RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE MED

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

POUČEVANJE - PREDMETNO POUČEVANJE

Irena Šurla

RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE

MED OSNOVNOŠOLCI NA DOLENJSKEM

Magistrsko delo

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

POUČEVANJE - PREDMETNO POUČEVANJE

Irena Šurla

RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE

MED OSNOVNOŠOLCI NA DOLENJSKEM

Magistrsko delo

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Ljubljana, 2016

Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016

Magistrsko delo je zaključek programa Poučevanje - Predmetno poučevanje na Pedagoški

fakulteti v Ljubljani.

Opravljeno je bilo v Skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške

fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.

Komisija za oceno in zagovor:

Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem besedilu na spletni strani Digitalne

knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki,

identična tiskani različici.

Datum zagovora:

Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Irena Šurla

Predsednik: izr. prof. dr. Gregor Torkar

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Recenzent: doc. dr. Iztok Tomažič

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

ZAHVALA

˝Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj

nadarjeni in to uresničiti za vsako ceno˝.

Marie Curie

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Jelki Strgar, za vsa odgovorjena vprašanja in nesebično

pomoč pri pripravi magistrskega dela.

Zahvala gre tudi partnerju Lovru in moji družini za vse optimistične besede, ljubezen in

moralno podporo. Hvala za vse kar ste storili zame v vseh letih študija.



I

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Md

DK 575.8:373.3(043.2)

KG razumevanje in sprejemanje evolucije/biologija/učenci/tretje triletje/osnovna šola

AV ŠURLA, Irena

SA STRGAR, Jelka (mentorica)

KZ SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva pl. 16

ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

LI 2016

IN RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE MED OSNOVNOŠOLCI NA

DOLENJSKEM

TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij)

OP 80 str.,11 pregl., 6 pril., 4 sl., 26 vir.

IJ sl

JI sl/en

AI Evolucija z naravnim izborom je temeljna značilnost živega. S prenovo učnega načrta

v letu 2011 je evolucija dobila večjo veljavo, še posebej v 9. razredu osnovne šole. Z

raziskavo smo želeli preveriti, kakšno znanje o evoluciji imajo osnovnošolci na Dolenjskem

in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije. Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med

razumevanjem evolucijskega razvoja in odnosom do teorije evolucije in ali na to vplivajo

šola, spol in starost učencev. Podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki je vseboval anketna

vprašanja in vprašanja za preverjanje znanja. Anketirali smo učence treh šol na Dolenjskem

(OŠ Grm, OŠ Drska in OŠ Šmihel). Sodelovalo je 376 učencev iz 19 razredov. Zajeli smo

učence, stare 13-15 let. Izkazalo se je, da imajo učenci dolenjskih osnovnih šol zadovoljivo

znanje evolucije, vendar se to znanje razlikuje glede na starost. Ugotovili smo, da imajo

starejši učenci več znanja in evolucijo sprejemajo v večji meri kot kreacionistične trditve.

Poleg tega smo ugotovili, da je znanje evolucije odvisno do spola učencev in tudi od šole, ki

jo obiskujejo. Na splošno dolenjski osnovnošolci ob zaključku osnovnošolskega

izobraževanja večinoma sprejemajo teorijo evolucije, saj so se s trditvami o njej strinjali

nadpovprečno, s trditvami o kreacionizmu pa podpovprečno.



II

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Md

DC 575.8:373.3(043.2)

CX Understanding and acceptance of evolution / Biology / pupils / third triad / primary

school

AU ŠURLA, Irena

AA STRGAR, Jelka

PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva Pl. 16

PB University of Ljubljana, Faculty od education

PY 2016

TI UNDERSTANDING AND ACCEPTANCE OF EVOLUTION IN DOLENJSKA

PRIMARY SCHOOLS

DT Master's thesis

NO 80 p.,11 tab., 6 ann., 4 pic., 26 ref.

LA sl

AL sl/en

AB Evolution by natural selection is a fundamental feature of the living. With the renewal

of the curriculum in 2011, evolution is given greater prominence, especially in the 9th grade.

With this research we want to check some knowledge about the evolution of primary schools

in Dolenjska and what is their relationship to the theory of evolution.We wanted to know

whether there is a connection between understanding the evolutionary development and

attitude to the theory of evolution and whether this influence school, sex, and age. Data were

collected through a questionnaire, which included survey questions and examinations

questions. We interviewed pupils of three schools in the Dolenjska (Primary schools Grn,

Drska and Šmihel). A total of 376 pupils from 19 classes were questioned. We covered the

age of 13-15 years. It turned out that the pupils of Dolenjska primary schools have a

satisfactory knowledge, but that knowledge varies depending on the age. We have found that

older pupils have more knowledge and eccept evolution ideas to a greater extent, compared

with creationist ideas. In addition, we found some differences between the sexes and that

knowledge also depends on which school the pupils attend. In general, at the completion of

primary education in Dolenjska primary schools, the theory of evolution is largely accepted.



III

KAZALO VSEBINE

Ključna dokumentacijska informacija ................................................................................. I

Key words documentation ................................................................................................. II

Kazalo vsebine .................................................................................................................. III

Kazalo preglednic .............................................................................................................. V

Kazalo slik ......................................................................................................................... V

Kazalo prilog .................................................................................................................... VI

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................. 1

1.2 CILJI RAZISKAVE .................................................................................................... 1

1.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .................................................................................. 1

2 TEORETIČNE OSNOVE .................................................................................................. 3

2.1 EVOLUCIJA ............................................................................................................... 3

2.2 VZPON EVOLUCIJSKE BIOLOGIJE in TEORIJA EVOLUCIJE........................... 3

2.3 NARAVNI IZBOR IN ADAPTACIJE ....................................................................... 5

2.4 ZMOTE O NARAVNEM IZBORU ........................................................................... 6

2.5 MEHANIZMI SPREMEMB ....................................................................................... 6

2.6 DOKAZI EVOLUCIJE ............................................................................................... 7

2.7 KREACIONIZEM ...................................................................................................... 8

2.7.1 RAZŠIRJENOST KREACIONIZMA IN STALIŠČA O EVOLUCIJI .................... 9

2.8 UČNI NAČRT............................................................................................................. 9

2.9 IZSLEDKI MEDNARODNIH RAZISKAV ............................................................ 11

2.9.1 RAZISKAVA PISA ................................................................................................ 11

2.9.2 RAZISKAVA TIMSS ............................................................................................. 12

3 MATERIAL IN METODE ............................................................................................... 13

3.1 OPIS VZORCA ......................................................................................................... 13

3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ......................................................... 14

3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ................................................................. 14

4 REZULTATI .................................................................................................................... 15

4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA ............................................................... 15



IV

4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO

OBISKUJEJO....................................................................................................................... 18

4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA

OBISKUJEJO....................................................................................................................... 22

4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA SPOL....................... 25

4.5 PREGLED UČBENIKOV ........................................................................................ 28

4.5.1 RAZVOJ ŽIVLJENJA NA ZEMLJI ....................................................................... 28

4.5.2 EVOLUCIJSKA TEORIJA IN NARAVNI IZBOR ............................................... 29

4.5.3 GENETSKA VARIABILNOST IN MUTACIJE .................................................... 30

4.5.4 NASTANEK IN IZUMIRANJE VRST ................................................................. 31

4.5.5 DOKAZI O SPREMINJANJU IN SORODNOSTI VRST ..................................... 32

5 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 33

5.1 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO ..................... 35

5.2 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA OBISKUJEJO .............. 36

5.3 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA SPOL .......................................................... 37

5.4 RAZPRAVA O PREGLEDU UČBENIKOV ........................................................... 39

5.5 UPORABNOST NAŠIH UGOTOVITEV ZA ŠOLSTVO ....................................... 39

6 SKLEPI ............................................................................................................................. 41

7 POVZETEK...................................................................................................................... 42

8 LITERATURA ................................................................................................................. 44



V

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Deleži učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ............................................... 13

Preglednica 2 Deleži učencev glede na razred, ki ga obiskujejo ............................................. 13

Preglednica 3: Deleži učencev glede na spol ........................................................................... 13

Preglednica 4: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in

njen standardni odklon (SD) .................................................................................................... 16

Preglednica 5: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na obiskovano

šolo (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ....................... 20

Preglednica 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnih razredov

(statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ............................... 23

Preglednica 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola

(statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ............................... 26

Preglednica 8: Primerjava razlage teorije evolucije v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole

.................................................................................................................................................. 29

Preglednica 9: Primerjava razlage naravnega izbora v treh učbenikih za 9. razred osnovne

šole ........................................................................................................................................... 30

Preglednica 10: Primerjava razlage mutacij v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole ........ 30

Preglednica 11: Primerjava razlage nastanka vrst v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole

................................................................................................................................................ ..31

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz naravnega izbora na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) .......... 5

Slika 2: Prikaz mutacije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ........................ 6

Slika 3: Prikaz migracije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ....................... 7

Slika 4: Prikaz genetskega zdrsa na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ........... 7



VI

KAZALO PRILOG

PRILOGA A: Vprašalnik

PRILOGA B: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen

standardni odklon (SD) glede na šolo, ki jo obiskujejo

PRILOGA C: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen

standardni odklon (SD) glede na razred, ki ga obiskujejo

PRILOGA D: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen

standardni odklon (SD) glede na spol

PRILOGA E: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen

standardni odklon (SD) glede na najvišjo doseženo izobrazbo matere

PRILOGA F: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen

standardni odklon (SD) glede na najvišjo doseženo izobrazbo očeta



1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Na Finskem presenetljivo velik delež prebivalcev ni prepričan v veljavnost teorije

evolucije, kljub temu da je država sekularna in izkazuje visoko stopnjo naravoslovne

pismenosti. Tudi Slovenija velja za sekularno državo in izkazuje nadpovprečno stopnjo

naravoslovne pismenosti, pa vendar leta 2006 (Miller, 2006) precejšen del njenih

prebivalcev ni bil povsem prepričan v veljavnost teorije evolucije. V navedeni raziskavi

leta 2006 so zajeli odrasle, nas pa je zanimalo, kakšno znanje o evoluciji imajo naši

osnovnošolci in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije. Zanimalo nas je tudi, ali

obstaja povezava med razumevanjem evolucijskega razvoja in odnosom do teorije

evolucije.

1.2 CILJI RAZISKAVE

V magistrskem delu smo želeli preveriti, kakšno je znanje osnovnošolcev na Dolenjskem

na področju teorije evolucije in v kolikšni meri to teorijo sprejemajo. V Sloveniji je bila

teorija evolucije prvič vključena v pouk biologije že leta 1945 (Vesel, 1977) in se jo danes

poučuje od 9. razreda osnovne šole dalje.

1.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:

učenci na Dolenjskem imajo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo

znanje o evolucijskem razvoju;

učenci višjih razredov v našem vzorcu imajo boljše znanje o evolucijskem razvoju kot

učenci nižjih razredov;

med učenci treh šol ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju;

med dekleti in fanti ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju;

učenci na Dolenjskem ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja večinoma

sprejemajo teorijo evolucije;



2

učenci višjih razredov v našem vzorcu v večji meri sprejemajo teorijo evolucije kot

učenci nižjih razredov;

med učenci treh šol ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije;

med dekleti in fanti ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije.



3

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 EVOLUCIJA

Evolucija pomeni spremembo. Z evolucijo se spreminjajo vse oblike organizmov na vseh

ravneh. Spreminjajo se zaporedja DNA, morfologija in socialno vedenje. Razvojna

sprememba v življenju nekega organizma ni evolucija v ožjem pomenu besede. Definicija

evolucije se nanaša na spremembe, ki se zgodijo med generacijami.

John Maynard Smith (Ridley, 2004), britanski teoretični evolucionist, genetik in biolog, je

zapisal, da je evolucija ideja, da so vse obstoječe živali in rastline potomci enega skupnega

prednika izpred več milijonov let ali vsaj majhnega števila prednikov izpred več milijonov

let.

Ob razmnoževanju osebkov v populaciji nastajajo naslednje generacije. Posledica so rodbine

populacij, sestavljene iz serij populacij. Ena populacija je prednik drugi populaciji, serije

populacij pa sestavljajo rodbino. Evolucija je torej sprememba med generacijami v rodbini.

Darwin je definiral evolucijo kot ˝potomec z modifikacijami˝ (Ridley, 2004).

2.2 VZPON EVOLUCIJSKE BIOLOGIJE in TEORIJA EVOLUCIJE

V letu 1859 se je evolucijska biologija ˝začela˝. Za glavnega začetnika velja Charles Robert

Darwin (1809–1882) z izdajo knjige O izvoru vrst z naravnim izborom. Ideje o evoluciji so

razvijali že znanstveniki pred Darwinom, a nihče izmed njimi ni znal razložiti, zakaj se vrste

spreminjajo. Ena najbolj kontroverznih Darwinovih trditev je bila, da vrste niso

nespremenljive in da se je ena vrsta razvila iz druge.

Helena Croin, britanska darwinistka, filozofinja in racionalistka, pravi (cit. v Ridley, 2004),

da nam je Darwin leta 1859, ko je bilo objavljeno njegovo delo o izvoru vrst, končno prvič

obrazložil, kako so nastale vse adaptacije, ki jih vidimo okoli sebe.

Eden izmed zagovornikov zamisli, da se vrste spreminjajo skozi čas, je bil francoski biolog

Jean Baptiste Lamarck. Ta je postavil dve trditvi, s katerima je želel pojasniti, zakaj se vrste

spreminjajo:



4

- Mehanizem notranje sile pravi, da neznan notranji mehanizem v organizmu vpliva, da se

pri proizvodnji potomcev razvijejo malo drugačni osebki, kot so bili starši. Tako bi se

skozi mnoge generacije rodbina vidno razlikovala in morda nastala nova vrsta.

- Druga, manj pomembna Lamarckova trditev je bila dedovanje pridobljenih znakov.

Medtem ko se organizem razvija, pridobiva lastnosti zaradi načina življenja, npr. nesreč,

bolezni, fizične dejavnosti. Vrsta bi se lahko spremenila, če bi se te pridobljene

modifikacije v življenju dedovale na potomce in se skozi čas nalagale.

Najbolj znana Lamarckova trditev je bila o žirafjem vratu. Sklepal je, da so žirafe morale

zaradi pogojev v naravi segati do višjih drevesnih vej, da so dosegle hrano. Trdil je, da so

žirafe zato pridobile daljše vratove. Ta lastnost se je nato prenesla na njihove potomce, tem

pa se je na enak način vrat spet podaljšal. Skozi mnoge generacije se je vrat žiraf podaljševal

in rezultat je tak, kot ga vidimo danes. Lamarck je menil, da se živali želijo spremeniti in

njegova teorija je trdila, da se evolucija spreminja po volji organizma. Lamarckova teorija ni

bila pravilna, a je kljub temu pomembna zaradi modernega razmišljanja o vlogi evolucije v

razvoju (Ridley, 2004).

Leta 2009 smo praznovali 200-letnico rojstva Charlesa Darwina in 150-letnico izida

njegovega najbolj znanega dela O nastanku vrst z naravnim izborom. Predstavlja eno

najvplivnejših znanstvenih knjig v zgodovini in je postala mejnik za razumevanje razvoja

življenja na Zemlji (Kuntner, 2009). Darwin v teoriji o evoluciji trdi, da nove vrste nastajajo z

izborom (naravno selekcijo). V knjigi O izvoru vrst z naravnim izborom je navedel naslednje

trditve:

- vse vrste se množijo v geometrijskem zaporedju iz generacije v generacijo (to pomeni

hitro naraščanje vrst, saj ima vsaka generacija več potomcev, kot je bilo staršev);

- število posameznikov v generaciji ostaja konstantno, ker obstaja boj za obstanek, ki

ne ohrani vseh osebkov;

- posamezniki se med seboj razlikujejo (variacije);

- variacije lahko pomagajo pri ohranjanju vrste v določenem okolju ali pa ne, mutacije

se dedujejo in s tem se ugodne variacije prenesejo na potomce;

- zaradi kopičenja variacij organizmi postajajo drugačni od prvotne vrste in nastane

nova vrsta (Sušnik in sod., 1974).

