RAZVOJ DINAMI NIH SPLETNIH STRANI ZA …Naslove in druge podatke o obiskovalcih pa lahko podjetje pridobiva tudi tako, da je doloen del spletne predstavitve dostopen le obiskovalcem,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organzaciji in managementu

RAZVOJ DINAMI�NIH SPLETNIH STRANI ZA POTREBE

PODJETJA CEZAN D.O.O.

Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Mojca Ma�ek

Kranj, junij 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se zaposlenim v podjetju Cezan d.o.o., g. Janiju Ferjanu in gd�. Jani Ferjan za predlog in sodelovanje.

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Branislavu Šmitku za pomo� in usmeritve.

POVZETEK

Ker število internetnih uporabnikov vztrajno naraš�a, so spletne strani pomemben del predstavitve in delovanja podjetij. Omogo�ajo namre� izredno hiter in hkrati poceni dostop do informacij. Postavitev spletnih strani podjetja na svetovni splet je investicija v izboljšanje poslovanja podjetja in pot k uspešnemu komuniciranju s kupci. Je pomembna naložba v prihodnost, saj je spletna stran pomemben faktor prepoznavnosti in celostne podobe podjetja ter hkrati krepi imidž podjetja in blagovne znamke.

Vendar pa nekatera podjetja tega medija še vedno ne znajo optimalno izkoristiti, najpogostejši razlog za to pa je e-marketinška neosveš�enost. Konkuren�nost sili podjetja v nenehno zmanjševanje stroškov in k temu lahko spletne strani podjetja ob pravilni uporabi nedvomno veliko pripomorejo, vendar ne kot samostojen projekt na podro�ju trženja, pa� pa kot del celovite marketinške strategije.

KLJU�NE BESEDE - internetno oglaševanje

- spletna stran

- spletni urejevalnik

ABSTRACT

Increasing number of internet users makes web pages an important part of presentation and activity of the company since they enable fast and low –priced access to information.

Building the web pages of the company is an investment into improving the company operation and a way to efficient comunication with customers. It is an important investment in the future, because the web page of the company can contribute to better recognition and image integrity as well as it strengthens the image of the company and of the trademark.

However, some companies do not know how to take advantage of this media. The most frequent reason is ignorance of e-marketing. Reduction of costs is unavoidable because of the competitive position and the web pages can save a lot of costs, at proper use, of course. It can not be a self-dependent project on the marketing area, but the part of an autonomus marketing strategy.

KEYWORDS - internet marketing

- web page

- content management system

KAZALO 1 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE..................................................................................... 3

2 OBLIKE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA ...................................................................... 4 2.1 E-POŠTA ................................................................................................................ 4 2.2 LASTNA SPLETNA STRAN PODJETJA ................................................................ 6 2.3 OGLAŠEVANJE S POMO�JO SPLETNIH PASIC NA DRUGIH SPLETNIH STRANEH............................................................................................................................ 8 2.4 VPIS SPLETNE STRANI V SPLETNE IMENIKE IN ISKALNIKE ............................ 9

3 RAZVOJ SPLETNIH STRANI....................................................................................... 12 3.1 ELEMENTI SPLETNIH PREDSTAVITEV ............................................................. 12 3.2 PRIPRAVA NA IZDELAVO SPLETNE STRANI.................................................... 15 3.3 NA�RTOVANJE SPLETNIH STRANI................................................................... 16 3.4 OBLIKOVANJE SLIKOVNEGA GRADIVA........................................................... 17 3.5 UPORABA PROGRAMA ADOBE PHOTOSHOP CS 2 ZA OBLIKOVANJE SLIKOVNEGA GRADIVA................................................................................................... 19

4 IZDELAVA SPLETNIH STRANI ................................................................................... 20 4.1 ORODJE ZA OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI - MACROMEDIA DEAMWEAWER MX.......................................................................................................... 20

5 SISTEM ZA UPRAVLJANJE Z VSEBINO SPLETNIH STRANI .................................. 22 5.1 POSODABLJANJE VSEBINE SPLETNIH STRANI .............................................. 22 5.2 SISTEM ZA UREJANJE SPLETNIH STRANI »HTML« ........................................ 23 5.3 SISTEMI ZA UPRAVLJANJE S SPLETNO VSEBINO (CMS)............................... 23 5.4 SKRIPTNI JEZIK ZA IZDELAVO DINAMI�NIH ELEMENTOV SPLETNIH STRANI (PHP) .............................................................................................................................. 32

6 RAZVOJ SPLETNIH STRANI ZA PODJETJE CEZAN D.O.O. - ANALITI�NI DEL ... 34 6.1 PREDSTAVITEV PODJETJA ............................................................................... 34 6.2 RAZVOJ SPLETNIH STRANI ............................................................................... 34 6.3 CMS SISTEM ZA UPRAVLJANJE Z VSEBINO SPLETNIH STRANI CEZAN D.O.O. .............................................................................................................................. 44

7 ZAKLJU�EK................................................................................................................. 53

8 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 54

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mojca Ma�ek: Razvoj dinami�nih spletnih strani za potrebe podjetja Cezan d.o.o. stran 3 od 54

1 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE

Spletne strani predstavljajo pomemben del marketinških dejavnosti podjetja, saj s svojo obliko in vsebinami predstavljajo neposreden komunikacijski kanal med podjetjem in ciljnimi javnostmi. Njihov osnovni namen je približati izdelke in storitve uporabnikom.

Prvi del pri�ujo�e diplomske naloge obsega najsodobnejša dognanja s tega podro�ja, le-ta pa so me usmerjala pri izdelavi spletnih strani Cezan d.o.o.

Povod za izdelavo spletnih strani podjetja Cezan d.o.o. je bila želja po izboljšanju tržnega komuniciranja, ter po posledi�nem pove�anju prodaje. Podjetje se nekaterih oblik marketinga že poslužuje, �e pa bo želelo obisk svojih spletnih strani pove�ati, bo moralo v prihodnje uporabljati tudi nekatere oblike internetnega oglaševanja, zato sem le-te predstavila v prvem sklopu diplomskega dela.

V nadaljevanju predstavljam sestavine spletnih strani in zakonitosti poteka organizacije projekta izdelave spletnih strani, ki sem se jih ob konkretni izdelavi spletnih strani podjetja Cezan d.o.o.oprijela tudi sama.

Izdelava spletnih strani je zahteven in kompleksen projekt, ki zahteva ogromno �asa in strokovnega znanja na tem podro�ju. Moje delo ni bila samo izdelava spletnih strani po že znanih željah in zahtevah kupca; podjetju je bilo potrebno predstaviti možnosti, le-te uskladiti z njegovimi željami, velikokrat pa predstaviti svojo zamisel. Preu�iti je bilo potrebno celotno poslovanje podjetja in ugotoviti, kaj vse bi bilo potrebno zagotoviti za izvedbo celotnega projekta. Moja vloga torej ni bila le vloga oblikovalca spletnih strani, pa� pa sem bila tudi koordinator izvedbe vseh procesov, ki jih je projekt obsegal.



2 OBLIKE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA

Internet je cenovno ugodno marketinško ogrodje, ki omogo�a hitro povratno delovanje v primeru sprememb v povpraševanju in pomo� pri predvidevanju razvojnih trendov. Poslovanje in oglaševanje preko Interneta ima pred drugimi klasi�nimi mediji prednost v interaktivnosti, manjših stroških, višji kakovosti storitev, hitrosti in podobno.

Skrivnost uspešnega internetnega nastopa in oglaševanja je v prisotnosti in usklajenosti vseh elementov, ki ga sestavljajo. Možne so predstavitve, ki zajemajo besedilo, sliko, zvok in video:

� S pomo�jo elektronske pošte lahko ustvari neposreden stik s strankami, takšna komunikacija pa je pomembna pri zagotavljanju hitrega odziva, pri obveš�anju o izdelkih in storitvah, ter pri prodaji izdelkov oziroma storitev z uporabo elektronskega trgovanja.

� Promovira podjetje s pošiljanjem informacij v obliki novic široko razpredenim Internetnim skupinam ali poštnim seznamom interesnih skupin. Informacija je neposredna in usmerjena v natan�no dolo�en segment trga oziroma specifi�no tržno nišo.

� Na doma�i strani objavlja informacije, kot so katalogi, prospekti, poro�ila, objavlja pa lahko tudi interaktivne predstavitve svojih izdelkov oziroma storitev.

� Na drugih spletnih straneh oglašuje z zakupom njihovega prostora – z oglasnimi pasicami.

� Pripravlja virtualno trgovino na straneh Svetovnega spleta za prodajo neposredno z Interneta.

� Zagotavlja strokovno in tehni�no podporo preko omrežja.

2.1 E-POŠTA

E-poštni marketing je oblika direktnega marketinga, ki omogo�a neposredno komunikacijo med pošiljateljem in prejemnikom sporo�ila preko e-pošte. Za doseganje kar najboljših rezultatov e-poštnega marketinga so v veliko pomo� baze podatkov o naslovnikih, ki omogo�ajo u�inkovitejše zadovoljevanje potrošnikovih potreb in vodijo h kon�ni stopnji direktnega marketinga - k personalizirani interakciji med podjetjem in potrošnikom.

Kaj mora podjetje pri e-poštnem marketingu upoštevati (Škrt, 2002):

a) dolo�iti ciljno populacijo

Uspešnost prodaje proizvodov in storitev je neposredno povezana z sposobnostjo, da podjetje oceni, kdo so njihove potencialne stranke in kakšne so njihove



potrošniške navade. Dobri odnosi s strankami so ena najpomembnejših konkuren�nih prednosti. Globoko in temeljito poznavanje strankinih poslovnih interesov, zahtev, želja, pri�akovanj in medsebojni kontakti, ki se gradijo konstantno in pozorno skozi vse obdobje poslovnega sodelovanja, so velika prednost pri poslovanju podjetja.

S pomo�jo e-pošte, kot u�inkovitega tržnega orodja lahko podjetje vzpostavi trajen dialog z uporabniki. Vsake toliko �asa jih lahko obveš�a o poslovanju in politiki podjetja, samo zanje pripravi posebne ponudbe in popuste in jih nagradi za njihovo zvestobo.

b) zbiranje naslovov

Osnova za izvajanje u�inkovitih akcij e-poštnega marketinga je baza podatkov o uporabnikih, s katerimi želi podjetje tržno komunicirati.

Baza naslovnikov naj predstavlja natan�no ciljno ob�instvo, za katero obstaja velika verjetnost, da ga bo zanimala ponudba in poslovanje s podjetjem.

Za pridobivanje naslovov lahko podjetje na vidno mesto na spletni strani postavi obrazec, ki bo omogo�il zbiranje e-poštnih naslovov. Obiskovalce mora seznaniti s tem, kaj bodo prejemali, �e vpišejo v obrazec svoj e-naslov in kaj morajo storiti, da bi to lahko prejemali. Naslovi, ki jih pridobi na takšen na�in, imajo veliko uporabno vrednost, saj jih bodo posredovali ljudje, ki se zelo zanimajo za izdelke podjetja in je zato možnost, da bodo kasneje katerega kupili, zelo velika.

Naslove in druge podatke o obiskovalcih pa lahko podjetje pridobiva tudi tako, da je dolo�en del spletne predstavitve dostopen le obiskovalcem, ki se predhodno registrirajo. Obiskovalec bo moral za pridobitev gesla in uporabniškega imena posredovati podatke, ki jih bo podjetje od njega želelo pridobiti. Podjetje ima možnost zbiranja e-naslovov tudi na raznih sre�anjih, sejmih, predstavitvah, s pomo�jo anketnih, prijavnih ali druge vrste obrazcev.

c) trženje z dovoljenjem (permission marketing)

Prvi pogoj za izvedbo akcije je, da od uporabnikov dobimo dovoljenje, da jim lahko pošiljamo sporo�ila. Dovoljenja za dialog ne smemo zlorabljati, prenašati ali prodajati drugim osebam. Prejemnik sporo�il mora imeti nadzor nad dialogom, s tem pa tudi možnost, da lahko vsak trenutek prekli�e naro�ilo na prejemanje sporo�il. Dejstvo je namre�, da je med uporabniki vedno ve� takšnih, ki so nezadovoljni zaradi prejemanja nezaželenih komercialnih sporo�il, ki so poslana brez dovoljenja, želje ali interesa naslovnika. Z nespoštovanjem spletne etikete in pošiljanjem sporo�il na naklju�no izbrane e-poštne naslove si lahko hitro zapravimo ugled in na dolgi rok veliko izgubimo.

d) vsebina sporo�il

Vsebina, ki vabi k neposrednemu in takojšnjemu odzivu, mora biti relevantna za prejemnika. Vsebina naj ne bo predolga, saj jo bo prejemnik zaradi dolgovezenja



zbrisal.

�e podjetje poziva prejemnika k nakupu preko spletne strani, mora ta s klikom na povezavo v sporo�ilu priti direktno na stran, kjer je predstavljen produkt in kjer se bo izvršila prodaja. Prejemnika nikakor ne sme skušati privabiti na za�etek spletne predstavitve.

Izbrati je potrebno pravo frekvenco pošiljanja, zato je priporo�ljivo, da prete�e vsaj en teden, preden istemu uporabniku pošljete novo sporo�ilo, prejemnik pa mora z vsakim naslednjim sporo�ilom pridobiti nove informacje.

e) prilagoditev sporo�il

Sporo�ila naj podjetje poskuša prilagoditi posameznim uporabnikom ali posameznim ciljnim skupinam. Priporo�a se poimensko personaliziranje sporo�il in prilagajanje vsebine glede na skupino prejemnikov. Skupine lahko razvrsti glede na spol, starost, kraj bivanja, itd.

Osebno naslavljanje in zadovoljstvo strank pripomore k ve�ji odzivnosti na sporo�ila in v kon�ni fazi vodi do pove�ane prodaje.

f) format sporo�il

Uporabnikom lahko ponudimo izbiro med prejemanjem sporo�il v tekstovnem ali html formatu. Tekstovni format ne vsebuje vizualnih ali interaktivnih dodatkov. Poglavitna prednost sporo�il v tekstovnem formatu je majhna velikost sporo�ila in posledi�no hitro nalaganje sporo�ila na uporabnikov ra�unalnik. Za pošiljanje samodejnih sporo�il s spletne strani (potrdilo o naro�ilu, zahvala za nakup, ipd.) je najprimernejši tekstovni format, saj ta sporo�ila ne vsebujejo visoke informacijske vrednosti za prejemnika.

S pošiljanjem sporo�il v html formatu se lahko pošiljatelj v sporo�ilu poslužuje vseh možnosti, ki jih dopuš�a omenjeni format - vklju�uje slike in multimedijske dodatke, oblikuje tekst in obliko sporo�il. Tovrstna sporo�ila so lahko bolj vpadljiva, pregledna, vabljiva, njihova poglavitna pomanjkljivost pa je, da so v nekaterih programih za pregledovanje e-pošte nevidna ali popa�ena.

Najnovejše raziskave ugotavljajo, da je odzivnost na sporo�ila v html formatu za nekajkrat višja, kot odzivnost na navadna tekstovna sporo�ila.

2.2 LASTNA SPLETNA STRAN PODJETJA

Spletna stran je ogledalo podjetja, ki stoji za njo, je virtualna podoba in v svojem predstavitvenem kontekstu tudi oglas za blagovno znamko in proizvode ali storitve.

