RAZVIVAWE VE[TINI NA NVOi Rakovodewe na proektidocuments.rec.org/publications/ProjectManagementMac.pdf · i biznis sektorot po pat na slobodna razmena na informacii i promovirawe

R A Z V I V A W E V E [ T I N I N A N V O i

Rakovodewe na proekti

REGIONALEN CENTAR ZA ZA©TITA NA ∂IVOTNATA sredina za Centralna i Isto~na Evropa

AvtorEErrmmiirraa LLuubbaannii

UredniciIldiko Simon i Cerasela Stancu

R A Z V I V A W E V E [ T I N I N A N V O i


REGIONALEN CENTAR ZA ZA©TITA NA ∂IVOTNATA sredina za Centralna i Isto~na Evropa

za REC

Regionalniot centar za za{tita na ìvotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa(REC) e neprofitna–ilna organizacija so misija za re{avawe na problemite od oblasta naìvotnata sredina vo Centralna i Isto~na Evropa (CIE). Regionalniot centar ja ispolnu-va svojata misija preku pottiknuvawe na sorabotka me|u nevladinite organizacii, vladitei biznis sektorot po pat na slobodna razmena na informacii i promovirawe na u~estovotona javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za pra{awa koi se odnesuvaat na ìvotnatasredina.

REC beπe osnovan vo 1990 godina od strana na vladite na Soedinetite AmerikanskiDràvi, na R. Ungarija i Evropskata Komisija i Ungarija. Denes, REC pravno se zasnova naStatut potpi{an od strana na dvaeset i sedum dràvi i Evropskata Komisija i na Me|unar-oden Dogovor so vladata na R. Ungarija.

Sedi{teto na REC e vo Sentendre, Ungarija i ima kancelarii vo sekoja od petnaecettezemji korisni~ki od Centralna i Isto~na Evropa: Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija,Hrvatska, ê{ka, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Makedonija, Polska, Romanija,Slova~ka i Srbija i Crna Gora.

Dosega{hi donori na REC se Evropskata Komisija i vladite na Holandia, Danska,Soedinetite Amerikanski Dràvi, Japonija, Norve{ka, Albanija, Belgija, Bosna i Herce-govina, Bugarija, Kanada, ê{ka, Estonija, Finska, Germanija, Ungarija, Italija, Letonija,Makedonija, Polska, Slovenija, [vedska, Litvanija, Holandija, [vajcarija, Velika Bri-tanija i Srbija i Crna Gora kako i drugi vladini organizacii i privatni institucii.

Celata sodrìna na ovaa publikacija e avtorsko pravo2002 Regionalen centar za za{tita na ìvotnata sredina za Centralna i

Isto~na Evropa

Nitu eden del od ovaa publikacija ne moè da bide prodaden vo bilo koja forma ilireproduciran za proda`ba bez prethodna pismena soglasnost od imatelot na avtorskoto

pravo.

ISBN: 963 9424 68 4Izdava~:

Regionalen centar za za{tita na ìvotnata sredina za Centralna i Isto~na EvropaAdy Endre ut 9-11, 2000 Szentendre, HungaryTel: (36-26) 504-000. faks: (36-26) 311 294

e-mail: [email protected], veb strana: www.rec.org

Urednik: Steven Graning, Dizajn: Sylvia Magyar, Ilustracii: Laszlo FalvayPe~ateno vo TypoNova, Ungarija

Ovaa i site drugi publikacii na REC se pe~ateni na reciklirana hartija ili hartijaproizvedena bez upotreba na hlor ili hemikalii na baza na hlor.

S O D R Æ I N A

R A K O V O D E W E N A P R O E K T I 3

Tematski materijal 5

Voved 7

Obu~uvawe na rakovoditeli na proekti 10

Zbirka alatki za obuka 23Alatka 1: Lov na mr{ojadecot 25

Alatka 2: Nejasni nasoki 27

Alatka 3: Roboti 28

Primer na plan za rabotilnica 29

R A K O V O D E W E N A P R O E K T I4


Tematski materijal


PregledVoved

Rakovodeweto na proekt moè da se ~ini obeshrabruva~ka zada~a koja bara

golemo iskustvo, znaewe i praksa. Moèbi e te{ko da se razbere, da se sledi ili

postigne.

No, na mnogu na~ini sekoj e rakovodtel na proekt vo svoeto sekojdenevie.

Nekoi primeri za sloèni sekojdnevni proekti:

• [oping,

• îstewe na domot,

• Organizirawe na fudbalski natprevar,

• Podgotvuvawe na ispit,

• Planirawe na odmor, i

• @iveewe na fiksna plata.

Podetalno razgleduvawe na ovie aktivnosti pokaùva deka se se toa proekti

so individualni rakovoditeli. Postojat zaedni~ki elementi vo site ovie ruti-

nski zada~i.

[to e proekt?Proektot e:

• Konkreten, prakti~en napor i napor koj vodi kon rezultat,

• Upaten kon re{avawe na relativno kompleksen problem ili zada~a,

• Aktivnost so opredeleni celi i o~ekuvani rezultati;

• Ograni~en od vremeto, finansiski, tehni~ki i ~ovekovi resursi;

• Planiran odnapred i ocenet na kraj.

Dali gore navedenite primeri gi sodràt ovie elementi?

Isto taka moè da dodademe deka proektot e nastan koj se slu~uva edna{, ne

postojan i neperiodi~en napor.

Proektot e najmaliot od trite P vo PPP. Srednoto P zna~i programa {to e

podolg, pogolem, posloèn plan koj e orientiran pomalku na celite.

najgolemoto P zna~i zada~a, politika {to e op{to, {iroka nasoka {to ja

opi{uva ramkata za pove}eto od aktivnostite {to gi rabotime.

I {to e rakovodewe?Nekoi moderni definicii davaat odgovor na ova pra{awe:

• Rakovodewe- 1) ~in, na~in i praksa na rakovodewe, nadgleduvawe ili kon-

trola. 2) Lice ili lica, koi rakovodat biznis, organizacija ili instituci-

ja(Amerikanskiot re~nik)

• Naporite na planirawe, organizirawe i mobilizirawe lu|e i resursi za

odredena cel;

• Proces predizvikan od eden ili pove}e individui da gi koordoniraat aktivnos-

tite na drugite, da postignat rezultati koi ne moè da gi postigne edno lice.

• Toa e pove}e od ednostavna alatka koja pomaga da gi odredime faktorite {to

vlijaat vrz uspehot na rabotata.

T E M A T S K I M A T E R I J A L


[to e rakovodewe na proekt?O~igledno toa e kombinacija na dva koncepta: proekt {to ja opi{uva ramkata

za celite, o~ekuvanite rezultati i resursi-~ovekovi, finansiski i ostanati.