Darwin je Lamarckove teorije zavrgel, ker niso vsebovale ključnega elementa - adaptacije.

Darwinovim idejam se je v istem času približal tudi Alfred Wallace. Na srečanju članov



5

Linnejevega društva so zato hkrati objavili tako Darwinove kot Wallaceove teorije. Zasluga

za teorijo evolucije pripada obema avtorjema. Darwinovi teoriji so mnogi nasprotovali, saj ni

vsebovala nekaterih ključnih elementov. Darwinu ja manjkala zanesljiva teorija dednosti, saj

si je težko predstavljati postopen razvoj, sploh če se ta zgodi po naključju. K razjasnitvi tega

je pripomogel Gregor Mendel (1822–1884). Mendel je s poskusi, pri katerih je križal rastline,

odkril zakone dednosti, vendar je bila njegova teorija dednosti splošno sprejeta šele leta 1920,

torej precej po njegovi smrti. Predstavlja temelj za sodobno genetiko in je omogočila, da so

Darwinovo teorijo v celoti sprejeli. Mendlovi zakoni dednosti in Darwinova teorija evolucije

so pripomogli k drugim genetskim raziskavam.

Velik napredek pri vzponu evolucijske biologije je prinesla računalniška tehnologija, saj

sodobni programi in računalniška orodja omogočajo simulacije evolucije (Ridley, 2004).

2.3 NARAVNI IZBOR IN ADAPTACIJE

Naravni izbor je eden glavnih mehanizmov v evoluciji, skupaj z mutacijami, migracijami in

genetskim zdrsom. Obstajajo razlike v lastnostih. Predstavljajmo si populacijo zelenih in

rumenih hroščev (sl. 1). Ker okolje ne more zdržati neomejenega števila organizmov, se ne

bodo vsi posamezniki razmnožili tako, kot bi se lahko. V tem primeru zelene hrošče po

navadi pojedo ptice in imajo tako manjšo verjetnost preživetja kot rjavi hrošči. Preživeli rjavi

hrošči imajo rjave potomce, saj se je ta lastnost podedovala. Končni rezultat bo, da bodo v

tem okolju rjavo obarvani hrošči, saj je ta lastnost bolj ugodna in omogoča hroščem, da

imajo več potomcev. Če se ta proces nadaljuje, bodo na koncu vsi posamezniki v populaciji

rjave barve. Naravni izbor je posledica variacij, diferencialnega razmnoževanja in dednosti.

Slika 1: Prikaz naravnega izbora na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)

Adaptacija je funkcija, ki je v populaciji pogosta, ker omogoča izboljšave. Adaptacije so

povezane z njihovo funkcijo in so produkt naravnega izbora. Adaptacij je več oblik, lahko se



6

odražajo kot vedenje, ki omogoča boljše izogibanje plenilcem, protein, ki deluje bolje pri

telesni temperaturi ali anatomska funkcija, ki omogoča organizmu, da lažje dostopa do

dragocenih virov (Understanding evolution, 2016).

2.4 ZMOTE O NARAVNEM IZBORU

Ker nastane zaradi naravnega izbora veliko dobrih prilagoditev, je včasih zmotno mišljenje,

da je naravni izbor sila, ki stalno vodi organizme v izboljševanje. Naravni izbor ni vsemogoča

sila in ne vodi do popolnosti. Noben organizem ni do popolnosti prilagojen. Naravni izbor

razumemo bolj kot proces in ne kot vodilno roko. Naravni izbor je rezultat variacij,

diferencialnega razmnoževanja in dednosti. Naravi izbor nima ciljev in njegov namen ni

prizadevanje za napredek ali uravnotežen ekosistem. Naravni izbor izbere med variacijami, ki

obstajajo v populaciji. Rezultat je evolucija. Naravni izbor se včasih napačno razume kot

naključen proces, vendar to ni. Genetske variacije se zgodijo v populaciji, ker so mutacije

naključne. Selekcija pa deluje na variacije na nenaključen način (Understanding evolution,

2016).

2.5 MEHANIZMI SPREMEMB

Poleg naravnega izbora so mutacije, migracije in genetski zdrs glavni mehanizmi, ki

prinašajo evolucionarne spremembe. Če se zopet vrnemo na primer hroščev (sl. 2).

Mutacije povzročijo, da imajo starši z genom za zeleno obarvanost potomca z genom za

rjavo obarvanost. Geni za rjavo obarvanost bodo tako pogostejši, kot so bili pred mutacijo.

Slika 2: Prikaz mutacije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)

Nekateri posamezniki iz populacije rjavih hroščev se lahko pridružijo populaciji zelenih

hroščev. Posledica tega so pogostejši geni za rjavo obarvanost v populaciji zelenih hroščev,

kot so bili preden so rjavi hrošči migrirali v populacijo zelenih (sl. 3).



7

Slika 3: Prikaz migracije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)

Predstavljajmo si, da imata v eni generaciji dva rjava hrošča štiri potomce. Več zelenih

hroščev je poginilo, ko je nekdo stopil nanje, zato ti hrošči niso imeli potomcev (sl. 4).

Naslednja generacija bi tako imela več rjavih potomcev kot prejšnja generacija - povsem po

naključju. Ta naključja poznamo kot genetski zdrs (Understanding evolution, 2016).

Slika 4: Prikaz genetskega zdrsa na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)

2.6 DOKAZI EVOLUCIJE

Evolucija je neizogibno dejstvo. Dokazi evolucije so številni in trdni. Teorije o razvoju vrst

so imele pred Darwinom zelo malo vpliva. Čeprav je bilo nekaj evolucijskega razmišljanja

razširjenega med biologi, geologi in drugimi znanstveniki, pa je bila zgodba o stvarjenju

sveta, kakor jo opisuje Geneza svetega pisma, enoglasno sprejeta med laiki in tudi

naravoslovci. Sprememba se je zgodila leta 1859 z Darwinovo objavo knjige O izvoru vrst

(Mayr, 2008). Evolucijsko hipotezo je mogoče potrditi na več načinov:

Dokazovaje na majhnem obsegu DNA. DNA je molekula, ki vsebuje genski material,

ki se prenaša iz generacije v generacijo. V zadnjih letih se je tehnologija

sekvencioniranja DNA zelo izboljšala, kar je pripomoglo k ugotavljanju evolucijske

sorodnosti med vrstami. Podobnost med osnovno zgradbo celic kaže na skupni izvor

vsega živega na Zemlji. Razvojno drevo prikazuje rodovnik vseh živih organizmov, ki



8

ga podpirajo dokazi, skriti v dednih zapisih vseh organizmov. Geni nam kažejo

raznovrstnost in kako se dedne lastnosti prenašajo in porazdelijo, tako da ima vsaka

nova generacija kombinacijo že prej obstoječih genov (Silvertown, 2009).

Homologija. Večina klasičnih homologij nakazuje na skupnega prednika

taksonomskih skupin. Tu opazujemo značilnosti še živečih organizmov in sklepamo

na sorodstvene odnose z izumrlimi organizmi (Silvertown, 2009).

Fosili. Močan argument za evolucijo prihaja iz taksonomije in fosilov. Geološka

zaporedja glavnih skupin nakazujejo na skupnega prednika (Ridley, 2004). Fosilne

najdbe potrjujejo, da vrste nimajo nespremenljivih lastnosti in se lahko razvijejo druga

iz druge (Silvertown, 2009).

2.7 KREACIONIZEM

Znanost naravne pojave razloži s preverjanjem hipotez in dejstev na podlagi dokazov

(Silvertown, 2009). Zagovorniki kreacionizma ali antievolucionisti zavračajo znanstvene

razlage vesolja v prid nadnaravnih idej (Nacional academy of sciences, Institute of medicine,

2008). Kreacionisti na temelju dobesedne interpretacije geneze svetega pisma verjamejo, da

je Zemljo, živa bitja in vesolje ustvaril Bog (Welsh, 2011). Kreacionisti verjamejo, da so

lahko le nadnaravne sile odgovorne za spremembe v vesolju in biotsko pestrost na Zemlji.

Pogosto trdijo, da so fosilni dokazi nepopolni, kar naj bi nakazovalo, da so živa bitja nastala v

takšni obliki, kot so danes in da mora predpostavka o evoluciji ostati hipotetična, ker nihče ni

˝videl˝ pojava evolucije. Te izjave potrjujejo, da si nekateri kreacionisti napačno razlagajo ali

ne razumejo evolucijskih trditev (Nacional academy of sciences, institute of medicine, 2008).

Shermer (2007), ameriški naravoslovni publicist, meni, da so razlogi za zavračanje evolucije

naslednji:

- napačno razumevanje teorije evolucije;

- splošna skrb, da znanost predstavlja grožnjo veri;

- skrb, da evolucija ponižuje človeštvo;

- skrb, da evolucija vodi k ateizmu;

- skrb, da evolucija predstavlja vzajemni boj, namesto vzajemne pomoči. Ta razlog se

navezuje na Darwinovo knjigo O izvoru vrst (1859), v kateri je zapisal, da v naravi

obstaja boj za preživetje (Prothero, 2007).



9

2.7.1 RAZŠIRJENOST KREACIONIZMA IN STALIŠČA O EVOLUCIJI

Vsake toliko časa izbruhne spor med evolucionisti in kreacionisti. Običajno ne gre samo za

različna mnenja o stvarjenju sveta, ampak tudi za bitko ideologij (religija proti ateizmu). Ena

izmed držav, kjer je nazadnje izbruhnil tak boj, je bila Srbija, ko se je ministrica odločila za

črtanje evolucije iz učnega načrta (Hrastar, 2004). Učiteljem je bilo prepovedano razlagati

razvoj človeka iz drugih živalskih vrst. Odločitev je padla, ker meni, da obstaja še preveč

nerešenih vprašanj glede Darwinove teorije evolucije. Evropa na splošno ni tako

kreacionistično usmerjena kot ZDA, kjer imajo učitelji pravico, da o evoluciji ne poučujejo

(Hrastar, 2004). Gallupov inštitut je leta 2009, ob 200 obletnici rojstva Charlesa Darwina,

objavil raziskavo, v kateri se je pokazalo, da samo 39 % Američanov verjame v teorijo

evolucije, četrtina jo zavrača, 36 % pa o tej temi nima mnenja. Višje izobraženi in mlajši so

evolucijo bolj sprejemali od nižje izobraženih in starejših (Newport, 2009). Miller in

sodelavci so leta 2006 objavili članek o sprejemanju evolucije, v katerem so primerjali

podatke 32 evropskih držav, Japonske in ZDA. Raziskava je pokazala, da Evropejci in

Japonci v večjem deležu sprejemajo koncept evolucije kot prebivalci ZDA. Slovenija se je v

tej raziskavi uvrstila na 16. mesto, med Irsko in Finsko (Miller in sod., 2006).

Kreacionizem v Sloveniji ni razširjen v tolikšni meri kot v drugih evropskih državah in ZDA.

Evolucionizem je v Sloveniji del predpisanega učnega načrta že od leta 1945 (Vesel, 1977).

Evolucijo torej poučujejo tako v javnih kot tudi zasebnih šolah. Seveda poučujejo v cerkvenih

šolah tudi kreacionizem, vendar ne po dnevih, kot je zapisano v svetem pismu. Omenjajo pa

tudi druge teorije o nastanku sveta, npr. Aristotelovo. Škofovski svet upošteva sodobnejše

trende in skuša zbližati cerkvene nauke in nauke evolucije. Leta 1986 je Janez Pavel II skušal

upoštevati obe strani: ˝Vera, ki pravilno dojema stvarjenje, in pravilno razumljena teorija

evolucije nista tako nasprotni. Evolucija pravzaprav predpostavlja stvarjenje - stvarjenje v

smislu evolucije se prikazuje kot dogajanje v času - kot creatio continua- , kjer bog postane

viden očesu vernika kot stvarnik neba in zemlje.˝ (Hrastar, 2004).

2.8 UČNI NAČRT

V veljavnih učnih načrtih za osnovno šolo v Sloveniji je evolucija vključena v 9. razred. Že v

8. razredu učenci spoznajo DNA kot nosilko dedne informacije in spolno razmnoževanje, kjer

pri nastajanju spolnih celic prvič obravnavajo tudi mejozo in to povežejo z nastajanjem novih

kombinacij dedne informacije, kar je temelj evolucijskega razvoja. Pred tem v 6. in 7. razredu



10

obravnavajo razmnoževanje rastlin in živali, pri čemer spoznajo, da je za začetek razvoja

novega organizma potrebna združitev ženske in moške spolne celice. V 6. in 7. razredu

obravnavajo tudi nespolno razmnoževanje in pri tem spoznajo prednosti spolnega

razmnoževanja pred nespolnim (Vodopivec in sod., 2011; Skvarč in sod., 2011; Vilhar in

sod., 2011). V 9. razredu je evolucija vključena z naslednjimi osemnajstimi operativnimi cilji

(Vilhar in sod., 2011).

Učenci:

1. razumejo, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti življenja,

2. spoznajo, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in

raznovrstnost organizmov,

3. spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo

variabilnost določene lastnosti v populaciji,

4. spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in

njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v

določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene

na določeno okolje,

5. spoznajo, da je evolucija postopen proces, v katerem nove kompleksne lastnosti

organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so naključne v smislu, da niso

usmerjene v izboljšanje organizma; naravni izbor ni naključen,

6. spoznajo, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene

izumrtju,

7. razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino

spreminjale oblike življenja in okoljske razmere,

8. spoznajo, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja

kažejo, da je Zemlja stara približno 4,6 milijarde let in da obstaja življenje na Zemlji

že več kot tri milijarde let,

9. spoznajo nekatere hipoteze o nastanku življenja, ki nam omogočajo razlago nastanka

živega po povsem naravni poti, in razumejo pomen vode za življenje,

10. spoznajo, da prvotno zemeljsko ozračje ni vsebovalo kisika, da tedaj ni bilo ozonske

plasti in da je bilo prvo življenje anaerobno,



11

11. spoznajo, da so fotosintetske cianobakterije začele proizvajati kisik kot stranski

produkt fotosinteze, kar je povzročilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in

omogočilo razvoj aerobnih organizmov,

12. spoznajo, da imajo tudi zelo počasni geološki procesi velike učinke skozi dolga

časovna obdobja (npr. spremembe v položaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee)

in lahko privedejo do razvoja širših skupin organizmov (npr. vrečarji v Avstraliji),

13. spoznajo izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to

dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.) in da z evolucijo vrste

nastajajo in izumirajo,

14. spoznajo primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali žuželk na insekticide,

15. spoznajo, da so evolucijo življenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne

katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja),

16. spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja

in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni,

17. spoznajo pomen geografske izolacije za evolucijo (npr. na primeru Darwinovih

ščinkavcev),

18. znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.

2.9 IZSLEDKI MEDNARODNIH RAZISKAV

Z mednarodnimi raziskavami preverjamo znanje učencev. Preverjamo tudi, ali znajo učenci

dobro analizirati in utemeljevati svoje zamisli ter izkazati kompetence, ki so potrebne za

nadaljnje učenje. Dosežke primerjamo z drugimi državami, ki sodelujejo v določeni

raziskavi. Cilj raziskav je izboljšati kakovost šolskega sistema. V Sloveniji izvajamo dve

takšni mednarodni raziskavi, in sicer PISA in TIMSS. Rezultati raziskav so pokazatelji

kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema (Štraus in sod., 2007).

