RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE ...stran 6 od 52 - PE Rotomatika motors združuje dva proizvodna programa: program specialni elektro motorji in program kondenzatorski motorji

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer Organizacijska informatika

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE LABORATORIJSKIH MERITEV

Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Robert Vončina

Kranj, marec 2006

ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorju izred. prof. dr. Robertu Leskovar, ki je sprejel temo te diplomske naloge in bil pripravljen postati moj mentor ter svetovalec pri nastajanju tega dela, ter vsem sodelavcem v podjetju Rotomatika za pomoč pri razvoju. Posebno se zahvaljujem mojim staršem, mami Veri in sestri, ki so mi omogočili študij, me pri njem podpirali in stali ob strani pri vseh mojih odločitvah.

POVZETEK V diplomskem delu je predstavljen razvoj informacijskega sistema za vodenje laboratorijskih meritev za potrebe laboratorijev, ki se ukvarjajo z meritvami kot podporna funkcija industrijskega podjetja. Razvoj je zasnovan na modelu prototipnega načina izgradnje informacijskega sistema. V nalogi je predstavljeno okolje ter analiza in modeli obstoječih procesov v laboratorijih v povezavi z naročanjem meritev. Podan je pregled obstoječih odprtokodnih in komercialnih laboratorijskih informacijskih sistemov, ki so trenutno v uporabi. Poudarek je predvsem na posameznih specifičnih funkcijah, ki ločijo posamezen laboratorijski sistem od ostalih. Najpomembnejši del tega diplomskega dela pa se podrobneje ukvarja z razvojem programske rešitve, kjer je predstavljen prenovljen proces naročanja meritev, izdelan podatkovni model, opisana razvita programska rešitev s pripadajočo podatkovno bazo, opis testiranja in uvedbe v uporabo. KLJUČNE BESEDE

- informacijski sistem - baze podatkov - laboratorijski informacijski sistem - laboratorijske meritve

ABSTRACT In the present thesis the development of Laboratory information management system for laboratories, which execute measures as a support function of industrial company, are presented. The development is designed with prototyping model of information system development. The thesis is composed of three parts. In the first part the environment, executed analyses and model of existing processes in laboratories, connected with ordering tests, are described. In second part there is a review and an analysis of open source and commercial LIMS systems, which are in use at the moment. The thesis is focused on specific functions, which separate the system from other LIMS systems. The most important part is in details dealing the development of software solution, where renewed process of ordering tests along with a data model is presented, a developed software solution with its database is described, and the report of testing and putting it in use are introduced. KEYWORDS

- Information System - databases - Laboratory Information Management System - laboratory tests

KAZALO 1 UVOD ...............................................................................................................5

1.1 PREDSTAVITEV OKOLJA........................................................................5 2 METODOLOGIJA..............................................................................................8

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA ....................................................................8 2.2 OPREDELITEV CILJEV............................................................................8 2.3 OMEJITVE RAZISKAVE...........................................................................8 2.4 PRIČAKOVANI REZULTATI .....................................................................9 2.5 PREDLAGANE METODE / TEHNIKE IN ORODJA...................................9

3 ANALIZA IN MODEL OBSTOJEČIH PROCESOV .......................................... 11 3.1 MODEL CELOTNEGA PROCESA MERJENJA ...................................... 11 3.2 MODELI POSAMEZNIH PODPROCESOV MERJENJA ......................... 12 3.3 ANALIZA................................................................................................. 16

4 PREGLED KOMERCIALNIH IN ODPRTOKODNIH LIMS ............................... 18 4.1 KOMERCIALNI LIMS-I............................................................................ 19 4.2 ODPRTOKODNI LIMS-I.......................................................................... 23

5 RAZVOJ REŠITVE.......................................................................................... 25 5.1 PREDLOG PRENOVLJENIH / IZBOLJŠANIH PROCESOV ................... 25 5.2 OCENA PRENOVE PROCESOV............................................................ 29 5.3 POSTOPEK RAZVOJA........................................................................... 30 5.4 BAZA PODATKOV.................................................................................. 31 5.5 RAZVOJNO ORODJE, ARHITEKTURA.................................................. 36 5.6 UPORABNIŠKI VMESNIK ...................................................................... 37 5.7 TESTIRANJE PROTOTIPNE REŠITVE.................................................. 46 5.8 UVAJANJE UPORABNIKOV .................................................................. 46 5.9 VARNOST .............................................................................................. 46

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 48 6.1 OCENA UČINKOV.................................................................................. 48 6.2 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA................................................... 48

7 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 50 KAZALO SLIK..................................................................................................... 51 KAZALO TABEL ................................................................................................. 51 KRATICE............................................................................................................ 52

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Robert Vončina: Razvoj informacijskega sistema za vodenje laboratorijskih meritev

stran 5 od 52

Skupina Rotomatika

Rotomatika Fans Livarstvo Lamele in rotorji

Tehnološki center

Servisi Industrijski

Splošni

Rotomatika motors

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV OKOLJA Hidria je mednarodna korporacija, ki se v svetovno ekonomijo vključuje kot razvojno, tehnološko in programsko usmerjena podjetniška skupina. Je druga najhitreje rastoča slovenska korporacija. Nastopa na svetovnem konkurenčnem trgu, kjer se pojavljajo kapitalsko in številčno zelo močne družbe, zato je sodelovanje vseh družb Hidrie odločilnega pomena za nadaljnji razvoj. Korporacija je razdeljena na pet divizij: divizija KGH (klimatizacija, ventilacija, gretje in hlajenje), divizija HAG (Hidria Automotive Group), divizija dvokoles, divizija ročnih orodij ter divizija industrijskih komponent in sistemov.

Slika 1: Podjetja korporacije Hidria (vir: Poslovnik podjetja)

Družba Rotomatika razvija, proizvaja in trži štiri osnovne programe izdelkov: specialne elektro motorje, kondenzatorske motorje, ventilatorje in motorje z zunanjim rotorjem, komponente iz aluminija ter lamele, rotorje in finoštancane dele. Glavna proizvodnja lokacija in sedež je v Spodnji Idriji, del proizvodnje lamel je na Jesenicah. Skupino Rotomatika sestavljajo štiri poslovne enote (PE), PE Livarstvo, PE Lamele in rotorji, PE Rotomatika motors in PE Rotomatika Fans. Podporo poslovnim enotam pa nudijo PE Tehnološki center in PE Servisi.

