: ▶ burja – močan in sunkovit veter, ki v sunkih doseže hitrost nad 100 km/h

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C CELJE (244 m)

mm

300

200

100

0

1146 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C ILIRSKA BISTRICA (424 m)

mm

300

200

100

0

1448 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C KREDARICA (2514 m)

mm

300

200

100

0

1993 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C LJUBLJANA (299 m)

mm

300

200

100

0

1393 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C MURSKA SOBOTA (188 m)

mm

300

200

100

0

814 mm

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C PORTOROŽ (98 m)

mm

300

200

100

0

1046 mm

Kaj je značilno za posamezno podnebje?Na območjih, kjer prevladuje zmerno sredozemsko podnebje, je povprečna januarska temperatura nad 0 °C in povprečna julijska nad 20 °C. Najvišje temperature so ob obali. Ravno obratno je s padavinami – teh je ob obali manj (do 1000 mm), v notranjosti pa več (do 1700 mm). Za območja s sredozemskim podnebje je značilna tudi burja.

Večji del Slovenije ima zmerno celinsko podnebje. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Poletja so vroča, zime mrzle. Povprečne julijske temperature so malo pod 20 °C, januarske pa nekaj pod 0 °C. Velikih temperaturnih razlik med posameznimi kraji ni.

Gorsko podnebje imajo Alpske pokrajine, Pohorje in najvišji predeli Dinarskokraških planot in hribovij. Povprečna januarska temperatura je manj kot –3 °C, julijska pa do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Območja z gorskim podnebjem prejemajo zelo veliko količino padavin – od 1700 mm do 3200 mm in več. Največje podnebne razlike so med kotlinami in dolinami ter gorskim svetom.

V katerem od prikazanih krajev je največja razlika med povprečnimi mesečnimi temperaturami?

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C RATEČE (864 m)

mm

300

200

100

0

1563 mm

Ljubljana

Portorož

IlirskaBistrica

Kredarica

Rateče

Celje

Murska Sobota

Kaj pa vodni viri?Slovenija je država z obiljem vode, kar je predvsem posledica velike količine padavin, ki so dokaj enakomerno razporejene čez celo leto. Imamo vse oblike površinskih in podzemeljskih kopenskih voda in tudi morje. Slovenija ima v primerjavi z Evropo gosto rečno omrežje. Kljub obilju vode se Slovenija sooča s težavami z vodno oskrbo, saj je veliko voda onesnaženih.

Zakaj se Slovenija sooča s težavami pri oskrbi z vodo?

V žarišču − Večini poglavij so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali »V žarišču«. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, ki izstopajo pri posameznem delu potovanja, hkrati pa je obravnavani pojav pomemben za celo Slovenijo.

Slovenija še enkrat na kratko − Na koncu je dodana še kratka ponovitev, s pomočjo katere boste obnovili in strnili osnovna znanja o Sloveniji in njenih prebivalcih.

Vodnik in zemljevid obenem!

Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti naj-pomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred seboj. Za lažjo uporabo je najprej prikazana Slovenija kot ce-lota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravno-geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spo-znanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spozna-nja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, naj-pomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, od-počiti in razmisliti. Ne pozabite si ogledati fotografij, ze-mljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane poseb-ne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Profil. Na koncu vsake enote so povzetek ter dve vrsti aktivnosti Ponovi in Raz-misli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti.

Srečno potepanje po Sloveniji!

Legenda - Oblike površja oziroma nadmorske višine so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Pri-kazane so tudi reke in državne meje ter označeni naj-višji vrhovi posameznih pokrajin, večji kraji in mesta.

Imena rek, gorovij, vrhov, kotlin in dolin ter mest so napisana z različno pisavo.

Murska Sobota

Lendava

Ljutomer

Ormož

Maribor

Ptuj

Mura

Drava

Lendavske gorice

M u r s k a

r a v n i n a

Sl

ov

en

sk

e

go

ri

ce

D r a v s k o

p o l j e

P t u j s k o

p o l j e

A1

A5

0 m 200 m 600 m 1000 m 2000 m 3000 m

večji krajvrh hriba ali gore

grafi in slike povzetek in aktivnosti

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 5 5.4.11 11:58

lota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravno

znanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom,

počiti in razmisliti. Ne pozabite si ogledati fotografij, zemljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav

lota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravnorafske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na

ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, od

dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom,

lota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravnorafske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na

dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, naj

lota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravnorafske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na

dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, naj

kot –3 °C 10 °C

e maneč ko

ska tempeje g podneb

vin – od 1700 razlike

vetom.

mljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane poseb

mljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane poseb

mljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane poseb

mljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane poseb

veliko več.

mi in dolinami

V katerem od prikazanih krajev je največja razlika

ne mejne mejne me e jem prejemajo

mm do 3200 mm o med ko

mljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane poseb

zel do 3200 mm i

mi in d

ejemajo do 3200 mm

lina

V katerem od prikazanih krajev je največja razlika med povprečnimi mesečnimi temperaturami?

Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane poseb

6

SlovenijaNa stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva in Sredozemlja leži Slovenija srednjeevropska država, ki je kot samostojna na svetovno prizorišče stopila šele pred dvema desetletjema, zato je ponekod v tujini še precej nepoznana. Tu se na majhnem prostoru poleg različnih naravnih enot prepletajo tudi različni narodi in kulture.

Po čem je znana Slovenija?Za Slovenijo je značilna izjemna naravna raznolikost, ki v veliki meri vpliva tudi na družbene značilnosti. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je srednje gosto poseljena in se tako kot večina evropskih držav sooča s staranjem prebivalstva. Njeno gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti gospodarstva Evropske unije, vendar na področju visoke tehnologije in inovacij nekoliko zaostaja za gospodarsko najbolj razvitimi državami. Čeprav je Slovenija mlada država, je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij in postaja vse bolj prepoznavna v svetu.

Kdo največ prispeva k prepoznavnosti Slovenije?

MAJHNA, A IZJEMNO RAZNOLIKA

SLOVENIJADržava z veliko gozdov, razpršeno poselitvijo in relativno visoko stopnjo kakovosti življenja. Pokrajinska pestrost in prometna prehodnost omogočata razvoj številnih dejavnosti.

MAJHNA, A IZJEMNO RAZNOLIKA

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 6 5.4.11 11:59

7

Kje leži Slovenija?Slovenija leži v Srednji Evropi, natančneje okoli 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika. Geometrično središče Slovenije leži v Spodnji Slivni pri Vačah. V Sloveniji uporabljamo srednjeevropski čas, ki je eno uro pred greenwiškim (GMT).

Katere države še spadajo k Srednji Evropi?

Slovenija je mlada in izredno raznolika država. Leži v Srednji Evropi približno 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika.

1. S pomočjo zemljevida sveta in zemljevida Evrope opiši lego Slovenije.

2. Koliko je ura v Ljubljani, ko je v Londonu poldne?

1. Zakaj nas pogosto zamenjujejo s Slovaško?2. Naštej nekaj znanih Slovencev, ki so prepoznavni tudi zunaj

meja Slovenije.

Povzetek

Razmisli

Ponovi

46°

15°

Osebna izkaznica SlovenijeLega: v Srednji Evropi Površina: 20.273 km²Prebivalstvo (2010): 2 milijonaBruto družbeni proizvod na prebivalca (2010): 17.000 €Večja mesta: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Velenje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska SobotaNaravnogeografske enote: Alpske, Predalpske, Obpanonske, Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 7 5.4.11 11:59

Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska SobotaNovo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska SobotaNaravnogeografske enote:Naravnogeografske enote:Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine

Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska SobotaNaravnogeografske enote:Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine

Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska SobotaNaravnogeografske enote:Naravnogeografske enote:Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine

8 SLOVENIJA

1 PREDHODNIKI IN PREDNIKI

Ozemlje današnje Slovenije je poseljeno že od kamene dobe dalje, vendar so se Slovenci kot narod izoblikovali šele v 19. stoletju, samostojno državo pa so dobili šele konec 20. stoletja. Skozi vso zgodovino lahko sledimo pestremu dogajanju na tem območju, o čemer pričajo številne pomembne arheološke najdbe.

Kaj so nam zapustili prvi ljudje?Glede na arheološke najdbe je bilo današnje slovensko ozemlje poseljeno že v starejši kameni dobi − pred več kot 200 000 leti. Med najdbami iz kamene dobe izstopa piščal iz Divjih bab pri Idriji, ki je stara okoli 55.000 let in je najstarejša znana piščal na svetu. Zanimivi sta tudi koščena šivanka in preprosta piščal, ki so ju našli v jami Potočka Zijalka na Olševi.

Kdaj se je pojavil človek v Evropi?

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje in Ljubljanica sodita med najzanimivejša najdišča v tem delu Evrope. Med drugim so tu našli kolo z vrtljivo osjo, ki velja za nastarejše leseno kolo te vrste na svetu. Mlajšo železno dobo pa so na slovenskem ozemlju zaznamovali Kelti.

Zakaj so ljudje na Ljubljanskem barju postavljali kolišča?

Kdaj so se tu naselili Slovani?V drugem stoletju pr. n. št. so na slovensko ozemlje začeli prodirati Rimljani. V prvem stoletju je celotno današnje slovensko ozemlje postalo del rimskega imperija. Čez ozemlje so potekale pomembne trgovske in vojaške poti.

V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani. V 7. stoletju je bila na večjem delu ozemlja današnje Slovenije in Avstrije ustanovljena kneževina Karantanija, ki je obstajala do 11. stoletja.

Katero ozemlje je obsegala Karantanija?

Brižinski spomeniki | Freising (Nemčija)

leseno kolo | Ljubljansko barjeleseno kolo | Ljubljansko barje

piščal iz stare kamene dobe | Divje babe(Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 8 5.4.11 11:59

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Ljubljansko barje in

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine

Ljubljansko barje

SLOVENIJA 9

Kdaj so se pojavila prva besedila v slovenskem jeziku?Nekje konec 10. ali v začetku 11. stoletja so nastali Brižinski spomeniki, ki so najstarejši dokument slovenske kulture. Brižinski spomeniki so prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini.