2.9.1 RAZISKAVA PISA

Raziskava PISA je najobsežnejša raziskava za zbiranje podatkov o znanju učencev. Slovenija

je v raziskavi PISA prvič sodelovala leta 2006. Zbiranje podatkov poteka vsake tri leta in jo

usklajuje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD – Organisation for

Economic Cooperation and Development). V tej raziskavi je poudarek na zbiranju podatkov

o naravoslovni pismenosti. V raziskavi je zajeta točno določena starost učencev, in sicer od

15 let in 3 mesece do 16 let in 2 meseca. Odgovori slovenskih učencev leta 2006, ko je bil v



12

tej raziskavi zadnjič poudarek na naravoslovju, so pokazali, da je njihovo naravoslovno

znanje nad povprečjem držav OECD. V raziskvi je sodelovalo 57 držav. Slovenski učenci so

povprečno zbrali 519 točk. Povprečje OECD pa je bilo 500 točk. Na samem vrhu se je znašla

Finska s povprečnim dosežkom 563 točk (Štraus in sod., 2007). Glede na ta odličen rezultat

Finske pri naravoslovni pismenosti je presenetljivo, da se je v raziskavi o sprejemanju

evolucije iz leta 2006 (Miller in sod.), Finska uvrstila šele na 15 mesto med 32 državami.

2.9.2 RAZISKAVA TIMSS

Mednarodna raziskava TIMSS (Trends in International Mathematics and Science Study) meri

dosežke matematičnega in naravoslovnega znanja v osnovni šoli in poteka vsake štiri leta.

Namen je izmeriti raven znanja, da bi lahko v šolstvo uvajali smiselne spremembe in

izboljšave. Slovenija je sodelovala v vseh petih raziskavah TIMSS od leta 1995 do 2011. Leta

1995, v prvi raziskavi so se slovenski osmošolci uvrstili na 7. mesto med 41 državami, v

drugi raziskavi leta 1999 pa na 13. mesto med 38 sodelujočimi državami. Tretja raziskava

leta 2003 je pokazala nadpovprečen dosežek naših osmošolcev v naravoslovju, v četrti

raziskavi, leta 2007, pa so se naši osmošolci uvrstili na 8. mesto. Leta 2011 so v raziskavi

sodelovali osmošolci iz 42 držav. Slovenski so se v tej raziskavi uvrstili visoko nad

povprečje, in sicer na 6. mesto, takoj za Finsko. Ti podatki kažejo, da imajo naši učenci

zadovoljivo naravoslovno znanje.



13

3 MATERIAL IN METODE

3.1 OPIS VZORCA

V raziskavo smo vključili učence od 7. do 9. razreda osnovne šole. Zajeli smo tri šole na

Dolenjskem. Osnovno šolo Grm (šola 1), osnovno šolo Drska (šola 2) in osnovno šolo

Šmihel (šola 3). V raziskavi je bilo vključenih 19 razredov, kar je pomenilo 376 učencev.

Največ smo jih anketirali na OŠ Grm, kjer so od 7. do 9. razreda po trije oddelki (43,6 %)

in najmanj na OŠ Šmihel (24,5 %), kjer sta v posameznih razredih le po 2 oddelka

(preglednica 1).

Iz preglednice 2 je razvidno, da se število anketiranih učencev iz posameznih razredov ni

veliko razlikovalo. Iz 7. razreda je bilo 30,6 % učencev, iz 8. razreda 37,0 % in iz 9.

razreda 32,4 % učencev. Prav tako ni bilo večjih razlik v deležu učencev glede na spol.

Anketirali smo 51, 1 % učenk in 48, 9 % učencev (preglednica 3).

Preglednica 1: Deleži učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo

Šola Število Delež [%]

1 164 43, 6

2 120 31,9

3 92 24,5

Skupaj 376 100,0

Preglednica 2 Deleži učencev glede na razred, ki ga obiskujejo

Razred Število Delež [%]

7. 115 30,6

8. 139 37,0

9. 122 32,4

Skupaj 376 100,0

Preglednica 3: Deleži učencev glede na spol

Spol Število Delež [%]

Ženski 192 51,1

Moški 184 48,9

Skupaj 376 100,0



14

3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Podatke smo zbrali z metodama anketiranja in testiranja znanja, in sicer z anonimnim

vprašalnikom. Pripravili smo dva sklopa vprašanj, z enim smo zbrali demografske podatke o

učencih, z drugim pa preverili poznavanje naravoslovnih dejstev, povezanih z evolucijo, in

odnos učencev do teorije evolucije. Poznavanje naravoslovnih dejstev, povezanih z evolucijo,

smo členili na 4 sklope:

Kreacionizem (sklop A),

evolucija (sklop B),

mejne vede (sklop C) in

učni načrt (sklop UN).

Vprašanja so bila zaprtega tipa, učenci pa so nanje odgovarjali tako, da so svoje strinjanje z

dano trditvijo ocenili s 4-stopenjsko Likertovo lestvico, na kateri je ocena 1 pomenila

»nikakor se ne strinjam«, ocena 4 pa »zelo se strinjam«.

3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (21.0). Uporabili smo

neparametrične statistične teste. Statistično pomembnost razlik med odgovori učencev

različne starosti in kraja šolanja smo ugotavljali s preizkusom Kruskal-Wallis, statistično

pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola pa s preizkusom Mann-Whitney.



15

4 REZULTATI

4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA

Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih sklopov. V prvem (sklop A - kreacionizem) smo želeli

preveriti sprejemanje in poznavanje dejstev iz geneze (Svetega pisma).

Preglednica 4 prikazuje povprečno vrednost ocene (M), ki so jo učenci dali pri vsaki trditvi v

anketnem vprašalniku, in standardni odklon (SD). V prvem sklopu je bilo veliko odgovorov

pod povprečjem (M ˂ 2,5). Iz tega lahko sklepamo, da se večina učencev ne nagiba v smer

kreacionizma. Učenci se nikakor niso strinjali s trditvami, da je Zemlja stara manj kot 10.000

let (M = 1,21), da je ljudi ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz

predhodnih oblik življenja (M = 1,98), da genetske napake ne obstajajo in da je Bog v zadnjih

10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi (M = 1,91). Prav

tako se učenci niso strinjali s trditvijo, da ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki

že od samega začetka (M = 2,00), da živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od

samega začetka (M = 2,03) ter da je Bog ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno

pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi (M = 2,02). Učenci se s

trditvijo, da znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa

ne, nagibajo v nadpovprečje (M = 2,88).

V drugem sklopu vprašanj (sklop B - evolucija) smo želeli preveriti poznavanje dejstev,

povezanih z evolucijo, in razumevanje ter sprejemanje evolucije. Vseboval je evolucijske

trditve. Učenci so se s trditvami večinoma nadpovprečno strinjali (M ˃ 2,5). Iz odgovorov v

tem sklopu lahko sklepamo, da je sprejemanje evolucije med učenci dokaj visoko. Učenci se

niso strinjali s trditvijo, da so prvi ljudje živeli v istem času kot dinozavri (M = 1,53). Visok

delež strinjanja, so učenci pokazali pri trditvi, da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki

so že izumrle (M = 3,44). Učenci so se s trditvijo, da je več kot polovica človeških genov

enakih kot pri miših, podpovprečno strinjali (M = 2,18), kar bi lahko pripisali nepoznavanju

dejstev. Trditev, da dobro poznajo (Darwinovo) teorijo evolucije (M = 2,67), je le rahlo nad

povprečjem. Sklepamo lahko, da učenci dovolj sprejemajo evolucijo, vendar pa ne poznajo

dobro Darwinove teorije.

Tretji sklop (sklop C) je povezan z mejnimi vedami. Vprašanja se nanašajo na astrologijo,

alternativno medicino, telepatijo in psevdo psihoterapijo. Učenci se niso strinjali s trditvijo,



16

da je z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice mogoče vplivati na spol otroka (M = 1,85) in

da nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli (M = 1,99). Učenci so se

nadpovprečno strinjali s trditvama, da akupunktura lahko olajša bolečine (M = 2,81) in da

astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi (M = 2,90). Učenci so se s šestimi trditvami

strinjali podpovprečno (M ˂ 2,5) in s petimi trditvami nadpovprečno (M ˃ 2,5).

V četrtem sklopu vprašalnika (sklop UN) so zajete trditve iz učnega načrta. Učenci so se v

tem sklopu s trditvami nadpovprečno strinjali (M ˃ 2,5). Podpovprečno strinjanje je bilo le

pri trditvi, da so mutacije naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma (M = 2,40).

Najbolj so se učenci strinjali s trditvijo, da fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v

preteklosti, izumrle (M = 3,35). Iz tega sklopa lahko sklepamo, da imajo učenci dovolj dobro

znanje o evoluciji.

V zadnjem delu vprašalnika so učenci izrazili, da je bil vprašalnik nadpovprečno razumljiv

(M = 2,68) in da jim je bilo všeč sodelovati v raziskavi (M = 2,86).

Preglednica 4: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in njen

standardni odklon (SD)

Št. Trditev M SD

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,21 0,616

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali

in prvi par ljudi.

1,91 0,984

A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica

odločitve Boga ali neke druge višje sile.

1,91 0,981

A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz

predhodnih oblik življenja.

1,98 0,965

A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,00 0,990

A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi

bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.

2,02 0,994

A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,03 0,968

A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je

nastalo.

2,07 0,995

A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril

milijone vrst.

2,11 1,036

A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,17 1,072

A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil človek.

2,22 0,956

A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,22 1,007

A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in

druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.

2,23 0,947

A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,26 1,085

A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala ljudi in

druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.

2,28 1,007

A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi 2,32 0,950



17

naključnih dogodkov.

A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne


2,33 0,981

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni,

da mora obstajati neka višja sila ali Bog.

2,34 1,062

A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v

Stari zavezi Svetega pisma.

2,38 0,957

A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile,

medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.

2,39 0,985

A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli

pojaviti zaradi naključnih dogodkov.

2,47 0,974

A54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa

ne.

2,88 0,961

B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,53 0,774

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,18 0,907

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,23 0,980

B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,58 0,851

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,67 1,029

B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,69 0,939

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,72 1,011

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni

izbor.

2,95 0,911

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,97 0,853

B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni

izbor.

3,01 0,869

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,06 0,889

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 3,07 0,914

B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,30 0,839

B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in

preživele, medtem ko so druge vrste izumrle.

3,33 0,874

B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,44 0,924

C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,85 0,914

C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,99 1,017

C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,19 0,969

C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,23 1,037

C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,36 0,993

C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,40 0,921

C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih

ljudi.

2,51 1,040

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo

nekdo zbolel.

2,65 1,086

C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda

šarenico očesu.

2,67 0,920

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,81 0,963

C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,90 0,937

UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba

in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega

prednika.

2,93 0,930

UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,19 0,864

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi

mnoge generacije.

3,33 0,808

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok

za evolucijo in raznovrstnost organizmov.

3,05 0,873



18

UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov

povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.

3,01 0,864

UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim

potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem

okolju (naravni izbor).

2,94 0,876

UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,57 0,955

UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma

nastajajo skozi mnoge generacije.

3,09 0,839

UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,40 1,005

UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike

življenja.

3,26 0,829

UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,27 0,824

UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 3,01 0,940

UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,28 0,836

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,31 0,827

UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe

(veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).

3,28 0,864

UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,35 0,858

UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim

prednikom.

2,86 0,840

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,68 1,041

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 2,86 1,130

4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO,

KI JO OBISKUJEJO

Anketirali smo učence iz treh osnovnih šol, ki se nahajajo v centru Novega mesta.

Preglednica 5 prikazuje statistično pomembnost razlik med odgovori, ki so jih dali učenci

različnih šol. V prilogi B lahko primerjamo povprečne vrednosti ocen, ki so jih učenci dali

posamezni trditvi, in njihov standardni odklon za šolo 1 (OŠ Grm), šolo 2 (OŠ Drska) in šolo

3 (OŠ Šmihel). Med odgovori učencev se je pojavilo 21 statistično pomembnih razlik.

V prvem sklopu, sklop kreacionizem, sta se pojavili dve statistično pomembni razliki. Prva

pri trditvi, da je Zemlja stara manj kot 10.000 let (A1). Pri tej trditvi so učenci osnovne šole 3

dali nižjo povprečno vrednost ocene (M = 1,04) kot učenci osnovnih šol 1 in 2 (M = 1,28 in

M = 1,23). Druga statistično pomembna razlika se je pojavila pri trditvi, da genetske napake

ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke druge

višje sile (A22). Pri tej trditvi so najvišjo povprečno oceno dali učenci šole 1 (M = 2,01),

malo nižjo šola 2 (M = 1,90) in najnižjo šola 3 (M = 1,73).

Največ statistično pomembnih razlik se je pojavilo v drugem sklopu, sklop evolucija. Med 16

trditvami se je pojavilo 8 statistično pomembnih razlik. Razlika se je pojavila pri trditvi, da

smo se ljudje razvili iz opic (B2), kjer je bila večja razlika med šolo 3 (M = 3,31) in šolo 2



19

(M = 2,80). Pri trditvi, da je več kot polovica človeških genov enakih kot pri miših (B5), so

višjo povprečno oceno dali učenci šole 1 (M = 2,36) v primerjavi s povprečno oceno učencev

ostalih dveh šol (M = 2,08, M = 2,00). Trditvi, da smo se današnji ljudje razvili iz predhodnih

vrst živali (B7), so najvišjo stopnjo strinjanja pripisali učenci šol 1 in 3 (M = 2,84, M = 2,86),

medtem ko so se učenci šole 2 s to trditvijo podpovprečno strinjali (M = 2,45). Pri trditvi, da

so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle (B18), opazimo nižjo povprečno

oceno strinjanja pri šoli 1 (M = 3,26) v primerjavi s povprečno oceno ostalih dveh šol (M =

3,64, M = 3,52). Statistično pomembne razlike so se pojavile tudi pri trditvi, da teorijo

evolucije podpirajo najdbe fosilov (B46). Razlika se je pojavila med šolo 1 (M = 3,20) in

šolama 2 in 3, med katerimi pa ni razlike v povprečni vrednosti ocene (M = 2,94). Pri trditvi,

da so se živali in druga živa bitja razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor (B49),

je najvišja povprečno vrednost ocene pri učencih šole 1 (M = 3,17) in najnižja pri učencih

šole 2 (M = 2,82). S trditvijo, da so se ljudje in druga živa bitja razvili zaradi naravnih

procesov, kot je naravni izbor (B50), so se najbolj strinjali učenci šole 1 (M = 3,07) in

najmanj učenci šole 2 (M = 2,80). Zadnja statistično pomembna razlika v sklopu evolucija se

je pojavila pri trditvi, da znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve,

drugih pa ne (B54). Pri tej trditvi ni večje razlike v povprečni vrednosti ocene pri šolah 2 in 3

(M = 2,73, M = 2,70), pri šoli 1 pa se je pojavilo odstopanje navzgor (M = 3,09).

V tretjem sklopu, sklop mejne vede, so se pojavile tri statistično pomembne razlike pri

trditvah, da astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi (C55), da akupunktura lahko

olajša bolečine (C56) in da vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale

(C60). Pri prvi trditvi je najvišja povprečna vrednost pri učencih iz šole 1 (M = 3,03),

medtem ko med šolama 2 in 3 ni večje razlike (M = 2,80, M = 2,82). Z drugo trditvijo so se

manj strinjali učenci šole 2 (M = 2,56) bolj pa učenci šol 1 in 3 (M = 2,94, M = 2,92). Pri

tretji trditvi je najvišja povprečna vrednost ocene pri učencih šole 1 (M = 2,37) in najnižja pri

učencih šole 2 (M = 1,98).