Slika 2: Organiziranost skupine Rotomatika (vir: Poslovnik podjetja)

AET Tolmin Hidria Perles IMP Klima Rotomatika Tomos

Hidria Corporation



stran 6 od 52

- PE Rotomatika motors združuje dva proizvodna programa: program specialni elektro motorji in program kondenzatorski motorji za vgradnjo v oljne in plinske gorilce, specialne črpalke, rezalce papirja in druge aplikacije. Proizvodnja večinoma poteka za znanega kupca.

- PE Rotomatika Fans d.o.o. združuje program proizvodnje motorjev z zunanjim rotorjem in ventilatorjev za namene ventiliranja, hlajenja in ogrevanja.

- PE Livarstvo s sedežem v Spodnji Idriji in dodatno proizvodnjo lokacijo v Kopru pokriva proizvodnjo obdelanih, barvanih in sestavljenih visokotlačnih odlitkov za avtomobilsko industrijo, aplikacije za hlajenje, ogrevanje in ventilacijo, črpalke, električna orodja ter druge elektro motorje.

- PE Lamele in Rotorji združuje tri proizvodne programe in sicer proizvodnjo lamel na lokacijah Sp. Idrija in Jesenice ter rotorjev in finoštancanih delov na lokaciji Sp. Idrija. Komponente so večinoma namenjene znanim kupcem znotraj avtomobilske industrije, industrije s področja ventilacije, ogrevanja in hlajenja, bele tehnike, sesalnih enot, črpalk in električnega orodja.

- PE Tehnološki center združuje področja: Orodja, Vzdrževanje in Strojegradnja. Osnovno poslanstvo centra je nuditi podporo procesom izdelave proizvodov z storitvami vzdrževanja, izdelavo orodij predvsem za tlačno litje ter strojegradnjo.

- PE Servisi V grobem jih delimo na industrijske (Zagotavljanje kakovosti vključno z zagotavljanjem zdravja in varnosti pri delu, Bazni razvoj in laboratoriji) in splošne servise (Finance in kontroling, Trženje, Informacijska tehnologija ter Področje za kadre in nagrajevanje).

Slika 3: Organizacijska shema skupine Rotomatika (vir: Poslovnik podjetja)



stran 7 od 52

Glede na organizacijsko shemo so laboratoriji del industrijskih servisov, kot del Razvoja in nudijo podporo poslovnim enotam družbe Rotomatika, podjetjem korporacije Hidria kot tudi zunanjim naročnikom (npr. Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru – Inštitut za tehnologijo materialov,...) na področjih mehanskih in elektro veličin ter določitev s področja kemije, elektrotehnike in metalurgije. Laboratoriji podjetja Rotomatika imajo trenutno 14 zaposlenih izvajalcev meritev, ki letno v povprečju opravijo 4750 naročil meritev. Trenutno izvajajo meritve po 55. različnih metodah na različnih merilih. V nalogi bomo razvili informacijski sistem, ki bo standardiziral vodenje podatkov o meritvah.



stran 8 od 52

2 METODOLOGIJA

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA Podjetje Rotomatika ima štiri laboratorije (Kemijski, Elektro, Mehanski in laboratorij za meritve hrupa – na Inštitutu za klimatizacijo, gretje in hlajenje), ki vsakodnevno izvajajo laboratorijske meritve tako za potrebe proizvodnje kot tudi za zunanje naročnike. V ciljih podjetja Rotomatika je omenjeno tudi povečanje števila laboratorijev in s tem obseg dela v povezavi z meritvami, ki jih laboratoriji izvajajo. Trenutno se vsa naročila meritev in tudi rezultati slednjih izpisujejo ročno na predhodno natisnjene obrazce, med naročniki in izvajalci v laboratorijih pa se prenašajo ročno, kar predstavlja izgubo dragocenega časa vseh udeležencev, hkrati pa je otežen pregled dela posameznih laboratorijev. Poročanje o opravljenih meritvah in vsa ostala komunikacija med udeleženci pa poteka zgolj telefonsko. Zato je nastala ideja, da bi v te procese vpeljali sodobne informacijske rešitve, ki bi te procese poenostavile in jih naredile pregledne. Vzpostaviti bi bilo potrebno programsko rešitev z pripadajočo podatkovno bazo. To pomeni, da bi naročniki meritev in kupci podjetja oddajali naročila elektronsko ter imeli vedno elektronski vpogled v rezultate meritev, ki jih zanimajo. Istočasno pa bi skrajšali čase izvajanja posameznih delov v procesih povezanih z meritvami, vsem strankam, ki so vključene v ta proces, pa bi tako olajšali oziroma odpravili nepotrebno delo. Ker meritve vsebujejo tudi nekatere pomembne zaupne podatke za podjetje, je treba veliko pozornost posvetiti varnosti in zaščiti podatkov. 2.2 OPREDELITEV CILJEV Glavni cilj te diplomske naloge je razviti aplikacijo in podatkovno bazo za spremljanje naročil meritev. Da pa bi ta cilj dosegli, moramo predhodno analizirati procese naročanja meritev, odobritve naročil, prevzemanja opravljenih meritev in poročanja o rezultatih meritev ter poenotiti analizirane procese. Slednji bodo služili kot podlaga za izdelavo prototipa aplikacije in baze podatkov za naročila in meritve. Na podlagi tega prototipa se razvije aplikacijo za spremljanje naročil meritev in se jo uvede v uporabo. Vzporedno je treba izdelati baze podatkov za naročila meritve in za rezultate opravljenih meritev. Vsekakor gre v laboratorijih za pomembne informacije in podatke, med drugim tudi za nekatere poslovne skrivnosti, tako da je potrebno poskrbeti za varnost dostopa do podatkov o meritvah. 2.3 OMEJITVE RAZISKAVE Ker bodo v uporabo naše programske rešitve vključeni tudi zunanji naročniki, ki trenutno nimajo dostopa do intraneta podjetja Rotomatika, bomo morali izdelati programsko rešitev, ki bo temeljila na spletni tehnologiji in omogočala varen dostop tudi zunanjim naročnikom oziroma uporabnikom.