Postignuvawe na celite, sledewe na fazite i organizirawe na zada~ite spa|aat

pod rakovodewe na proekt.

Zo{to e va`no? Va`no e da se nazna~i deka ni{to ne e umetnost sama posebe.

Postoi op{ta cel, edna politika (stil na ìvotot, pristap, vozvi{eni celi)

pove}e programi, pa duri i pove}e proekti. Rakovodeweto na proektite e samoalatka, zbirka na metodi i tehniki koi }e ni pomognat efektivno da gi

postigneme celite i podcelite.

Prikaz 1 go pretstavuva primerot za ~istewe so cel da se vidi kako toj

primer odgovara na definicijata za rakovodewe na proekt.

Dokolku dokaùvame deka rakovodeweto na proektot ne e golema rabota i

deka sekoj moè toa da go pravi, toga{ pa zo{to i bi go u~ele?

Koga bi se zadràle na spomenatite primeri, odgovorite se slednite:

• Sekoj moè da igra fudbal, no timskata igra i davaweto gol bara praksa, tak-

tika i dobar trener.

• îsteweto na stanot ne e tolku lesno- pove}e e otkolku zabri{uvawe ovde-

onde.



PRIKAZ 1

ELEMENTI NA DEFINICIJATA: TEST

Napor koj vodi kon rezultat, koj e konkreten i Da, mnogu prakti~en i za pove}eto od nasprakti~en vistinski napor...

Koj e naso~en kon re{enie na relativno Vo slu~aj na obi~na detska soba, toa ekompleksen problem definitivno kompleksen problem.

Definirani celi i o~ekuvani rezultati Da, dokolku stanot treba da bide ~ist.

Ograni~eno vreme, finansiski, tehni~ki i Da, nikoj ne saka da gubi ~asovi vo ~istewe,~ove~ki resursi pravosmukalkata e odli~no tehni~ko sredstvo

i u{te edna li~nost }e pomogne da se is~istipobrzo.

Planiran odnapred i ocenet na krajot Da, toa navistina se slu~uva spontano i te~eneprimetno.

Ednokratna prilika, ne e ~est, periodi~en Dobro, bi sakale... no sekoe ~istewe na sobatanastan moè da se opi{e kako ne ~esto, razli~no od

poslednoto {to sme go pravele pred trimeseci!

3 P - proektite se del od programite, Kako go vr{ime ~isteweto? Kolku ~esto?programite se del od politikata [to vsu{nost zna~i ~istewe na sobite? Toa

ve}e pretstavuva programsko nivo. Tvojotìvot go upravuva op{toto nivo na politika,koe definira ramka na programi i politiki.

Alatka ili cel? îsteweto na sobite e mnogu dobar primer,koga se postignuva celta.

Proekt za ~istewe na stanot

• [opingot moè da bide gubewe vreme, i moè da potro{ime mnogu pari na

neva`ni i nepotrebni raboti...

• ...i ìveeweto na mese~na plata... toa e umetnost za sebe.

Se razbira, ovoj prira~nik ne e za kupuva~i ili nevesti, no za rakovoditeli

na proektni ekolo{ki nevladini organizacii (NVOi). Imaj}i predvid deka

konceptot za rakovodewe na proekt ne e nov, bi sakale da naglasime nekolku

prakti~ni aspekti i kratko nekolku metodi i alatki {to }e go olesnat

ìvotot na rakovoditelite na proektot.

Cel na prira~nikotPrira~nikot nudi informacii i aktivnosti za da mu pomogne na obu~uva~ot

da:

• se zapoznae so konceptot na rakovodewe na proektot;

• da gi podobri mo`nostite na u~esnicite da planirat, implementiraat i da

gi ocenuvaat proektite;

• nudi prakti~no iskustvo pri razvivawe strategii, izbirawe mehanizmi i

podobruvawe na ve{tinite {to se potrebni efektivno da se implementiraat

proektite; i

• ponudi tehni~ki ve{tini potrebni za planirawe.

Ve{tini {to treba da se razvijatPo uspe{no zavr{uvawe na obukata bazirana vrz ovoj prira~nik, u~esnicite

}e bidat vo mo`nost kriti~ki da gi analiziraat potrebite na sredinata,

vlijanieto na mo`nite proekti i kapacitetot na nivnite organizacii. Tie isto

taka }e nau~at razli~ni na~ini da ja zgolemat nivnata efikasnost i efektivnost.

SodrìnaPrira~nikot se bazira vrz razli~ni stepeni na analizi, planirawe, imple-

mentacija, ocenuvawe i izvestuvawe. Sodrì definicii, objasnuvawa i

aktivnosti obmisleni so cel da gi pretstavat i zajaknat konceptite i

prakti~nite aspekti na rakovodeweto na proekti vo oblasta na ekologijata.

Odrùvawe na obukataOvoj prira~nik treba da se koristi vo kombinacija so aktivnostite

pretstaveni vo zbirkata alatki za obuka. Pove}eto od sodrìnata na

prira~nikot e obmislena so cel da se koristi kako materijal ili potsetnik za

u~esnicite za vreme na sesiite na obukata. Obu~uva~ot e dolèn da go prilagodi

spored specifi~niot kontekst i vremenskata ramka na aktivnosta na obukata.



Obu~uvawe na rakovoditeli na proektiRakovodewe na proekt

Proekten ciklus]e gi navedeme najva`nite fazi na proektniot ciklus od

planirawe pa se do finalnoto ocenuvawe.

Sovladuvawe na proektniot ciklus e kriti~na ve{tina.

Pove}eto gra|anski organizacii rabotat i ìveat na proekti

koi se slu~uvaat naporedno, konsekutivno ili se preklopuvaat.

Idejata za nov proekt moè da se javi dodeka se zatvora edniot

proekt, so {to edniot proekt se spojuva so drug. Proektniot

ciklus gi sledi individualnite proekti so cel da vnimava

deka ne se izostaveni nekoi elementi. Komponentite na

proektniot ciklus veke gi navedovme pogore.

Analiza na potrebiteSekoj proekt zapo~nuva so idea. Pred da po~ne sekoe razvi-

vawe, rakovoditelot na proektot i timot treba da zastanat i da

napravat edna realna procenka. Dva najva`ni elementa treba

da se imaat vo predvid pri procenkata: potrebite i sredinata.

Ocenuvawe na potrebite se bazira vrz principot deka proektot ne e samo

rabota za sebe no postignuvawe na cel. Vo Prikaz 2 se prikaàni elementi na

ocenuvawe na potrebite kako {to se povrzani so op{tata socijalna situacija.

Va`no e da se spomene deka postojat dva vida na proekti:

• reaktivni -koi re{avaat postoe~ki problem, i

• proaktivni-koi se obiduvat da go promenat status 200 pri is~ekuvawe na

idni problemi.