V četrtem sklopu, sklop učni načrt, smo našli šest statistično pomembnih razlik. Pri petih

trditvah je pri učencih šole 2 najnižja povprečna vrednost ocene (M = 2,78 – 3,18), najvišja

pa pri učencih šole 1 (M = 2,96 – 3,36). Pri učencih šole 3 je pri trditvi, da je Zemlja stara

približno 4,6 milijarde let (UN37), najvišja povprečna ocena (M = 3,38), pri trditvi, da je

enotnost vsega živega mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom, pa najnižja

povprečna vrednost ocene (M = 2,77).



20

Najbolj razumljiv se je zdel vprašalnik učencem šole 1 (M = 3, 06), istim učencem je bilo

tudi najbolj všeč sodelovati v raziskavi (M = 3,26). Najmanj razumljiv se je zdel vprašalnik

učencem šole 2 (M = 37), istim učencem je bilo tudi najmanj všeč sodelovati v raziskavi (M

= 2,47).

Preglednica 5: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na obiskovano šolo

(statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05)

Preizkus Kruskal-

Wallis

Št Trditev χ2

df p

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 12,019 2 0,002

A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in

Eve. 1,934 2 0,380

A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na

Zemlji pojavil človek. 1,848 2 0,397

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde,

rastline, živali in prvi par ljudi. 3,304 2 0,192

A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so

zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 5,970 2 0,051

A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo

razvili iz predhodnih oblik življenja. 5,018 2 0,081

A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji

meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi. 3,631 2 0,163

A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let

ustvaril milijone vrst. 1,443 2 0,486

A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 1,189 2 0,552

A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako,

kot je nastalo. 2,658 2 0,265

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana,

kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog. 2,632 2 0,268


naključnih dogodkov. 1,978 2 0,372

A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi

mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 0,730 2 0,694

A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli

razviti zaradi naključnih dogodkov. 0,460 2 0,795

A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so

posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile. 6,352 2 0,042

A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala

živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 0,589 2 0,745


ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 0,646 2 0,724

A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke

višje sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim

izborom.

5,311 2 0,070

A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje

sile. 2,048 2 0,359

A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega

začetka. 1,866 2 0,393

A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega

začetka. 5,484 2 0,064



21

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 16,887 2 0,000

B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 5,287 2 0,071

B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,531 2 0,171

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 9,817 2 0,007

B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri

šimpanzih. 2,049 2 0,359

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 12,469 2 0,002

B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 12,381 2 0,002

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil

človek. 4,328 2 0,115

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,237 2 0,327

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 10,948 2 0,004

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 3,991 2 0,136

B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali

prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle. 1,730 2 0,421

B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot

je naravni izbor. 13,666 2 0,001

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot

je naravni izbor. 7,010 2 0,030

B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 5,213 2 0,074

B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve,

drugih pa ne. 15,419 2 0,000

C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 6,582 2 0,037

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 12,942 2 0,002

C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno

zapestnico. 3,977 2 0,137

C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik

pregleda šarenico očesu. 0,575 2 0,750

C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,633 2 0,268

C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 10,773 2 0,005

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi

boleznimi bo nekdo zbolel. 0,141 2 0,932

C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko

stanje drugih ljudi. 0,361 2 0,835

C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na

spol otroka. 3,645 2 0,162

C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 2,930 2 0,231

C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 3,715 2 0,156

UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja

zgradba in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz

skupnega prednika.

3,492 2 0,174

UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 8,179 2 0,017

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost

vrst skozi mnoge generacije. 5,417 2 0,067

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki

so vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov. 14,278 2 0,001


povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 11,449 2 0,003

UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in

njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in

razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).

1,210 2 0,546

UN31 Naravni izbor ni naključen. 1,633 2 0,442

UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti 0,940 2 0,625



22

organizma nastajajo skozi mnoge generacije.

UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 3,294 2 0,193

UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale

oblike življenja. 10,096 2 0,006

UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 6,430 2 0,040

UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1,265 2 0,531

UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini

spreminjale. 0,939 2 0,625

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 2,677 2 0,262

UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne

katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne

spremembe podnebja).

5,817 2 0,055

UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti,

izumrle. 0,626 2 0,731


prednikom. 6,068 2 0,048

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 37,719 2 0,000

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 36,629 2 0,000

4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA

RAZRED, KI GA OBISKUJEJO

Anketirali smo učence od 7. do 9. razreda. Med učenci različnih starosti se je pojavilo 23

statistično pomembnih razlik. Priloga C prikazuje porazdelitev povprečnih vrednosti ocen, ki

so jih učenci dali pri posameznih trditvah glede na razred, ki ga obiskujejo.

V sklopu A se je pojavilo sedem statistično pomembnih razlik (preglednica 6). Pri vseh

statistično pomembnih razlikah so se najmlajši učenci (7. razred) najbolj strinjali s trditvami,

povezanimi s kreacionizmom (M = 2,17 – 2,70). Najnižje povprečne vrednosti ocen so bile

pri treh trditvah pri učencih 9. razreda (M = 1,80 – 2,07), pri štirih trditvah pa pri učencih 8.

razreda (M = 1,90 – 2,34).

V sklopu B so se pojavile štiri statistično pomembne razlike. S trditvijo, da so nekoč na

Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle (B18), so najvišjo stopnjo strinjanja pokazali

učenci 7. razreda (M = 3,61) in najnižjo učenci 8. razreda (M = 3,27). S trditvami, da dobro

poznam (Darwinovo) teorijo evolucije (B45), da teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov

(B46) in da so se živali in druga živa bitja razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni

izbor (B49), so se najbolj strinjali najstarejši učenci (M = 3,16 – 3,34), najmanj pa najmlajši

učenci (M = 2,21 – 2,82).



23

V sklopu C smo prav tako našli štiri statistično pomembne razlike. S trditvijo, da astrologija

ne daje podrobnih in točnih napovedi (C55), so se najbolj strinjali učenci 9. razreda (M =

3,04) in najmanj učenci 7. razreda (M = 2,75), s trditvijo, da položaj nebesnih teles ob

rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel (C61), pa najbolj učenci 9.

razreda (M = 2,84) in najmanj učenci 8. razreda (M = 2,47). Pri trditvah, da akupunktura

lahko olajša bolečine (C56) in da mnoge bolezni lahko diagnosticiramo, če zdravnik pregleda

šarenico očesu (C58), je najvišja povprečna vrednost ocene pri učencih 8. razreda (M = 2,81–

2,97) in najnižja pri učencih 7. razreda (M = 2,50 – 2,67). V sklopu učni načrt smo našli osem

statistično pomembnih razlik. Z vsemi trditvami so se najmanj strinjali najmlajši učenci (M =

2,65 – 3,11) in najbolj najstarejši učenci (M = 3,19 – 3,39).

Preglednica 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnih razredov (statistično

pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05)

Preizkus Kruskal-

Wallis

Št Trditev χ2

df p

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 0,063 2 0,969

A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in

Eve.

10,946 2

0,004


Zemlji pojavil človek.

2,744 2

0,254

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde,

rastline, živali in prvi par ljudi

0,973 2

0,615


zapisani v Stari zavezi Svetega pisma.

1,951 2

0,377

A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo

razvili iz predhodnih oblik življenja.

8,058 2

0,018

A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji

meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.

3,920 2

0,141


ustvaril milijone vrst.

5,827 2

0,054

A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 9,387 2 0,009

A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako,

kot je nastalo.

2,931 2

0,231

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana,

kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog.

4,252 2

0,119



8,078 2

0,018


mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov.

9,418 2

0,009

A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli

razviti zaradi naključnih dogodkov.

5,029 2

0,081


posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile.

4,316 2

0,116


živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.

3,865 2

0,145

A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala 6,664 2 0,036



24

ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.

A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke

višje sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim

izborom.

0,147

2

0,929

A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje

sile.

2,790 2

0,248


začetka.

1,830 2

0,401


začetka.

6,062 2

0,048

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 2,926 2 0,232

B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 0,020 2 0,990

B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 4,616 2 0,099

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,763 2 0,251


šimpanzih.

1,705 2

0,426

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,085 2 0,353

B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 8,365 2 0,015

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil

človek.

3,997 2

0,136

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 51,430 2 0,000

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 23,940 2 0,000

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 0,470 2 0,791

B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali

prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle.

5,324 2

0,070

B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot

je naravni izbor.

12,053 2

0,002

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot

je naravni izbor.

4,784 2

0,091

B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 5,064 2 0,080


drugih pa ne.

0,957 2

0,620

C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 6,396 2 0,041

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 7,053 2 0,029

C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno

zapestnico.

1,554 2

0,460

C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik

pregleda šarenico očesu.

6,112 2

0,047

C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 0,995 2 0,608

C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 1,071 2 0,585

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi

boleznimi bo nekdo zbolel.

6,969 2

0,031

C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko

stanje drugih ljudi.

0,571 2

0,752

C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na

spol otroka.

0,029 2

0,986

C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 0,338 2 0,844

C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 0,140 2 0,932



skupnega prednika.

2,545

2

0,280

UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 11,360 2 0,003

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost 18,638 2 0,000



25

vrst skozi mnoge generacije.

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki

so vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov.

23,030 2

0,000


povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.

16,855 2

0,000




23,732

2 0,000

UN31 Naravni izbor ni naključen. 0,656 2 0,720

UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti

organizma nastajajo skozi mnoge generacije.

4,341 2

0,114

UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 0,810 2 0,667

UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale

oblike življenja.

4,492 2

0,106

UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 7,344 2 0,025

UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1,916 2 0,384


spreminjale.

8,771 2

0,012

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 6,545 2 0,038


katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne

spremembe podnebja).

3,966

2

0,138

UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti,

izumrle.

3,305 2

0,192


prednikom.

1,786 2

0,409

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 5,064 2 0,080

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 0,959 2 0,619

4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA SPOL

Priloga D prikazuje porazdelitev povprečnih vrednosti ocen in njihov standardni odklon glede

na spol. Našli smo 16 statistično pomembnih razlik (preglednica 7). Dve statistično

pomembni razliki smo našli v sklopu kreacionizma. Pri obeh trditvah so se dekleta bolj

strinjala (M = 2,01 – 2,31) kot fantje (M = 1,81 – 2,12). V sklopu evolucije smo našli tri

statistično pomembne razlike. V primerjavi s fanti (M = 2,59 – 3,25) so se dekleta bolj

strinjala z vsemi trditvami (M = 2,78 – 3,41). V sklopu mejne vede smo našli dve statistično

pomembni razliki. Tudi v tem sklopu so se s trditvami bolj strinjala dekleta (M = 2,80 – 2,94)

kot fantje (M = 2,49 – 2,68). V sklopu UN se je pojavilo 9 statistično pomembnih razlik. Prav

pri vseh trditvah je bila višja povprečna vrednost ocen pri dekletih (M = 3,03 – 3,46) kot pri

fantih (M = 2,75 – 3,19).



26

Preglednica 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola (statistično

pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05)

Preizkus

Mann-Whitney U

Št Trditev U

Z p

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 16797,500 -1,284 0,199

A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 16178,000 -1,109 0,267


Zemlji pojavil človek. 15119,500 -2,013 0,044

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline,

živali in prvi par ljudi. 15270,000 -2,078 0,038


zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 16432,500 -0,775 0,438

A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili

iz predhodnih oblik življenja. 16566,000 -0,548 0,584

A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri,

da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi. 16453,500 -0,933 0,351


ustvaril milijone vrst. 15705,500 -1,768 0,077

A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 15768,500 -1,436 0,151

A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot

je nastalo. 16354,500 -0,386 0,700

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar

pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog. 16323,000 -0,879 0,380


naključnih dogodkov. 16444,500 -0,276 0,782


mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 16402,500 -0,708 0,479

A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti

zaradi naključnih dogodkov. 15944,500 -1,180 0,238


posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile. 16953,000 -0,140 0,889


živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 16216,500 -1,348 0,178


ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 16329,500 -1,146 0,252

A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje

sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom. 16310,000 -0,811 0,417

A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 16524,000 -0,765 0,444


začetka. 16799,000 -0,583 0,560


začetka. 17162,000 -0,034 0,973

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 16289,000 -1,216 0,224

B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 17142,500 -0,367 0,714

B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 15804,500 -1,478 0,139

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 15833,000 -1,312 0,190


šimpanzih. 17286,000 -0,004 0,997

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 15966,000 -0,600 0,549

B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 17245,500 -0,263 0,792

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 16033,000 -1,294 0,196

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 16187,500 -1,283 0,199

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 17239,000 -0,153 0,879

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 16848,000 -0,357 0,721

B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile

in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle. 15358,500 -2,251 0,024

B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je 14784,000 -2,681 0,007



27

naravni izbor.

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je

naravni izbor. 15517,500 -1,633 0,103

B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 15418,500 -2,000 0,045


drugih pa ne. 16648,000 -0,836 0,403

C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 16933,500 -0,644 0,520

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 14104,500 -2,789 0,005

C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 15878,000 -0,896 0,370

C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda

šarenico očesu. 15742,500 -1,674 0,094

C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 17071,000 -0,220 0,826

C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 15636,000 -1,755 0,079

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi

bo nekdo zbolel. 14281,000 -2,757 0,006

C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje

drugih ljudi. 16132,000 -0,896 0,370

C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol

otroka. 16356,500 -0,494 0,621

C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 16436,500 -0,692 0,489

C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 16737,500 -0,377 0,706



skupnega prednika.

13513,000 -3,691 0,000

UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 14734,500 -2,914 0,004

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst

skozi mnoge generacije. 14644,500 -3,064 0,002

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so

vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov. 14066,500 -2,657 0,008


povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 14681,500 -2,768 0,006




15404,000 -2,033 0,042

UN31 Naravni izbor ni naključen. 16847,500 -0,262 0,793

UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti

organizma nastajajo skozi mnoge generacije. 13913,000 -2,979 0,003

UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 16778,000 -0,608 0,543

UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike

življenja. 15499,500 -1,605 0,108

UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 15225,500 -2,346 0,019

UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 16465,500 -0,932 0,351


spreminjale. 14848,500 -2,484 0,013

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 15580,500 -1,718 0,086


katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe

podnebja).

16551,500 -0,867 0,386

UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 16194,000 -1,187 0,235


prednikom. 17221,000 -0,168 0,866

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 17120,000 -0,265 0,791

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 16047,500 -1,349 0,177



28

4.5 PREGLED UČBENIKOV

Po prenovljenem učnem načrtu za biologijo (2011) je evolucija vključena v 9. razred osnovne

šole. Na podlagi tega smo pregledali besedilo treh učbenikov za 9. razred, ki se uporabljajo

pri poučevanju evolucije:

Marina Svečko, Alenka Gorjan (2012). Spoznavam živi svet, učbenik za biologijo v 9.

razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Laura Javoršek (2013). Razišči skrivnosti živega, učbenik za biologijo v 9. razredu

osnovne šole. Podsmreka: Pipinova knjiga.

Marjanca Starčič Erjavec, Vesna Klokočovnik (2013). Dotik Življenja, učbenik za

biologijo v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

Vse učbenike je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje potrdil kot

učbenike za biologijo v devetem razredu osnovne šole.