stran 9 od 52

Pri izdelavi rešitve se bo potrebno vsaj v prvi fazi omejiti in uporabiti določene tehnologije, orodja, baze podatkov in okolja, ki jih v podjetju že uporabljajo. Če se pa bo izkazalo, da lastnosti ter zmogljivosti teh okolij, tehnologij in orodij ne bodo zadoščale za razvoj rešitve, jih bo potrebno nadgraditi na novejše verzije. Take odločitve zahtevajo velike finančne vložke, zato bo treba temeljito proučiti potrebe in jih predstaviti vodstvu podjetja. 2.4 PRIČAKOVANI REZULTATI Rezultat analize procesov v laboratorijih bo izboljšan model procesov naročanja, spremljanja meritev ter poročanja o rezultatih. Posledično bo rezultat slednjega tudi prihranek laboratorijskega osebja ter naročnikov na času in denarju hkrati pa se bo postopek naročanja in spremljanja procesa merjenja v laboratorijih zelo poenostavil. Glavni rezultat diplomske naloge pa bo tudi izdelana in testirana programska rešitev s pripadajočimi bazami podatkov. Za uporabnike programske rešitve pa bomo izdelali tudi dokumentacijo o programski rešitvi, ki jim bo poenostavila delo z rešitvijo. 2.5 PREDLAGANE METODE / TEHNIKE IN ORODJA Ena izmed možnih metodoloških možnosti pri razvoju računalniške rešitve je tudi »Metodologija prototipa računalniške rešitve« (npr. Gričar, str. 20), ki jo bomo tudi uporabili. Prototipni pristop ali pristop prototipa predstavlja postopno razvijanje programske rešitve z neposrednim sodelovanjem sistemskega analitika in uporabnika. Ta pristop uporablja načelo od grobega k podrobnemu. Prototip predstavlja orodje modeliranja, kjer se preizkušajo ideje, odločitve ter tehnične in logične rešitve in sicer brez vpliva na delujoči sistem. Spremembe in dopolnitve se izvajajo hitro in enostavno, s tem pa se izboljšuje kakovost prototipa, ki je v končni fazi osnova za bodoči IS. Nastal je kot posledica slabosti linearnega pristopa (Kovačič, Vintar, 1994, str. 47). Uporaba prototipov izboljšuje faze raziskave, analize in načrtovanja sistema. Še posebej je uporabna v primerih, ko (Avison, Fitzgerald, 1996, str. 77):

• področje rešitve ni dovolj dobro definirano; • nova tehnologija, ki je potrebna za izdelavo rešitve, še ni dovolj dobro poznana v organizaciji; • komunikacija med uporabniki in analitiki ni zadostna in je prepočasna; • bi bil strošek zavrnitve rešitve uporabnikov oziroma naročnikov visok ter je zagotovitev pokritja uporabniških potreb bistvenega pomena in • je potrebna ocena vpliva bodočega IS.

Običajno prototip ni namenjen nadaljnji uporabi in se po dokončanju novega sistema zavrže. Alternativni pristop je uporaba prototipa kot osnove bodočega operativnega sistema. V okviru prototipnega pristopa se prototipu v več iteracijah dodajajo in spreminjajo funkcionalnosti, dokler ne ustreza potrebam uporabnika. V tej fazi se prototip preda v operativno rabo. Pri izdelavi takega prototipa je treba posebej paziti



stran 10 od 52

na dobro načrtovanje. Prototip mora biti sposoben obvladovati količine podatkov, ki so predvidene v nadaljnji operativni rabi. Potrebno je tudi ustrezno dokumentiranje sistema zaradi prihodnjih sprememb in tudi za pravilno uporabo uporabnikov in njihovo izobraževanje. Če bi ta korak izpustili, bi lahko prihajalo do problemov, kot so: nezanimanje uporabnikov za uporabo prototipa, načrtno diskriminiranje bodočega IS ipd. To bi vsekakor dalo napačne analize o uporabnosti in funkcionalnosti prototipa. Kadar je prototip namenjen kasnejši operativni rabi, je izjemnega pomena kontrola nad procesom razvoja, predvsem pa se je potrebno izogibati iskanju bližnjic, ki neizbežno povzročijo težave pri nadaljnji uporabi tako nastale rešitve.

Slika 4: Prototipni model

»Po tej metodologiji prihaja pobuda za razvoj od uporabnika, ki v procesu sodeluje kot oblikovalec. Posreduje jo tehnologu, ki sodeluje kot razvijalec. Uporabnik in razvijalec kot dvojica si zamislita, izdelata in preizkusita rešitev. Ko tehnolog ponudi prvo rešitev – prototip – jo uporabnik preizkusi in nato predlaga izboljšave in spremembe. Tehnolog rešitev izpopolni in jo vrne uporabniku, da jo znova preizkusi. Po določenem krogu ponovljenih preizkusov uporabnik ugotovi, da je dobil, kar potrebuje. Rezultat tega procesa je delujoči prototip, ki ga uporabnik uporablja pri svojem delu.« (Gričar, str. 22) V prvi fazi diplomske naloge bomo za modeliranje in analiziranje obstoječih procesov v laboratorijih uporabili tudi tehniko IDEF0. Pri izdelavi nam bodo pomagali predvsem podatki iz podjetja, natančneje iz laboratorijev, strokovne literature, strokovnih člankov in spletnega gradiva.