Da pa strani ne bodo ostale neopažene, moramo stranke opozoriti nase in jih kasneje, ko že vedo za nas, obveš�ati o novostih in spremembah, skratka, obdržati stik. Podjetja, ki se predstavljajo na Internetu, skušajo pritegniti potencialne kupce po elektronski pošti, z oglasi po �asopisih in revijah, z oglaševanjem na elektronskih



oglasnih deskah in z diskusijskimi skupinami. Prav tako morajo poskrbeti za objavo naslova strežnika na vseh tiskovinah in promocijskem materialu podjetja (še posebej na raznih promocijskih darilih, kot so npr. svin�niki, bloki, kemi�ni svin�niki itd). Pri vseh poslovnih pogovorih in prodajah, osebno ali po telefonu, je potrebno poleg naziva, naslova in telefona podjetja podati tudi naslov strežnika, na katerem se podjetje nahaja.

Najpogostejši primarni cilji podjetja na spletu:

� posredovanje informacij o podjetju,

� promoviranje proizvodov ali storitev,

� prodaja proizvodov ali storitev na spletu (angl. on-line),

� pove�anje dobi�ka,

� ve�anje konkuren�ne sposobnosti,

� servis, podpora in pomo� kupcem,

� vzpostavljanje in gradnja korporativne in/ali produktnih blagovnih znamk.

Sekundarni cilji podjetniških spletnih strani:

� prilagoditev strani spletnim iskalnikom,

� stimuliranje ponovnih in daljših obiskov,

� vzpodbujanje priporo�anja spletnih strani,

� pospeševanje on-line prodaje,

� vzpostavitev stika z novimi potencialnimi kupci,

� gradnja lojalnosti med uporabniki.

Najosnovnejša oblika je spletna izložba, ko pa je omogo�ena rezervacija ali nakup ponudbe, je možna tudi predstavitev v obliki spletne dražbe ali spletne trgovine.

2.2.1 Spletna izložba

Spletna izložba je osnovna predstavitev podjetja ali posameznika na spletu. Ponavadi je v obliki multimedijske brošure s podatki o podjetju, dejavnosti, prodajnem programu ter kontaktnimi informacijami in povezavami. Ve�ina spletnih mest je narejena po tem konceptu, saj so stroški za vzpostavitev in vzdrževanje ponavadi minimalni, nivo interakcije med podjetjem in stranko pa je v ve�ini primerov omejen na komuniciranje preko elektronske pošte. Podani podatki so ponavadi iz�rpni in dobro predstavljeni, osveževanje strani pa je pogosto omejeno.

2.2.2 Spletna trgovina

Spletna trgovina je nadgradnja izložbe, saj poleg posredovanja informacij o podjetju omogo�a tudi direkten kontakt v obliki nakupa ali rezervacije blaga. To je



pravzaprav katalog izdelkov, po katerem se poljubno sprehajamo. S spletno trgovino podjetje prihrani, saj ne potrebuje dodatnega razstavnega prostora in ni potrebno pošiljanje katalogov po pošti.

Spletna trgovina mora ponuditi dovolj raznolikih izdelkov, ker sicer daje potrošnikom ob�utek, da gre le za privesek klasi�ni trgovini, v katerem se prodajajo manj kvalitetni in prodajno manj privla�ni izdelki.

Pla�evanje je možno na ve� na�inov. Najpogosteje sta v uporabi pla�ilo ob prevzetju izdelkov in pla�evanje s kreditno kartico preko omrežja.

Da je spletna trgovina uspešna, mora pri obiskovalcih vzbujati zaupanje, ki ga vlivajo naslednji kriteriji (Škrt, 2002):

� Priznanost in podoba spletne trgovine,

� bogata izbira,

� dobri opisi in slikovni prikaz blaga v prodaji,

� informacije o možnosti vrnitve izdelkov, s katerimi kupec ni zadovoljen,

� dostava v roku.

2.3 OGLAŠEVANJE S POMO�JO SPLETNIH PASIC NA DRUGIH

SPLETNIH STRANEH

Razli�ni formati multimedijskih "out off banner" oglasov so danes nepogrešljiva komponenta vseh ve�jih spletnih oglaševalskih akcij. Ena izmed kombinacij, ki se je poslužuje veliko oglaševalcev, pa je kombinacija klasi�nega spletnega oglasa 468x60 dpi po modelu "cena na klik" in naprednega "floating ad" oglasa po modelu "cena na ogled". Klasi�ni oglas po modelu "cena na klik" oglaševalci pri akcijah uporabljajo za preusmeritev zainteresiranih uporabnikov na svoje spletne strani, multimedijski "floating ad" pa za utrjevanje blagovne znamke. Tovrstne kombinacije z uporabno razli�nih oblik ciljanja trenutno veljajo kot ene izmed naju�inkovitejših pri oglaševanju v vseh oglaševalskih panogah."

V zadnjem �asu se pojavljajo tudi novejše oblike spletnih oglasov (Škrt, 2004):

a) Oglasni prevzem spletne strani

Tovrstna oblika oglaševanja izhaja iz boja oglaševalcev, ki se borijo za uporabnikovo pozornost na spletni strani. V kolikor oglaševalec pozornosti uporabnikov ne namerava deliti z drugimi, ima možnost, da zakupi vse razpoložljive pozicije oglasnega prostora na dolo�eni spletni strani. Obi�ajno trajajo takšni zakupi dan ali dva. Namen tovrstnega zakupa je predvsem v podpori akcij, ki se odvijajo v tradicionalnih medijih in ne toliko v neposrednem spodbujanju spletnega uporabnika k dolo�eni aktivnosti. Oglasna akcija namre� te�e isto�asno na vseh medijih (TV, tisk, internet) z enakim ali podobnim sporo�ilom.

b) Celostranski predoglas (full page overlay)

Celostranski predoglas se za nekaj sekund prikaže na celotni vidni površini spletne



strani tik pred prikazom strani, ki si jo uporabnik dejansko namerava ogledati. S takšnim oglasom se oglaševalec izogne slabosti klasi�nih in lebde�ih spletnih oglasov, ki se prikazujejo so�asno z vsebino spletne strani, kar pomeni, da je uporabnik še vedno v ve�ji meri kot na oglas skoncentriran na samo vsebino strani. Z oglasom, ki v celoti zakrije površino spletne strani, lahko oglaševalec za nekaj sekund (oglas je �asovno omejen) pritegne celotno pozornost uporabnika.

Uporaba celostranskih predoglasov je primerna predvsem za gradnjo blagovne znamke in za sporo�anje vsebine. Velikost celostranskega oglasa rezultira predvsem v visoki zapomljivosti, sam na�in prikazovanja pa vpliva tudi na visoko vidljivost oglasa. Pri oglaševanju s celostranskimi oglasi mora oglaševalec še posebej paziti na �as trajanja prikazovanja, saj ima lahko akcija ob predolgem prikazovanju oglasa kaj hitro negativen odziv pri uporabnikih. Poleg ogor�enja z »oglasnim onesnaževanjem« se lahko ob predolgem �asu prikazovanja zgodi, da uporabnik pravzaprav niti ne ve, kaj se je zgodilo, saj se mu je namesto strani prikazal oglas, ki ga sploh ni pri�akoval. V tem trenutku lahko marsikateri uporabnik podvomi v pravilnost naslova spletne strani, kjer se nahaja. Da bi bila mera polna, sploh ne ve, kje lahko zapre oglas. Oglaševalec mora zatorej pri takšnih akcijah razmišljati tudi o negativnih scenarijih in akcijo temeljito na�rtovati.

c) Oglasni premor (commercial break)

Za reklamni odmor veljajo podobne specifikacije kot za celostranski oglas. Za razliko od celostranskega predoglasa, ki se prikaže pred prihodom na stran, se oglasni premor prikaže med uporabo spletne strani. Za prikazom celostranskega oglasnega premora se uporabniku na strani spletnega medija prikaže pasica istega oglaševalca v velikosti 468x60 dpi. Oglasni premor deluje v funkciji pritegnitve pozornosti uporabnika in spodbujanja h kliku na pasico, saj so kliki na oglasni premor onemogo�eni.

2.4 VPIS SPLETNE STRANI V SPLETNE IMENIKE IN ISKALNIKE

Glede na to, da veliko ve�ino obiskovalcev spletnih strani ustvarijo iskalniki in da le redki obiskovalci pridejo na spletno stran preko oglasnih pasic ali pa tako, da v brskalnik odtipkajo to�en naslov spletne strani, je pozicija spletne strani na iskalnikih za vsako spletno stran življenjskega pomena. �e uporabniki po klju�nih besedah, ki so za spletno stran prioritetnega pomena, ne najdejo rezultatov iskanja že na prvi strani rezultatov, lahko izgubimo tudi do 80% potencialnih obiskovalcev, ki bi lahko prek iskalnikov prišli na spletno stran.

Optimiziranje teksta na spletni strani je pomemben korak na poti k boljšemu plasmaju strani pri iskalnikih. Za iskalnike je pomembno, kje in v kakšnem kontekstu znotraj vsebine se pojavljajo klju�ne besede, s pomo�jo katerih naj bi uporabniki našli iskano spletno stran. Pri Googlu je npr. pomembno, da se klju�ne besede, na katere smo osredoto�eni, nahajajo pri vrhu dokumenta.

Nekateri iskalniki pri rangiranju upoštevajo tudi naslove in podnaslove, ki jih dolo�amo s heading oznakami <h1>, <h2>, <h3> itd. Pri tem imajo naslovi, ki so ozna�eni s <h1>, ve�jo težo, saj naj bi bila tudi njihova pomembnost glede na



celotno vsebino ve�ja.

Pri optimizaciji spletnih strani so potrebni naslednji koraki: (Škrt, 2004)

a) Izbira naslova strani (Title Tag)

Oznaka Title definira naslov strani, ki se prikazuje na vrhu uporabnikovega brskalnika med pregledovanjem spletnih strani. Pri izbiri naslova je potrebno biti pozoren, kaj vpišemo kot naslov spletne strani, saj se le-ta obi�ajno spremeni v besedilo, ki se nahaja na spletni povezavi in ga bodo zaradi tega iskalniki najbolj cenili. Vsebuje naj nekaj logi�no povezanih klju�nih besed iz vsebine.

b) Uporaba meta oznak

Pri optimizaciji spletnih strani so pomembne tudi meta oznake, po katerih povprašuje veliko število iskalnikov. Z ustreznimi posegi v glavo html dokumenta (med oznake <head> in </head>) lahko namre� z meta oznakami vplivamo na to, ali naj iskalnik pri svojem obisku strani le-to sploh shrani v svojo podatkovno bazo. Z oznako meta description definiramo opis spletne strani, ki se pojavi pod izpisom naslova naše strani med rezultati iskanja. Priporo�ljivo je, da je v vsebino opisa vstavljenih nekaj najbolj pomembnih klju�nih besed, ki so vezane na spletno stran.

Klju�ne besede so definirane z oznako meta keywords. �e iskalniki na strani ne bodo našli besed, ki so navedene v meta oznakah, jih bodo enostavno ignorirali.

Da bi bile spletne strani sploh indeksirane, je potrebno poskrbeti, da bodo pajki spletnih iskalnikov spletiš�e sploh lahko obiskali v celoti. Z meta oznako "robots" povemo iskalnemu robotu, kaj naj naredi z obiskano stranjo. �e želimo, da robot indeksira spletno stran in ne sledi povezavam, uporabimo oznako »all«, kadar pa tega ne želimo, uporabimo oznako »none«. Slednji ukaz je še posebej uporaben v primerih, ko za dolo�en dokument, ki se nahaja na strežniku, ne želimo, da je dostopen širši javnosti.

c) Zakup klju�nih besed

Glede na to, da ve�ina obiskovalcev do spletnih strani dostopa preko iskalnikov, so klju�ne besede prioritetnega pomena za obisk vsake spletne predstavitve.

Oglaševanje po klju�nih besedah velja za enega naju�inkovitejših na�inov spletnega oglaševanja, saj oglaševalcem omogo�a, da se njihov oglas prikaže samo takrat, ko uporabnik v iskalno polje vpiše eno izmed besed, ki jih je zakupil oglaševalec. Na podlagi iskanih klju�nih besed se torej lahko prikaže pasica ali sponzorirana povezava, lahko pa tudi oboje hkrati. Cilj omenjenega oglaševanja je v tem, da oglaševalec pritegne �im ve� obiskovalcev na svojo spletno stran, kjer jim lahko ponudi še ve� informacij o dolo�enem izdelku ali storitvi, ter jih tako vzpodbudi k nakupu. Sistem deluje tako, da oglaševalci za dolo�en �as zakupijo pravico do dolo�ene klju�ne besede, ki se nanaša na njihovo ponudbo.



d) Poimenovanje slik in povezav

Ker lahko pri rangiranju strani na nekaterih iskalnikih prinese nekaj to�k tudi pravilno poimenovanje slik, ni odve�, �e se lotimo optimizacije še s tega vidika. Namesto, da na spletno stran vstavljamo slike z brezpomenskimi imeni kot npr. IMG0002.jpg, je bolje, �e jih poimenujemo v skladu z vsebino (npr. Triglav.jpg) in jim s pomo�jo »alt« oznak dodamo tudi kratek opis, ki se bo prikazal na ekranu, �e se bo uporabnik z miškinim kurzorjem postavil na sliko. Še bolje je, da na sliko obesimo kakšno povezavo in jo z uporabo primernih klju�nih besed tudi ustrezno poimenujemo. Pri tem je koristno, da ime slike, opis slike, povezava ter tekst na povezavi vsebujejo iste klju�ne besede.

e) Vpis strani v iskalnike in imenike

Po optimizaciji spletne strani moramo poskrbeti, da iskalni roboti našo spletno stran sploh najdejo in jo vklju�ijo v svojo bazo podatkov. Tako moramo poleg vklju�itve meta oznak na spletno stran poskrbeti še za njen vpis v vse pomembnejše spletne imenike in iskalnike.

Pri vpisu je potrebno posredovati url naslov, naslov strani, kratek opis, klju�ne besede in kontaktne podatke. Pred vpisom strani vedno preverimo, �e je vsebina na pravem mestu in �e vse povezave pravilno delujejo. Nikoli ne vpisujemo še nedokon�anih strani.



3 RAZVOJ SPLETNIH STRANI

3.1 ELEMENTI SPLETNIH PREDSTAVITEV 3.1.1 Oblikovna podoba

Spletna stran mora imeti jasno oblikovno konsistenco, ki jo sestavlja poenotena uporaba barv, grafi�nih in vsebinskih elementov. Osrednja stran predstavlja okostje vsake spletne predstavitve. Obiskovalec dobi s prihodom na osrednjo stran prvi vtis o podjetju in tudi o tem, kaj lahko pri�akuje na podstraneh. Ker so prve sekunde po prihodu uporabnika na spletno stran najbolj pomembne, morajo biti spletne strani oblikovane in zasnovane tako, da dajo uporabniku razlog, da na njih ostane. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki doseže harmonijo barv, slik in vsebine.

Ena izmed pogostih napak pri oblikovanju spletnih strani je ta, da oblikovalci pri svojem delu ne upoštevajo zakonitosti in lastnosti Interneta. Rezultat takšnih pristopov so lahko sila atraktivne spletne strani, ki pa so popolnoma skregane z vidikom uporabnosti ter hitrim, preglednim in enostavnim dostopom do informacij.

Pri ustvarjanju oblikovne podobe je potrebno upoštevati nekaj prakti�nih nasvetov (Škrt, 2004)

� ne pretiravajmo pri številu razli�nih barv, ki jih bomo uporabili na strani,

� uporabljajmo primerno velikost in tipografijo pisave,

� zaradi boljše �itljivosti uporabljajmo temno pisavo na svetli podlagi,

� okoli tekstov uporabljajmo prazen prostor,

� ozadje naj ne bo izstopajo�e,

� uporaba grafi�nih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme zadušiti,

� grafi�ni elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani optimizirani.