OP[TA OP[TESTVENA SITUACIJA

Socijalna�analiza

Ekonomski�uslovi

Situacija na�celnata grupa

Politi~ka�analiza

Analiza na�problemot

ANALIZA NA POTREBITE VKLU~UVA

PRIKAZ 2

Analiza na potrebite

Fazi na proektniotciklus

Analiza na potrebite;

Celi i podceli;

Strategija i metodologija;

Plan na aktivnosti;

Implementacija;

Ocenuvawe

Sledewe

Slednite pra{awa treba da se odgovorat vo ovaa faza:

• Koi se na{ite partneri/~lenovi na celnite grupi?

• Dali postoi potreba od vakov proekt? Dali istiot gi reflektira vistin-

skite potrebi na zaednicata?

• Dali zaednicata se soglasuva deka postoi problem? Dali zaednicata go saka

proektot? [to e nivnoto re{enie?

• Koi se mo`nostite za proektot? [to e novo vo nego?

• [to }e promeni proektot?

Vakvata procenka na potrebite }e gi predizvika na{ite idei; Ili }e ni ja

zajakne logikata ili }e ne natera povtorno da razmislime. Ekolo{kataprocenka pomaga da se vidat razli~ni nivoa na sredinata {to ne opkruùva koja

vlijae vrz rakovodeweto i uspehot na proektot.

Postojat tri glavni nivoa na ekolo{ka procenka: organizacija, mikro

sredina i makro sredina.

Na{ata organizacija- dali imame kapacitet i podgotvenost?

• ôvekovi, finansiski i tehni~ki resursi;

• Odlu~uvawe(koj i kako)

• Organizaciska kultura;

• Drugi proekti;

• Strategija, kompatibilnost so misijata na organizacijata.

Mikrosredina- dali e na{eto sosedstvo podgotveno da se vklu~i direkno voovoj proces?

• Izvori (mo`ni donatori ili klienti)

• Kontakti;

• Drugi proekti;

• Socijalno-kulturna sredina;

• Informacii

Makrosredina-koi se pogolemite razmisluvawa?

• Socijalni;

• Politi~ki;

• Ekonomski;

• Pravni

Planirawe na proektOdreduvawe na celta

Od analizata na potrebite znaeme zo{to proektot e vaèn. Sega, vreme e da

se odredi zo{to e potreben proektot, {to treba da postigne proektot i zo{to

postoi. Nakratko, koja e celta na proektot?

Celta e podolga fraza/re~enica {to ja opi{uva slikata na idninata kon koja

se stremime i rabotime. Celta ne mora da spomenuva specifi~ni datumi i



Celite treba da bidatdefinirani MUDRO:

Merlivi

Utvrdeni

Dosti`ni;

Realni;

Opredeleni vremenski

aktivnosti. Taa ne treba da se promenuva za vreme na proektot, so ogled na toa

deka promenata na celta }e vklu~i i drasti~ni promeni na proektot vo celost.

Odreduvawe na podceliteIdeite na proektot ~estopati reagiraat na potrebite, nedostatokot na

resursi ili postoe~ki problemi bez da se odredat detalite. Na po~etokot, treba

da gi namalime zada~ite so toa {to }e ja podelime glavnata cel na podceli.

Podcelite doa|aat kako rezultatot na edna re~enica od celta i pretstavuvaat

klu~ni raboti {to proektot treba da gi postigne na kraj. So cel da se postigne

sekoja cel, treba da se implementira serija na povrzani aktivnosti. Kolku e

pomal brojot na podcelite, tolku e pomalku sloèno drvoto na aktivnosti.

MUDRA podcel (poglednete go akronimot na minatata stranica) moè da se

preobrazi vo specifi~ni celi i aktivnosti. Kolku e poapstraktna celta, tolku

e pote{ko da se izmeri vlijanieto na rabotata. Rakovoditelite treba da gi

diskutiraat celite so nivniot proekten tim, celnite grupi, partnerite i kole-

gite. Celite mora da bidat razbirlivi i prifatlivi za onie koi }e pomognat

pri nivno postignuvawe.

Isto taka, treba da se razjasnat nekoi pra{awa okolu indikatorite.Indikatorite objektivno gi opi{uvaat merlivite,

empiri~nite uslovi i obezbeduvaat baza za merewe na rabotata

i ocenuvaweto na proektite. Tie se parametri za promena ili

rezultati {to odreduvaat do koja mera celite na proektot se

postignale.. Indikatorite pomagaat da se postigne transpar-

entnost pri objasnuvawe na drugite {to e vsu{nost celta na

proektot.

Lesno e da se odredat indikatori za kvantitativnite

merlivi zada~i. Na primer, lesno e da se odlu~i dali 25

kopii od pismoto se ve}e isprateni. Kvalitativnite zada~i, se malku poprob-

lemati~ni. Te{ko e da se odredi, na primer, dali pismoto bilo dobro

napi{ano.

Nekoi indikatori mora da se dogovorat so donatorot i so celnite grupi so

cel da se obedinat o~ekuvawata na aktivnostite na proektot i rezultatite.

Analiza na situacijaVo ovaa faza najva`ni pra{awa se dali organizaciskata struktura treba da se

promeni za proektot i do koja mera.

Isto taka, nacrt analiza na resursite moè da se napravi vo ovaa faza.

Najlesna forma e SWOT analizata- prikaz na organizaciskite prednosti,

nedostatoci, mo`nosti i zakani {to pokaùva o~ekuvani pozitivni i negativni

efekti vrz proektot.

Strategija i metodologijaStrategijata gi prikaùva osnovnite ~ekori za planovite na rakovodewe {to

treba da se prevzemat so cel da se postigne celta ili nekolku celi. Izborot za

edna ili pove}e strategii obi~no se pravi otkako }e se odlu~i za celta na

proektot.

Odreduvaweto na strategijata vklu~uva:

• spisok na razli~ni mo`ni strategii; i

• ocenuvawe dali celnata grupa go razbira procesot {to e predloèn.

Metodologijata e proces preku koj timot pristapuva kon celite na proektot.

Moè da ima nekolku formi, no treba sekoga{ da bide koherentna i da obezbedi

vremeno postignuvawe na rezultatite.



A strategy outlines howmanagement intends toachieve its objectives.

Metodologijata {to se izbira go otslikuva celosniot koncept na proektot,

kako i misijata na organizacijata. Na primer, pove}eto ekolo{ki organizacii

nema da izberat metodologija na ubivawe na prirodnite grablivci za da se

za{titat vidovi koi se vo opasnost.

Metodite na rabota se na~in spored koj nie gi rabotime aktivnostite so cel

da gi ispolnime konkretnite celi ili ~ekori. Va`no e drugite lu|e ili

partneri da ja razberat metodologijata i strategijata na proektot.

Odreduvawe na parametri i ramka (vreme, pari, resursi)Kako {to spomenavme pogore, proektite imaat vremenski ograni~uvawa.