stran 11 od 52

3 ANALIZA IN MODEL OBSTOJEČIH PROCESOV Zahtevnost načrtovanja in izgradnje ali prenove nekega informacijskega sistema je brez dvoma zelo zahteven proces. Vključuje veliko število različnih dejavnikov, od ljudi do denarja in tehnologije. Zato si pomagamo s posebno tehniko, ki jo imenujemo modeliranje. Pri modeliranju informacijski sistem opišemo z raznimi modeli, ki jih zgradimo po določenih pravilih, ki omogočajo čimbolj natančno posnemanje resničnega poslovnega procesa. Med najpomembnejšimi cilji, ki jih dosežemo z modeliranjem, je pridobljena razumljiva predstavitev, opredelitev in razumevanje obravnavanega problema. 3.1 MODEL CELOTNEGA PROCESA MERJENJA

Slika 5: Celotni proces naročanja meritev

Proces naročanja meritev se začne s tem, ko naročnik pripravi naročilo za meritev (natisnjen obrazec, ki vsebuje podatke o meritvi). Sledi podproces »Preverjanje naročila«, v katerem izvajalec preveri ali naročilo vsebuje zahtevane potrebne podatke o želenih meritvah. Naročilo se sprejme oziroma potrdi v podprocesu »Sprejemanje poročila«, kjer izvajalec s svojim podpisom potrdi, da ima potrebne podatke za meritve. Izvajalec mora tako le še dostaviti merjenec, ki naj se uporabi



stran 12 od 52

pri meritvah, in lahko se začne podproces »Izvajanje meritev«. Zadnja faza procesa je »Poročanje o izvedenih meritvah«. Tukaj izvajalec izdela poročilo o meritvah in obračuna stroške meritev ter jih dostavi naročniku, stroške meritev posreduje v računovodstvo, en izvod poročila pa vloži v arhiv meritev. S tem dejanjem se tudi proces zaključi. Glavni vložki v proces so podatki, ki jih naročnik vnese v naročilo, izložki pa podatki o opravljenih meritvah, ki jih izvajalec shrani v arhivu meritev, rezultati meritev, ki jih izvajalec posreduje naročniku, ter obračun stroškov, ki jih izvajalec posreduje v računovodstvo. 3.2 MODELI POSAMEZNIH PODPROCESOV MERJENJA

Slika 6: Podproces »Pripravljanje naročila«

Začetek podprocesa »Pripravljanje naročila« se začne z tiskanjem vnaprej pripravljenega obrazca, ki ga naročnik dobi na lokalni mreži oziroma v laboratorijih. Vanj naročnik vnese podatke o zahtevanih meritvah (podjetje, naročnik, zahtevana meritev, število merjencev, evidenčna koda, nujnost meritve,.. ) in ga lastnoročno podpiše. Tako izpolnjeno in podpisano naročilo naročnik dostavi v laboratorij na katerega se naročilo nanaša in je pristojen za izvedbo zahtevanih meritev. Vložki v podproces so obrazec, ki ga naročnik natisne oziroma si ga pridobi, in pa podatki o zahtevanih meritvah, ki jih naročnik vnese na ta obrazec.



stran 13 od 52

Slika 7: Podproces »Preverjanje naročila«

V podprocesu »Preverjanje naročila« vodja laboratorija preveri, če so na naročilu vsi zahtevni podatki. Če je naročilo nepopolno, lahko vodja laboratorija sam dopolni vlogo z manjkajočimi podatki (če jih ima), lahko pa naročilo dostavi naročniku v dopolnitev. Na popolni vlogi preveri še točnost podatkov. Če ugotovi, da podatki, ki jih je naročnik navedel, niso točni, o tem obvesti naročnika oziroma pošlje vlogo nazaj naročniku v popravljanje. Če so podatki o zahtevanih meritvah točni in popolni, jih vodja laboratorija pošlje v naslednji podproces.



stran 14 od 52

Slika 8: Podproces »Sprejemanje naročila«

Podproces »Sprejemanje naročila« se začne z dejanjem, ko vodja laboratorija določi izvajalca zahtevanih meritev. Vodja laboratorija na podlagi zahteve skupaj z izvajalcem določi časovni termin za izvedbo meritev. Izvajalec se na koncu podpiše in s tem potrdi, da je prejel popolno naročilo s pravilnimi podatki.



stran 15 od 52

Slika 9: Podproces »Izvajanje meritev«

V podprocesu »Izvajanje meritev« je vložek s strani naročnika merjenec, ki ga izvajalec potrebuje za izvedbo meritev. Izvajalec mora pred začetkom meritev merjenec ustrezno pripraviti oziroma prilagoditi zahtevam merila na katerem se bo meritev izvajala. Prav tako mora prilagoditi oziroma pripraviti merilo za merjenje. Po teh korakih pa lahko izvajalec začne z izvajanjem meritev. Že vmes in pa po koncu izvajalec opazuje ali meritve potekajo tako kot to določajo posamezni standardi merila oziroma meritev. Če ugotovi, da meritve ne potekajo tako kot bi morale oziroma rezultati meritev odstopajo od pričakovanih, meritve ponovi.



stran 16 od 52

Slika 10: Podproces »Poročanje o izvedeni meritvi«

Zadnja faza procesa merjenja je »Poročanje o izvedenih meritvah«. Takoj po izvedenih meritvah izvajalec izdela poročilo o meritvah in ga posreduje naročniku. V naročilo vnese podatke o opravljenih meritvah in s podpisom potrdi rezultate meritev. V spodnjem delu naročila je prostor, v katerega izvajalec vnese stroške dela posamezne metode oziroma čas izvajanja posamezne metode meritev. Podatke o izračunanih stroških posreduje v računovodstvo, izpolnjeno naročilo vrne nazaj naročniku ter vnese podatke o opravljenih meritev in jih vloži v arhiv meritev. 3.3 ANALIZA S pomočjo modeliranih procesov smo ugotovili, da je proces naročanja meritev zapleten, predvsem pa časovno dolgotrajen proces. Ugotovitve, do katerih smo prišli:

- proces naročanja meritev je prezapleten in bi ga bilo treba poenostaviti Veliko preveč je ročnega vpisovanja, veliko preveč tudi prepisovanja podatkov na različna mesta in nepotrebne hoje do laboratorija za naročanje in prevzemanje rezultatov. V laboratorijih porabijo več časa za administrativna dela kot pa za samo izvajanje meritev, zato se večkrat zgodi, da je treba na izvedbo meritev počakati tudi do 10 dni.



stran 17 od 52

- dostava naročila v laboratorij zahteva preveč časa Naročniki potrebujejo za dostavo naročila v laboratorij tudi do pol ure, saj morajo osebno podpisati naročilnico v izbranem laboratoriju. Tako dnevno porabijo veliko preveč časa za naročanje meritev.