3.1.2 Tehni�ni vidik

Uporabnikovo zadovoljstvo z uporabo spletnih strani je odvisno tudi od hitrosti njihovega nalaganja. Preveliko število javascriptov, slik in grafi�nih elementov, ki so po možnosti še neoptimizirani in objavljeni v neustreznem formatu, lahko zelo pove�a �as nalaganja strani, kar bo marsikaterega uporabnika odvrnilo od nadaljnjega pregledovanja vsebine. Zgornja meja sprejemljivosti nalaganja osrednje strani je 10 sekund, za tekstualne podstrani pa 2 sekundi. Samo izjemoma naj bi se strani, namenjene ve�ji atraktivnosti, nalagale dlje in še to s predhodnim opozorilom obiskovalcu, kolikšen je predviden �as nalaganja.

Spletna stran mora omogo�iti pravilno prikazovanje vsebine v najpogosteje



uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Netscape) ter pri razli�nih lo�ljivostih ekrana. �e se le da, naj vsaka stran zasede samo vidno polje ekrana. Ker je temu kriteriju težko zadostiti, ni ni� napa�nega, �e uporabniki za premikanje po vsebini uporabljajo vertikalni drsnik. Nikakor pa ne smejo biti spletne strani narejene tako, da bi uporabnik za premikanje po vsebini moral poleg vertikalnega uporabljati še horizontalni drsnik.

Pri tehni�nem vidiku je potrebno opozoriti še na tiste spletne strani, ki v svoji osnovni zgradbi vklju�ujejo okvirje (ang. frames). Uporaba le-teh namre� onemogo�a povezovanje do podstrani z drugih spletnih naslovov. Razlog je v tem, da na spletnih straneh z okvirji URL naslov ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odprtje trenutno gledane strani. Zaradi tega lahko nastopijo pri oglaševalskih akcijah velike težave, saj ne moremo neposredno oglaševati nekega izdelka, ki se nahaja na podstrani, ne da bi pri tem izgubili del strani oz. navigacije, saj se vsak okvir, iz katerega je narejena spletna stran, odpira z lastnim URL naslovom.

3.1.3 Vsebina

Eden izmed poglavitnih ciljev vsake spletne strani je objava zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile obiskovalce. Objavljena vsebina mora biti slovni�no pravilna. To pa ni edini kriterij, ki mu je potrebno zadostiti, saj je potrebno poskrbeti tudi za ažurnost, relevantnost in verodostojnost vsebine. Vsebina mora biti uporabnikom podana v razumljivi in pregledni obliki. Glede na to, da so številne raziskave pokazale, da je neposredno branje iz zaslona za 25 % po�asnejše, pa tudi veliko bolj naporno za o�i, kot pa branje besedila, napisanega na papir, se je potrebno na spletnih straneh izogibati dolgim sklopom besedil. Spletni uporabniki namre� dolgih besedil na zaslonu obi�ajno ne berejo, ampak jih le na hitro preletijo. Zaradi tega je priporo�ljivo, da je spletna vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logi�ne enote. Dolge tekstovne bloke je priporo�ljivo razdeliti na dele in jih predstaviti na ve� podstraneh. Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in da ga bodo pritegnile k branju.

Zelo pogosta napaka, ki jo delajo podjetja, je ta, da na spletnih straneh objavijo popolnoma enako vsebino kot v svojih promocijskih in predstavitvenih prospektih, �eprav na internetu, kot smo že omenili, veljajo druga�ne zakonitosti branja in pisanja besedil. Priporo�ljivo je, da je spletna vsebina vsaj za 50% krajša od vsebine, objavljene na papirju. S krajšanjem dolžine besedila pa ni potrebno osiromašiti vsebine. Internet nudi možnost, da besedilo skrajšamo in hkrati ponudimo povezave na strani s celotno vsebino. Krajša besedila so primernejša tudi zaradi tega, ker od uporabnika ne zahtevajo pomikanja z drsnikom po zaslonu.

3.1.4 Interaktivnost

Interaktivnost kot edinstvena prednost interneta pred klasi�nimi mediji spletnim uporabnikom omogo�a aktivno udeležbo v procesu komuniciranja in vzpostavitev dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. Dobro narejene strani izkoriš�ajo možnost interaktivnosti, ki jo internet kot medij omogo�a. S pomo�jo aplikacij in obrazcev (forumi, nagradne igre, ankete, izpolnjevanje obrazcev, itd.), ki omogo�ajo



aktivno vlogo obiskovalca na spletni strani, lahko podjetje u�inkovito komunicira s svojimi strankami ter hkrati gradi dolgoro�ne odnose z njimi. Interaktivnost uporabnika s spletno stranjo je tem globlja, �im boljša (vsebinsko, navigacijsko in vizualno) je spletna stran in �im ve� interaktivnih elementov ponuja.

3.1.5 Navigacija

Osnovno vprašanje pri pripravi navigacije po spletni strani je, kako obiskovalcu omogo�iti �im bolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija mora uporabniku omogo�ati udobno sprehajanje po vsebini spletnih strani ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih iš�e. Uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti, na kateri strani in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji). Pri navigaciji se pogosto omenja pravilo "three-click-rule" po katerem naj uporabnik ne bi kliknil ve� kot trikrat, da bi prišel do želenih informacij. Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu vklju�evati iskalnik, s pomo�jo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto, kar iš�e. Iskalnik mora zagotavljati u�inkovito poizvedovanje med množico dokumentov, ter omogo�ati hiter dostop do želenega dokumenta.

3.1.6 Uporabnost

Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logi�ne in enostavne navigacije, od �asa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, na�ina prikazovanja vsebine in podobno. Uporabnikom neprijazne strani so pogosto posledica napak in pomanjkljivosti v oblikovanju ali/in tehni�ni izvedbi, saj oblikovalci in programerji povsem zanemarijo vidik uporabnosti in funkcionalnosti in se ne vprašajo, ali je njihov kon�ni izdelek primeren za uporabnike, zaradi katerih je bila spletna stran tudi narejena. Potrebno je vedeti, da je tudi pravilno delujo�a in enostavna spletna predstavitev neuporabna in odve�na, �e obiskovalci ne vidijo smisla njene uporabe.

3.1.7 Vzdrževanje spletnih strani

Projekt je ponavadi »uradno« zaklju�en s postavitvijo spletnih strani na strežnik in njihovo objavo na internetu. Dejansko pa ni zaklju�en nikoli, saj je potrebno spletne strani vseskozi vzdrževati, poleg tega pa skrbeti še za dotok obiskovalcev. Obiskovalce pa ni dovolj le pritegniti na stran, temve� jih je potrebno na spletni strani tudi �im dlje �asa zadržati. To pa lahko podjetje doseže le z relevantno vsebino in redno ažuriranimi ter vzdrževanimi spletnimi stranmi (Škrt, 2004).

3.1.8 Marketinški vidik

Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna in brez prakti�ne vrednosti, �e ni obiskana. Podjetje spletnega uporabnika ne more prisiliti, da bi si ogledal njihovo spletno stran. Obisk spletne strani lahko le stimulira z razli�nimi metodami



oglaševanja v tradicionalnih medijih in na internetu (oglaševanje s pasicami, vpisi naslova spletne strani v vse pomembnejše iskalnike in imenike, trženje in komuniciranje z e-pošto, itd.). Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na spletni strani in njihova aktivnost na straneh so realni pokazatelj tega, kako priljubljena in obiskana je spletna stran. 3.2 PRIPRAVA NA IZDELAVO SPLETNE STRANI

Vsako podjetje bi se moralo projekta spletne predstavitve lotiti sila premišljeno. Pri tem mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi dose�i in komu bodo pravzaprav namenjene. Spletna stran lahko podjetju prinese veliko koristi, vendar le ob predpostavki, da ima podjetje skrbno za�rtane cilje, ki jih želi dose�i, in definirane strategije za doseganje teh ciljev. Pri snovanju spletnih strani je potrebno izhajati iz jasnih marketinških ciljev in namenov, ki se lahko razlikujejo od obi�ajnih izhodiš�, uporabljenih pri klasi�nem komunikacijskem spletu (Škrt, 2004).

Pred pri�etkom dejanske izdelave spletnih strani je potrebno dolo�iti poslovne cilje, analizirati ciljno populacijo – svoje kupce, analizirati konkurenco, kaj je že na trgu, kaj je dobro in kaj bi lahko še ponudili. Narediti je potrebno na�rt oz. arhitekturo spletne strani, dolo�iti vsebine, ki bodo predstavljene in dolo�iti na�in, na kakršnega bodo predstavljene.

3.2.1 Definiranje poslovnih ciljev podjetja na spletu

Še pred razvojem spletne strani mora podjetje to�no definirati poslovne cilje, ki jih namerava prek nje dose�i. Glavni cilji, ki si jih podjetja na spletu zastavijo, so:

� Možnost enostavnejšega komuniciranja in obveš�anja,

� pridobitev e – naslovov,

� promoviranje izdelkov ali storitev,

� spletna prodaja izdelkov ali storitev,

� servis,

� podpora in pomo� kupcem,

� posredovanje informacij o podjetju,

� vzpostavljanje in gradnja blagovnih znamk,

� priložnost za prodor na nova tržiš�a.

3.2.2 Analiza obiskovalcev spletne strani

Podjetje mora preu�iti, kdo bo uporabnik, katere so ciljne skupine in kakšne so potrebe tipi�nih predstavnikov teh skupin.

Ugotoviti je potrebno, kakšne so vrednote, navade, znanje, življenjski slog, status posameznih ciljnih skupin, in jih razvrstiti po pomembnosti za doseganje ciljev spletnega mesta.



3.2.3 Analiza konkurence

Z analizo konkuren�nih spletnih mest lahko dobimo vpogled v na�ine reševanja sorodnih komunikacijskih problemov, kot so naši.

Potrebno je narediti seznam kriterijev, nato pa s pomo�jo teh meril opazujemo vsako spletno mesto posebej. Opazujemo kakovost besedil, resnost poimenovanj, videz strani, ob�utek uporabnosti, hitrost nalaganja itd.

Takšna analiza nam predvsem odgovori na vprašanje, �esa no�emo, hkrati pa ponudi veliko uporabnih idej in u�inkovitih rešitev. Kopiranje ni dovoljeno in je ne�edno in neeti�no ravnanje. Ponuditi je potrebno nekaj ve�, kot ponuja konkurenca.

3.3 NA�RTOVANJE SPLETNIH STRANI

�e ne vemo, kaj želimo s spletnim mestom dose�i, je nesmiselno, da se izdelava sploh za�ne. Zato moramo še pred dejansko izvedbo pripraviti na�rt, v katerem natan�no dolo�imo vsebine, funkcionalnosti in organiziranost spletnega mesta (Maršar, 2004):

3.3.1 Katere vsebine potrebujemo

Skozi procese dolo�anja pomembnosti ciljev, ciljnih skupin, preigravanja scenarijev za analizo konkurence nam postaja �edalje jasneje, katere vsebine potrebujemo in kakšen je primeren ton komunikacije za dosego naših ciljnih skupin. Sledi izbira vsebin, ki jih bomo razvrstili na stran, in funkcionalnosti, ki bodo na voljo. Pri tem je treba ostati na trdnih tleh in se odlo�iti predvsem za tiste funkcionalnosti in vsebine, ki podpirajo najpomembnejše cilje. V kolikor bomo skušali zadovoljiti preve� ciljnih skupin hkrati, bomo kaj hitro ustvarili preobilje informacij, ki jih bo skoraj nemogo�e razporediti tako, da bo uporaba prijetna za uporabnika. �e sumimo, da naro�nik spletnega mesta ne bo posodabljal, ustvarimo raje stran z manj vsebinami, ki bodo ostale aktualne dlje �asa.

3.3.2 Kako razporedimo vsebine

Razporejanje vsebin je pri manjših spletiš�ih razmeroma enostavno, medtem ko se pri ve�jih sistemih zadeva zaplete. Še zlasti, �e je vsebinskih elementov ve� sto, moramo poiskati ustrezen na�in razporejanja v skupine. Ena najuporabnejših metod je uporaba karton�kov. Vsebinske elemente zapišemo na karton�ke, nato pa z razli�nimi sogovorniki razporejamo in tehtamo razli�ne možnosti. Elemente razporejamo v skupine, ter jih na razli�ne na�ine opisujemo in poimenujemo.

Ko vsebino razporejamo z razli�nimi ljudmi, ugotovimo, da so lahko njihove predstave o u�inkoviti strukturi popolnoma nasprotne od naših - pa vendar pri tem ni napa�nih odgovorov, so le razli�ni, ki nam omogo�ijo kopico rešitev in možnosti za



izbor kakovostne kon�ne razporeditve. S pretehtavanjem razli�nih razporeditev ustvarimo najboljšo.

3.3.3 Odlo�itev za oblikovno podobo

Ko pripravljamo predstavitev podjetja na svetovnem spletu, moramo temeljito premisliti, kako naj svojo predstavitev oblikujemo, saj je od našega dela odvisna predstava, ki jo stranke dobijo o podjetju. Napaka pri oblikovanju je namre� tista, ki zmanjšuje število povratnikov na doma�o stran podjetja. Nujna je tesna povezanost med oblikovalcem in naro�nikom. Kot oblikovalec moramo naro�niku predstaviti predlog oblikovne podobe strani, ki ga mora odgovorna oseba s strani naro�nika potrditi. Šele takrat lahko dokon�no oblikujemo vse grafi�ne elemente na spletni strani in njeno celostno podobo.

3.4 OBLIKOVANJE SLIKOVNEGA GRADIVA 3.4.1 Vektorske in bitne slike

Poznamo dve vrsti ra�unalniških slik: vektorske in bitne. Pri izdelavi in obdelavi digitaliziranih slik je pomembno, da se zavedamo poglavitnih razlik med obema vrstama. Vektorske slike izdelujemo z risarskimi programi, kot so npr. Adobe Illustrator, Corel Draw, MacroMedia Freehand, in podobno. Sestavljene so iz raznih predmetov, ti pa so predstavljeni z matemati�no definiranimi �rtami in krivuljami.

Druga�e je z bitnimi slikami, ki jih izdelujemo s programi, kot so Adobe Photoshop, Corel PhotoPaint in podobni. Sestavljene so iz množice manjših ali ve�jih obarvanih kvadratkov, ki jim pravimo to�ke (angl. pixel.) Isti krog je torej v bitni sliki sestavljen iz množice modrih to�k. Pri spreminjanju velikosti ali drugih lastnosti kroga program upošteva vse to�ke, ki sestavljajo krog. Videz bitne slike je tesno povezan z njeno lo�ljivostjo, zato v�asih v njej opazimo nazob�anost robov in izgubo podrobnosti. To se dogaja predvsem takrat, kadar je slika izdelana oz. skenirana pri skromni lo�ljivosti, odtisnjena pa pri višji lo�ljivosti tiskalnika.

3.4.2 Velikost in lo�ljivost slik

Ko govorimo o digitaliziranih slikah, imamo pogosto opraviti s pojmom lo�ljivosti. Razlikujemo med ve� vrstami lo�ljivosti: med lo�ljivostjo slike, barvno lo�ljivostjo oz. barvno globino, lo�ljivostjo zaslona, gostoto poltonskega vzorca in lo�ljivostjo tiskalnika oz. izhodne naprave. Razmerja med lo�ljivostjo in velikostjo datoteke, ter lo�ljivostjo in velikostjo slike so klju�nega pomena za razumevanje tega, kako so slike prikazane na zaslonu in izhodni napravi.

Lo�ljivost slike

Lo�ljivost slike je povezana z razmikom med sosednjimi to�kami v sliki in jo merimo v to�kah na palec ( angl. ppi - pixels per inch ali dpi - dots per inch). �e ima slika



lo�ljivost 100 ppi, to pomeni, da je v kvadratnem palcu (1 palec je približno 2,54 cm) 10.000 (100x100) to�k. Višja ko je lo�ljivost, ve� to�k sestavlja sliko. Primer: slika velikosti 5x5 palcev je pri lo�ljivosti 100 ppi sestavljena iz 250.000 to�k. Ista slika pri lo�ljivosti 200 ppi pa vsebuje že 1.000.000 to�k. Seveda omogo�ajo višje lo�ljivosti podrobnejši prikaz in bolj gladke oz. bolj postopne barvne prehode.