Konzervativen pristap za odreduvawe na krajniot rok }e pridonese kon nepred-

vidlivi te{kotii. Krajniot rok treba da se pregovara i dogovori so ~lenovite

na timot. Umniot rakovoditel na proekt sekoga{ ima tajni rokovi, isto taka,

nadevaj}i se na najdobroto no o~ekuvaj}i go na lo{oto...

Nacrt buxetot gi prikaùva postoe~kite sredstva i li~nite tro{oci, kako

i direknite tro{oci za proektot. So rokovite treba da postavime najdobro

scenario za idealni buxetski uslovi i najlo{o scenario za minimalen buxet

{to e sepak dovolno za proektot. Nacrt buxetot isto taka }e go pomogne izgotvu-

vaweto na proektot i }e i pomogne pri privlekuvawe na idni partneri za

poddr{ka.

Metodi za donesuvawe na odluki, zada~i, ulogi, odgovornostiI pokraj toa {to finansiraweto e vaèn del za sekoj proekt, personalot i

mreàta se pova`ni za celokupniot uspeh. Nivnata predanost, ekspertiza i

napor }e vlijaat vrz sudbinata na proektot. Osnovno e odnapred da se diskuti-

raat i odredat o~ekuvawata i odgovornostite, zatoa {to nedefiniranite

o~ekuvawa moè da pridonesat seriozni nedorazbirawa, li~ni konflikti i

problemi koi moàt da go ote`nat proektot ili istiot da ne uspee. Opis na

rabotata, dogovori i metodi za kontrola na kvalitetot ne se va`ni samo vo

industriite so profit.

Rakovoditelot na proektot e prv me|u ednakvite, vo deligirawe na funkcii

i ulogi pome|u ~lenovite na personalot. Sekoga{ e va`no da se diskutira kako

informaciite }e se spodelat: duri i takvi ednostavni alatki kako cirkulirawe

na e-mail poraki moàt da napravat problem ako ,,koj, {to, koga i kako,, ne se

dobro objasneti.



PRIKAZ 3

Planiraweto i pomaga na edna organizacijada vlijae a ne da ja prifati idninata;

Preku planot, organizacijata se predava naaktivnost;

Planiraweto mu pomaga na rakovodstvoto sodavawe na nasoki na proektot

Planiraweto predvididuva potrebni resur-si za aktivnostite na proektot

Planiraweto e mo`nost za razli~nite nivoana organizacijata da gi koordiniraat nivniteaktivnosti i da delat soveti

Planiraweto ovozmoùva rakovoditelite dase koncentriraat na zada~ite

^lenovite na timot koi se vklu~eni vo plani-raweto }e rabotaat so pogolema doza na nam-era.

Zo{to planirame?



PRIKAZ 4

PLANIRAN ELEMENT KLU^NA ODLUKA OD RAKOVODSTVOTO

Celi Koi celi }e se baraat?

Koja e relativnata va`nost na sekoja cel?

Kako se povrzani celite edna so druga?

Koga treba edna cel da se postigne?

Kako moè da se izmeri sekoja od celite?

Koe lice ili oddel vo organizacijata treba dabide odgovorno za celite?

Aktivnost Koi va`ni aktivnosti pridonesuvaat konuspe{no postignuvawe na celite?

Koi informacii postojat vo vrska so sekojaaktivnost?

Koi se soodvetnite tehniki za predviduvawe naponatamo{nite sostojbi na sekoja va`naaktivnost?

Koe lice ili oddel vo organizacijata treba daodgovara za aktivnosta?

Resursi Koi resusri treba da se vklu~at vo planot?

Kako se povrzani razli~nite resursi me|u sebe?

Koi tehniki na buxetirawe treba da sekoristat?

Koe lice ili oddel vo organizacijata treba dabide odgovorno za podgotvuvawe na buxetot?

Implementacija Dali organizacijata ja ima potrebnata mo} da goimplementira planot?

Kakvi izjavi se potrebni za implementirawe naceliot plan?

Do koja mera vakvite izjavi se detalni,fleksibilni, eti~ki i ~itko napi{ani?

Koi lica ili oddel vo organizacijata treba davlijae vrz politikata na izjavuvawe?

Klu~ni pra{awa za rakovewe pri planiraweto

Postavuvaweto napravoto pra{aweza sekoj element odplanot e kriti~enmoment.



Q1 Q2 Q3 Q4

Zada~i Sept Oktm Noe. Dek. Jan. Fev. Mart Apr. Maj

FAZA NA ANALIZA NA POTREBITE

Fazna logi~na GANTT tabela

Analiza na postoe~kitepodatoci vo u~ili{teto

Pi{uvawe na anketata zaroditelite i u~enicite

Distribucija na anketata

Sobirawe i analizana anketata

FAZA NA ISPITUVAWE

Ispituvawe vo drugiu~ili{ta

Ocenka na sli~ni programi

FAZA NA PLANIRAWE

Sostanok so roditelite

Pribirawe idiei sou~ili{teto

Predlog proekt

Odobruvawe na planotso komitetot

FAZA NA SPROVEDUVAWE

Nao|awe na finansieri

Aplicirawe za granotvi

Odbirawe na personal

Selekcija na u~enici

FAZA NA ANALIZANabquduvawe na postoe~kite podatoci vo u~ili{teto

Anketirawe na u~enicite,roditelite i nastavnicite

Pi{uvawe na izve{taj

Prezentirawe na finalnite rezultati na u~ili{niot odbor

PRIKAZ 5

PlaniraweRaboteweto bez plan na eden rakovoditel e neefektivno. Prikaz 3 dava

spisok na nekolku na~ini za toa kako efektivno planirawe moè da go podobri

kvalitetot na proektot. Prikaz 4 prikaùva kako planiraweto vodi kon

specifi~ni pra{awa.

Rakovoditelite imaat primarna odgovornost za planirawe. Vsu{nost, nekoi

rakovoditeli planiraweto go smetaat kako primarna rakovodna funkcija i

smetaat deka organiziraweto i sledeweto se vtorostepeni.

Dvete najva`ni pra{awa {to rakovoditelitev treba da gi odgovorat se : [to

treba da se postigna? i Kako?

Funkcijata na rakovodewe bara rakovoditelite da donesat odluka za va`nite

elementi na proektot kako celi, aktivnosti, resursi i implementacija.

Kako rakovoditelot go po~nuva procesot na planirawe? Pove}e profesion-

alci se sloùvaat deka postavuvaweto na pravilnite pra{awa na proektniot tim

moè da gi re{i pove}eto zada~i. Prikaz 4 sodrì detalen spisok na pra{awa

za celite na proektot, aktivnostite, resursite i implementacija {to

rakovoditelot treba da gi ima vo predvid.