- poročanje o rezultatih je dolgotrajno in bi ga bilo treba poenostaviti z uvedbo elektronskih rešitev v celoten proces Izvajalec meritve porabi za izdelavo enega poročila tudi do pol ure, saj mora rezultate iz nekaterih meril ročno prepisovati v računalniški urejevalnik besedil. Prav tako potrebuje do 10 minut za ročno vpisovanje rezultatov o meritvi na naročilo in njegovo arhiviranje. Naročnik meritev se mora po rezultate odpravi osebno, kar mu zopet pomeni do pol ure izgubljenega časa.

- obračunavanje stroškov je zamudno Izvajalec meritve mora ročno izračunati stroške opravljenih meritev. Stroške izračuna ročno na naročilu, kasneje mora pa vse podatke o meritvi prenesti v bazo naročil. Za obračun stroškov enega naročila potrebuje do 10 minut.

- podprocesa izvajanja meritev ne moremo poenostaviti Na samo izvajanje meritev ne moremo vplivati, saj se postopki merjenja izvajajo po določenih standardih in jih ne moremo spreminjati.

Zaradi vseh navedenih ugotovitev se pri udeleženih v proces naročanja meritev pojavlja tudi nezadovoljstvo, hkrati pa se poveča možnost delanja napak tako pri naročnikih ob naročanju meritev kot pri izvajanju meritev in poročanju o izvedenih meritvah.



stran 18 od 52

4 PREGLED KOMERCIALNIH IN ODPRTOKODNIH LIMS Naraščajoče zahteve tržišča po vedno novih proizvodih z visoko tehnološko kakovostjo, težnja po zniževanju porabe energije, časovne omejitve pri razvoju novih proizvodov in problem ekološke komponente vodijo v intenzivno uvajanje učinkovitega načrtovanja in obratovanja laboratorijskih procesov v sodobnih laboratorijih. Današnji laboratorijski procesi zahtevajo obvladovanje velikega števila podatkov in njihovo medsebojno povezanost. Ključnega pomena postaja uporaba informacijskih orodij, ki zagotavljajo hitro zajemanje, analizo in sintezo informacij. Vedno bolj pomembno je integrirano obvladovanje informacij, ki zagotavlja konkurenčno prednost pri trženju končnih proizvodov. To omogočajo programske rešitve, ki so namenjene vodenju, nadzorovanju ter predvsem učinkovitejšemu obvladovanju velike količine podatkov in informacij v laboratorijih. Laboratorijski informacijski sistemi (LIMS) so sistemi za upravljanje s podatki, ki so namenjeni uporabi v analitskih laboratorijih. Sem uvrščamo laboratorije za raziskave in razvoj, laboratorije za izvajanje testov, laboratorije za zagotavljanje kakovosti in druge. Vključujejo številna področja dela v laboratoriju kot npr. raziskave in razvoj laboratorija, preverjanje delovanja notranjih procesov v laboratoriju, zagotavljanje kakovosti laboratorija. Ena izmed pomembnih funkcij je tudi povezovanje laboratorijskih instrumentov z delovnimi postajami oziroma osebnimi računalniki in zajem podatkov iz teh instrumentov. Računalnik kasneje te podatke pretvori v nam uporabnejšo obliko v obliki poročil, lahko pa se prenesejo v bazo podatkov, ki omogoča kasnejšo obdelavo le teh. Razvoj LIMS sistemov se je začel znotraj organizacij, ki so želele racionalizirati pridobivanje podatkov v laboratorijih in procese poročanja. Taki LIMS sistemi so zahtevali veliko časa in veliko število resursov za implementacijo v uporabo. Paralelno z takimi specifičnimi sistemi (narejenimi za specifično organizacijo) so začela podjetja vlagati tudi v razvoj komercialnih LIMS sistemov. To so bili zaščiteni sistemi, največkrat razviti s strani proizvajalca laboratorijskega orodja in so v primarni obliki omogočala delovanje njihovega orodja. Taki komercialni sistemi so bili razviti in namenjeni le določeni panogi v industriji (npr. farmacevtska industrija). Ker pa je vsako delovanje laboratorija specifično, so začeli z prilagajanjem delovanja LIMS sistemov vsakemu posameznemu laboratoriju, to pa je povečalo stroške uvajanja komercialnih sistemov in povečalo čas uvajanja. Vse hitrejši razvoj računalniške tehnologije in zmanjševanje stroškov nabave ter uporabe računalniške opreme so se odražali tudi pri razvoju LIMS sistemov. Vse bolj se je začelo prilagajanje potreb uporabniku, začel pa se je tudi razvoj odprtokodnih LIMS sistemov. Današnji komercialni sistemi ponujajo visoko stopnjo prilagodljivosti in uporabnosti. Večina najbolj popularnih komercialnih sistemov izkorišča prednosti odprte sistemske arhitekture in okolje odjemalec / strežnik ter veliko najrazličnejših možnostih dostopa do informacij. Zadnje čase se razvija vedno več LIMS sistemov, ki temeljijo na spletni tehnologiji.



stran 19 od 52

S hitrim vzponom informatike, tudi LIMS sistemi postajajo vedno bolj sofisticirani in kompleksnejši, sposobnejši upravljanja z zapletenimi laboratorijskimi procesi ter zmogljivimi orodji, kar povečuje natančnost, zmogljivost in učinkovitost delovanja laboratorija.