Velikost slike

Za objavo v internetu moramo sliki najprej prilagoditi velikost. Najpogostejša napaka za�etnikov je, da sliko pustijo v izvirni velikosti, kot so jo prebrali. Rezultat je ogromna datoteka, ki se odpira zelo dolgo.

Da spremenimo velikost slike, uporabimo funkcije v programu za obdelavo slik. Povpre�na velikost za ve�ino slik je približno 300 pik. Nekatere bodo videti boljše, �e bodo nekoliko manjše ali ve�je, vendar je 300 dobra za�etna lo�ljivost. �e želimo, da bi bila slika videti ve�ja, izberemo ve�jo lo�ljivost. �e želimo, da bi bila slika manjša, spremenimo vodoravno velikost v manj kot 300 pik in v 200 pik, �e je slika postavljena pokonci.

Poskrbimo, da se bo velikost slike spreminjala sorazmerno. �e spremenimo širino, se mora spremeniti tudi višina. Velikost slike na zaslonu preverimo, tako da nastavimo pove�avo na 100-odstotno. �e obstaja ukaz za pregled v dejanski velikosti (angl. actual size), ga uporabimo, da preverimo, kakšna bo slika.

3.4.3 lzbira GIF ali JPEG

Zapisa GIF in JPEG se razlikujeta. Zapis GIF je izmed obeh internetnih grafi�nih zapisov verjetno uporabnejši. Vanj lahko shranimo barvne ali sivinske slike, risbe, skice in ilustracije, je majhen in tudi slike so dobro vidne, zato se zdi, da je to edini zapis, ki ga bomo sploh uporabljali. Vendar pa ima tudi svoje omejitve.

Najpomembneje je vedeti, da ponuja zapis GIF možnost shranitve najve� 256 barv na vsaki sliki, medtem ko JPEG omogo�a uporabo milijon barv. To pomeni, da so slike GIF videti manj žive, �e jih primerjamo s podobnimi slikami v zapisu JPEG. Zapis GIF je najprimernejši za ilustracije, risbe in druge narejene slike (v nasprotju s fotografijami oziroma živimi slikami).

Stiskanje JPEG seveda pomeni tudi, da se bo nekaj podatkov izgubilo. Ko namre� postopek stisne sliko, zapis JPEG ni ve� �isto natan�en posnetek izvirnika. Na sre�o pa, zaradi vrste gradiva (upajmo, da gre za fotografijo s prelivajo�imi se barvami), izguba ni opazna. Ko torej shranimo sliko v zapisu JPEG, jo program stisne v majhno datoteko. Nekaj podatkov se izgubi. Toda ko sliko spet odpremo, jo program raztegne, in rezultat je dovolj kakovostna slika, ki ne zasede veliko prostora. Ve�ino �asa torej uporabljajmo zapis JPEG, predvsem za fotografije.

3.4.4 Uporaba slik za Internet

Debelino internetnih napeljav imenujemo tudi pasovna širina. Široka pasovna širina pomeni, da lahko zelo hitro pošljemo veliko podatkov. Ozka pasovna širina pomeni, da podatki potujejo po�asneje.



Da bi rešili problem ozke pasovne širine, so snovalci interneta uporabili nekaj zanimivih prijemov. Vsaka spletna stran, ki jo vidimo, ni ni� drugega, kot besedilo s posebnimi šiframi za oblikovanje, ki jih imenujemo HTML (angl. Hypertext Markup Language, jezik za ozna�evanje nadbesedila), s katerimi obi�ajno besedilo lepše oblikujemo, da je zanimivo, ko ga gledamo z brskalnikom. Obi�ajno besedilo lahko v internetu prenašamo zelo hitro.

Poleg tega so slike v internetu v glavnem zapisane kot GlF ali JPG. Ta dva na�ina shranita veliko podatkov v zelo majhen paketek, kar nam pomaga, da slike pošiljamo skozi ozke napeljave z zelo uporabno hitrostjo.

S pošiljanjem ogromnih slik po internetu ni ni� narobe, vendar preprosto ni smiselno, �e obstaja boljša in hitrejša rešitev.

3.5 UPORABA PROGRAMA ADOBE PHOTOSHOP CS 2 ZA

OBLIKOVANJE SLIKOVNEGA GRADIVA

Na vrhu lestvice grafi�nih programov za obdelavo digitalnih slik je že vrsto let trdno zasidran program Adobe Photoshop. Kolikšen je bil vpliv tega programa na svet grafi�ne umetnosti, je težko oceniti, vsekakor pa je še vedno ogromen.

Že od samega za�etka je bil ta program namenjen zelo širokemu podro�ju profesionalne uporabe, vse od slikanja, risanja in oblikovanja do televizijske in fotografske industrije, zaradi �esar sedaj ponuja številne možnosti izvajanja tradicionalnih grafi�nih tehnik na ra�unalniku. V manj kot petnajstih letih so se v reprografi�ni industriji zgodile korenite spremembe. Na�in zbiranja materiala, njegovo urejanje in razpošiljanje ter tisk so sedaj popolnoma druga�ni. Vsem tem spremembam, kot tudi pojavu interneta, je Photoshop uspešno sledil z izpopolnjevanjem in dopolnjevanjem palete orodij. (Daly, 2005)



4 IZDELAVA SPLETNIH STRANI

Ob izredno hitrem razvoju interneta proizvajalci programske opreme le s težavo sledijo vedno novim tehnologijam, standardom in pri�akovanjem uporabnikov. Programska oprema za izdelovanje spletnih strani omogo�a popoln nadzor nad njihovim grafi�nim videzom. Boljši programi omogo�ajo tudi izdelavo bolj ali manj domiselnih spletnih galerij, kar z grafi�nimi programi ni vedno mogo�e. Še ve�, za izdelavo in objavo spletnih strani sedaj skorajda ni ve� potrebno obvladovanje kode HTML, saj vizualni vmesnik programov omogo�a preprosto » postavljanje« slik in besedila - delo je zelo podobno preprosti pripravi publikacij s programi za namizno založništvo. Vodilni programi za izdelavo spletnih strani so: Dreamweaver (Macromedia), FrontPage (Microsoft) in GoLive (Adobe). Poleg tega tudi ve�ina pisarniških programov (npr. paket MS Office) omogo�a shranjevanje dokumentov v format HTML, vendar pa rezultat v tem primeru ni primerljiv s tistim, ki ga dosežemo z uporabo programov, namenjenim izklju�no izdelavi spletnih strani. (Daly, 2005)

4.1 ORODJE ZA OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI -

MACROMEDIA DEAMWEAWER MX

Program Macromedia Dreamweaver MX omogo�a razvrš�anje besedila in slik z uporabo treh vrst vnaprej dolo�enih razporeditev: tabele, celice in plasti. Podobno kot pri namiznem založništvu spletna publikacija ni shranjena le v eni datoteki, temve� kot razvejani sistem med seboj povezanih slikovnih besedilnih in drugih datotek. Zaradi ohranitve kompleksnega sistema povezav moramo celotno spletno publikacijo z vsemi mapami in podmapami shraniti v eno - glavno mapo. V osnovi je koda HTML namenjena urejenemu prikazovanju besedila in slik. �e pa želimo dinami�ne in interaktivne spletne strani, jo moramo nadgraditi s kodiranjem v JavaScriptu ali pa uporabiti programe za izdelavo interaktivnih spletnih animacij (npr. Flash).

Program je zelo zmogljiv, uporaba pa preprosta. Z njim lahko izdelujemo povsem nova spletiš�a ali uvažamo in popravljamo obstoje�a. (Daly, 2005)

4.1.1 Oblikovanje spletnih strani s kaskadnimi slogi CSS in slogi

HTML

Komplementarna tehnologija CSS (angl. Cascading Style Sheets) omogo�a oblikovanje predmeta z lastnostjo ali s skupino lastnosti, ki jo imenujemo slog. Sloge dolo�amo in uporabljamo v Dreamweaverjevi knjižnici slogov CSS. Ko govorimo o slogih, obi�ajno mislimo na pripravo in uporabo slogov za oblikovanje besedila, kar je seveda možno.

Ena od prednosti uporabe slogov je zmožnost takojšnjega posodabljanja vseh predmetov, ki so oblikovani z dolo�enim slogom. Slogi CSS v vrstici so dodeljeni posameznim elementom spletne strani, na primer odstavku, naslovu ali sliki. �e



izdelamo privzeti slog, denimo slog s pisavo Arial, velikosti 12 pik, lahko pozneje pisavo v slogu spremenimo v Times New Roman in vsi predmeti , oblikovani s tem slogom, se takoj posodobijo.

Enotnost videza spletnih strani na obsežnejših spletnih mestih lahko zagotovimo samo z uporabo slogov. Njihova priro�nost se pokaže še posebej takrat, ko je stran potrebno spremeniti, dopolniti ali dograditi. Prihranki so predvsem na �asu, ki ga porabimo za vzdrževanje ali oblikovanje.

4.1.2 Priprava in uporaba predloge (angl. templates)

Smisel uporabe predlog je zagotoviti temelj za dosledno in nadzorovano zgradbo spletnih strani. Predloge vsebujejo predmete, ki jih odpremo za urejanje, medtem ko preostali del predloge ostane zaklenjen. Ko posodobimo izvirno predlogo, se posodobijo vse spletne strani, pri katerih smo jo uporabili.



5 SISTEM ZA UPRAVLJANJE Z VSEBINO SPLETNIH STRANI

5.1 POSODABLJANJE VSEBINE SPLETNIH STRANI

Klju�nega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdržujejo in ažurirajo. Vzdrževanje, še bolj pa zviševanje kakovosti spletnih strani, zahteva neprestane izboljšave in prilagajanje spletne strani rasto�im potrebam uporabnikov in novim tehnološkim možnostim. Uporabniki se bodo na spletne strani vra�ali le v primeru, da bodo našli na njih vedno svežo in aktualno vsebino. Koristno je, da se podjetje že pred objavo strani na internetu odlo�i, ali bodo za vzdrževanje spletnih strani skrbeli sami, ali pa bodo to delo prepustili zunanjim partnerjem. Odlo�itev je na eni strani pogojena z razpoložljivim znanjem, �asom in delovnimi resursi v podjetju, po drugi strani pa od finan�nih resursov, ki bi bili potrebni, �e bi za vzdrževanje spletnih strani skrbel nekdo drug.

Podjetja lahko hitro dodajo nove izdelke svoji ponudbi in spremenijo cene in opise. Internet nam namre� omogo�a, da podatke hitro in enostavno spremenimo ali dopolnimo. Ta prednost se lahko hitro sprevrže v slabost pri tistih podjetjih, ki niso ažurna pri navajanju informacij.

Vzdrževanje spletne vsebine je potrebno obravnavati z tehni�nega, organizacijskega in vsebinskega vidika (Škrt, 2002).

a) tehni�ni vidik

Pri tehni�nem vidiku upravljanja portalov gre predvsem za pretvorbo vsebin (povezav, besedil, slik, avdio in video datotek ) v obliko, ki je primerna za objavo na spletu, ter njen prenos na spletni strežnik. Podjetje lahko zaupa lastnim strokovnjakom ali pa podjetju, ki je izdelalo portal in jim je takšno storitev ponudilo v obliki vzdrževanja samega portala.

V izogib vsemu temu obstaja na trgu programska oprema, ki omogo�a samostojno dodajanje ali spreminjanje vsebin na portalu brez predhodnega znanja spletnega programiranja, znana kot sistemi za upravljanje z vsebino (CMS). Uvedba teh sistemov omogo�a številne prednosti uporabe pri upravljanju spletnih vsebin, tako s �asovnega in cenovnega vidika, kot tudi z vidika ažurnosti in zmanjševanja potrebnega števila ljudi za objavo vsebine.

b) organizacijski vidik

Organizacijski vidik zahteva definiranje oddelkov oz. oseb, ki bodo dejansko skrbele za vsebinski del portala oz. za kreiranje njegove vsebine. Pri tem je možno centralizirano upravljanje, pri katerem ima nadzor nad vsebino posameznik ali



Slika1 : 6 korakov od priprave do objave vsebine

A - razvojni oddelek B - uredniki

posamezni oddelek znotraj podjetja, ali pa decentralizirano upravljanje, kjer vsak oddelek skrbi za svoj del vsebin in ima pregled samo nad dolo�enim sklopom.

c) vsebinski vidik

Vsebinski vidik obsega predvsem dolo�itev standardnih kategorij ali podro�ij vsebin portala. Zaradi lažjega nadzora je zaželena vpeljava enotnega poimenovanja posameznih elementov, zaradi urejenega videza in preglednosti pa je pri tem zelo pomembno dolo�iti tudi grafi�no podobo portala.

5.2 SISTEM ZA UREJANJE SPLETNIH STRANI »HTML« 5.2.1 Zna�ilnosti

Pri omenjenem sistemu (slika 1) je naro�nik pri vzdrževanju in osveževanju vsebine odvisen od znanja in predvsem od razpoložljivosti spletnih razvijalcev - bodisi notranjih, bodisi v obliki zunanjega partnerja. Navedeno dejstvo v praksi pomeni odzivni �as nekaj dni do celo nekaj tednov od priprave vsebine do dejanske objave na spletnem strežniku (v živo). Posledica takšnega procesa so seveda delno ali v celoti neažurna vsebina in nepotrebni dodatni stroški(Ribi�, 2002).

5.2.2 Slabosti sistema

� dolge poti od izvira informacij do objave,

� velika obremenitev zunanjih agencij, razvojnih oddelkov,

� nevarnost slepih povezav pri ro�nem spajanju strani,

� visoki stroški pri spremembi grafike in strukture,

� nezaželen vpliv na celostno podobo.

5.3 SISTEMI ZA UPRAVLJANJE S SPLETNO VSEBINO (CMS)

Takšni sistemi (slika 2) so v bistvu posebne aplikacije, ki vsebujejo številne programske module. Uporabniki aplikacije s posameznim modulom urejajo vsebino dolo�ene spletne strani ali administrirajo spletne servise, npr. novice, ankete, vprašanja in odgovore, katalog izdelkov in storitev. Moduli zajemajo standardne



Slika 2: 4 koraki od priprave do objave vsebine

A - razvojni oddelek B - uredniki

funkcionalnosti, ki jih na�rtuje izvajalec. Na zahtevo in po potrebah naro�nika jih je mogo�e dopolnjevati, kar naro�niku zagotavlja spremljanje razvoja podjetja in s tem spletne ponudbe. Dostop do modulov je možen preko interneta z spletnim brkljalnikom od koderkoli in za vsakogar, ki ima ustrezne pravice do dostopa. Vsi sodelavci, ki imajo dostop in dopolnjujejo podatke s pomo�jo dolo�enega modula, soustvarjajo vsebino spletne ponudbe v realnem �asu, pri tem pa ne potrebujejo specifi�nega znanja grafi�nega oblikovanja in spletnega programiranja.

Soustvarjalce vsebine lahko poimenujemo kar urednike spletne vsebine. Vsak urednik je odgovoren za dolo�eno podro�je. Praviloma gre za podro�je, ki ga pokriva s svojo funkcijo in nalogami. Nadzor nad delom urednikov opravlja glavni urednik, ki je hkrati odgovoren za celotno vsebino in podobo spletne ponudbe.