Implementacija na proektotImplementacijata na proektot e proces koga planovite se izveduvaat. Ako se

vratime na analogijata so ~isteweto vo na{iot dom, toa e vsu{nost pereweto na

ali{tata, ~isteweto na podot i bri{eweto pra{ina na policite.

Vistinskite predizvici na rakovodeweto so proekt se:

• Drèwe kon celite na proektot;

• Dokumentirawe na proektot

• Pribirawe i spodeluvawe na informaciite;

• Koordinirawe i organizirawe;

• Sledewe na rokovite;

• Donesuvawe odluki;

• Sledewe/nabquduvawe i ocenuvawe;

• Odrùvawe kontakti so partnerite;

• Delegirawe na odgovornosti;

• Gradewe na personal i tim, rakovodewe so ~ovekovite resursi, i

• Se ona {to moè da dojde.

Sledewe na site ovie zada~i bara ve{tini i predanost. I pokraj toa {to

poznata pogovorka veli: ,,budalite gi kontroliraat rabotite vo red, a genijalcite gonadgleduvaat haosot

,,vo realnosta, da se dràt rabotite pod kontrola bara isto

tolu talent, osobeno koga pove}e lu|e se vklu~eni i informaciite mora da se

spodelat.

Sega }e razgledame nekoi korisni alatki za drèwe na rabotite pod kontrola.

Gant {ema[emata Gant e razviena kako alataka za rakovodewe za sledewe na

nepovrzanostite na aktivnostite na proektot. Prikaz 5 i 6 pokaùvaat dva vida

na Gant {ema. I dvete go pokaùvaat slednoto:

• Konceptot na {emata Gant;

• Kako sloènite zada~i za rakovodewe na proektot moè da bidat vizuelni; i



• Deka dobar rakovoditel na proektot ja ima {emata kako primerok da izbegne

gubewe vo detalite.

Vo mnogu slu~ai ednostavna tabela, kako onaa prikaàna vo Prikaz 7, moè

da bide od pomo{. Aktivnostite se ~esto povrzani edni so drugi. Prikaz 8

pokaùva kako vremenskite fazi moàt da bidat vklu~eni vo tabelata. Toa e

prakti~na alatka {to im ovozmoùva na rakovoditelite da gi sledat mnogute

aktivnosti {to se povrzani i {to baraat predanost od personalot na proektot.

Koga eden ~ovek se bara da raboti na dva razli~ni proekti, rakovoditelot e

primoran da napravi prioritet na aktivnostite.



Q1 Q2 Q3 Q4

Zada~i Jan. Fev. Mart Apr. Maj Jun Juli Avgu

Plan za razvoj na proektot

Ispituvawe napotrebite na pazarotRazvivawe na konceptza proizvodot

Po~etok na razvojniotciklus

Razvivawe na proizvo

Ocenuvawe na prifatlivosta od strana na korisnicite

Pu{tawe na alfa verzijata

Testirawe na kvalitetotFaza 1

Popravawe na problemiteod alfa

Pu{tawe na beta verzijata

Testirawe na kvalitetotFaza 2

Popravawe na problemiteod beta

Dizajnirawe na kutijatai etiketite za CD

Po~nuvawe na reklamnakampawa

Podgotovka na finalniotproizvod

Finalno testirawena kvalitetot

Pu{tawe na finalniotproizvod

Proizvodstvo i pakuvawe

Sept Oktm Noe. Dek.

PRIKAZ 6

Spored {emata moè da vidime:

• raboten plan spored vremenska ramka;

• datumi na odrùvawe;

• datumi na davawe i zemawe (me|uproektna zavisnost), i

• vidlivost na rabotniot plan.

To~niot datum na po~etok i zavr{uvawe na sekoja planirana aktivnost e

kriti~na. Napravete celosen vremenski raspored i raspored na aktivnostite za

vas, iako javnosta }e mora da vidi samo nekoi delovi od istiot. Obidete se da ne

vnesuvate mnogu aktivnosti vo odreden vremenski period, za da ne gi ote`nite

procesite na sledewe i ocenuvawe.

Dobriot raboten plan mora da bide predviden i odrecen spored buxetskite

uslovi. Rakovodstvoto moè go izbere tipot na buxetot {to najdobro odgovara na

planiranite potrebi na organizacijata. Celta na proektot, podcelite i

planovite ne se zaemno isklu~ivi komponenti na rakovodniot proces. Tie se

nezavisni i nedelivi. Va`nosta na jasni i to~ni celi ne treba da se prena-

glasuva.



PRIKAZ 8

Den 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Aktivnost A

Aktivnost B

Aktivnost V

Aktivnost G

Aktivnost D

Aktivnost \

Mreà na prioriteti spored vremenskite fazi

PRIKAZ 7

[to }e se Kako i koj Koga? Kade? Rezultati Indikatori Predvidennapravi? }e napravi? buxet

Tabela za sledewe/nabquduvawe na proektot

Logi~ka ramkaLogi~kata ramka na rabotata e alatka za obmisluvawe na proektot i

rakovodewe. Postavuvaj}i gi celite na proektot vo hierarhija i baraj}i planeri

so cel da se identifikuvaat kriti~nite pretpostavki i rizici {to moàt da

vlijaat na ostvarlivosta, logi~kata ramka ovozmoùva na~in na proverka i

vnatre{na logika na planot na proektot. Za vreme na odreduvawe na razli~ni

indikatori i sredstva za da se vidi razvojot, onie {to planiraat se potsetuvaat

za toa kako }e go sledat i ocenuvaat proektot od po~etok.

Logi~kata ramka pomaga da se napravi vnatre{na logika na proektot. Taa mu

pomaga na proektot da se odredat operdcionite celi, podceli i aktivnosti na

proektot i mu pomaga na rakovoditelot da gi razgleda pretpostavkite. Isto taka,

pomaga pri razbirawe na interaktivnosta pome|u ovie elementi pritoa

postavuvaj}i gi vo logi~ko sloùvawe. Taa gi povrzuva elementite na plani-

raniot proces so samata implementacija, pomagaj}i da se razvijat merlivi

indikatori za po~etnata faza i ponatamo{niot razvoj na proektot. Tehni~ki,

metodot na logi~ka ramka se sostoi od matrica vo koja elementite na proektot

treba da se navedeni i kade {to se odredeni logi~kite zaklu~oci preku delovite

na matricata od levo dolu pa nagore.