4.1 KOMERCIALNI LIMS-I

- Limsophy LIMS podjetja AAC Infotray

Podjetje AAC Infotray ponuja na trgu izdelek Limsophy, ki je modularen in objektno orientiran LIMS sistem in pokriva vse potrebe laboratorijev, naj laboratorij deluje kot servis, kot raziskovalen laboratorij oziroma kontrolni laboratorij. Sistem se ponaša tudi z večjezičnostjo, avtomatskim nadgrajevanjem, uporabniku prijaznim uporabniškim vmesnikom in podporo za Oracle, MS SQL in odprtokodno bazo podatkov Firebird. (Vir: http://www.limsophy.com)

- UNIFlow LIMS podjetja UNIConnect

UNIFlow je že uveljavljen laboratorijski sistem za upravljanje, nadziranje in shranjevanje aktivnosti v laboratorijskih procesih. UNIFlow zagotavlja, da so vsi koraki izvedeni po določenem zaporedju, v pravem času, z avtoriziranimi uporabniki in z uporabo kvalitetno nadziranih resursov. Sistem UNIFlow je 100% razvit v javanskem okolju, temelji na spletni tehnologiji in lahko uporablja vse relacijske sisteme za upravljanje podatkovnih baz, tako tudi mysql, Oracle in MS SQL podatkovne baze. Proizvajalec omogoča šolanje in pomoč, tako da lahko tudi neprogramer prilagodi UNIflow in pomaga pri uvedbi v katerikoli laboratorijski proces. (Vir: UNIFlow LIMS, http://www.uniconnect.com)

- Porter Lee Corporation LIMS za forenzične laboratorije

Crime Fighter BEAST Laboratory Information Management System je zmogljiva računalniška programska rešitev za učinkovito vodenje forenzičnega kriminološkega laboratorija. Korporacija Porter Lee je razvila BEAST kot prvotni LIMS sistem z vgrajenimi tehnološko najsodobnejšimi tehnologijami kot so uporaba črtne kode, povezovanje laboratorijskih instrumentov med seboj, digitalni podpis, Palm dlančniki in ostalimi. Aplikacija je delujoča v Windows okolju, kar omogoča uporabnikom hitro učenje in razumevanje okolja za upravljanje z ključnimi informacijami, generiranjem poročil, pretoku dokazov in vzorčnih analiz. (Vir: http://www.porterlee.com)

- BlazeLIMS podjetja Blaze Systems

Tudi BlazeLIMS Enterprise Plus (EP) je prilagodljiv in enostaven za uporabo, primeren za več vrst proizvodnje in raziskovalnih aplikacij. BlazeLIMS EP naj bi predstavljal novost med LIMS sistemi glede funkcionalnosti, ki zagotavlja



stran 20 od 52

združevanje posebnosti tako končnih uporabnikov kot vodstva laboratorija oziroma podjetja. Ker je narejen v objektno orientirani arhitekturi, omogoča prilagajanje vsem posebnostim laboratorija in tudi kasnejše prilagajanje ob morebitnemu povečanju laboratorija. Poleg glavnih lastnosti, kot je npr. združevanje podatkov, povzema vse do sedaj najboljše lastnosti LIMS sistemov, in izboljšuje procese v laboratoriju. (Vir: http://www.blazesystems.com)

- LabSoft LIMS podjetja Computing Solutions

LabSoft LIMS podjetja Computing Solutions, Inc. (CSI) je visoko zmogljiv laboratorijski informacijski sistem, ki združuje prilagodljivost in najsodobnejšo Windows tehnologijo odjemalec / strežnik. Proizvajalec poudarja kot prednost enostaven dostop vseh uporabnikov v organizaciji do informacij. Podprte so kemična industrija, prehrambena industrija, petrokemijska industrija, proizvodnja, uporaben pa je v testirnih laboratorijih, laboratorijih za zagotavljanje kakovosti, analitičnih, razvojnih in mikrobioloških laboratorijih. (Vir: http://www.labsoftlims.com)

- LabWare LIMS podjetja LabWare

LabWare LIMS je zmogljiv informacijski sistem temeljujoč na tehnologiji odjemalec / strežnik integriran v Windows okolje. Ta arhitektura združuje moč in varnost serverja z lahkoto uporabe, ki jo omogoča Windows grafični vmesnik. LabWare LIMS je tudi eden prvih LIMS produktov, ki omogoča konfiguriranje nastavitev za vsakega odjemalca posebej in se na ta način prilagaja vsem odjemalčevim potrebam. Rutinsko upravljanje s poročili, varnost poročil, »podatkovno rudarjenje« in varnost, ki uporablja tehnologijo prepoznavanja prstnih odtisov, omogočajo številne načine varnega dostopa odjemalcev do informacij. Eden izmed ciljev razvoja je bil tudi ustvariti okolje za brezpapirno poslovanje laboratorija. (Vir: http://www.labware.com)

- Sapphire LIMS podjetja LabVantage

Zelo razširjena so LIMS orodja podjetja LabVantage. Predstavljajo močan in fleksibilen uporabniški vmesnik z možnostjo vnosa vzorcev in podatkov, pridobivanja izhodnih rezultatov ter analize celotnega procesa. Eden izmed njihovih izdelkov je Sapphire ki, kot pravijo izdelovalci, pomaga povečati produktivnost laboratorija, zmanjša stroške poslovanja in poveča kvaliteto delovanja laboratorija. Kot vsi zmogljivejši LIMS sistemi, tudi Sapphire omogoča prilagodljivost, avtomatizacijo, možnost povezovanja z laboratorijskimi instrumenti, roboti in poslovnimi aplikacijami. Omogoča več vrst dostopa, med drugim tudi dostop preko spletnega brskalnika. (Vir: http://www.labvantage.com/products/sapphire) - LV LIMS podjetja LabVantage Laboratorijski informacijski sistem LV LIMS omogoča različnim panogam industrije preproste in zanesljive postopke razvoja ob hkratnem zagotavljanju sledljivosti ter bistvenem skrajšanju časa, potrebnega za izdelavo poročila o opravljeni meritvi



stran 21 od 52

oziroma testu. Torej uporaba ni omejena le na farmacevtsko oziroma procesno industrijo, kjer so do sedaj imeli realizirane podobne rešitve, temveč na vse dejavnosti, pri katerih je treba upravljati velike količine laboratorijskih podatkov in njihovo vsebino, tako v prehrambeni, kemični, okoljski, petrokemijski industriji kot v zdravstvu in drugod. Upošteva specifičnost posameznih industrij, kar mu omogočajo v ta namen izdelani modeli. (Vir: http://www.labvantage.com/products/lvl/index.html)