5.3.1 Funkcije CMS sistemov

Ve�ina sistemov za upravljanje z vsebinami deluje po istem principu, zato so tudi funkcije, ki jih omogo�ajo, zelo podobne ( Škrt, 2002):

� enostavno oblikovanje vsebine na podoben na�in, kot v ve�ini urejevalnikov besedil,

� gradnja hierarhi�nih menijev in podmenijev,

� dodajanje ali zamenjava vsebin, slik, tabel, grafov,

� enostavno dodajanje in odstranjevanje povezav na druge spletne strani; dodajanje datotek na spletno stran v razli�nih formatih,

� urejanje razli�nih jezikovnih razli�ic, ki se vsebinsko in grafi�no ujemajo z originalno vsebino,

� administracija uporabnikov (angl. user management),

� �asovno vodena objava vsebine,

� urejanje in posodabljanje spletne strani z razli�nih lokacij,

� povezanost s podatkovnimi skladiš�i,

� administracija spletnih pasic na strani z možnostjo merjenja prikazov pasice in klikov uporabnikov na pasico (angl. ad management),

� administracija baze partnerjev in avtomatizirana korespondenca z njimi, v smislu obveš�anja partnerjev o aktivnostih podjetja (angl. partner Management),

� kategoriziranje vsebine v številne kategorije in podkategorije, vse z namenom lažjega iskanja informacij s strani uporabnika.



Slika 3: Upravi�enost uvedbe CMS sistema raste z obsegom

vsebine

5.3.2 Upravi�enost uvedbe in uporabe sistemov za upravljanje vsebin

Pred uvedbo novih aplikacij za podporo klasi�nemu ali elektronskemu poslovanju vsako podjetje v izhodiš�u najprej zanima, kaj bo s tem pridobilo. Ko govorimo o upravi�enosti oz. smiselnosti uvedbe CMS za podporo elektronskemu poslovanju, ne smemo spregledati naslednjega dejstva: “Prva postavitev spletne ponudbe predstavlja le 10% stroškov, levji delež preostalih 90% gre na ra�un osveževanja oz. vzdrževanja same vsebine “ (Ribi�, 2002).

Za zagotovitev kar najve�je dinami�nosti zahteva spreminjanje in dodajanje vsebine na spletnih straneh tesno sodelovanje urednikov vsebine in sodelavcev v razvojnem oddelku, ki so zadolženi za vklju�itev (postavitev HTML strani) v obstoje�o ponudbo. Tako stara metoda obogatitve vsebin brez CMS vedno zahteva sodelovanje oblikovalca oz. razvijalca spletne predstavitve, medtem ko nova metoda z uporabo CMS omogo�a uredniku vsebine samostojno objavo na podlagi in v skladu z vnaprej pripravljenimi šablonami (angl. templates) za prikaz vsebine na posamezni spletni strani. Grafi�ni oblikovalec oz. razvijalec spletne predstavitve sodeluje le ob�asno, ko je potrebno predloge spremeniti in izdelati nove. S tem bistveno skrajšamo �as, potreben od priprave vsebine do objave, kar zagotavlja, da so zastarele in neažurne spletne predstavitve preteklost. Ve�ji kot je obseg vsebine, ki jo je potrebno posodabljati, bolj upravi�ena je uvedba CMS sistema (slika 3).

5.3.3 Poslovni cilji sistemov za upravljanje vsebin (cms)

Izpostaviti bom poskušala nekaj skupnih, splošnih poslovnih ciljev CMS-ja (Todorov, 2004)

� Pove�ati fleksibilnost spletne strani in izboljšana navigacija

Spletne strani podjetja se morajo hitro prilagajati, da ustrezajo novim proizvodom, storitvam ali poslovnim strategijam podjetja. CMS naj bi podpiral enostavno oz. ne težavno prestrukturiranje ter ponovno na�rtovanje (angl. edesign) vmesnika. To vklju�uje posodabljanje celotnih spletnih strani, da bi podjetje odrazilo novo zaš�itno znamko oziroma svojo (novo) podobo.

� Ažurnost in organiziranost procesov pisanja (avtoriranja)(angl. up-to-date)



Trenutni ro�ni proces ažuriranja informacij na spletnih straneh je po�asen in neu�inkovit. To naj bi bilo teko�e (angl. streamlined) za podporo hitrega in enostavnega ažuriranja informacij preko spletne strani.

� Podpora decentraliziranemu pisanju (avtoriranju)

� U�inkovito generiranje vsebin na svetovnem spletu

Uporabniku ponudi že na samem za�etku povsem izdelane standardne sestavine (npr. Dodajanje in urejanje novic, registracija uporabnikov,…) Sodobni CMS-ji nudijo tudi druge celovite in zmogljive rešitve za generiranje in upravljanje spletnih informacij.

� Izboljšati informacijsko to�nost in prepre�itev napak

Kakovost informacije je potrebno v celoti izboljšati, tako na spletnih straneh, kot tudi v Internetu. Vse spletne strani naj bi bile to�ne, ažurne, ter iz�rpne in razumljive.

S CMS se vsebina na spletni strani zelo težko pojavi po naklju�ju. Vsaka posodobitev mora iti skozi fazo komisije, oblikovanja in eno ali ve� predhodno dolo�enih korakov potrditve, še preden jo bo sistem objavil.

� Zmanjšati podvajanje informacij

Podvajanje informacij med poslovnimi oddelki in platformami zvišuje stroške upravljanja in ceno napak. Kjerkoli je to možno, naj bi bila informacija shranjena samo enkrat in (ponovno) uporabljena mnogokrat.

� Podpora trženju

Spletne strani so postale klju�na tržna “pot” za poslovanje. CMS naj bi olajšal in pospešil dostavo tržnega materiala, kot tudi podporo trenutnim zaš�itnim blagovnim znamkam in identiteti podjetja.

� Podpora prodaji

E-prodaja (trgovina) naraš�a stalno enakomerno in CMS naj bi omogo�al nadaljnji prodajni material (potencial) za povišanje prodajnega vpliva spletne strani, prav tako pa naj bi dopolnil tudi sedanjo e-prodajno infrastrukturo.

� Podpora rasti spletne strani



Tu se pojavi strateška potreba za stvarno pove�anje koli�ine informacij, objavljenih na spletnih straneh podjetja. CMS naj bi omogo�il u�inkovitost in upravljavske prednosti za podporo ciljev rasti spletne strani.

� Izboljšati zadovoljstvo strank

CMS naj bi pove�al sposobnost zagotavljanja “polno zna�ilnostnega” in bogatega okolja za obiskovalce spletnih strani, kar naj bi vklju�evalo tako povišanje same kakovosti spletne strani in tudi enostavnosti uporabe.

� Izboljšati varnost

CMS naj bi omogo�al zaš�ito pred nepooblaš�enim dostopom do informacij, do katerih se lahko dostopa preko portala, hkrati pa mora omogo�ati enostaven in hiter dostop. Uporabniku mora biti omogo�ena le ena prijava v sistem, pri tem pa mora sistem upravljanja dostopa do informacij zagotoviti dostop do vseh relevantnih virov, do katerih ima pooblastilo. CMS mora zadovoljevati številne klju�ne potrebe po varnosti poslovnih portalov, kot so autentikacija uporabnikov, nadzor dostopa, zaupnost podatkov in njihovo integriteto, prepre�evanje tajenja, konsistentnost in pregled ter beleženje.

� Izboljšati poslovno odzivnost oz. dovzetnost za spremembe

CMS naj bi podpiral razvoj novih proizvodov in storitev, kot tudi ostalih sprememb pri upravljanju korporacije. To dosežemo z zagotavljanjem hitrega in u�inkovitega mehanizma za ažuriranje notranjih organizacijskih informacij in resursov (sredstev).

� Izboljšati proces objave

AD-hoc (za to namenjeni oz. pripravljeni) procesi objave prepre�ujejo u�inkovito upravljanje in spremljanje, kar naj bi CMS izboljšal, prav tako pa tudi priskrbel ve�jo transparentnost in odgovornost z natan�nim dokumentiranjem sedanjih procesov in zadev.

� Zmanjšati pravno izpostavljanje

Vse informacije, predstavljene na spletnih straneh korporacije, izpostavljajo poslovanje podjetja pravni obvezi oz. zavezanosti, ter s tem odgovornosti. S sistematizacijo objave vsebine posameznega podjetja skozi avtomati�ne delovne procese lahko zagotovimo, da je vsa vsebina pregledana in potrjena, še preden je



javno dostopna.

� Zajemati poslovna znanja

Izguba klju�nega osebja, zaposlenega v podjetju, zmanjšuje razpoložljivo znanje znotraj organizacije, zato naj CMS nudi podporo zajetju te informacije v dokumentirano obliko.

� Izboljšati deljenje znanj, ter s tem zmanjšanje stroškov uvajanja in u�enja

Direktna komunikacija med zaposlenimi in s tem neposredno deljenje informacij (angl. »peer-to-peer«) sta dva izmed najbolj u�inkovitih na�inov širjenja znanj. CMS naj bi zagotovil oboje - tako sámo okolje, kot tudi orodja za pospešitev in olajšanje teh procesov.

� Podpora odkrivanju oz. iskanju znanj

Številni zaposleni se soo�ajo s preobremenjenostjo z informacijami. Z zagotavljanjem mo�nih iskalnih in brskalnih orodij ter filtriranja naj bi CMS omogo�al zaposlenim najti in zaslediti klju�ne informacije.

� Izboljšati produktivnost oz. u�inkovitost zaposlenih

U�inkovitost zaposlenih lahko izboljšamo s podporo klju�nim poslovnim procesom z zadostnimi informacijami. Namen CMS-a mora biti zagotavljanje želenih informacij zaposlenim, ko jih le-ti potrebujejo, kar pomeni prihranek �asa, saj se s tem izognemo brezuspešnim iskanjem zahtevane informacije.

� Izboljšati oz. zagotoviti podporo pri deljenju opravil in nalog

Mnoge spletne strani so danes upravljane z ekipo zaposlenih, razporejenimi v razli�nih pisarnah, podjetjih ali celo državah, zato lahko postane obveš�anje oz. sporo�anje dolo�enega opravila ali naloge udeležencu bistveno bolj težavno, kot se zdi na prvi pogled. CMS lahko obveš�a udeleženca z elektronsko pošto, z SMS (angl. mobile phone text messaging), s faxom ali pa celo sam avtomati�no generira oz. izdela (angl. autogenerated) in pošlje pismo. Ker ima ve�ina orodij spletni vmesnik (angl. web interface), lahko udeleženci izvršijo svoje naloge ter vidijo rezultate s kateregakoli mesta/kraja s spletnim dostopom. Tako smo lahko z ob�utljivim CMS varnostnim modelom prepri�ani, da lahko le pooblaš�eni ljudje opravljajo dolo�ena opravila in naloge, za katere so zadolženi.



� Zmanjšati stroške podpore strankam

Stroške podpore strankam naj bi zmanjšali z zagotavljanjem bolj to�nih, natan�nih ter bolj iz�rpnih informacij strankam. CMS izboljša u�inkovitost sistema za podporo strankam (angl. >>Hepldeska<<) ter izboljša oz. skrajša odzivni �as klicnega centra (angl. »Call centre«).

Zmanjšati stroške objave (tiskanja in distribucije).

Mnogi poslovni priro�niki so še vedno izdelani v papirni obliki. Direktne stroškovne prihranke lahko uresni�imo z zamenjavo le-teh z »online« viri.

� �asovno vodena objava

Za objavo vsebin v živo lahko natan�no dolo�imo datume in �ase objave, prav tako lahko arhiviramo in odstranimo vsebine, poleg dolo�itve vsebinskega segmenta ciljne publike. Lahko tudi ukažemo (angl. impose) datume pregleda oz. revizije (angl. review dates); odgovorno podro�je bo moralo ozna�iti vsebino kot še vedno veljavno, naro�iti zamenjavo ali jo arhivirati oz. izbrisati. �e je vsebina zamenjana ali arhivirana, nam CMS lahko zagotovi, da je preostala vsebina strukturno konsistentna oz. dosledna.

� Hitrost na trgu

Z uvedbo CMS ima podjetje naenkrat izjemno prednost v �asu, ki ga zahteva reakcija za razumevanje trga. Lahko piše, ureja in objavlja ažurne spremembe v nekaj minutah, ne da bi trpelo za administratorskim »ozkim grlom« (angl. "Webmaster Bottleneck"). Alternativno lahko npr. sprejme odlo�itev, da mu trenutni vizualni izgled (angl. design) ne ustreza in ima novega implementiranega že do naslednjega dne, kar pa je možno izpeljati zato, ker CMS vzdržuje strukturo spletne strani, vsebino in vizualno prezentacijo v lo�enih slojih oz. plasteh (angl. layers) in bo prenesel vsebino in njeno strukturo v nekaj vizualnih predlog (angl. templates). Podobno lahko ponovno strukturiramo spletno stran, spojimo in razcepimo podro�ja brez bistvenega ro�nega posega, saj je ta sloj prav tako lo�eno vzdrževan.

� Zmanjšati stroške vzdrževanja spletnih strani

Z zamenjavo sedanjih delovno intenzivnih vzdrževalnih aktivnosti in avtomatizacijo oblikovanja posameznih strani na spletni strani CMS zmanjša potrebo po zaposlenih za administracijo spletnih strani in drugih povezanih stroškov.

� Kontrola verzije oz. razli�ice

Kontrola verzije pomeni, da imamo nadzor nad celotno vsebino, vse od tega, katera



vsebina naj bi bila domnevno danes javno objavljena, kaj je na vrsti za objavo naslednji teden, do tega, kar je nekdo drug v podjetju pripravil za objavo teden kasneje (�asovno vodena objava). Vsebine je potrebno držati lo�eno na osnovi »kos po kos« (angl. piece-by-piece basis). To tudi pomeni, da imamo lahko eno razli�ico novice sedaj v živo objavljeno, drugo napisano za ažurno spremembo v naslednji uri in tretjo vklju�eno v sporo�ilo za medije, ki shranjena in zaklenjena �aka vse do danes zve�er.

� Pove�ati obiskanost spletne strani

CMS omogo�a širni populaciji dostop do spletnih strani podjetja, s samo spletno stranjo pa bodo pridobile vse poslovne stranke (to vklju�uje tudi ne angleško govore�e uporabnike).

� Poenostaviti CRM implementacijo

V mnogih tradicionalnih scenarijih “direktnega trženja” je javnost razvrš�ena na ducate segmentov. V “online” okolju, kjer so vse uporabniške interakcije (povezave) posredovane s strani IT sistemov, so lahko uporabniki razvrš�eni v edinstvene posameznike. Upravljanje na tiso�e posameznih prilagojenih spletnih strani nikakor ni lahko delo. Orodja za upravljanje s propagandno kampanjo (angl. »campaign management tools«) bodo upravljala in nadzirala uporabniške preference in obnašanje, medtem ko bodo »orodja za upravljanje z vsebino« upravljala s tisto vsebino, do katere bodo imela dostop. Uporabnik bo glede na svoje preference izbral želeno vsebino. Najboljši »rasni igralci« (angl >>best-of-breed players«) v vsakem segmentu se bodo relativno lahko integrirali, kjer bodo omogo�ali hitro gradnjo eCRM rešitev.

� Omogo�ati vsebinsko združevanje (angl. content syndication)

Mnogo spletnih strani danes pošilja vsebino do sistemov in jo “vle�e” (angl. pull) od sistemov, ki so implementirani in delujejo v drugih organizacijah, najbolje upravljanih s CMS. To podjetju omogo�a prenos glavnih novic in �lankov iz ustrezne »novi�arske« (angl. news) spletne strani ali pa pridobiti dohodni tok s sindikalizacijo svojega lastnega materiala drugim spletnim stranem. Alternativno bi bil to lahko na�in delitve proizvodnih specifikacij, cen, tržnih informacij in razpoložljivosti z dobavitelji in prodajalci. �e pa že prodajamo velikemu trgovcu na drobno, lahko z njegove strani v prihodnjih nekaj letih pri�akujemo zahtevo po dostavi proizvodnih zna�ilnostih direktno v njihov CMS. Planiranje in predhodna implementacija CMS v primerjavi s partnerji in konkurenti prinaša ogromno prednost pri samem poslovanju podjetja.