Logi~kata ramka, kako {to e prikaàno vo Prikaz 9, e isto taka dobra alatka

za pomali proekti na NVO, no so ogled na toa deka Evropskata Unija se po~esto

ja koristi, vredi da se nau~i. Za àl, detalniot opis sodrì 60 stranici, a

{emata navedena podolu e samo indikacija. Podetalni infomracii moè da se

najadat na <europa.eu.int/comm/europaid/evaluation/methods/pcm.htm>website



Pokazateli nauspeh

Indikatori koimoàt da se

verifikuvaatPretpostavki

Op{ta cel

Proektna cel

O~ekuvanirezultati

Aktivnosti

Preduslovi

FIGURE 9

Matrixa na logi~ka ranka

Rakovodewe so resursiEden od najva`nite prioriteti na rakovoditelot e da obezbedi resursi koi

}e gi izvr{uvaat aktivnostite. Resursite moè da bidat finansiski, materi-

jalni, tehni~ki ili ~ovekovi.

Finansiski resursi[to e buxetirawe? Re~nikot Webster dava nekolku definicii za toa: sumata

pari {to e nameneta, {to se bara, za odredena cel, e vsu{nost najrelevantna

definicija vo ovoj slu~aj. Buxetiraweto ne e ni{to novo. Ne e ni{to pove}e od

vrednosta {to ja imate, ili {to }e ja imate i {to imate namera da ja potro{ite.

Zo{to e potreben buxet?Kako {to navedovme pogore, buxetot dava jasna slika na finansiskite resursi

potrebni za implementacija na rabotniot plan. Na prvo, informacijata se bara

od donatorot za da se odobri proektot. Se pravi dogovor pome|u donatorot i

organizacijata {to ja vr{i implementacijata odreduvaj}i gi site aktivnosti

navedeni vo predlog proektot {to treba da se implementiraat od timot na

proektot vo odreden vremenski period i za odredena suma.

Se razbira vo interes e i na donatorot i na organizacijata da se izvr{at site

aktivnosti {to e mo`no poprecizno. Kolku pove}e buxetot e povrzan so

aktivnostite i so realnite tro{oci, polesno }e se vodite spored ovoj dogovor.

Buxetot igra va`na uloga vo celiot proces na rakovodewe. Siroma{en buxet

moè da predizvika brojni problemi za vreme na implementacijata. So cel da

se razvie buxet, mora da predvidime koi resursi se potrebni za proektot,

potrebniot kvantitet za sekoj od niv, koga se potrebni, i kolku ~inat-

vklu~uvaj}i gi potencijalnite efekti na inflacija na cenata. Va`no e da se

napravi specifi~en buxet za sekoja aktivnost za da polesno se sledat tro{ocite.



PRIKAZ 10

Dali uspe{nite rakovoditeli se razlikuvaat od

efikasnite rakovoditeli? Mnogu eksperti veru-

vaat deka postojat va`ni razliki. Spored niv

uspe{nite rakovoditeli brzo se iska~ile vo

hierarhijata. Efektivnite rakovoditeli se onie

ko postignale visoko nivo na kvalitet i kvan-

titet na rabota vo nivnite oddeli a istovremeno

generirale visoko nivo na zadovolstvo i

predanost pome|u vrabotenite. Razlika?

Efektivnite rakovoditeli (onie koi ja

zavr{uvaat rabotata) pominuvaat pove}e vreme vo

rutinska komunikacija i rakovodewe na ~ovekovi

resursi.

Fokus na rakovodeweto: Uspe{ni rakovoditeli nasproti efikasnirakovoditeli

Rakovodwe so ~ovekovite resursiRakovodewe so lu|eto e najgolem predizvik i mnogu teòk

aspekt od rabotata na rakovoditelot. Sekoj ~ovek e poseben i

dodeka teoriite na motivacija moè da go predvidat odnesu-

vaweto na pove}eto lu|e, tie ne moàt da predvidat {to }e

napravi edno lice vo dadena situacija. Umetnosta na

rakovodeweto e da se znaat granicite na teorijata i da gi modi-

ficiraat predviduvawata koga e potrebno.

Rakovodeweto na ~ovekovite resursi moè da se definira

kako proces na dobivawe na to~en broj na kvalifikuvani lica

za odredena rabota vo pravo vreme. Toa se smeta za proces na

ispolnuvawe na celite na proektot, razvivawe i koristewe na

pravilni ~ovekovi resursi vo organizacijata. Zdobivaweto na

ve{ti, telentirani i motivirani lu|e se vaèn del od

rakovodeweto so ~ovekovite resursi. Podolu se pretstaveni

nekoi klu~ni pra{awa za rakovoditelite so ~ovekovi resursi

koi naj~esto se postavuvaat.

Preku nabquduvawe i u~ewe, rakovoditelite gi odreduvaat

ve{tinite potrebni za organizacijata. Koga nedostasuvaat

ve{tini, rakovoditelite mora da odlu~at za obukata ili da

regrutiraat merki za da pristapat kon ovie potrebi. Prikaz

10 dava jasna razlika pome|u uspe{nite i efektivnite

rakovoditeli. Se razbira, ne moàt da se primenat, no site

rakovoditeli se mudri da gi imaat site na um.

Vrz osnova na ovaa informacija moè da se obmisli aktivna programa,

vklu~uvaj}i obuka, obrazovanie i op{ta podgotovka na proektniot tim za

sega{nata rabota i rabotata vo idnina

Planirawe i improvizacijaKoga }e se stigne do sredina so implementacija na proektot, rakovoditelite

imaat jasen plan, {emi i opravduvawa: timot na proektot raboti dobro i site se

sre}ni. Me|utoa, rakovodstvoto mora da bide podgotveno na se. Spravuvawe so

krizni situacii i iznao|awe na kreativni re{enija e va`na rakovodna ve{tina.

I pokraj toa {to nekoi lu|e se spravuvaat so stresnata situacija podobro od

drugite, sekoj moè da gi podobri nivnite rakovodni ve{tini za spravuvawe so

krizi, pritoa sledej}i nekolku osnovni upatstva.

Povratnata informacija i komunikacijata lesno e da se prifatat kako fakt.

Zapomnete koga rabotite }e pojdat na lo{o, prirodno e lu|eto da se odnesuvat

odbrambeno za nivnata rabota. Tie duri i }e pomognat za da gi skrijat gre{kite

na kolegite. Sozdavawe na atmosfera vo koja vrabotenite }e se ~uvstvuvaat

prijano i }e im veruvaat na svoite pretpostaveni bara dosta vreme. Vnimavajte

va{ata organizacija da sozdade atmosfera kade vrabotenite zboruvaat slobodno

i iskreno. Koga }e dojde kriza, sekoj od timot treba da vnimava i da go spasi

proektot.

Razgovarajte so lu|eto {to vi davaat poddr{ka. Dokolku problemite vlijaat

vrz implementacijata i uspehot na proektot, podobro e da im se dade vremeno

predupreduvawe. Donatorite i poedincite se partneri, a ne neprijateli.



Delovi na narativenizve{taj

Voved

Celi i planirani aktivnosti;

Rezultati, postignati celi, uspe-si;

Prepreki, problemi,promeni(zo{to bilepotrebni?)Nau~eni lekcii;

Povratna informacija od celna-ta grupa za proektot;

Sledni planovi

Aneksi: Kopii ili primeroci odmaterijalite {to bile razvienivo periodot na proektot(posteri,izve{tai, vesnici, publikacii,itn.)