Pri pregledu učbenikov smo se osredotočili na besedilo. Sklop evolucije smo razdelili na šest

podpoglavij, ki jih morajo vsebovati učbeniki za dosego ciljev iz učnega načrta:

- razvoj življenja na Zemlji,

- evolucijska teorija in naravni izbor,

- genetska variabilnost in mutacije,

- nastanek in izumiranje vrst,

- dokazi o spreminjanju in sorodnosti vrst,

- evolucija človeka.

4.5.1 RAZVOJ ŽIVLJENJA NA ZEMLJI

Največji delež besedila o nastanku in razvoju življenja smo našli v učbeniku Razišči

skrivnosti živega založbe Pipinova knjiga. V učbeniku je zapisano:

˝Zemlja je danes še vedno edini znani planet, na katerem je prisotno življenje. Na podlagi

različnih dokazov so znanstveniki oblikovali različne domneve (hipoteze) o nastanku in

razvoju življenja. Prvi organizmi naj bi nastali ali pa bili na Zemljo preneseni iz vesolja (npr.

z Marsa preko asteroidov) pred približno 3,8 milijardami let, kar dokazujejo ostanki

mikroskopsko majhnih organizmov (mikrofosili), podobnih današnjim bakterijam. Najstarejši

fosili enoceličnih organizmov so stari 3,5 milijarde let.˝(Javoršek, 2013, str.86)



29

Avtorica je v besedilu podrobno opisala nastanek življenja na zemlji in besedilo podkrepila z

grafi in tabelami, ki prikazujejo nastanek osončja, starost Zemlje, nastanek prvih organizmov

ter razvoj življenja skozi geološka obdobja. Dotaknila se je tudi nastanka življenja s

kemijskega vidika:

˝Domnevajo, da so prvotno ozračje sestavljali vodik, vodna para, metan, amonijak, dušik in

žveplovodik, ni pa bilo v njem prostega kisika. Molekule kisika so se pojavile v ozračju pred

približno 3 milijardami let, zato lahko domnevamo, da je bilo prvotno življenje na Zemlji

anaerobno.˝ (Javoršek, 2013, str. 88)

Avtorica pojasni tudi nastanek organskih spojin v vodnem okolju, nastanek nukleinskih kislin

in celične membrane.

V učbeniku Razišči skrivnosti živega so doseženi vsi cilji iz učnega načrta na temo nastanka

in razvoja življenja. V učbeniku založbe DZS Spoznavam živi svet razvoj življenja na Zemlji

ni opisan, ampak je prikazan skozi geološka obdobja v obliki preglednice. Starost Zemlje v

tem učbeniku ni navedena.

V učbeniku založbe Rokus Klett Dotik življenja ni podatka o starosti Zemlje niti podatka o

tem, kdaj so se na Zemlji pojavili prvi organizmi. Prav tako ni zapisane razlage o nastanku

življenja niti informacije o tem, da prvotno zemeljsko ozračje ni vsebovalo kisika.

4.5.2 EVOLUCIJSKA TEORIJA IN NARAVNI IZBOR

Teorija evolucije je predstavljana v vseh treh učbenikih. V preglednici 8 je prikazana

primerjava besedil.

Preglednica 8: Primerjava razlage teorije evolucije v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole

Učbenik Vključeno besedilo

Spoznavam živi svet

(DZS)

˝Konec 19. stoletja sta Alfred Wallace in Charles Darwin na podlagi

opazovanj, zbiranja in zapisovanja podatkov in fosilnih ostankov nekaterih

vrst oblikovala evolucijsko teorijo. Dokopala sta se do enakih ugotovitev,

in sicer da so vse oblike življenja nastale iz skupnega prednika na temelju

dedovanja lastnosti s postopnim spreminjanjem in da je postopno

spreminjanje vrst posledica naravnega izbora. Evolucija z naravnim

izborom je temeljna značilnost živega.˝ (str. 70)

Razišči skrivnost

živega

(Pipinova knjiga)

˝Prvo razlago, podprto s velikim številom različnih dokazov, je objavil

britanski naravoslovec Charles Darwin v svoji knjigi O nastanku vrst z

naravnim izborom. Njegovi glavni ugotovitvi sta bili, da so vse oblike

življenja nastale iz skupnega prednika, pri čemer so se podedovane

lastnosti postopno spreminjale in da je vzrok postopnega spreminjanja



30

naravni izbor. Skoraj istočasno je razvil teorijo o naravnem izboru tudi

britanski naravoslovec Alfred Wallace.˝ (str. 77)

˝Evolucija z naravnim izborom je ena temeljnih značilnosti, ki ločuje živo

naravo od nežive.˝ (str.79)

Dotik Življenja

(Rokus Klett)

˝Darwin je trdil, da vse oblike življenja izvirajo iz skupnega prednika.

Razlike, po katerih se danes živeči organizmi razlikujejo od prednikov, so

nastale na temelju dedovanja lastnosti in s postopnim spreminjanjem skozi

čas v spreminjajočih se dejavnikih okolja. Spremembe lastnosti iz

generacije v generacijo so sicer majhne, a se organizmi z njihovim

kopičenjem postopno spreminjajo.˝ (str. 66)

Besedilo v vseh učbenikih je opremljeno s fotografijami Charlesa Darwina in Alfreda

Wallacea in fotografijo Darwinove skice evolucijskega drevesa življenja. V učbeniku založbe

Rokus Klett Dotik življenja avtorici predstavita tudi potovanje ladje Beagle. V preglednici 9

je prikazana primerjava besedil o naravnem izboru v treh pregledanih učbenikih.

Preglednica 9: Primerjava razlage naravnega izbora v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole



(DZS)

˝Naravni izbor je torej proces, v katerem osebki neke populacije z

določenimi dednimi lastnostmi v danem okolju preživijo in se

razmnožujejo uspešnejše od drugih (imajo več potomcev kot osebki iste

vrste v neki populaciji).˝(str 71)

Dodatna slikovna razlaga je prikazana na primeru naravnega izbora

zaradi plenilcev.

Razišči skrivnost

živega

(Pipinova knjiga)

˝Proces, pri katerem okolje izbira organizme z lastnostmi (fenotipe), ki

zagotavljajo preživetje, večje število potomcev imenujemo naravni

izbor oziroma naravna selekcija.˝ (str. 79)

Dotik Življenja

(Rokus Klett)

Avtorici naravni izbor obrazložijo na primeru brezovega pedica.

˝Osebki z različnimi lastnostmi imajo različno verjetnost (eni večjo,

drugi manjšo), da bodo preživeli, glede na trenutne razmere v

okolju.˝(str. 69)

4.5.3 GENETSKA VARIABILNOST IN MUTACIJE

Mutacije in genetska variabilnost so pomemben člen pri razumevanju evolucije. V učnem

načrtu najdemo na to temo pet operativnih ciljev. V učbenikih se pojavi razlaga mutacij na

različne načine. V preglednici 10 je prikazana primerjava besedila učbenikov.

Preglednica 10: Primerjava razlage mutacij v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole


Spoznavam živi svet ˝Danes razumemo, da so razlike med organizmi iste vrste posledica

mutacij in premešanja genov.˝



31

(DZS) ˝Zaradi mutacije na alelu za barvo telesa je postal hrošč rjave barve, čeprav

so njegovi starši in vsi sorodniki zeleni. Zaradi naravnega izbora se

pogostost posameznih alelov v populaciji spreminja.˝(str. 72)

Razišči skrivnost

živega

(Pipinova knjiga)

˝Poleg živih in neživih dejavnikov okolja je vzrok za evolucijo in

raznovrstnost organizmov tudi spremenljivost genskega zapisa. Na

spremenljivost vplivajo tudi mutacije, priseljevanje in odseljevanje

osebkov. Mutacije so naključne in lahko nastanejo na ravni genov ali na

ravni genoma. Nastanejo lahko spontano, ali pa jih povzročijo mutageni

dejavniki (npr. radioaktivno sevanje).˝ (str. 79)

Dotik Življenja

(Rokus Klett)

˝Osebki v populaciji se razlikujejo po številnih dednih lastnostih.

Govorimo o dedni ali genski raznolikosti, ki je posledica dveh ključnih

procesov: mutacij in prekrižanja genskega materiala med mejotsko

delitvijo.˝(str. 70)

4.5.4 NASTANEK IN IZUMIRANJE VRST

Na nastanek novih vrst običajno vplivajo geografske prepreke. V vseh učbenikih je

predstavljen primer nastanka nove vrste. Primerjavo besedila v učbenikih prikazuje

preglednica 11.

Preglednica 11: Primerjava razlage nastanka vrst v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole



(DZS)

˝Prav prostorske ločitve populacij zaradi različnih pregrad, nastalih na

primerih kot posledica tektonskih premikov in drugih naravnih pojavov,

pogosto vodijo v razvoj novih vrst.˝(str. 82)

Avtorici besedilo podkrepita s skico tektonskih premikov. Dodatno

obrazložita nastanek vrst na podlagi vrečarjev v Avstraliji.

Razišči skrivnost

živega

(Pipinova knjiga)

˝Dejavniki, ki omogočajo nastajanje novih vrst, so povezani z ovirami, ki

onemogočajo stik in izmenjavo genov med različnimi populacijami

organizmov, ki so prvotno pripadali eni vrsti.˝ (str. 83)

Avtorica dodatno obrazloži nastanek novih vrst na primeru Galapaških

(Darwinovih) ščinkavcev, avstralskih vrečarjev in bakterij, odpornih na

antibiotik.

Dotik Življenja

(Rokus Klett)

˝Ločitev ene populacije v dve ali več ločenih populacij lahko privede do

nastanka novih vrst. Vzrok za ločitev populacije je pogosto geografski.˝

str. 87)

Nastajanje vrst je prikazano na primeru Galapaških ščinkavcev in

avstralskih vrečarjev.

Vsi učbeniki vsebujejo podatek, da so množična izumrtja usmerjale globalne spremembe in

katastrofe (vulkanski izbruhi, trki meteorjev, segrevanje, ohladitve itd.), in navajajo primere

večjih izumrtji (dinozavri, trilobiti, amoniti itd.).



32

4.5.5 DOKAZI O SPREMINJANJU IN SORODNOSTI VRST

V učnem načrtu najdemo na temo fosilov tri operativne cilje. Skupno vsem učbenikom je

zapisana definicija fosilov, predstavitev živega fosila na primeru dvokrpega kinka in primeri

fosilov. Razlika se pojavi pri učbeniku Dotik življenja, kjer avtorici dodatno pojasnita

nastanek fosila in fosile najdene v Sloveniji. V učbeniku Spoznavam živi svet niso

predstavljene metode datiranja.

Najbolj primerno besedilo se pojavi v učbeniku Spoznavam živi svet. Besedilo se glasi:

˝Kljub izjemni raznolikosti organizmov nas med preučevanjem življenjskih procesov ali

primerjanjem notranje zgradbe celice ali organizma presenetijo podrobnosti. To osupljivo

enotnost je mogoče pojasniti samo s skupnim evolucijskim izvorom.˝ (str. 76)

V vseh učbenikih je zapisano, da razvoj organizmov lahko preučujemo na različne načine: s

primerjanjem anatomske zgradbe, preučevanjem razvoja zarodkov, fosilnimi dokazi in

preučevanjem geografske razširjenosti vrst. V učbenikih je besedilo dodatno obrazloženo s

slikovnim gradivom.

4.5.6 EVOLUCIJA ČLOVEKA

Evolucija človeka v učbeniku Razišči skrivnost živega ni predstavljena v poglavju Evolucija,

ampak v poglavju Razvrščanje organizmov in evolucijsko drevo primatov. Na fotografijah je

prikazan evolucijski razvoj primatov. V vseh učbenikih je besedilo zapisano tako, da dosega

cilj iz učnega načrta (učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z

drugimi primati).



33

5 RAZPRAVA

Dolžnost učitelja biologije je učencem razložiti koncept evolucije. Evolucija je del biologije

in brez nje ne moremo pojasniti sorodnosti vrst in raznolikosti organizmov. Z evolucijo ne

pojasnimo samo, kako se je razvil človek in anatomske spremembe, ampak tudi raznolikost

ljudi, uspešnost vrste, povezavo z okoljem in socialni razvoj. Obenem evolucijo

medpredmetno povezujemo z geologijo, zgodovino, sociologijo, genetiko in drugimi vedami

in učencem dajemo osnovo za znanstveno raziskovanje. Ena izmed raziskav je pokazala, da

kar 21,1 % učiteljev ne verjame v koncept evolucije, vendar jo kljub temu poučujejo (Welsh,

2011). Učitelji se zato, da se izognejo sporom s starši, učenci in administracijo, tudi izognejo

poučevanju na tak način, ki bi učencem jasno povedal, da je evolucija dokazano dejstvo v

primerjavi s kreacionizmom, ki ne temelji na znanstvenih dokazih.

Ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja bi moral učenec razumeti koncept evolucije in

na temelju novo pridobljenega znanja sprejemati evolucijo kot dokazano dejstvo. Raziskavi

PISA in TIMSS sta pokazali, da slovenski osnovnošolci in srednješolci dosegajo visoko

stopnjo naravoslovne pismenosti. V raziskavi TIMSS leta 2011 so se slovenski osmošolci

med 42 državami uvrstili na 6. mesto glede na naravoslovne dosežke in s tem pokazali

nadpovprečno znanje (Pavešić in sod., 2012). Različne raziskave po svetu (npr. Newport,

2009; Miller in sod., 2006) pa so pokazale, da še vedno velik delež prebivalstva nima

zadovoljivega znanja o evoluciji, niti evolucije ne sprejema. V to skupino držav sodijo na

primer ZDA, Turčija, Ciper in Hrvaška.

Evolucija predstavlja pomemben člen poznavanja temeljev biologije.V Sloveniji se učenci s

to temo srečajo v 9. razredu osnovne šole. Glede na to, da je evolucija vključena v učni načrt,

ki velja od leta 2011 (Vilhar in sod.), smo pričakovali, da imajo učenci ob zaključku

osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo znanje o evoluciji.

Naša raziskava je pokazala, da učenci razumejo, da je evolucija ena temeljnih lastnosti

življenja. Vedo tudi, da so se vrste razvile skozi mnoge generacije in da so na celoten razvoj

vplivale mnoge naravne katastrofe. Prav tako so učenci pokazali zadovoljivo znanje o fosilih

kot dokazih, ki potrjujejo teorijo evolucije. Več raziskav trdi, da starost učencev ne vpliva na

znanje biologije. Raziskava je bolj specifično pokazala, da imajo več znanja starejši učenci v

primerjavi z mlajšimi. Izkazalo se je, da mlajšim učencem ni popolnoma razumljiv koncept

naravnega izbora. Prav tako so imeli težave s starostjo Zemlje in Darwinovo teorijo evolucije.



34

Rezultati so lahko precej odvisni od načina poučevanja učitelja. Ball (2008) trdi, da se

današnja izobraževalna politika usmerja v bolj aktivno vlogo učencev v celotnem vzgojno

izobraževalnem sistemu. Tudi poučevanje naj bi potekalo bolj aktivno, saj se tako lahko zviša

raven znanja učencev. Rezultati nekaterih raziskav (Mavrikaki in sod. 2012, Usak in sod.

2009), kažejo, da med spoloma ni razlik v odnosu do biologije in v znanju biologije, naši

rezultati pa so nasprotni. Med 33 trditvami, ki odražajo znanje evolucije, so imela dekleta pri

32 trditvah boljši rezultat kot fantje. Raziskava je pokazala, da dekleta na dolenjskih

osnovnih šolah bolje razumejo koncept evolucije kot fantje.