� Kontrola nespletnih vsebin, integracije poti in poslovne prenove

Da bi bili resni�no u�inkoviti, morajo biti spletne poti (angl. web channel) integrirane



v jedru samega poslovanja podjetja, kot so to tudi druge komunikacijske poti, ki so vklju�ene v sam delovni proces. Na poti k u�inkoviti CMS strategiji bodo na dan prišla številna nasprotja. Uvajanje CMS bo lahko vzvod, ki bo zagotovil, da bo npr. oddelek R&R komuniciral z oddelkom trženja; informacija o produktu se tako lahko pretaka med oddelki v podjetju in dobavitelji v teko�em toku in na ta na�in bistveno zmanjšamo konflikt med oddelki. Nadalje, lahko je tudi vzvod, ki zagotavlja da »e-CRM nirvana« kriznih poti (angl. cross-channel) oziroma t.i. posamezen pogled na stranko (angl. single customer view) postane realnost, kar bi pomenilo, da bo stranka zmožna videti natan�no enako vsebino, kot jo vidijo tako klicni center (angl. call centre), prodajna služba, kot oddelek trženja. 5.3.4 Arhitektura sistemov za upravljanje vsebin (cms)

V velikem obsegu je CMS kompleksen sistem, sestavljen iz mnogih mesebojno povezanih oz. interaktivnih delov. Da bi dobili lažjo predstavo, je CMS razdeljen v tri ve�je interaktivne dele (Boiko, 2002, str. 109):

� Sistem zbiranja (angl. Collection system) vodi vsebino od avtorja ali obstoje�ega vira preko procesa pretvorbe (angl. conversion) in agregacije (angl. aggregation). Pretvorba planira obliko in strukturo informacije v takšno obliko, kot jo avtor želi. Agregacija pripelje informacijo v sestavno, uredniško in »metatorialno« sestavo (angl. metatorial frameworks), ki jo avtor uspe osnovati.

� Sistem za upravljanje (angl. Management system) preskrbi administrativno infrastrukturo, ki vsebuje skladiš�e za shranjevanje vsebine in nujno potrebne sistemske dokumente, administrativni modul za postavljanje in vzdrževanje CMS in modul delovnega procesa za dolo�itev potrebnih nalog in procesov, za katere avtor predvideva, da se bodo pojavili.

� Sistem objave (angl. Publishing system) uporablja predloge, da izlo�i primerno vsebino iz skladiš�a in jo skladno oblikuje v publikacijo oz. obliko, namenjeno javnosti. �eprav so spletne strani glavna to�ka za današnje CMS-je, lahko z malo ve�jim naporom kreiramo skoraj katerokoli drugo vrsto publikacije, ki jo želimo.

V spodnji ilustraciji (slika 4) je prikazan pogled na najvišji ravni modela sistema za upravljanje (CMS). Od leve proti desni ilustracija prikazuje potek surove informacije skozi sistem zbiranja (angl. collection system), kjer se spremeni v vsebinske sestavine (komponente). Sitem upravljanja (angl. management system), ki je vrsta podatkovne baze, shrani te sestavine (komponente), sistem objave (angl. publication system) pa jih povle�e ven iz sistema za upravljanje in jih spremeni v publikacije.



Slika 4: Shematski pregled sistema za upravljanje vsebin (CMS)

5.4 SKRIPTNI JEZIK ZA IZDELAVO DINAMI�NIH ELEMENTOV

SPLETNIH STRANI (PHP) 5.4.1 PHP

PHP je kratica, ki pomeni “PHP: Hypertext Preprocessor” in je strežniški skriptni jezik, ki ga lahko po želji pišemo med vrstice s kodo HTML. Ve�ina skladnje (oblika programske kode) je vzeta iz C-ja, jave in perla, dodanih pa je tudi kar nekaj unikatnih funkcij.

PHP je iz perla leta 1995 v Kanadi razvil na Grenlandiji rojeni in v ZDA žive�i Danec Rasmus Lerdorf. Dodal je še nekaj jave in C-ja, in tako je nastal PHP. Ponudil ga je javnosti kot odprto kodo.

5.4.2 Splošna namembnost

PHP je splošno namemben, deloma predmeten skriptni programski jezik. Glavni cilj piscev PHP-ja je bil, da omogo�ijo izdelovalcem spletnih strani hitro gradnjo dinami�nih spletnih strani. Njegova prednost pred tekmeci pride do izraza pri pisanju krajših in srednje dolgih spletnih strani, saj je kakovostno stran z njim mogo�e



napisati zelo hitro. Poleg tega je PHP zelo prilagodljiv in ga je preprosto kombinirati s številnimi jeziki in aplikacijami v razli�nih operacijskih sistemih. Poleg spletnih strani lahko, v nasprotju s splošnim prepri�anjem, delamo z njim tako reko� vsakršne aplikacije, tudi grafi�ne vmesnike, igre in druge namenske programe, le da zaradi same zasnove PHP-ja kot jezika za spletne aplikacije to ni smotrno. Posebno mo�an je v sodelovanju z raznimi zbirkami podatkov. Podprte so: Unix dbm, ODBC, Informix, Velocis, Adabas D, Ingres, Oracle, dBase, InterBase, Ovrimos, Empress, FrontBase, PostgreSQL, FilePro (samo branje), mSQL, Solid. Hyperwave, Direct MS-SQL, Sybase, IBM DB2 in MySQL (Štrancar, 2002, str.42).

5.4.3 Kako deluje PHP?

Sam po sebi je jezik kot ve�ina drugih neuporaben. Lahko ga pišemo v kateremkoli urejevalniku besedil, samostojno ali v kombinaciji z drugimi jeziki (najve�krat HTML), a s samo kodo ne moremo ni�. �e ne delamo v strežniškem na�inu, potrebujemo vsaj še neke vrste program za raz�lenitev kode, da se programi lahko izvedejo. Ker pa nas bolj zanima izdelava spletnih strani, poglejmo, kaj potrebujemo za to: strežniški program, strežniški modul za podporo PHP-ja, brskalnik, da pogledamo rezultate, in pravilno nastavljen raz�lenjevalnik kode PHP (Štrancar, 2002, str.42)



6 RAZVOJ SPLETNIH STRANI ZA PODJETJE CEZAN D.O.O. - ANALITI�NI DEL

6.1 PREDSTAVITEV PODJETJA

Podjetje Cezan d.o.o. je majhno družinsko podjetje, ki se že dve desetletji ukvarja s prodajo stilnega starinskega pohištva in restavratorstvom. Za�etki segajo dale� nazaj, ko se je Ivan Ferjan v mladih letih ljubiteljsko ukvarjal s starinami, jih kupoval, popravljal in prodajal.

Kasneje je ustanovil podjetje za poslovanje s starinskim pohištvom. Prvo restavratorsko delavnico je imel v Ljubljani na Bohinj�evi ulici, trgovino pa v Bernardinu pri Stari cerkvi. Kasneje je delavnico preselil v Mengeš, že ve� kot desetletje pa ima prodajalno v starem centru Ljubljane. Prva prodajalna je bila v pritli�ju na Mestnem trgu št. 19, sedaj pa se nahaja v prvem nadstropju na Mestnem trgu 21. Podjetje Antika Ferjan se je leta 2003 preoblikovalo v Cezan d.o.o.

Prodajalna, kjer je predstavljena njihova delna ponudba, je locirana v središ�u Ljubljane, ki je sicer odli�na lega za tovrstno dejavnost, saj jo v veliki meri obiš�ejo tudi tujci, pomanjkljivost je le mikrolokacija v prvem nadstropju.

Svojo ponudbo ob�asno ponudijo tudi na tako imenovanem »bolšjaku«. Na tem sejmu ob Ljubljanici vsako nedeljo razstavljajo razli�ni ponudniki starinskega pohištva in opreme.

V podjetju pa si želijo še razširiti prodajo in s tem tudi ponudbo. Ponuditi želijo tudi storitve na podro�ju restavratorstva, za kar pa ni dovolj samo �akati na kupce; potrebno se jim je predstaviti in jih privabiti v svojo prodajalno ali restavratorsko delavnico.

Glede na to, da podjetje veliko posluje izven Slovenije, bi bilo potrebno tudi kupcem in dobaviteljem po svetu predstaviti podjetje in njihovo dejavnost, ter jim približati ponudbo.

Podjetje želi posodobiti in pospešiti na�in poslovanja, z namenom ve�je dodane vrednosti. Za dosego tega pa je potrebno pove�ati pretok informacij, poenostaviti tržno poslovanje, pove�ati prodajo in s tem tudi ponudbo, razširiti trg in ciljno publiko, znižati stroške. Podjetje in ponudbo je potrebno predstaviti širšemu trgu in zagotoviti �im ve�ji kontakt podjetja z morebitnimi kupci.

6.2 RAZVOJ SPLETNIH STRANI

V tem zadnjem, prakti�nem delu diplomske naloge, bi rada predstavila potek in organizacijo nekaterih procesov izdelave in postavitve spletnih strani podjetja Cezan d.o.o.

Projekt se je za�el z mojim dogovorom z naro�nikom o postavitvi spletnih strani. Sledilo je ugotavljanje želja in ciljev naro�nika; njegovo poznavanje spletnih



možnosti je bilo precej ozko, saj se tega vira v preteklosti niso v veliki meri posluževali. Ko sem dobila predstavo o njihovem obsegu in na�inih poslovanja, sem jim predstavila, kakšne bi bile okvirne možnosti za predstavitev njihovega podjetja. Spodbudila sem jih k misli na malo ve�jo zasnovo spletnih strani, kot so si jo sami predstavljali na za�etku. Dogovorili smo se, da zasnujemo predstavitveno - dinami�ne spletne strani, ki bi jih bilo možno deloma tudi posodabljati s spletnim uporabniškim vmesnikom.

Pri projektu sem bila tako zadolžena za vodenje organizacije celotnega projekta od za�etka do konca. Projekt je obsegal naslednje procese:

� analiza poslovanja podjetja,

� ugotovitev ciljev podjetja,

� zbiranje idej,

� usklajevanje ciljev in možnosti,

� odlo�itev o obsegu spletnih strani,

� odlo�itev o oblikovni in funkcionalni podobi spletnih strani,

� zbiranje, obdelava gradiva,

� izdelava spletnih strani z orodjem Macromedia Dremweawer MX,

� izbira izvajalca – programerja CMS sistema,

� na�rtovanje oblikovne in funkcionalne podobe CMS sistema, in dogovor programerjem,

� oblikovanje vizualne zasnove CMS sistema,

� izdelava funkcionalnega dela CMS sistema,

� spremljanje realizacije izdelave CMS sistema,

� organizacija zakupa domene in strežnika,

� postavitev spletnih strani na strežnik,

� testiranje spletnih strani,

� urejanje spletnih strani,

� vpis strani v spletne imenike,

� izobraževanje zaposlenih,

� pomo� zaposlenim.

Moje naloge so obsegale predstavitev možnosti spletne predstavitve vodstvu podjetja, usklajevanja mnenj in želja o kon�nem videzu in delovanju spletne predstavitve, zadolžena sem bila za podrobnejši izbor in obdelavo gradiva, oblikovala sem grafi�no- vizualno zasnovo spletnih strani in jo implementirala v stati�nih spletih straneh, v okolju Macromedia Dreamweawer MX.

S PHP programerjem sem se dogovorila o dinami�nih sestavinah, o izdelavi uporabniškega vmesnika. Predstavila sem mu poslovanje podjetja in pri�akovanja glede uporabniškega vmesnika, ki naj bi omogo�al posodabljanje spletne ponudbe izdelkov. Po analizi stanja in možnosti sem izdelala formo za logiranje in grafi�no



zasnovo spletnega vmesnika strani za urejanje.

Delo programerja je bila povezava in izdelava baze podatkov, v katero se zapisujejo podatki, ki jih vnašamo preko form spletnega CMS vmesnika. Preko te baze sta povezana spletna stran in CMS sistem.

Moja nadaljnja obveznost je bila tudi vloga urednika pri urejanju spletnih vsebin, saj sem edina znala uporabljati CMS sistem, kasneje pa sem imela tudi izobraževalno vlogo, saj je bilo zaposlenim v podjetju potrebno predstaviti delovanje, da so lahko sami za�eli posodabljati spletne vsebine oz. ponudbo izdelkov.

6.2.1 Priprava

Podjetje Cezan d.o.o. poznam preko osebnih poznanstev že vrsto let, vendar sem se morala, ker v podjetju nikdar nisem bila zaposlena, ob tem projektu poglobiti v njihovo poslovanje in procese dela in ugotoviti probleme in želje vodstva v zvezi s poslovanjem podjetja. Potrebni so bili naslednji koraki:

� Analiza poslovanja podjetja ( procesi, zaposleni, tehnologija )

V družinskem podjetju je 7 zaposlenih, lastnika podjetja mož in žena predstavljata upravo podjetja, 3 je zaposlenih v delavnici, dva v prodajalni. Ker je malo zaposlenih, poslovni procesi znotraj podjetja temeljijo na osebnem kontaktu, telefonsko ali preko faxa. Elektronski naslov je v podjetju le eden in je namenjen ve�inoma komunikaciji z dobavitelji servisnega materiala iz Slovenije in komunikaciji s kupci v tujini, z doma�imi strankami pa sporazumevanje ve�inoma poteka na ravni osebnih kontaktov in ogledov.

Preu�ila sem obseg resursov in informacijske tehnologije. Podjetje poseduje dva leto dni stara osebna ra�unalnika, eden je lociran v prodajalni, drugi pa v restavratorski delavnici. Ra�unalnika med seboj nista neposredno povezana. Na voljo imajo barvni laserski tiskalnik.

Podjetje je imelo že od za�etka namen pridobiti stalni dostop do Interneta, vendar do sedaj tega še ni uresni�ilo, poseduje le ISDN telefonski priklju�ek, kar zaenkrat zadostuje potrebam CMS sistema njihovih spletnih strani.

Že do sedaj so za fotografiranje izdelkov uporabljali Digitalni fotoaparat Canon Power Shot A95, kar zadoš�a tudi za vnaprej, ob nakupu je bil k fotoaparatu priložen programski paket za obdelavo fotografij ArcSoft Photo studio 5, za Canon. Le-tega do sedaj niso uporabljali, vendar bo za v prihodnje dovolj obsežen in preprost za obdelavo slikovnega gradiva pri objavi na spletnih straneh.

� Cilji podjetja

Podjetje se je odlo�ilo, da bi bilo potrebno narediti korak naprej in predstaviti svoje podjetje na svetovnem spletu. S tem bi predstavili svoje dejavnosti in ponudbo in pridobili nove kupce. Predvsem je pomembno predstaviti ponudbo na Internetu, kar



bi zelo poenostavilo poslovanje; zmanjšala bi se namre� nepotrebna komunikacija s kupci o tem, katere izdelke imajo na voljo, saj si bodo ponudbo 24 ur na dan lahko pogledali na njihovi spletni strani.

Vodilnim v podjetju sem zato svetovala, da izdelamo dinami�no spletno stran, kjer bi zaposleni v podjetju lahko samostojno vnašali izdelke, ki so aktualni za prodajo.