- StarLIMS podjetja StarLIMS

STARLIMS Corporation je izdelala stroškovno ugodno in enostavno za uporabo LIMS rešitev za organizacije s področja javnega zdravstva, farmacije, petrokemije, forenzike, prehrambene industrije, okoljske in kemične industrije. Zmogljiv in visoko prilagodljiv večjezičen sistem za upravljanje z laboratorijskimi informacijami zagotavlja popolno spremljanje procesov, ki se odvijajo v laboratorijih. Pri razvoju so dali razvijalci velik pomen razvoju prilagojenemu posameznemu kupcu, preverjenim rešitvam, podporo spletnim servisom, povezljivosti laboratorijskih orodij, povezljivosti z ostalimi aplikacijami in globalnemu servisu za pomoč uporabnikom. (Vir: http://www.starlims.com)

- SampleManager, Nautilus, Watson, Galileo, LabManager podjetja Thermo Electron Corp.

Podjetje Thermo LabSystems razvija več različnih LIMS sistemov, namenjeni različni uporabi. V letošnjem letu je posodobil svoj sistem za upravljanje z laboratorijskimi podatki imenovan Nautilus. Razvit je za Microsoft Windows operacijski sistem, možna je spletna integracija. Rokovanje z njim je enostavno, omogoča tudi prirejanje, oblikovanje oz. ustvarjanje novih ikon, kar pripomore k hitrejšemu in poenostavljenemu delu. Vse funkcije so dostopne s klikanjem na miško. Dodatna dobra lastnost Nautilusa je, da ni več potrebno zapisovati poteka dela v programskem jeziku, ampak je mogoče grafično sestaviti ciklus dela oz. ciklus ki mu je podvržen preiskovani vzorec. Razne spremembe je kasneje mogoče dodati z enostavnimi modifikacijami. Vsi dobljeni rezultati se sproti dokumentirajo. Za razne spremembe in postopke, ki so izvedene tekom dela pa Nautilus zahteva, da se vnese razlog zanje, kdo in kdaj so bile izvedene. K učinkovitosti pripomore tudi avtomatska kalibracija instrumentov in opozarjanje na morebitne nepravilnosti le teh. Za vsak del laboratorijske opreme (črpalke, kolone, detektorji) se sproti zapisuje njihova zgodovina in s tem obremenjenost med delom ter pogostost uporabe. Tako je vzpostavljena popolna kontrola nad laboratorijskim inventarjem. Posledično je tako mogoče natančno in dobro avtomatsko vzorčenje. Izključene so namreč mnoge napake, ki so sicer posledica instrumentov. V primeru, da program zazna napake na njih tudi opozori. Tudi oblikovanje končnega poročila ni težavno, saj so vsi potrebni podatki zlahka dostopni, samo grafično obliko oz. formular poročila pa tudi sami določimo. Dodatna opcija je grafično prikazovanje rezultatov in sicer je to možno na devetnajst različnih načinov. (Vir: http://www.thermo.com)



stran 22 od 52

- C-LIMS podjetja Kefo, d.o.o. C-LIMS je informacijski sistem za laboratorije, ki ga je razvilo podjetje Kefo d.o.o. iz Ljubljane. Kot pravi izdelovalec je to orodje za popolno, sistematično in procesno vodenje postopkov vzorčenja, laboratorijskih analiz in izpisov analiznih potrdil oziroma spričeval. Prednost sistema je v fleksibilnosti, saj s pomočjo parametrov uveljavimo ustaljeni način dela, ali pa ga zasnujemo povsem na novo in postopno prilagajamo. Sistem ima izdelano dobro poslovno logiko z veliko avtomatizmi, zato je uporabniški vmesnik enostaven in razumljiv. Podpira sodobne pristope timskega načina dela. Podelitev vlog omogoča, da uporabniki z lahkoto osvojijo svoj del nalog, zato je implementacija sistema hitra. Projekt je v celoti izdelan v razvojnem okolju Oracle, deluje v standardnih okoljih Windows, podatkovni strežnik pa na operacijskih sistemih Windows, Linux oziroma Unix. (Vir: http:www.kefo.si)

- OrbitaLIMS podjetja Epi Spektrum d.o.o., Laboratorijski informacijski sistem OrbitaLIMS je razvit v Sloveniji in je namenjen popolni informatizaciji laboratorija. Zagotavlja popolno sledenje informacij o vzorcu od prihoda v laboratorij do izhodnih dokumentov. OrbitaLIMS je že v osnovi zasnovan kot informacijski sistem, ki omogoča večlaboratorijsko delo, to je izmenjavo podatkov o posameznem vzorcu med več laboratoriji, pri tem pa zagotavlja popolno sledljivost in avtomatizacijo prenosa podatkov; vsak laboratorij samostojno pa upravlja svoje podatke o laboratoriju. Vse delo znotraj OrbitaLIMS, ki ga prijavljeni uporabnik opravi, se beleži s časom in lokacijo (ID delovne postaje); tako da je zagotovljen popoln pogled v zgodovino dela znotraj laboratorija. Ena osnovnih zahtev pri načrtovanju OrbitaLIMS je bila preprostost uporabe in podobnost z orodji, ki jih sicer uporabljamo pri delu z računalnikom. Tako je OrbitaLIMS za uporabnike hitro in preprosto razumljiv in ne potrebuje zahtevnega uvajanja. Vsak uporabnik si lahko priredi prikaz posameznih preglednic po svojih potrebah. Stolpce, ki ga ne zanimajo lahko skrije, lahko pa doda tudi druge stolpce, ki privzeto niso vidni. Nastavitve okolja se samodejno shranijo za vsakega uporabnika posebej in se ob ponovnem zagonu programa ponovno vzpostavijo, četudi se uporabnik prijavi na drugem računalniku. (Vir: http://www.epi-spektrum.si/informacijski_sistemi.html)



stran 23 od 52

4.2 ODPRTOKODNI LIMS-I V zadnjem času se pojavlja vedno več odprtokodnih LIMS sistemov, ki se tudi hitro približujejo funkcionalnostim komercialnih LIMS sistemov in si zaradi tega hitro povečujejo tržni delež na svetovnem trgu.