Raziskava je pričakovano dala pozitiven rezultat glede sprejemanja evolucije med našimi

učenci. V Sloveniji se morajo učitelji držati učnega načrta, ki predpisuje tudi učne cilje s

področja evolucije. Način, kako bodo izvedli učno uro, pa je odvisen od vsakega

posameznega učitelja. V drugih državah (npr. ZDA) imajo učitelji možnost izbire glede

poučevanja o evoluciji (Hrastar, 2004). Ideje kreacionizma z leti pri učencih izgubijo veljavo.

Z leti pridobivajo nove informacije o nastanku življenja in dokazih za evolucijo, ki to

potrjujejo (Anderson, 2007).

V primerjavi z znanjem evolucije, kjer smo našli večje razlike, pa sprejemanje evolucije in

kreacionizma ni pokazalo večjih razlik med spoloma. Tako dekleta kot fantje bolj sprejemajo

evolucijske koncepte v primerjavi z kreacionističnimi idejami. Tako dekleta kot fantje,

nikakor niso sprejeli trditev, da genetske napake ne obstajajo in da je Bog tisti, ki je vodilna

sila evolucije.

Anderson (2012) pravi, da je pomembno poznati predsodke učencev o evoluciji in njihovo

mnenje o naravi znanosti. Poznavanje njihovih vrednot in prepričanj je pomembno za

poučevanje. Isti avtor tudi meni, da je velika verjetnost, da bo učenec, ki je veren, skeptičen

do evolucijskih konceptov (Anderson, 2007). Učenci lahko znanje o evoluciji usvojijo tekom

formalnega izobraževanja. Ali bodo evolucijo sprejeli, pa je odvisno od vsakega

posameznika. V zgodovini Slovencev je vera imela večjo vlogo kot jo ima danes. Statistični

podatki Republike Slovenije iz leta 2003 kažejo, da se pri nas število vernikov zmanjšuje. V

primerjavi z drugimi evropskimi državami je Slovenija na spodnjem koncu lestvice

religioznosti (skupaj z Madžarsko in Češko), na vrhu pa sta Hrvaška in Poljska (Šircelj,

2003).



35

5.1 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO

Želeli smo ugotoviti, ali se znanje, razumevanje in sprejemanje evolucije razlikujejo glede na

šolo, ki jo učenci obiskujejo.

Vse tri šole (OŠ Grm, OŠ Drska in OŠ Šmihel), na katerih smo izvajali anketiranje, se

nahajajo v centru Novega mesta. Raziskava je pokazala, da se je zdel vprašalnik najbolj

razumljiv učencem šole 1 in najmanj učencev šole 2.

V prvem sklopu raziskave, kjer smo ugotavljali odnos do kreacionizma, sta se pojavili le dve

statistično pomembni razliki med odgovori učencev različnih šol. V drugem sklopu

(evolucija) in tretjem sklopu (učni načrt) smo našli skupaj 14 statistično pomembnih razlik.

Ugotovili smo, da se odgovori učencev šole 1 bolj nagibajo k pravilnim v primerjavi s šolo 2.

Šola 3 je bila glede pravilnosti odgovorov med šolama 1 in 2. V četrtem sklopu trditev

(mejne vede) so bile 3 statistično pomembne razlike. Tudi tu se odgovori učencev šole 1 bolj

nagibajo k pravilnim v primerjavi z učenci šole 2, medtem ko je šola 3 zopet zasedala prostor

med šolama 1 in 2.

Ker sta se v sklopu kreacionizma pojavili le dve statistično pomembni razliki med odgovori

učencev treh šol, sklepamo, da med njimi ni razlik v sprejemanju kreacionizma oziroma

evolucije. Odgovori so se razlikovali pri trditvi o starosti Zemlje, kjer je imela šola 3 najboljši

rezultat, v primerjavo s šolama 1 in 2, in pri trditvi da so genetske napake posledica odločitve

Boga, kjer so njaboljpravilneje odgovarjali učenci šole 3.

Na mnenje o kreacioizmu v naši raziskavi kraj šolanja ni imel vpliva. Na učence lahko

vplivajo starši, vrstniki, učitelji in drugi. Raziskava Berkmana (2007) v ZDA je pokazala, da

25 % učiteljev pri pouku porabi vsaj eno uro časa, da idejo o kreacionizmu predstavi v

pozitivni luči (Berkman, 2008). V drugi raziskavi (Clement, 2008), kjer so v 14 državah

ugotavljali mnenje učiteljev o znanosti in veri, so našli statistično pomembne razlike med

državami. Na trditev »teorija evolucije je v nasprotju z mojim prepričanjem« se je na dnu

lestvice z odgovorom »ne« znašla večina evropskih držav, kar potrjuje, da kreacionizem v

Evropi nima tolikšnega vpliva v šolstvu kot v ZDA (Clement, 2008).

Po drugi strani pa se je glede znanja evolucije pokazalo, da so med tremi šolami razlike, saj

so to učno temo učenci šole 1 obvladali pomembno bolje kot učenci ostalih dveh šol.



36

Raziskava TIMSS iz leta 2011 je primerjala dosežke med državami in tudi glede na kraj

bivanja znotraj Slovenije. Primerjali so dosežke učencev med slovenskimi regijami. Te se

med seboj razlikujejo v deležu prebivalstva in tudi v stopnji urbanizacije. Ugotovili so, da

imajo med osmošolci najvišji naravoslovni dosežek učenci notranjsko-kraške regije. Dosežki

dolenjske regije (Jugovzhodna Slovenija) se uvrščajo na 4. mesto z nadpovprečnim dosežkom

551 točk (povprečje TIMSS je 500 točk). Raziskava je pokazala majhne razlike glede na kraj

šolanja in da razporeditev dosežkov ni povezana s pripadnostjo regiji. Čeprav razlike med

regijami niso velike, pa se pojavljajo večje razlike med dosežki posameznih šol. Dosežki

slovenskih šol so bili v raziskavi TIMSS razporejeni med 436 in 607 točk. Zanimiv je bil

rezultat četrtošolcev, ki je pokazal, da sta prvi dve šoli z najvišjim dosežkom točk presegli

povprečne dosežke vseh držav, ki so sodelovale v raziskavi (Pavešić in sod., 2012).

5.2 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA

OBISKUJEJO

V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v razumevanju in sprejemanju

evolucije glede na starost osnovnošolcev. Starost učencev v našem vzorcu se giblje med 13 in

15 leti, kar predstavlja učence od 7. do 9. razreda. Ugotovili smo, da razlika obstaja, saj smo

našli kar 23 statistično pomembnih razlik.

Pri kreacionističnih trditvah smo našli 7 statistično pomembnih razlik. Najbolj se z njimi

strinjajo učenci 7. razreda, manj pa učenci 8. in 9. razreda. Glede na rezultate v sklopu

kreacionizma lahko sklepamo, da mlajši učenci po eni strani še nimajo zadovoljivega znanja

o evoluciji, po drugi strani pa so morda tudi bolj podvrženi mnenju starejših, zato bolj

sprejemajo kreacionistične ideje. Razlike glede na razred se pojavijo tudi v sklopih evolucija

in učni načrt; tu smo našli skupaj 12 statistično pomembnih razlik. Pokazalo se je, da imajo

najstarejši učenci največ znanja o evoluciji in da najbolj razumejo in sprejemajo koncept

evolucije, saj se njihovi odgovori najbolj nagibajo k pravilnim. To ni presenetljivo, saj je

evolucija v učnem načrtu osnovne šole evolucija vključena v 9. razred (Vilhar in sod. 2011).

Na vprašanje, ali starost vpliva na znanje, je bilo izvedenih že več raziskav. Ena izmed teh

(Mavrikaki in sod., 2012) je pokazala, da imajo učenci nevtralne poglede na biologijo in da

starost vpliva le na zaznavanje težavnosti biologije. Raziskava trdi, da imajo mlajši učenci

manj težav pri razumevanju biologije kot starejši učenci. Cimer (2012) je ugotovil, da je

lahko eden izmed vzrokov za razlike pri razumevanju biologije tudi ta, da učitelji premalo



37

povezujejo biološke primere z primeri iz vsakdanjega življenja. Ko snov biologije v višjih

razredih postane težje razumljiva in bolj abstraktna, učenci pogosto izgubijo interes. Pouk

biologije, kot ugotavlja Cimer (2012), je precej teoretično naravnan. V zadnjem času se

pojavlja veliko raziskav na temo medpredmetnega poučevanja. Biologijo lahko

medpredmetno povezujemo z drugimi vedami in tako dosežemo bolj kakovosten pouk in tudi

dvignemo raven znanja.

Leta 1999 so v ZDA izvajali raziskavo (DYG, 2000) o mnenju o evouciji in kreacionizmu.

Raziskava je pokazala, da je starost ključni faktor. Ugotovili so, da mlajši dajejo večjo

veljavo evoluciji. Menili so, da se mora evolucija poučevati v razredu, da pa se o

kreacionizmu lahko razpravlja, vendar se mora obravnavati kot vera. Na vprašanje, ali bi

morali evolucijo črtati iz učnega programa, je kar 71 % mlajših anketirancev odgovorilo

nikalno.

Znanje osnovnošolcev na Dolenjskem, ki smo jih zajeli v naši raziskavi, se glede na razred, ki

ga obiskujejo, torej tudi glede na starost, razlikuje. Raziskava TIMSS kaže v Sloveniji

naraščanje povprečnega naravoslovnega dosežka v osmem razredu, a še vedno v manjšem

obsegu kot v četrtem razredu. Dosežek se je zvišal od leta 1995 do leta 2011 za 5 %.

Raziskava TIMSS je spremljala tudi napredek učencev od četrtega do osmega razreda iste

populacije. Pokazalo se je, da so učenci, ki so bili leta 2007 v četrtem razredu, in so dosegli

18 točk nad povprečjem, v nadaljevanju v osmem razredu svoj dosežek še izboljšali (43 točk

nad povprečjem TIMSS). To je za Slovenijo spodbuden podatek raziskave (Pavešič in sod.,

2012).

V raziskavi PISA so ugotovili, da je približno 1,3 % 15-letnikov doseglo najvišjo raven

znanja (6. raven). To pomeni, da zanesljivo pojasnijo in uporabijo naravoslovno znanje v

življenjskih situacijah, povezujejo vire informacij, uporabijo podatke in rešujejo probleme

(Štraus in sod., 2013).

5.3 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA SPOL

Anketne vprašalnike smo ločili glede na spol in ugotavljali, ali se pojavljajo razlike med

dekleti in fanti v znanju in sprejemanju evolucije.



38

Raziskava leta 2012 (Mavrikaki) je pokazala, da spol ne vpliva na dosežke in ocene učencev

pri biologiji. V drugi raziskavi (Miller in sod., 2006) so ugotovili, da dekleta bolj sprejemajo

koncept kreacionizma in da jim biologija kot predmet v osnovni šoli bolj leži kot fantom.

Naša raziskava je pokazala, da se znanje evolucije razlikuje glede na spol, saj se je pojavilo

16 statistično pomembnih razlik med odovori deklet in fantov. V sklopu kreacionizma smo

našli dve statistično pomembni razliki, prav tako v sklopu mejne vede, v sklopu evolucija pa

tri. Pri vseh treh sklopih so bolj pravilno odgovarjala dekleta. Največ razlik je bilo v sklopu

učni načrt, ki odraža znanje evolucije. Pojavilo se je 9 statistično pomembnih razlik, pri

čemer so najbolj pravilno odgovarjala dekleta.

Pri starosti 15 let so učenke in učenci na prehodu iz obveznega dela izobraževanja v višje

izobraževalne stopnje. Raziskava PISA iz leta 2011 je pokazala, da obstaja statistično

pomembna razlika v znanju med dekleti in fanti. Razlika je sicer relativno majhna glede na

razpon dosežkov. Dosežki deklet in fantov pri naravoslovju vplivajo tudi na izbiro njihove

poklicne poti (Štraus in sod., 2013). Prav tako beleži razlike v dosežkih med fanti in dekleti

raziskava TIMSS. Pri slovenskih somošolcih, so imeli leta 1995 in 2003 dečki višje dosežke

od deklic. V letih 2007 in 2011 pa v naravoslovnih dosežkih ni bilo več statistično

pomembnih razlik (Pavešič in sod., 2012).

Na temelju naših rezultatov ugotavljamo, da med spoloma obstajajo razlike v znanju

evolucijskih konceptov in da imajo dekleta več znanja. Naši rezultati se delno skladajo z

ugotovitvami Millerja in sod. (2006), kjer se je izkazalo, da imajo dekleta več znanja o

evoluciji, vendar pa večjih razlik v sprejemanju kreacionizma niso našli.

Usaka in sod. (2009) ugotavljajo, da imajo dekleta do biologije podoben odnos kot fantje.

Edina pomembna razlika se je pokazala v stališču do pomena biologije. V primerajvi z

dekletami so bili fantje mnenja, da je biologija bolj pomembna, vendar je bila ta razlika zelo

majhna. Raziskava ne potrjuje trditev, ki so jih postavili Miller in sod. (2006), da dekletom

biologija bolj leži kot fantom. Raziskava Usaka in sod. (2009) je pokazala, da dekleta kažejo

večje zanimanje za določene biološke teme, kot so botanika in biologija človeka, vendar se

skozi leta poučuje več tem in za nekatere teme se bolj zanimajo dekleta, za druge pa fantje.

Prav tako je njihova raziskava pokazala, da spol ne vpliva na splošen odnos do biologije in da

imajo učenci pozitiven odnos do biologije.



39

5.4 RAZPRAVA O PREGLEDU UČBENIKOV

Glede na cilje iz učnega načrta, smo ugotovili, da vsi učbeniki dosegajo operativne cilje, ki se

navezujejo na temo evolucije. To smo tudi pričakovali, glede na to, da je vse tri analizirane

učbenike potrdil Strokovni svet.

Pri pregledu učbenikov smo ugotovili, da je razvoj življenja na Zemlji dobro predstavljen v

vseh učbenikih. Največji delež besedila smo zasledili v učbeniku Razišči skrivnost Živega.

Ugotovili smo, da v učbeniku Dotik življenja, manjka pomemben podatek o starosti Zemlje

in podatek o pojavu prvih organizmov. Teorija evolucije in naravni izbor sta pomemben del

poučevanja evolucije. Predstavljena sta v vseh treh učbenikih, najbolj obširno pa v učbeniku

Dotik življenja.

Mutacije in genetska variabilnost zajemajo v učnem načrtu pet operativnih ciljev. Glede na

to, da so mutacije vodilo evolucije, smo pričakovali, da bo v učbenikih na to temo največ

besedila. V učbenikih smo zasledili razlago mutacij na različne načine. V učbenikih

Spoznavam živi svet in Dotik življenja so mutacije razložene na primeru rjavo in zeleno

obarvanih hroščev ali hroščev z daljšimi in krajšimi antenami, v učbeniku Razišči skrivnost

živega, pa so mutacije predstavljene na primeru populacije polžev.

Nastanek in izumiranje vrst je po našem mnenju najjasneje predstavljeno v učbeniku Dotik

življenja. Besedilo o dokazih o spreminjanju in sorodnosti vrst pa se nam zdi najprimernejše

v učbeniku Spoznavam živi svet. Tudi evolucija človeka predstavljena v vseh učbenikih,

najblj obširno pa v učbeniku Razišči skrivnost živega.

5.5 UPORABNOST NAŠIH UGOTOVITEV ZA ŠOLSTVO

Raziskava je pokazala, da se znanje o evoluciji med šolami razlikuje. Menimo da se razlika

najverjetneje pojavi zaradi različnega načina poučevanja učiteljev. Učitelji lahko na podlagi

naših rezultatov spremenijo način poučevanja in skušajo izboljšati raven znanja.