� Analiza tržnega segmenta

Ciljna populacija podjetja je ve�inoma kon�ni kupec. Produkti niso namenjeni široki potrošnji, temve� ljudem s prefinjenim okusom in smislom za starine. Segment restavratorstva sodi v višji cenovni razred, tako da so tudi naro�niki za opremo posameznih lokalov takšna podjetja, ki izstopajo v svoji osnovni dejavnosti. Iz opisanega je razvidno, da ciljna populacija ni ravno široka, je pa za izražanje svojega okusa pripravljena odšteti nekoliko ve� denarja.

� Analiza konkurence

V Sloveniji je veliko podjetij, ki se kakorkoli ukvarjajo s starinskim pohištvom, vendar je le malo takih, ki svojo dejavnost predstavljajo na svetovnem spletu in hkrati obvladujejo antikvitete v celotnem procesu - od nakupa in restavratorstva do prodaje. Na spletu velikokrat zasledimo ponudnike konfekcijskih starin, ki nimajo z obnovljenim starinskim pohištvom nobene povezave, na drugi strani pa dolo�eni mojstri restavratorstva ne znajo najti primernega kupca, da bi svoje izdelke po primerni ceni tudi iztržili.

6.2.2 Na�rtovanje

Poseben poudarek pri na�rtovanju spletnih strani za potrebe podjetja Cezan d.o.o. smo primarno namenili osnovnim vprašanjem - kaj si želimo s predstavitvijo na Internetu dose�i, oz. kakšno strategijo bomo izbrali, ter kaj si želijo obiskovalci (uporabniki) ogledati na spletnih straneh.

Vodstvo podjetja se je odlo�alo predvsem o vsebinskem delu, ostalo pa sem jim po svojih zamislih predstavila sama.

a) Dogovor o vsebini spletnih strani

O vsebini spletnih strani smo se dogovarjali kar nekaj �asa, predvsem o tem, katere vsebine in v kakšnem zaporedju oz. odvisnosti bodo predstavljene. Mednarodno sodelovanje v podjetju poteka vsakodnevno, zato smo se odlo�ali tudi, v katerih tujih jezikih bi predstavili vsebino na spletnih straneh. Podjetje v ve�ini posluje v angleškem jeziku, verbalna komunikacija pa ve�krat poteka tudi v italijanskem ali nemškem jeziku. Odlo�itev podjetja je bila, da jim zadoš�a le predstavitev v angleš�ini, glede na to, da je njihovo znanje ostalih jezikov zadostno, prevajalca pa



si niso omogo�ili. Ta odlo�itev je po mojem mnenju pomanjkljiva, priporo�ala sem jim vsaj še predstavitev v italijanš�ini, ker so Italijani, kot vemo, skromni poznavalci tujih jezikov, podjetje pa pogosto sodeluje s partnerji iz te države.

Celoten okvir vsebine spletnih strani predstavljajo naslednje posamezne spletne strani:

� Ponudba

Podjetje je želelo najprej predstaviti svojo ponudbo izdelkov ter storitev. Ponudba podjetja naj bi bila predstavljena kot spletna izložba. Spletna trgovina ni primerna rešitev za tovrstno dejavnost, ker produkti niso standardizirani, kvaliteta in cena sta od izdelka do izdelka razli�ni. Po videzu in funkcionalnosti enaki izdelki se lahko po kvaliteti, ter posledi�no ceni, bistveno razlikujejo. Blago je pred nakupom potrebno pregledati, da ugotovimo, v kakšnem dejanskem stanju se nahaja, cena pa je velikokrat tudi kompromis med prodajalcem in kupcem.

� O podjetju (trgovina, restavratorstvo)

Ker ima podjetje tradicijo na podro�ju starinarstva, smo se odlo�ili, da predstavimo tudi zgodovino podjetja, lastnika in ustanovitelja Janija Ferjana, ki je podjetje razvil iz svojega hobija. Za predstavitev ostalih zaposlenih se v podjetju niso odlo�ili. V tem okvirju smo postavili tudi spletne strani, kjer smo posamezno predstavili dejavnosti podjetja, trgovino in restavratorstvo. Ve�inoma smo podali slikovno predstavitev in nekaj bistvenih informacij.

� Lokacija

Podjetje svoje dejavnosti izvaja na dveh razli�nih lokacijah, zato smo se dogovorili, da na karti prikažemo, kje se restavratorska delavnica in prodajalna nahajata.

� Kontakt

Obiskovalcem smo ponudili možnost, da svoj komentar podajo s pomo�jo spletnega obrazca, ki sporo�ilo pošlje na e-poštni naslov podjetja.

b) Dogovor o grafi�ni zasnovi spletnih strani

O želenem grafi�nem izgledu spletnih strani s strani podjetja nisem prejela kakšnih dolo�enih navodil, strinjali so se le, da predstavimo klasi�no zasnovano spletno stran, ki bi se lahko poistovetila z dejavnostjo, ki jo izvajajo. Dogovorili smo se, da naredim zasnovo po lastnem okusu in jim jo predstavim.

6.2.3 Potek izvedbe in lastnosti spletnih strani podjetja Cezan d.o.o.

� Zbiranje gradiva



V podjetju sem pridobila nekaj propagandnega materiala, ki so ga uporabljali do sedaj. To si bile predvsem razli�ne vizitke in predstavitvene table. Podjetje je skozi leta precej spreminjalo svoj prepoznani znak, ve�krat so v istem obdobju uporabljali tudi razli�ne logotipe na vizitkah in reklamnih tablah. Te osnove so izbrali skupaj z razli�nimi tiskarji.

V zadnjem �asu so kar enotno uporabljali logotip, v katerem njihov naziv prodajalne »Antika Ferjan« na nežno rumeni podlagi obkrožajo bršljanovi listi. Podjetje se je odlo�ilo, da bo ime trgovine Antika Ferjan obdržalo kljub novemu nazivu podjetja, zato sem dosedanje propagandno gradivo lahko uporabila za spletno zasnovo. Za boljšo prepoznavnost sem na spletno stran uvrstila obe imeni podjetja, tako sedanjega, kot tudi prejšnjega.

Za predstavitev lokacije prodajalne in restavratorske delavnice sem morala oblikovati zemljevid, kot zasnovo pa sem uporabila nekatere javno dostopne na�rte.

Slikovno gradivo, ki sem ga uporabila za predstavitev prodajalne in restavratorske dejavnosti ter referenc, sem fotografirala in oblikovala sama.

Ponudbo je bilo potrebno razporediti po posameznih kategorijah izdelkov. Z nekaj poskusi smo dolo�ili optimalno razporeditev, ki je dovolj široka, da obsega vsa podro�ja, hkrati pa je tudi dovolj pregledna.

Potrebovala sem tudi razli�ne okrasne elemente za poživitev spletnih strani. Po ve�kratnem obisku njihove prodajalne in fotografiranja prodajnih izdelkov sem si izdelala svoj arhiv fotografij. Izrezala sem razli�ne detajle, ki odsevajo posebnost starinskih izdelkov in po katerih so prepoznavni.

� Oblikovanje zasnove spletne strani

Za zasnovo celotnega videza strani sem potrebovala kar nekaj �asa, iskala ideje in oblikovala razli�ne osnutke. Po ve�kratnih predstavitvah razli�nih osnutkov so se v podjetju odlo�ili za kon�no verzijo, ki je bila predstavljena v kontrastnih barvah ostarelega papirja in zelo elegantno temno zelene z okrasjem bordo in živo rumenega tiska, ki naj bi predstavljal zlato barvo. Skromna kombinacija barv je dovolj elegantna in klasi�na, s kan�kom baro�nega pridiha, ki sem ga dosegla z živo rumeno- zlato barvo (slika 5).

V ve�ji meri prevladuje grafika v obliki digitalnih jpeg slik, ki sem jih ve�inoma naredila sama, z uporabo najprej njihovega fotoaparata, potem pa svojega. Na voljo so mi dali tudi svoje, že obstoje�e slike, ki so jih hranili za trženje preko e-pošte, faxa ali zgolj kot evidenco prodanih izdelkov.



.

� Obdelava slikovnega gradiva

Vsako fotografijo, posneto z digitalnim fotoaparatom, je bilo potrebno obdelati v programu za obdelavo fotografij; sama sem uporabljala programsko orodje Adobe Photoshop CS.

Obdelava fotografij vzame kar nekaj �asa. Za posamezno sliko je potrebno izvesti razli�ne popravke, najpogosteje pa je potrebno dolo�iti kontrast, opraviti barvne korekcije, jo osvetliti ali potemniti, z nje odstraniti mote�e elemente, itd. Slike sem optimizirala na velikost, ki je za objavo na internetu primerna, tako da je nalaganje strani teko�e, slike pa so še dovolj kvalitetne.

� Struktura vsebine spletnih strani

Spletna predstavitev podjetja Cezan d.o.o. je sestavljena iz 36 osnovnih spletnih strani v posameznem jeziku (slovenski, angleški). Poleg tega so še tri strani CMS sistema, tako imenovane uredniške strani.

K spodnjemu diagramu (slika 5) naj pojasnim, da k vsaki kategoriji izdelkov (mize, stoli, ure,…), pripada še dodatna spletna stran, na kateri je prikazana ve�ja slika izdelka z daljšim opisom.

Slika 5: Oblikovna zasnova spletne strani - vstopna stran



� Velikost in funkcionalnost spletne predstavitve

Za velikost postavitve spletne strani sem se odlo�ala med 800x600 dpi in 1024x768 dpi. Glede na dokaj skromen obseg vsebine in gradiva, namenjenega objavi, sem se naposled odlo�ila za manjšo izvedbo, saj je ravno pravšnja, da so elementi lahko še vedno lepo razporejeni in vsebina dovolj polna, da ni vmesnega praznega prostora.

Na velikost je vplivalo tudi predvidevanje, da je še vedno nek odstotek uporabnikov, ki imajo 15 in�ne monitorje, nekateri pa tudi na 17, 19 in 21 in�nih uporabljajo pomanjšana okna iskalnikov, tako da imajo na zaslonu isto�asno ve� odprtih oken.

Predvsem je bilo pomembno, da uporabniku - obiskovalcu ne bi bilo potrebno uporabljati vertikalnih, nikakor pa ne horizontalnih drsnikov.

V orodju Macromedia Dreamweawer sem dolo�ila fiksno velikost (angl. Fixed size) širine tabele, saj sem s tem onemogo�ila samodejno raztezanje vsebine, ki bi zapolnila celotno okno brskalnika, kar bi povzro�ilo nesorazmerno postavitev vsebine.

Spletne strani so strukturirane tako, da do želenih informacij pridemo z najve� tremi kliki. Povezave so preproste in logi�ne, ter na voljo na vseh straneh. Obiskovalec v naslovu teksta ugotovi, na kateri strani se nahaja, s stranskimi povezavami pa ima takojšnjo možnost, da se odpravi na drugo želeno stran. Obseg spletne strani ni tako velik, da bi se obiskovalec v njej lahko izgubil.

Slika 6: Diagram prikazuje strukturo vsebin spletnih strani Cezan d.o.o., ki jih lahko vidijo obiskovalci



6.2.4 Oblikovanje spletnih strani podjetja Cezan d.o.o., s pomo�jo programskega orodja Macromedia Dreamweawer MX

Ker sem bila ob za�etku izdelovanja spletne strani na tem podro�ju za�etnica, sem se za izdelavo najprej poslužila Microsoftovega programskega okolja Microsoft Front Page, vendar mi je pomanjkljivo znanje HTML- ja povzro�alo nemalo težav.

Poskusila sem v programskem orodju Macromedia Dreamweawer MX, kljub temu, da so mi ga nekateri ljudje odsvetovali, �eš, da je preve� zapleten. Ugotovila sem, da je novo orodje bolj u�inkovito, saj imamo v programskem orodju Macromedia Dreamweawer MX na voljo precej orodij in zakonitosti za izdelavo; sama sem si pomagala z uporaba tabel za postavitev spletne strani, priprava predloge iz obstoje�e strani, oblikovanje strani s kaskadnimi slogi CSS, dodajanjem obrazca.

a) Uporaba tabel za postavitev spletne strani

Z uporabo tabel sem elemente spletne strani postavila na dolo�eno mesto na zaslonu. Uporaba tabel je kar zapletena, saj ob nepravilnem spajanju, deljenju ali širjenju celic postavitev ni takšna, kot smo si zamislili. Prav tako je pomembno, kdaj in kje vstavimo drugo tabelo v obstoje�o, da se ob podaljševanju strani celice in vsebina pravilno premikajo. To je predvsem pomembno takrat, ko zaklenemo del spletne strani, kjer naj bi elementi strani ostali vseskozi na tem mestu, drugemu delu pa naj bi bilo omogo�eno, da se poljubno razteza.

b) Izdelava predloge

Da bi imele spletne strani med seboj isto zgradbo oz. postavitev elementov, sem uporabila predloge. Najprej sem naredila spletno stran, ki sem jo uporabila kot osnovo za ostale spletne stani.

V predlogi sem dolo�ila obmo�ja, ki sem jih lahko urejala. Prvotno so sicer vsa obmo�ja zaklenjena. Dolo�ila sem štiri obmo�ja, kamor sem v vsaki novi spletni strani vnesla poljubno vsebino (slika 6):

� obmo�je za izbor jezika,

� obmo�ji naslova,

� obmo�je vsebine,

� obmo�je povezav do ostalih spletnih strani



c) Oblikovanje strani s kaskadnimi slogi CSS (Cascading Style Sheets)

V prejšnjem poglavju, kjer sem opredelila uporabo predlog pri izdelavi spletnih strani za podjetje Cezan d.o.o., sem opisala obmo�ja, ki sem jih lahko urejala. Tekstovno vsebino le-teh sem oblikovala s pomo�jo CSS slogov. Dolo�ila sem velikost, vrsto in bravo pisave, odstavke, razmike in obrobe. Slog sem shranila v knjižnico slogov (angl. CSS Library).

Ob izdelavi nove spletne strani iz že obstoje�e predloge sem za vsako tekstovno podro�je iz knjižnice slogov izbrala želen slog.

d) Izdelava obrazca

Uporabnikom smo omogo�ili vnos mnenj, povpraševanj, ponudb, želja,…, v obliki spletnega obrazca. Ko obiskovalec potrdi vnos, se sporo�ilo odpošlje na e-naslov podjetja. Ko zaposleni v podjetju sporo�ila preberejo, se lahko nanje ustrezno odzovejo.

Obrazec je dobrodošel tudi zato, da podjetje s tem pridobi tudi nekatere nove kontaktne informacije potencialnih bodo�ih kupcev, katerim lahko po navadni pošti ali e-pošti pošilja marketinško gradivo.

Obiskovalci vnesejo osnovne podatke - ime, priimek, naslov, telefon in e-naslov, podajo svoj komentar in odpošljejo svoje sporo�ilo na e-naslov podjetja z gumbom »potrdi«.

Slika 7: Ponazoritev obmo�ij za urejanje s CSS slogi



6.3 CMS SISTEM ZA UPRAVLJANJE Z VSEBINO SPLETNIH STRANI CEZAN D.O.O.

Kot sem že omenila, sem vodilnim v podjetju ponudila, da izdelanim stati�nim spletnim stranem dodamo možnost posodabljanja spletne vsebine. Vodstvo podjetja se je strinjalo, da bodo z CMS uporabniškim vmesnikom kar nekaj pridobili.

Za izvedbo tega projekta sem morala poiskati strokovnjaka s podro�ja spletnega programiranja v okolju skriptnega jezika PHP. Predstavila sem mu poslovanje podjetja, njihove želje, ter namen izdelave spletnega vmesnika.

6.3.1 Namen in cilji

Spletne strani podjetja Cezan d.o.o. so dinami�ne, saj obsegajo tudi sistem za dodajanje in upravljanje z vsebino. Možno je namre� posodabljati katalog izdelkov, ki so na voljo za prodajo. Namen in kon�ni cilj podjetja je prodaja, zato je velik prispevek k temu cilju teko�e vzdrževana in posodobljena ponudba izdelkov na Internetu - in ne kjerkoli na Internetu, temve� na lastni spletni strani podjetja.