V 14. stoletju so se uveljavili Celjski gro�e, plemiška družina, ki je imela središče svoje posesti na današnjem slovenskem ozemlju. V 15. stoletju so slovenskemu ozemlju zavladali Habsburžani.

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve knjige v slovenskem jeziku. S tem so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je prvič zapisal besedo Slovenci (poimenovanje se je nanašalo na vse ljudi, ki so govorili slovensko).

Z uvedbo obveznega šolanja v 18. stoletju se je začel slovenski narodni preporod.

Kdo je v slovenske dežele uvedel obvezno osnovno šolo?

Slovenci so zahtevali več pravic …Sredi 19. stoletja je nastal prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija. Z njim so Slovenci zahtevali združitev vseh Slovencev v samoupravno enoto z lastnim deželnim zborom in javno uporabo slovenskega jezika.

Slovensko ozemlje je bilo poseljeno že pred več kot 200.000 leti. Zaradi prometne prehodnosti in geografske lege so se tu skozi zgodovino izmenjavala številna ljudstva. Od 7. stoletja naprej tu živijo Slovani.

1. Katere svetovno pomembne najdbe so našli na območju današnje Slovenije?

2. Na kratko opiši zgodovino dogajanja na območju današnje Slovenije.3. Kdaj slovenščina postane knjižni jezik?

Od kdaj naprej lahko govorimo o zgodovini Slovencev?

Povzetek

Razmisli

Ponovi

vaška situla | Vače

koščena šivanka | Potočka Zijalka

(Foto

teka N

arod

nega

muz

eja Sl

oven

ije, fo

to T.

Lauk

o)

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 9 5.4.11 11:59

Kdaj so se pojavila prva besedila v slovenskem jeziku?

, ki so najstarejši dokument slovenske kulture. Brižinski spomeniki so prva

slovenskem ozemlju. V 15. stoletju so slovenskemu ozemlju zavladali

Kdaj so se pojavila prva besedila v slovenskem jeziku?

slovenske kulture. Brižinski spomeniki so prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini.

V 14. stoletju so se uveljavili družina, ki je imela središče svoje posesti na današnjem

Nekje konec 10. ali v začetku 11. stoletja so nastali Brižinski spomeniki

v slovenskem jeziku?Nekje konec 10. ali v začetku 11. stoletja so nastali Brižinski spomeniki, ki so najstarejši dokument slovenske kulture. Brižinski spomeniki so prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini.

v slovenskem jeziku?Nekje konec 10. ali v začetku 11. stoletja so nastali Brižinski spomenikislovenske kulture. Brižinski spomeniki so prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini.

Habsburžani

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve

ozemlju zavladali

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve

ozemlju zavladali

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve

ozemlju zavladali

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve

ozemlju zavladali

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve

10 SLOVENIJA

2 DRŽAVE NA SLOVENSKEM OZEMLJU

Dogajanje na ozemlju današnje Slovenije je bilo zaradi geografske lege v preteklosti zelo pestro. Tu so se srečevali interesi različnih držav, ki so si prizadevale priključiti določen del slovenskega ozemlja. Območje Slovenije je tako pripadalo različnim evropskim državam, včasih tudi več državam hkrati ...

Katere so bile prve državne tvorbe na današnjem slovenskem ozemlju?Prva znana državna tvorba, ki je vključevala tudi današnje slovensko ozemlje, je bilo Noriško kraljestvo, ki so ga ustanovili Kelti ob koncu 2. stoletja pr. n. š. Od 1. stoletja pr. n. št. do 2. stoletja n. št. je ozemlje današnje Slovenije sodilo v Rimsko cesarstvo. Pri tem je bil zahodni del priključen osrednjemu delu cesarstva, severovzhodni del in Dolenjska provinci Panonija, severni del pa provinci Norik.

Poznaš rimsko ime kakšnega od naših krajev?

Kje se je nahajala Karantanija?Kmalu po obdobju priseljevanja Slovanov (6. in 7. stoletje) se je v vzhodnih Alpah oblikovala plemenska tvorba Karantanija, ki je obstajala vse do 11. stoletja. Do sredine 8. stoletja je bila neodvisna kneževina, nato pa je prišla pod oblast Bavarcev in s tem posredno Frankov. Središče Karantanije je bil Krnski grad v bližini Celovca. Prebivalci Karantanije so bili različnega izvora, prevladovali pa so Slovani. Z razpadom frankovske države je slovensko ozemlje pripadlo Rimskonemškemu cesarstvu.

Knežji kamen▶ Na njem so v Karantaniji

ustoličevali kneza.▶ V obredu je knez dobil

potrditev oblasti od svobodnega ljudstva.▶ Hranijo ga v Celovcu

v Avstriji.

1. stol. pr. n. št - 2. stol. n. št. | Rimsko cesarstvo

Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.

8.- 11. stol. | Karantanija

Karantanija je zavzemala velik del ozemlja današnje Avstrije in Slovenije.

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 10 5.4.11 11:59

Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.