Glede na to, da imajo mlajši učenci manj znanja o evolucije kot starejši, lahko učitelj že v 6.

razredu bolj poudari razmnoževanje in nastajanje vrst ter pouk usmeri tudi v evolucijo. Pri

mlajših učencih bi to privedlo do bolj kritičnega razmišljanja in večjega sprejemanja

evolucije. Glede na to, da je raziskava pokazala, da imajo dekleta več znanja o evoluciji,

lahko učitelj skuša pouk prilagoditi tako, da bo ta prinesel boljše rezultate v znaju tudi pri



40

fantih. Lahko na primer poskrbi za bolj aktivne metode dela, usmerjene v učenca in z več

primeri iz vsakdanjega življenja.

Učenci v večji meri sprejemajo evolucijo kot kreacionizem. Pomembno je, da se učitelj

zaveda svoje vloge. Učitelj mora učencem razložiti koncept evolucije tako, da bo učenem dal

vedeti, da je evolucija dokazano dejstvo.

Po pregledu učbenikov smo ugotovili, da so vsi učbeniki primerni za poučevanje evolucije.

Ugotovili smo tudi, da si lahko učitelj pri poučevanju pomaga z vsemi tremi učbeniki in tako

uporabi več primerov, ki dokazujejo proces evolucije. Pri pouku bo na ta način posredoval

učencem več informacij na bolj jasen in razumljiv način.



41

6 SKLEPI

Na začetku raziskave smo si zastavili 8 raziskovalnih hipotez. Na temelju rezultatov smo pet

hipotez sprejeli, eno delno sprejeli, dve pa zavrnili.

Prvo hipotezo, ki pravi, da imajo učenci na Dolenjskem ob zaključku osnovnošolskega

izobraževanja zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju, smo sprejeli. Ugotovili smo, da se

učenci s trditvami, ki odražajo znanje evolucijskih konceptov, nadpovprečno strinjajo.

Drugo hipotezo, ki pravi, da imajo učenci višjih razredov v našem vzorcu boljše znanje o

evolucijskem razvoju kot učenci nižjih razredov, smo sprejeli, saj so bili odgovori starejših

učencev v primerjavi z mlajšimi bolj pravilni.

Tretjo hipotezo, ki pravi, da med učenci treh šol ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju,

smo zavrnili, saj je pojavilo 21 statistično pomembnih razlik. Rezultati anketiranja na

različnih šolah kažejo, da imajo največ znanja o evoluciji učenci šole 1, najmanj pa učenci

šole 2.

Četrto hipotezo, ki pravi, da med dekleti in fanti ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju,

smo zavrnili, saj se je pojavilo 16 statistično pomembnih razlik. Ugotovili smo, da imajo

dekleta več znanja o evolucijskem razvoju kot fantje.

Peto hipotezo, ki pravi, da učenci na Dolenjskem ob zaključku osnovnošolskega

izobraževanja večinoma sprejemajo teorijo evolucije, smo sprejeli, saj so se učenci s

trditvami o evoluciji nadpovprečno strinjali in s trditvami o kreacionizmu podpovprečno

strinjali.

Šesto hipotezo, ki pravi, da učenci višjih razredov v našem vzorcu v večji meri sprejemajo

teorijo evolucije kot učenci nižjih razredov, smo sprejeli, saj smo ugotovili, da učenci nižjih

razredov v večji meri sprejemajo kreacionistične trditve v primerjavi s starejšimi učenci.

Sedmo hipotezo, ki pravi, da med učenci treh šol ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo

teorijo evolucije, smo delno sprejeli, saj smo našli 2 statistično pomembni razliki v sklopu

kreacionizma in 8 statistično pomembnih razlik v sklopu evolucije.

Osmo hipotezo, ki pravi, da med dekleti in fanti ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo

teorijo evolucije, smo sprejeli.



42

7 POVZETEK

Teorijo evolucije je postavil Darwin z delom O nastanku vrst z naravnim izborom ali

ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek (1859), v katerem pravi, da so se vse vrste v

daljšem časovnem razdobju razvile iz predhodnih vrst. V veljavnih učnih načrtih za osnovno

šolo v Sloveniji je evolucija vključena v 9. razred. Raziskave kažejo, da v nekaterih državah v

svetu, ki veljajo za sekularne in poleg tega na mednarodnih raziskavah izkazujejo visoko

naravoslovno pismenost, nepričakovano velik delež prebivalcev dvomi v veljavnost teorije

evolucije. Ena takih držav je tudi Slovenija. Zato smo v naši raziskavi preverili, kakšno

znanje o evoluciji imajo naši osnovnošolci in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije.

Zanimalo nas je tudi, ali obstaja povezava med razumevanjem evolucijskega razvoja in

odnosom do teorije evolucije. Poleg tega smo preverili, ali na to vplivajo šola, spol in starost

učencev. Podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki je vseboval anketna vprašanja in vprašanja za

preverjanje znanja.

V raziskavo smo zajeli 3 osnovne šole na Dolenjskem. Osnovno šolo Grm, Drska in Šmihel.

Šole se nahajajo v centru Novega mesta in so med seboj oddaljene približno 3 km. Glede na

to, da se šole nahajajo blizu druga drugi, nismo pričakovali večjih odstopanj, a so nas

rezultati presenetili. Skupno smo anketirali 376 učencev. V raziskavo je bilo vključenih 19

razredov. Raziskavo smo izvedli z anonimnim anketnim vprašalnikom. Z vprašalnikom smo

preverili demografske podatke (spol, starost, šola), v nadaljevanju pa postavili vprašanja, ki

so se navezovala na znanje o evoluciji in odnos do le-te. Vprašalnik je zajemal 67 vprašanj.

Učenci so odgovarjali s 4-stopenjsko Likertovo lestvico, kjer je 1 pomenila ˝nikakor se ne

strinjam˝, 4 pa ˝popoloma se strinjam˝. V prvem sklopu vprašanj smo želeli preveriti, v

kolikšni meri se učenci strinjajo s kreacionističnimi trditvami, ki so zapisane Svetem pismu.

V drugem sklopu vprašanj smo preverjali odnos do evolucije, v tretjem delu pa strinjanje s

trditvami s področja mejnih ved, kot so na primer astrologija, telekinetika, telepatija,

akupunktura in iridiologija. V četrtem delu vprašalnika pa smo s trditvami iz učnega načrta

preverjali znanje in razumevanje evolucije. Podatke smo nato obdelali s statističnim

programom SPSS in za ugotavljanje statistično pomembnih razlik uporabili neparametrična

testa Kruskal-Wallis in Mann-Whitney.

Rezultati so pokazali, da imajo učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja

zadovoljivo znanje o evoluciji. Ker so šole v našem vzorcu blizu druga drugi, smo



43

pričakovali, da med učenci ne bo večje razlike v znanju evolucije. Rezultati so nas

presenetili, saj se je pokazalo, da razlike so in da imajo učenci šole 1 več znanja v primerjavi

s šolo 2. Presenetilo nas je tudi, da obstajajo razlike med spoloma v znanju evolucije.

Ugotovili smo, da imajo dekleta več znanja o evoluciji kot fantje. Prav tako se je pokazalo, da

imajo starejši učenci več znanja o evoluciji, kar smo pričakovali, saj je evolucija vključena

šele v 9. razred osnovne šole in mlajši učenci te teme še ne obravnavajo. Razlog za slabše

znanje o evoluciji pri mlajših učencih je lahko tudi v napačnih predstavah, ki jih učenci

dobijo v vsakdanjem življenju. Učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja v večji

meri sprejemajo koncept evolucije kot pa v 7. in 8. razredu. Razlik med spoloma ali med

učenci različne starosti v sprejemanju evolucije ni. Delno na sprejemanje evolucije vpliva

šola, ki jo učenci obiskujejo.

Raziskavo, ki smo jo izvedli, lahko povežemo z rezultati raziskav PISA in TIMMS, kjer se je

izkazalo, da osnovnošolci dosegajo dobre dosežke v naravoslovni pismenosti. Na splošno

lahko trdimo, da učenci 9. razreda na Dolenjskem dobro poznajo evolucijske koncepte, jih

razumejo in v primerjavi s kreacionističnimi idejami tudi bolj sprejemajo, učenci 7. in 8.

razreda pa imajo v primerjavi z učenci 9. razreda manj znanja, a je to znanje še vedno

zadovoljivo.



44

8 LITERATURA

Anderson R.D. (2007). Teaching the theory of evolution in social, intellectual, and

pedagogical context. Science Education, 91: 664-677

Berkman M. B., Pacheco J.S., Plutzer E. (2008) Evolution and Creationism in America's

Classrooms: A National Portrait. Plos Biology 6(5): 124

Cimer A. (2012). What makes a biology learning difficult and effective: Students' views.

Educational Reserch and Reviews, 7 (3): 61-71

Clement P., Quessada M. P., Laurent C., Carvalho G. (2008). Science and Religion:

Evolutionism and Creationism in Education. A survey of teachers conceptions in 14

countries. XIII IOSTE Symposium, Izmir (Turkey)

Darwin C. Gradišnik B., Kuntner M. (2009). O nastanku vrst z delovanjem naravnega

odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje. Ljubljana, Založba ZRC,

ZRC SAZU.

DYG inc. (2000). Evolution and Creationism In Public Education: An In-depth Reading Of

Public Opinion Results Of A Comprehensive, National Survey.

https://www.pfaw.org/sites/default/files/evolutionandcreationisminpubliceducation.pdf

(08. 03. 2016)

Hrastar M. (2004). Opice v raju. Miti o stvarjenju sveta. Mladina 38.

http://www.mladina.si/96664/opice-v-raju/ (03. 03. 2016)

Japelj Pavešić B., Svetlik K., Kozina A. (2012). Znanje matematike in naravoslovja med

osnovnošolci v Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMSS 2011. Ljubljana,

Pedagoški inštitut.

Javoršek L. (2013). Razišči skrivnosti živega, učbenik za biologijo v 9. razredu, Podsmreka,

Pipinova knjiga.

Mavrikaki E., Koumparov H., Kyriakoudi M., Papacharalampous I., Trimandili M. (2012)

Greek secondary school students' views about biology. International Jurnal of

Environmental and Science Education, 7 (2): 217-232.

Miller J. D., Scott E. C. in Okamoto S. (2006). Public Acceptance of Evolution. Science

313(5788): 765–6.

Nacional academy of sciences, Institute of medicine. (2008). Science, evolution and

creationism. Washington D.C, The National Academies Press.

https://www.pfaw.org/sites/default/files/evolutionandcreationisminpubliceducation.pdf%20(08

https://www.pfaw.org/sites/default/files/evolutionandcreationisminpubliceducation.pdf%20(08

http://www.mladina.si/96664/opice-v-raju/



45

Newport F. (2009). On Darwin’s Birthday, Only 4 in 10 Believe in Evolution. Gallup.

February 11, 2009. http://www.gallup.com/poll/114544/Darwin-Birthday-Believe-

Evolution.aspx (20. 1. 2016).

Prothero D.R. (2007). Evolution: what the fossils say and why it matters. New york,

Columbia University Press.

Ridley M. 2004. Evolution, 3rd Edition. https://www.blackwellpublishing.com/ridley/

(20. 1. 2016).

Silvertown J. (2009). 99% opica, kako evolucija sešteva. Kranj, Narava d.o.o.

Skvarč M., Glažar S. A., Marhl M., Skribe Dimec D., Zupan A., Cvahte M., Gričnik K.,

Volčini D., Sabolič G., Šorgo A., Vilhar B., Zupančič G., Gilčvert Bernik D., Vičar M.

(2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje. Ljubljana, Ministrstvo RS za

šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Starčič Erjavec M., Klokočovnik V. (2013). Dotik Življenja, učbenik za biologijo v 9.

Razredu osnovne šole. Ljubljana Rokus Klett.

Sušnik F., Drašler J., Gogala M., Lebez M., Matašič J.,Pogačnik T., Povž M., Schauer P.,

Sket B.,Vardjan M., Vesel B. (1974). Razvoj življenja od molekule do človeka. Ljubljana,

Državna založba Slovenije.

Svečko M., Gorjan A. (2012). Spoznavam živi svet, učbenik za biologijo v 9. razredu osnovne

šole, Ljubljana, DZS.

Šircelj, M. (2003). Verska jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije; popisi 1921-

2002. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije.

Štraus M., Repež M., Štigl S. (2007). Nacionalno poročilo PISA 2006: naravoslovi in

matematični dosežki slovenskih učencev. Ljubljana: Nacionalni center PISA, Pedagoški

inštitut.

Štraus M., Šterman Ivančič K., Štigl S. (2013). OECD PISA 2012 - Program mednarodne

primerjave dosežkov učencev. Ljubljana, Pedagoški inštitut.

http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2012/PISA%

202012%20Povzetek%20rezultatov%20SLO.pdf (20. 01. 2016).

Usak A., Prekop P., Ozden M., Ozel M., Bilen K., Erdogen M. (2009). Turkish university

students' attitudes toward biology: The effects of gender and enrolment in biology

classes. Journal of Baltic Science Education, 8 (2): 88-96.

Vesel B. (1977). Preobrazba filogenetskega koncepta v biološki koncept pouka biologije v

gimnazijah SRS. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

https://www.blackwellpublishing.com/ridley/



46

Vilhar B., Zupančič G., Gilčvert Bernik D., Vičar M., Zupan A., Sobočan V., Devetak B.,

Sojar A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. Ljubljana, Ministrstvo RS

za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Vodopivec I., Papotnik A., Gostinčar Blagotinšek A., Skribe Dimec D., Balon A. (2011).

Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana, Ministrstvo RS

za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Welsh J. (2011). 13% of H.S. biology teachers advocate creationism in class. Live science.

January 27, 2011. http://www.livescience.com/11656-13-biology-teachers-advocate-

creationism-class.html (20. 1. 2016).



PRILOGE

PRILOGA A:

Vprašalnik

Razred: 7. 8. 9.

Spol: Ž M

NAVODILO: Natančno preberi vsako trditev in ob njej obkroži, v kolikšni meri velja zate. Če se s

posamezno trditvijo nikakor ne strinjaš, obkroži 1. Če se s trditvijo zelo strinjaš, obkroži 4.

1 - Nikakor se ne strinjam 2 - Ne strinjam se 3 - Delno se strinjam 4 - Zelo se

strinjam

Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami?

1. Zemlja je stara manj kot 10 000 let. 1 2 3 4

2. Ljudje smo se razvili iz opic. 1 2 3 4

3. Prvi ljudje so živeli v istem času kot dinozavri. 1 2 3 4

4. Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 1 2 3 4

5. Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 1 2 3 4

6. Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 1 2 3 4

7. Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 1 2 3 4

8. Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 1 2 3 4

9. Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil

človek.

1 2 3 4

10. Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi

par ljudi.

1 2 3 4

11. Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari

zavezi Svetega pisma.

1 2 3 4

12. Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih

oblik življenja.

1 2 3 4

13. Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo

mogoče življenje, še posebej življenje ljudi.

1 2 3 4

14. Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone

vrst.

1 2 3 4

15. Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 1 2 3 4

16. Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je nastalo. 1 2 3 4

17. Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da

mora obstajati neka višja sila ali Bog.

1 2 3 4

18. Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 1 2 3 4

19. Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih

dogodkov.

1 2 3 4

20. Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti

zaradi naključnih dogodkov ali genetskih sprememb (mutacij).

1 2 3 4

21. Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi


1 2 3 4

22. Genetske napake ne obstajajo – vse genetske spremembe (mutacije) so posledica

odločitve Boga ali neke druge višje sile.

1 2 3 4



23. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in

podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz istega skupnega prednika.