Portalov, ki ponujajo možnost oglasov in vnosa ponudbe, je mnogo, kar je sicer dobra naložba v oglaševanje, vendar obstaja pri tem tudi negativna stran. Namre�, ko kupci iš�ejo spletni oglas izdelka, ki ga želijo, jim iskalnik prikaže nemalo oglasov, ki pa niso oglasi le enega podjetja. Zaradi tega obstaja velika verjetnost, da se obiskovalci ne bodo dlje �asa zadrževali v oglasnem prostoru našega podjetja, temve� si bodo ogledovali tudi oglase drugih podjetij.

V kolikor ima podjetje na lastni spletni strani celoten katalog izdelkov, je ve�ja možnost, da bodo kupci po tem katalogu tudi dalj �asa brskali in se drugi� tja tudi vrnili. Pomembno pa je, da je spletna stran dejansko teko�e posodobljena.

6.3.2 Na�rtovanje cms sistema

Pri izdelavi CMS sistema sem sodelovala predvsem kot idejni vodja zasnove CMS sistema.

Ko sem spletnemu programerju predstavila celotno poslovanje podjetja Cezan d.o.o. in želje podjetja, sva skupaj ugotavljala, kakšne bi bile možnosti in na�ini za upravljanje z vsebino.

Dogovorila sva se, da zaradi pomanjkljivega informacijskega znanja zaposlenih izdelamo grafi�ni spletni vmesnik v obliki vnosnega obrazca, ki bo omogo�al preprosto in pregledno uporabo.

Predstavila sem mu, katere možnosti upravljanja naj bi spletni vmesnik obsegal in oblikovala vnosni obrazec za logiranje, ter grafi�no osnovo podro�ja za vnos in urejanje.

Za izdelavo spletnega vmesnika sem podala zahteve iz naslednjih podro�ij:

a) Dostop v CMS sistem



Za dostop v CMS se je potrebno logirati z dolo�enim uporabniškim imenom in geslom. S tem namenom sem izdelala in oblikovala vnosno formo za logiranje.

Slika 8: Forma za prijavo v CMS sistem

b) Na�in in obseg predstavitve izdelkov

Dolo�ila sem, kateri elementi bi bili potrebni za predstavitev izdelka. Ponudbo naj bi predstavili s pomo�jo manjših slik in nazivov izdelkov. Zaradi optimalne velikosti slik sem se odlo�ila, da izdelke postavimo v dva stolpca (slika 9).



Slika 9: Vnešeni izdelki v kategoriji Mize

Ob kliku na posamezno sliko/naziv, naj bi se na novi strani pojavila ve�ja slika izdelka s podrobnim opisom izdelka (slika 10).



Slika 10: Pove�ana slika izdelka z opisom

c) Na�in vnosa in urejanja izdelkov

S programerjem sva se strinjala, da bo uporabniški vmesnik s pomo�jo vnosne forme najbolj pregleden in preprost za uporabnika.

Izdelala sem grafi�no predlogo uredniškega dela, oblikovala idejno zasnovo form za vnos in urejanje, ter opredelila, katere elemente bi uporabniki lahko vnašali, urejali ter brisali.

Na podlagi izdelane grafi�ne zasnove ter opredeljenih predvidenih funkcionalnosti sistema je spletni programer izdelal obrazce za urejanje.



6.3.3 Uporaba cms sistema

Preden podjetje lahko pri�ne z vnosom ponudbe na svoje spletne strani, se mora na to pripraviti.

Za delo z CMS sistemom naj bi bila v podjetju dolo�ena oseba, katere dolžnost je sprotno fotografiranje novih prodajnih izdelkov, arhiviranje in obdelava, ter posodabljanje spletnega kataloga s pomo�jo izdelanega CMS sistema.

Gradivo je potrebno pripraviti za objavo. Fotografiranje izdelkov vzame veliko �asa, še posebej, �e naj bi bilo narejeno kvalitetno. Ker je prodajalna dobro založena, je problem predvsem v tem, kako poiskati prostor, kjer bi posamezen izdelek lahko fotografirali, da na fotografiji ne bi bilo mote�ih elementov. Sicer je vsako fotografijo možno tudi ra�unalniško obdelati in takrat odstraniti mote�e elemente, vendar je tudi za to potrebno veliko �asa, pa tudi znanja.

Po fotografiranju je slike potrebno izlo�iti in oblikovati z ra�unalnikom. Poleg možnih drugih popravkov se optimira predvsem velikost slike, ki naj bi bila primerna za objavo. Priporo�ljiva širina manjše slike naj bi bila okrog 100-200 dpi, ve�je pa od 300-450 dpi.

Slike je potrebno arhivirati na ra�unalnik in sicer po naslednjih kriterijih:

� Datum objave

� kategorija izdelka,

� velikost slike (manjše, ve�je),

� arhiv prodanih izdelkov po datumu.

6.3.4 Postopek za posodabljanje spletne ponudbe

Cms sistem spletnih strani Cezan d.o.o. je zelo preprost za uporabo, saj obsega le 3 razli�ne vnosne obrazce, s katerimi lahko izbiramo, vnašamo ali popravljamo vsebino.

Uredniški del obsega naslednje faze uporabe:

a) prijava v sistem z uporabniškim imenom in geslom,

b) izbor podro�ja izdelkov,

c) vnos izdelkov,

d) urejanje izdelkov,

e) odjava iz sistema

Naj podrobneje opišem posamezne faze uporabe.

a) Prijava v sistem



Prijava spletnega urednika v sistem je mogo�a z uporabniškim imenom in geslom, ki ga je dolo�il spletni programer CMS sistema (slika 8).

b) Izbor kategorije izdelkov

Ko vstopimo v sistem, izberemo dolo�eno podro�je izdelkov, ki ga želimo posodobiti (slika 11). Na izbirnem seznamu so iste kategorije, kot so objavljene na spletnih straneh. Izberemo zaželeno kategorijo in jo potrdimo z gumbom »Prikaži«.

c) Vnos izdelkov

Po izboru kategorije izdelkov lahko za�nemo z vnosom izdelkov. K postopku dodajanja novega izdelka sodijo naslednji elementi:

� pomanjšana slika

� pove�ana slika,

� naziv izdelka in opis v slovenš�ini in angleš�ini.

Naziv izdelka opredelimo v eni ali nekaj besedah, v daljšem opisu izdelka pa podamo vse karakteristike izdelka bolj podrobno, od materiala, dimenzij, stila, izvora, obdobja izdelave, do cene itd.; torej vse, kar bi bilo za dolo�en izdelek pomemben podatek, oziroma, kar bi podalo �im boljšo predstavo o izdelku.

Naslov se pojavlja skupaj z manjšo sliko na spletni strani, kjer je seznam vseh izdelkov dolo�ene kategorije.

Opis izdelka si obiskovalci lahko ogledajo skupaj z pove�ano sliko na novi spletni

Slika 11: Izbor kategorije izdelkov s seznama



strani, ko kliknejo na dolo�en izdelek. Pisave ni možno izbirati oz. urejati, ker je že v osnovi dolo�ena, število znakov pa ni omejeno, vendar ni skrbi, da bi se vnašali predolgi sklopi, saj bodo v podjetju ve�inoma opisovali izdelke v nekaj besedah ali nekaj stavkih. Za obe podro�ji je potrebno posebej vnesti tekst v slovenskem in angleškem jeziku.

Dodajanje slik izvedemo s pomo�jo gumba »Prebrskaj«. Odpre se nam izbirno okno in v dokumentih svojega ra�unalnika poiš�emo zaželeno sliko, ki smo jo predhodno obdelali in arhivirali (slika 12). Manjšo ter ve�jo sliko pripnemo - obe le enkrat - in tako se bosta isto�asno pojavili na slovenskih in angleških spletnih straneh.

Vse vnešene podatke potrdimo z gumbom »Dodaj«. Izdelki so na spletni strani razporejeni zaporedno, kot so bili vneseni v CMS sistem.

Slika 12: Obrazec za vnos novih izdelkov

d) Urejanje že vnešenih izdelkov

Kako izgledajo vnešeni izdelki v CMS sistemu po vnosu, je prikazano na sliki 13. Poleg vsakega že vnesenega izdelka v izbranem podro�ju izdelkov je postavljen gumb »Uredi«. Z klikom nanj se odpre nova forma, v kateri lahko popravljamo, skrijemo ali izbrišemo izbrani izdelek.

Možnosti urejanja izdelkov so naslednje:

� Razporejanje pozicije izdelkov na spletni strani

Izdelki se ob vnosu razporejajo na spletne strani zaporedno - kot so bili vnešeni, vendar jih je kasneje možno poljubno razporejati v dva stolpca. To uredimo s



pomo�jo puš�ic »gor »ali »dol«, ki se nahajajo poleg vsakega izdelka na celotnem seznamu izdelkov. To je priro�no predvsem takrat, kadar želi podjetje katerega od izdelkov poudariti in bi ga želelo uvrstiti na prvo mesto, da ga kupci takoj opazijo. Prav tako se slike izdelkov, ki so razporejene na prvem mestu, izpišejo tudi na splošni strani »Ponudba«. Predstavljen je prvo pozicioniran izdelek iz vsake kategorije izdelkov.

Slika 13. Gumba »gor« in »dol« za pozicioniranje izdelkov

� Brisanje izdelka

�e želimo izbrisati dolo�en izdelek, to storimo tako, da v okence poleg »Izbriši« dodamo kljukico. Potrdimo z gumbom »Shrani« in vsi podatki, ki so bili vnešeni pod ta izdelek, bodo izbrisani (slika 14).

� Uporaba možnosti, da izdelek v CMS sistemu ni prikazan na spletni strani

Kadar želimo omogo�iti kupcu, da rezervira dolo�en izdelek, lahko le-tega obdržimo v CMS sistemu, vendar ga odstranimo s spletne strani, in sicer z izborom potrditvenega gumba »Skrito«. Ko/�e rezervacija prete�e, lahko izdelek ponovno objavimo z izborom »Vidno« (slika 14).

� Urejanje naslova in opisa izdelka

Naziv ter opis izdelka je možno poljubno dodajati, spreminjati ali brisati, npr. ob spremembi cene izdelka (slika 14). Možno je urejati le vsebino, medtem, ko oblike in velikosti teksta ni možno urejati, saj je privzet na Times New Roman, velikosti 12.



e) Odjava iz CMS sistema

Ob zaklju�ku urejanja vsebine se uporabnik odjavi iz sistema z gumbom »Odjavi«, s katerim zaklju�i proces urejanja oz. posodobitve spletne vsebine.

Slika 14: Obrazec za urejanje že vnešenih izdelkov



7 ZAKLJU�EK

Po postavitvi spletnih strani podjetja Cezan d.o.o. na strežnik je sledilo testiranje in vnos izdelkov. Sprva sem sama opravljala vlogo spletnega urednika sistema, saj sem ga tudi edina znala uporabljati. Kasneje sem morala zaradi prevelike koli�ine dela za�eti izobraževati zaposlene v podjetju Cezan d.o.o. Zaposleni v podjetju, ki je poleg dela v prodajalni sprejela tudi delo spletne urednice, sem podrobneje predstavila spletni vmesnik in postopke, ki so potrebni za urejanje. To je bilo kar dolgotrajno delo, saj je morala zaposlena osvojiti osnove fotografiranja, obdelave fotografij in uporabe CMS sistema. Moja naloga pri projektu še ni zaklju�ena, saj sem na voljo kot svetovalec ob morebitnih težavah in vprašanjih.

Osnovni namen te naloge je, da na podlagi kasnejše analize rezultatov poslovanja in komunikacije s strankami ugotovimo, ali spletna stran podjetja Cezan d.o.o. opravlja svojo nalogo, ali zagotavlja dovolj uspešno tržno komuniciranje. Po vsej verjetnosti spletna stran sama po sebi ne bo povsem dovolj. Potrebno bo uporabiti tudi druge na�ine marketinga in s pomo�jo teh akcij povabiti potencialne kupce, naj obiš�ejo zasnovano spletno stran.

Podjetje je v �asu, odkar so spletne strani objavljene, že prejelo nekatera e-sporo�ila, ki so bila poslana s pomo�jo obrazca na spletni strani. Obiskovalci so povpraševali po objavljenih izdelkih, restavratorskih storitvah ali ponudili svoje blago v oceno in odkup.

Podjetje se je za še ve�ji odziv usmerilo tudi v nadaljnje trženje in naslov svojih spletnih strani natisnilo na novih vizitkah podjetja. Le-te bodo delili vsem potencialnem kupcem tudi vsako nedeljo na »Bolšjem sejmu« ob Ljubljanici, kjer razstavljajo svoje izdelke, v na�rtu pa imajo tudi oglaševanje na drugih spletnih straneh. Za za�etek bodo pripravili ponudbo na spletnih straneh »bolha.com«, ki je dokaj ugodna rešitev in tudi primerna oblika za predstavitev tovrstne dejavnosti in izdelkov.



8 LITERATURA IN VIRI

Literatura:

1. Bilke, P. (2002) Spoznajmo PHP in My SQL , Flamingo

2. Štrancar, K. (2002) PHP in MY SQL na spletnem strežniku Apache, Pasadena

3. Chambers, Mar. L. (2004) Digital photos, movies & music Gigabook for dummies, Waley publising

4. Aron, M. (1992) Graphic design for electronic documents an user interfaces,

5. Šuler, A. (2003) Adobe Photosop 7.0 U�ilnica v knjigi, Pasadena

6. Makarovi�, Možina, Mežnar, Bizjak (2003) Internet in pravo, Pravna fakulteta

7. Parker, Roger C. (1997) Grafi�no oblikovanje, Pasadena

8. Hribar, P. (1999) Uvod v HTML. Programiranje spletnih strani, Flamingo

9. Daly, T. (2005) Enciklopedija digitalne fotografije, Tehniška založba Slovenije

10. Zorec, M. (1998) Svetovni splet, Tehniška založba Slovenije

11. Gookin, D. (2001) Opti�no branje in digitalna fotografija, Pasadena

12. Bruce B. (2002) Nau�ite se Dreamweaver MX v 24 urah, Pasadena

13. Boiko B. (2002) Content Management Bible, New York, Hungry minds

14. Todorov T. (2004) Razvoj sistemov za upravljanje z spletnimi vsebinami, Diplomsko delo

15. Skrt, R. (2002) Moj mikro, U�inkovito trženje preko elektronske pošte

16. Marsar, M. (2004) Informacijska arhitektura , Moj mikro, št. 9

17. Škrt, R. (2002) CMS - Sistemi za upravljanje z vsebino, Moj mikro, št.12 Škrt, R. (2004) Nove oblike spletnih oglasov, Moj mikro, št.12

18. Škrt, R. (2004) Kako se lotiti spletnega projekta, Moj mikro, št. 4

Viri:

1. Ribi� C. (2001) http://www.drustvo-informatika.si/dogodki/arhiv/dsi2001/ UPRAVLJANJE Z VSEBINO

2. http://www.e-nasvet.com

3. http://www.e-fotografija.si

4. http://www.drustvo-informatika.si

5. http://www.uspeh.com/uim_arhiv_stevilka.php?uimnum=041&uimtxt=41 Kako pove�ati mo� vaših marketinških akcij s pomo�jo interneta?

6. http://evolt.org/search/node/cms, Your client needs a content management sistem

Documents

RAZVOJ DINAMI NIH SPLETNIH STRANI ZA …Naslove in druge podatke o obiskovalcih pa lahko podjetje pridobiva tudi tako, da je doloen del spletne predstavitve dostopen le obiskovalcem,