Zavr{uvawe i ocenuvaweMnogu organizacii la`no veruvaat deka proektot zavr{uva {tom zavr{uva

poslednata aktivnost na rasporedot, no proektot ne e zavr{en se dodeka ne se

izvr{i temelno ocenuvawe, odobruvawe na ocenuvaweto, izvestuvawe i zatvorawe

na fajlovite/dokumentacijata.

^lenovite na timot na proektot retko sakaat da go zavr{at proektot, da

soberat i podgotvat narativen i finansiski izve{taj. Toa ne e kreativna ili

aktivna faza-toa e dosaden period, no treba da se smeta isto tolku vaèn. Treba

da se smeta kako vaèn ~ekor za idnite proekti.

Ocenuvaweto, pak, ne se pravi samo na krajot na proektot. Dobro e da se

napravi:

• vo sredina ili ocenuvawe na fazi, za sekoja va`na faza na proektot, {to

pomaga da se popravi i prilagodi proektot;

• finalno ocenuvawe na krajot na proektot;

• ocenuvawe po nekolku meseci ili godina posle proektot;

• od daleku uspesite i nau~enite lekcii moàt da dadat nov aspekt na novite

proekti i razvojot na organizacijata.

IzvestuvaweRezultatite od evaluacijata moè da se vmetnat vo finalniot izve{taj {to

rakovodstvoto go podnesuva do donatorot. Izve{tajot treba da ima dva dela: nara-

tiven i finansiski izve{taj.

Narativniot izve{taj treba da bide slika na toa kako se razvival proektot.

No, tekstot treba da bide kratok i jasen, pritoa koncetriraj}i se na ona {to go

interesira donatorot. Strukturata na narativniot izve{taj e navedena pogore.

Finansiskiot izve{taj treba jasno i to~no da go prikaè koristeweto na

site sredstva. Site tro{oci povrzani so proektot treba jasno da se prikaàt.

Najlesen na~in e da se sporedi planiraniot buxet so fakti~kite tro{oci. Vo

buxetskite stavki kade {to postoi varirawe nad 10 procenti, potrebno e

obrazloènie. Va`no e finasiskiot izve{taj da sledi i da e povrzan so

narativniot izve{taj.



Zbirka alatki za obuka


Alatka 1: Potraga po mr{ojadecot

Opis: Zapoznavawe

U~esnici: Celata grupa

Vremetraewe: 30 minuti

Procedura:

1 Objasnete i na grupata deka }e izveduvate igra potraga po mr{ojadecot.

Potragata po mr{ojadecot vklu~uva ~ukawe po vrati kaj sosedite so cel da

se najde spikok na odredeni, ~esto temni predmeti. Vo ovaa aktivnost,

u~esnicite gi baraat drugite vo grupata koi gi ispolnuvaat kriteriumite.

2 Podelete list hartija od Potrgata po mr{ojadecot (Prikaz 11). Objasnete

im deka treba da popolnat {to e mo`no pove}e prazni mesta so imiwa i

specifi~ni informacii. U~esnicite ne teba da se potpiraat vrz predhod-

noto znaewe na drugite vo grupata.

3 Soberete gi formularite i zaka~ete gi na yidot ili spodelete gi infor-

maciite so grupata.

Z B I R K A A L A T K I Z A O B U K A : P O T R A G A P O M R [ O J A D O T

1R A K O V O D E W E N A P R O E K T I 25

Z B I R K A A L A T K I Z A O B U K A : P O T R A G A P O M R [ O J A D O T


1

PRIKAZ 11

Najdete nekoj {to saka da odgleduva zelen~uk vo gradina. Kakovzelen~uk?

Najdete dvajca lu|e koi sakaat da go promenat ona {to sega gopravat. Kako }e go napravat toa?

Najdete dvajca lu|e koi rabotat barem 10 ~asa dnevno. Vo {tonajve}e uìvaat vo nivnata rabota?

Najdete dvajca lu|e koi gi sakaat nivnite sestri i bra}a. Kako toa gopokaùvaat?

Najdete nekoj koj smeta deka pravi dobar balans pome|u u~ili{teto(ili rabotata) i kako toa go pravi?

Najdete dvajca lu|e koi pobedile vo karanicata so svoite deca,roditeli ovoj mesec? Kako im uspealo?

Najdete dvajca lu|e koi se smetaat sebe si za ,,bara~i,,

. [tobaraat?

Najdete dvajca lu|e koi smetaat deka se kreativni. [to gi pravikreativni?

Najdete nekoj koj ~uvstvuva stres od rabotata. Kako se spravuva sotoa?

Najdete trojca lu|e koi se iznasmeale minatata nedela. Za {to sesmeele?

Bogatstvata na potragata po mr{ojadecot

Alatka 2: Nejasni nasoki

Opis: Demonstrirawe kako duri i ednostavnite instrukciimoè lo{o da se interpretiraat

Materijali: Nekolku lista hartija (kvadratna forma)

Vremetraewe: 5-10 minuti

Procedura:

1 Izberete 4 u~esnika (ili pobarajte volonteri) i zamolete gi da zastanat na

sredina vo sobata, soo~uvaj}i se so grupata.

2 Dajte im na sekoj list hartija.

3 Kaète im na u~esnicite deka mora da gi zatvorat o~ite za vreme na

ve`bata i da gi sledat instrukciite {to e mo`no podobro bez postavuvawe

na pra{awa.

4 Dajte im instrukcii da gi previtkaat listovite i da go skinat desniot

dolen agol od listot. Kaète im da ja previtkaat hartijata na pola i da go

skinat gorniot lev agol. Kaète im da ja previtkaat hartijata na pola i da

go skinat najdolniot lev agol.

5 Kaète im da gi otvrat o~ite i da ja pokaàt hartijata na sekoj od grupata.

Diskusija:Koi zborovi vo instrukciite se razbrale na razli~ni na~ini? Kako nasokite

bi bile pojasni so cel da ja namalat dvosmiselnosta? Kako da gi ohrabrime

lu|eto da baraat pojasnuvawe koga ne{to ne im e jasno?

Z B I R K A A L A T K I Z A O B U K A : N E J A S N I N A S O K I

2R A K O V O D E W E N A P R O E K T I 27

Alatka 3 Roboti

Opis: Demonstrirawe na te{kotiite pri rakovodewe na dveraboti odedna{

U~esnici: Grupi po trojca

Vremetraewe: 15 minuti

Procedura:

1 Podelete gi u~esnicite vo grupi po trojca: Dva robota i eden kontrolor na

robotite. Kontrolorot gi dviì robotite na desno so dopirawe na desno-

to ramo na robotite ili na levo so dopirawe na levoto ramo.