1 2 3 4

24. Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in druga

živa bitja v taki obliki, kot so danes.

1 2 3 4

25. Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala ljudi in druga

živa bitja v taki obliki, kot so danes.

1 2 3 4

26. Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 1 2 3 4

27. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge

generacije.

1 2 3 4

28. Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za

evolucijo in raznovrstnost organizmov.

1 2 3 4

29. Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo

variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.

1 2 3 4

30. Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim

potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju

(naravni izbor).

1 2 3 4

31. Naravni izbor ni naključen. 1 2 3 4

32. Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem

ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.

1 2 3 4

33. Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 1 2 3 4

34. Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo

skozi mnoge generacije.

1 2 3 4

35. Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 1 2 3 4

36. Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 1 2 3 4

37. Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 1 2 3 4

38. Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1 2 3 4

39. Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 1 2 3 4

40. Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 1 2 3 4

41. Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki

vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).

1 2 3 4

42. Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 1 2 3 4

43. Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim izvorom. 1 2 3 4

44. Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 1 2 3 4

45. Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 1 2 3 4

46. Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 1 2 3 4

47. Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 1 2 3 4

48. V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele,

medtem ko so druge vrste izumrle.

1 2 3 4

49. Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 1 2 3 4

50. Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 1 2 3 4

51. Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 1 2 3 4

52. Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 1 2 3 4

53. Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 1 2 3 4

54. Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 1 2 3 4

55. Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 1 2 3 4

56. Akupunktura lahko olajša bolečine. 1 2 3 4

57. Revmatične bolečine se zmanjšajo, če nosimo magnetno zapestnico. 1 2 3 4

58. Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 1 2 3 4

59. Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 1 2 3 4

60. Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 1 2 3 4

61. Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo

zbolel.

1 2 3 4

62. Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 1 2 3 4



63. Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1 2 3 4

64. Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1 2 3 4

65. Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 1 2 3 4

66. Vprašalnik je bil razumljiv. 1 2 3 4

67. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 1 2 3 4

Hvala za sodelovanje!

Šurla, I. Sprejemanje in razumevanje evolucije med osnovnošolci na Dolenjskem. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016

PRILOGA B: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na šolo, ki jo

obiskujejo

Šola 1 Šola 2 Šola 3

Št Trditev M SD M SD M SD

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,28 0,705 1,23 0,632 1,04 0,330

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 3,15 0,908 2,80 0,975 3,31 0,744

B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,58 0,817 1,59 0,804 1,36 0,622

B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,36 0,873 3,31 0,756 3,19 0,877

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,36 0,969 2,08 0,922 2,00 0,695

B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,60 0,844 2,48 0,889 2,66 0,810

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,84 1,021 2,45 0,993 2,86 0,954

A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,30 1,081 2,29 1,080 2,12 1,100

A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,24 0,945 2,28 0,972 2,10 0,954

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi. 1,88 0,929 2,03 1,053 1,78 0,976

A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari zavezi Svetega

pisma. 2,25 0,910 2,50 0,974 2,46 0,999

A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja. 1,94 0,957 2,13 0,975 1,85 0,953

A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še

posebej življenje ljudi. 2,05 0,989 2,09 1,004 1,86 0,984

A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone vrst. 2,09 0,996 2,20 1,074 2,03 1,059

A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,17 1,053 2,24 1,051 2,10 1,136

A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je nastalo. 2,04 0,945 2,19 1,016 1,99 1,050

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da mora obstajati neka

višja sila ali Bog. 2,35 1,042 2,44 1,117 2,19 1,016

B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,26 1,028 3,64 0,754 3,52 0,874

A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih dogodkov. 2,38 1,017 2,35 0,931 2,22 0,980

A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti zaradi naključnih

dogodkov. 2,45 0,993 2,54 0,946 2,43 0,984

A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi naključnih dogodkov 2,32 0,995 2,36 0,890 2,27 0,951

A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke

druge višje sile. 2,01 1,000 1,90 0,924 1,73 1,003

UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in podobnost kemijskih

procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika. 2,97 0,949 2,81 0,914 3,01 0,911


A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in druga živa bitja v taki

obliki, kot so danes. 2,26 0,931 2,19 0,964 2,25 0,961

A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala ljudi in druga živa bitja v taki


UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,32 0,805 3,03 0,902 3,16 0,885

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije. 3,40 0,715 3,18 0,886 3,40 0,842

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za evolucijo in

raznovrstnost organizmov. 3,19 0,790 2,78 0,958 3,17 0,829

UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost

(raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 3,18 0,705 2,81 0,910 2,94 0,998

UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo

prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor). 2,96 0,857 2,87 0,892 2,99 0,893

UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,57 0,979 2,64 0,921 2,47 0,958

A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem ko so se druge

lastnosti razvile z naravnim izborom. 2,48 0,998 2,42 0,970 2,19 0,964

A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,29 1,003 2,21 0,995 2,10 1,029

UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge

generacije. 3,08 0,849 3,07 0,807 3,15 0,870

UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,30 1,024 2,42 1,013 2,54 0,950

UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 3,36 0,810 3,08 0,829 3,31 0,834

UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,26 0,830 3,18 0,759 3,38 0,888

UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 2,97 0,943 3,10 0,883 2,98 1,011

UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,30 0,880 3,24 0,824 3,30 0,775

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,34 0,867 3,23 0,807 3,36 0,776

UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki

asteroidov, globalne spremembe podnebja). 3,39 0,833 3,17 0,867 3,24 0,903

UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,37 0,886 3,33 0,825 3,37 0,858

UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom. 2,96 0,912 2,78 0,761 2,77 0,790

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 3,03 0,861 2,86 0,794 3,01 0,906

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,58 0,991 2,73 1,051 2,73 1,068

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,20 0,894 2,94 0,792 2,94 0,970

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,27 0,988 2,30 0,927 2,07 1,026

B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele, medtem ko so

druge vrste izumrle. 3,40 0,826 3,38 0,736 3,15 1,084


B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,17 0,841 2,82 0,863 2,99 0,880

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,07 0,887 2,80 0,902 2,95 0,946

A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,04 1,008 2,09 0,926 1,92 0,951

A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,05 1,070 2,08 0,903 1,80 0,932

B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,79 0,894 2,71 0,951 2,49 0,982

B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 3,09 0,949 2,73 0,925 2,70 0,965

C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 3,03 0,936 2,80 0,907 2,82 0,960

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,94 0,918 2,56 0,960 2,92 0,991

C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,49 0,927 2,28 0,843 2,39 1,001

C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 2,68 0,934 2,63 0,917 2,70 0,905

C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,41 0,914 2,24 1,077 2,43 1,010

C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,37 0,994 1,98 0,889 2,14 0,978

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel. 2,64 1,047 2,64 1,103 2,68 1,146

C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 2,49 0,984 2,49 1,061 2,56 1,118

C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,95 0,934 1,79 0,878 1,76 0,920

C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 2,04 0,984 1,87 0,987 2,08 1,112

C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,23 1,032 2,10 0,978 2,40 1,109

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 3,06 0,914 2,37 1,065 2,42 1,019

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 3,26 0,956 2,47 1,202 2,67 1,096


PRILOGA C: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na razred, ki ga

obiskujejo

7. razred 8. razred 9. razred

Št Trditev M SD M SD M SD

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,27 0,776 1,20 0,552 1,16 0,504

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 2,97 0,959 3,05 0,946 3,20 0,823

B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,53 0,787 1,55 0,811 1,50 0,720

B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,36 0,763 3,18 0,893 3,39 0,835

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,11 0,948 2,27 0,889 2,16 0,886

B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,50 0,842 2,59 0,841 2,64 0,872

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,64 1,029 2,81 1,026 2,70 0,975

A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,54 1,122 2,19 1,096 2,07 0,989

A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,33 0,908 2,20 0,995 2,14 0,951

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi. 1,96 0,986 1,92 1,004 1,84 0,962

A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari zavezi Svetega

pisma. 2,45 0,960 2,40 0,922 2,28 0,994

A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja. 2,17 1,017 1,98 0,959 1,80 0,894

A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še

posebej življenje ljudi. 2,16 1,001 1,98 0,970 1,93 1,010

A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone vrst. 2,30 1,080 2,07 0,990 1,98 1,028

A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,45 1,146 2,06 0,991 2,05 1,052

A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je nastalo. 2,14 0,999 2,13 1,017 1,94 0,958

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da mora obstajati neka

višja sila ali Bog. 2,49 1,048 2,22 1,088 2,33 1,036

B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,61 0,757 3,27 1,033 3,49 0,907

A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih dogodkov. 2,54 0,916 2,20 0,965 2,28 1,033

A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti zaradi naključnih

dogodkov. 2,70 0,963 2,34 0,948 2,41 0,986

A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi naključnih dogodkov 2,41 0,990 2,18 0,945 2,40 0,901

A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke

druge višje sile. 2,03 0,991 1,78 0,942 1,94 1,007

UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in podobnost kemijskih

procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika. 2,84 0,918 2,91 0,951 3,03 0,916


A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala živali in druga živa bitja v taki


A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala ljudi in druga živa bitja v taki


UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 2,98 0,898 3,22 0,852 3,34 0,812

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije. 3,04 0,906 3,43 0,723 3,47 0,741

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za evolucijo in

raznovrstnost organizmov. 2,74 0,904 3,10 0,854 3,28 0,788

UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost

(raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 2,74 0,893 3,07 0,833 3,19 0,816

UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo

prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor). 2,65 0,886 2,95 0,857 3,20 0,809

UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,55 0,960 2,53 0,971 2,62 0,939

A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem ko so se druge

lastnosti razvile z naravnim izborom. 2,41 0,958 2,38 1,003 2,38 0,997

A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,34 0,932 2,14 1,029 2,20 1,046

UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge

generacije. 2,95 0,899 3,15 0,842 3,17 0,763

UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,41 0,994 2,44 1,060 2,34 0,954

UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 3,13 0,906 3,26 0,816 3,38 0,756

UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,11 0,896 3,28 0,757 3,39 0,809

UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 2,89 1,012 3,06 0,911 3,07 0,901

UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,09 0,930 3,29 0,821 3,44 0,728

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,12 0,941 3,37 0,735 3,40 0,791

UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki

asteroidov, globalne spremembe podnebja). 3,14 0,949 3,31 0,854 3,39 0,777

UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,23 0,920 3,42 0,770 3,40 0,890

UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom. 2,76 0,816 2,89 0,866 2,90 0,831

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,85 0,837 3,05 0,899 3,00 0,806

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,21 0,959 2,60 1,048 3,16 0,847

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 2,75 0,982 3,05 0,854 3,34 0,736

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,27 0,894 2,20 1,037 2,22 0,996

B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele, medtem ko so

druge vrste izumrle. 3,17 0,964 3,40 0,795 3,42 0,856


B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 2,82 0,918 3,00 0,849 3,21 0,805

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 2,80 0,956 2,99 0,894 3,07 0,873

A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,12 0,956 2,00 0,985 1,98 0,961

A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,18 0,997 1,90 0,958 1,94 1,007

B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,54 0,945 2,82 0,927 2,68 0,933

B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 2,80 1,001 2,92 0,971 2,90 0,913

C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,75 0,954 2,91 0,913 3,04 0,934

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,67 0,994 2,97 0,954 2,77 0,925

C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,31 1,016 2,43 0,914 2,44 0,838

C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 2,50 0,898 2,81 0,850 2,66 0,996

C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,42 0,998 2,30 1,030 2,36 0,949

C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,23 0,996 2,12 0,925 2,24 0,996

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel. 2,67 1,039 2,47 1,157 2,84 1,017

C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 2,57 1,040 2,48 1,086 2,48 0,992

C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,85 0,917 1,86 0,926 1,84 0,906

C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,99 1,031 1,97 1,032 2,02 0,996

C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,23 1,084 2,26 1,083 2,19 0,943

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,55 0,993 2,67 1,045 2,82 1,071

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 2,81 1,096 2,86 1,146 2,92 1,149


PRILOGA D: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na spol

ŽENSKI

SPOL

MOŠKI

SPOL

Št Trditev M SD M SD

A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,25 0,663 1,17 0,562

B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 3,13 0,894 3,02 0,935

B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,52 0,766 1,54 0,784

B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,38 0,765 3,22 0,904

B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,24 0,916 2,12 0,896

B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,59 0,816 2,57 0,888

B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,76 1,020 2,69 1,002

A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,31 1,048 2,20 1,123

A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,31 0,933 2,12 0,973

A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi. 2,01 0,989 1,81 0,970

A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 2,41 0,914 2,34 1,002

A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja. 1,98 0,905 1,97 1,027

A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej

življenje ljudi. 2,06 0,988 1,97 1,002

A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril milijone vrst. 2,20 1,035 2,02 1,032

A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,25 1,065 2,09 1,076

A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh, natančno tako, kot je nastalo. 2,09 0,988 2,06 1,004

A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali

Bog. 2,39 1,054 2,29 1,071

B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,45 0,931 3,43 0,919

A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih dogodkov. 2,34 0,970 2,32 0,994

A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 2,44 0,994 2,51 0,954

A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi naključnih dogodkov. 2,27 0,982 2,38 0,914

A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke druge višje

sile. 1,92 1,002 1,89 0,960

UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba in podobnost kemijskih procesov

kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika. 3,10 0,899 2,75 0,932

A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so

danes. 2,30 0,949 2,17 0,943


A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so

danes. 2,34 1,005 2,22 1,008

UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,31 0,805 3,05 0,904

UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije. 3,46 0,715 3,19 0,876

UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok za evolucijo in raznovrstnost

organizmov. 3,17 0,857 2,94 0,878

UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost (raznolikost)

določene lastnosti v populaciji. 3,12 0,834 2,88 0,881

UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri

preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor). 3,03 0,882 2,85 0,864

UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,58 0,940 2,55 0,974

A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile, medtem ko so se druge lastnosti

razvile z naravnim izborom. 2,35 0,986 2,43 0,986

A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,26 1,028 2,18 0,984

UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije. 3,21 0,828 2,97 0,834

UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,37 1,024 2,43 0,986

UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja. 3,32 0,812 3,19 0,844

UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,36 0,788 3,17 0,851

UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 3,06 0,924 2,97 0,957

UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,39 0,783 3,17 0,876

UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,38 0,787 3,23 0,861

UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov,

globalne spremembe podnebja). 3,32 0,844 3,24 0,886

UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,41 0,807 3,29 0,906

UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom. 2,87 0,828 2,84 0,853

B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 3,03 0,822 2,91 0,881

B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,73 1,047 2,60 1,009

B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,08 0,837 3,03 0,940

B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,21 0,985 2,25 0,978

B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste

izumrle. 3,41 0,871 3,25 0,872

B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,14 0,809 2,88 0,912

B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor. 3,04 0,867 2,87 0,950

A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,00 0,960 2,06 0,978


A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 1,98 0,957 2,01 1,027

B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,78 0,926 2,59 0,946

B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne. 2,91 0,993 2,85 0,928

C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,94 0,927 2,87 0,949

C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,94 0,958 2,68 0,952

C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,44 0,918 2,36 0,925

C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda šarenico očesu. 2,74 0,906 2,59 0,930

C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,35 0,980 2,37 1,009

C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,28 0,971 2,10 0,961

C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo nekdo zbolel. 2,80 1,078 2,49 1,075

C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih ljudi. 2,56 0,995 2,46 1,085

C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,80 0,826 1,91 0,998

C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,96 1,023 2,03 1,013

C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,21 1,039 2,25 1,038

P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,70 1,018 2,66 1,066

P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 2,94 1,097 2,78 1,159

Documents

RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE MED