2 Po~nete so toa {to }e im kaète na robotite da se dviàt vo odredena

nasoka.

3 Kontrolorot mora da se obide da gi spre~i robotite da se sudrat so razni

pre~ki, kako masi, stol~iwa i yidovi.

4 Po tri minuti pobarajate od kontrolorot da si ja zameni ulogata so eden od

robotite. Povtorete gi ~ekorite 2 i 3. Po tri minuti, povtorno promenete

gi ulogite.

Diskusija:Kakvo e ~uvstvoto da se kontroliraat dva robota odedna{. Kakvo e ~uvstvoto

da se bide robot?

Z B I R K A A L A T K I Z A O B U K A : R O B O T I


3


Primer na plan zarabotilnica


P R I M E R N A P L A N Z A R A B O T I L N I C A


Kako da se odrì obukataOvaa agenda ima za cel ponatamu da vi pomogne da ja skroite obukata za ocenu-

vawe i nabquduvawe koristej}i razli~ni elementi od ovoj prira~nik i zbirkata

na alatki. To~nata upotreba, vo kombinacija so drugi aktivnosti treba da se

bazira na toa {to znaete za o~ekuvawata i iskustvoto na u~esnicite, kako i

vremeto potrebno za da se izvr{i odredena aktivnost. Pokraj temite na obuka,

agendata nudi i aktivnosti koi moàt da ovozmoàt interaktivnost za vreme na

obukata.

PRIKAZ 12

Del 1 - Voved

KATEGORIJA CEL PREDLO@ENIAKTIVNOSTI

Voved Pretstavete im go Alatka 1: Lovtreningot na u~esnicite na mr{ojadecoti dozvolete u~esniciteda se zapoznaat

O~ekuvawa Izrazete i pojasnete gi Diskusijao~ekuvawata

Definicii Pra{ajte: [to e proekt? Diskusija /[to e rakovodewe? nafrluvawe na idei[to e rakovodewe soproekt?[to e proekten ciklus?

Pregled na planot Objansete go planot i Predavawemetodite, povrzuvaj}i giso o~ekuvawata nau~esnicite

Del 2 - Ispituvawe na potrebite


Voved Pra{ajte gi u~esnicite Diskusijakako tie gi definiraatekolo{kite potrebi vonivnite zaednici

Ispituvawe na Pretstavete gi trite Predavawepotrebite nivoa na analiza na

ìvotnata sredina

Definirawe na Definirajte celi, zada~i Predavaweceli i zada~i i pokazateli za uspeh

Primer na plan za rabotilnica



PRIKAZ 12

Del 3 - Analiza na situacijata


Voved Pretstavete ja SWOT Predavaweanalizata

SWOT analiza Ve`bajte SWOT analiza Aktivnostvo mali grupi koristej}isopstveni primeri

Zavr{na aktivnost Diskutirajte gi Diskusijaprednostite i slabostitena SWOT

Del 4 - Strategija i metodologija


Voved Definirajte i Predavawerazgrani~ete pome|ustrategija i metodologija

Parametri i ramki Prezentirajte gi Predavaweparametrite i ramkite zaplanirawe

Zavr{na aktivnost Razgovarajte za Alatka 2: Nejasninejasnotiite vo davaweto nasokinasoki

Del 5 - Planirawe


Upravuva~ko Prezentirajte gi klu~nite Predavaweplanirawe pra{awa povrzani so

upravuva~koto planirawe

Zavr{na aktivnost Postavuvajte pra{awa za Diskusijadosega pominatite temi




PRIKAZ 12

Del 6 - Sproveduvawe

KATEGORIJA CEL PREDLOÈNIAKTIVNOSTI

Voved Prezentirajte gi Predavawe/razli~nite metodi za prezentacijasproveduvawe inabquduvawe

Resursi Prezentirajte gi Predavawerazli~nite pra{awapovrzani so rakovodeweso resursite

Aktivnost Demonstrirajte gi Alatka 3: Robotipote{kotiite prirakovodeweto

Zavr{na aktivnost Diskutirajte gi Diskucijaproblemite {to moè dase pojavat i kako moè dase nadminat

Del 7 Zavtorawe i ocenuvawe


Voved Diskutirajte ja potrebata Diskusijaod ocenuvawe

Ocenuvawe Prezentirajte elementi i Predavaweformulari za ocenuvawe

Izvestuvawe Prezentirajte elementi Predavawei formulari zaizvestuvawe

Zavr{na aktivnost Pra{ajte gi u~esnicite Diskusijakako tie moàt da gopodobrat svoetoocenuvawe i izvestuvawe

Del 8 - Sumirawe


Pregled Pregledajte gi glavnite Diskusijapoenti od obukata

Ocenuvawe Podelete formulari za Ocenuvaweocenuvawe



Regionalniot centar za za{tita na ìvotnata sredina za Centralna i

Isto~na Evropa (REC) e neprofitna–ilna organizacija so misija za

re{avawe na problemite od oblasta na ìvotnata sredina vo Centralna

i Isto~na Evropa (CIE). Regionalniot centar ja ispolnuva svojata misija

preku pottiknuvawe na sorabotka me|u nevladinite organizacii, vladite

i biznis sektorot po pat na slobodna razmena na informacii i promovi-

rawe na u~estovoto na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za

pra{awa koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina.

REC beπe osnovan vo 1990 godina od strana na vladite na Soedinetite

Amerikanski Dràvi, na R. Ungarija i Evropskata Komisija i Ungarija.

Denes, REC pravno se zasnova na Statut potpi{an od strana na dvaeset

i sedum dràvi i Evropskata Komisija i na Me|unaroden Dogovor so vla-

data na R. Ungarija.

Sedi{teto na REC e vo Sentendre, Ungarija i ima kancelarii vo seko-

ja od petnaecette zemji korisni~ki od Centralna i Isto~na Evropa:

Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, ê{ka, Estonija,

Ungarija, Letonija, Litvanija, Makedonija, Polska, Romanija, Slova~ka i

Srbija i Crna Gora.

Dosega{hi donori na REC se Evropskata Komisija i vladite na

Holandia, Danska, Soedinetite Amerikanski Dràvi, Japonija,

Norve{ka, Albanija, Belgija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Kanada,

ê{ka, Estonija, Finska, Germanija, Ungarija, Italija, Letonija,

Makedonija, Polska, Slovenija, [vedska, Litvanija, Holandija, [vajcar-

ija, Velika Britanija i Srbija i Crna Gora kako i drugi vladini organi-

zacii i privatni institucii.

Documents

RAZVIVAWE VE[TINI NA NVOi Rakovodewe na proektidocuments.rec.org/publications/ProjectManagementMac.pdf · i biznis sektorot po pat na slobodna razmena na informacii i promovirawe