- Bika LIMS

Bika LIMS je najbolj razširjen odprtokodni laboratorijski informacijski sistem. Temelji na Plone-u, sistemu za upravljanje s spletnimi vsebinami, ki omogoča globalni dostop prek Interneta. Bika LIMS omogoča takojšen dostop odjemalcev in raziskovalnega osebja do analitičnih rezultatov preko spleta, elektronske pošte, SMS in faksa, za dostop pa potrebujemo le začetno verifikacijo. Procesi so prilagojeni željam in potrebam laboratorijev in tako optimizirajo njihovo učinkovitost. Omogoča tudi avtomatski zajem podatkov in njihov izvoz v finančne aplikacije. Varnost sistema je zagotovljena z 128 bitno enkripcijo, za kar skrbita protokol Secure Socket Layer in Trusted Digital certifikacija. Bika LIMS sistem je modularen in deluje na vseh arhitekturah, na Internetu, brezžičnemu Intranetu, LAN-u ali WAN-u. Sistem je neodvisen od okolja operacijskega sistema in deluje na BSD, Linux, Solaris, Mac OS X in Windows operacijskih sistemih. Dostop do sistema je narejen preko spletnega brskalnika, za delovanje pa potrebujemo še strežnik z naloženim odprtokodnim Plone okoljem. (Vir: http://bika.sourceforge.net)

- caLIMS

caLIMS je spletni LIMS prilagojen različnim izzivom današnjih potreb laboratorijev in primeren za hitro prilagajanje tem potrebam. caLIMS je bil narejen in oblikovan z namenom avtomatizacije procesov v laboratorijih, vključno z projektnim upravljanjem, upravljanju z zalogami, splošnemu upravljanju laboratorijev, administraciji in povezovanju z ostalimi aplikacijami. caLIMS je bil razvit z uporabo odprte arhitekture in z odprtokodnim pristopom, ki vključuje uporabo objektno orientiranih tehnologij. To omogoča caLIMS-u hitro prilagajanje različnim vmesnikom najrazličnejših laboratorijskih orodij in analitičnim aplikacijam. Poudariti velja, da je bil caLIMS razvit s strani podjetja SAIC v sodelovanju za Centrom za bioinformatiko (NCICB) ameriškega Nacionalnega inštituta za rakave bolezni (NCI). (Vir: http://calims.nci.nih.gov)

- GnosisLIMS

GnosisLIMS je sistem za skladiščenje podatkov temeljujoč na WebDAV odprtokodnem okolju in narejen z uporabo Python programskega jezika. Slednji tehnologiji omogočata hitro prilagodljivost posameznim laboratorijskim orodjem in napravam. Prav tako je bil tudi glavni cilj razvijalcev njegova prilagodljivost specifičnim procesom, ki potekajo v vsakem laboratoriju na drugačen način. Razvijalci tudi poudarjajo, da GnosisLIMS, za razliko od ostalih LIMS-ov, ne izhaja iz



stran 24 od 52

potreb specifičnega laboratorija in kasnejšega prilagajanja ostalim, temveč iz splošnega koncepta, kako naj bi procesi v laboratorijih delovali. (Vir: http://www.gnosislims.org/wiki/tiki-index.php)

- OpenLIMS OpenLIMS je odprtokodni LIMS, narejen za potrebe majhnih laboratorijev, ki potrebujejo varnost in pretok podatkov v odprtem sistemu temeljujoč na javnih protokolih. (Vir: http://bioinformatics.org/project/?group_id=50) - HalX HalX je odprtokodni informacijski sistem z ciljem sledljivosti dosežkov podrobnih detajlov o eksperimentih za vse vrste biokemičnih, molekularno bioloških ali strukturno bioloških eksperimentov oz. meritev. (Vir: http://halx.genomics.eu.org) - RazorLIMS Je odprtokodni projekt v nastajanju. Avtorji RazorLIMS-a napovedujejo informacijski sistem, neodvisen od okolja operacijskega sistema, razvit v okolju Smalltalk in bo uporabljal Seaside in Mewa spletni aplikacijski okolji. Na internetu je zaslediti »ostanke« še več odprtokodnih laboratorijskih informacijskih sistemov (npr. The Final Byte, WiFlow), ki pa so jih avtorji iz različnih razlogov umaknili iz uporabe oziroma razvoja.



stran 25 od 52

5 RAZVOJ REŠITVE 5.1 PREDLOG PRENOVLJENIH / IZBOLJŠANIH PROCESOV

Slika 11: Prenovljen celotni proces naročanja meritev

Prenovljen celotni proces naročanja meritev se močno razlikuje od prvotnega. Iz prvotno petih podprocesov sta ostala le dva, prvi trije pa so se združili v enega. Tako so se prvotni podprocesi »Pripravljanje naročila«, »Preverjanje naročila« in »Sprejemanje poročila« združili v en sam podproces z imenom »Oblikovanje naročila«. Večina nalog, ki so se prvotno izvajale v teh podprocesih, so odpadle oziroma so jih nadomestile nove, manj zamudne. Podproces »Izvajanje meritev« je ostal nespremenjen, saj za procese, ki so neposredno povezani z izvajanjem meritev, nimamo kompetenc in s tem vpliva na njih. Podproces »Poročanje o izvedeni meritvi« se je tudi dodobra spremenil, saj smo uvedli enkraten vnos rezultatov v bazo podatkov, namesto prejšnjih zamudnih postopkov poročanja o rezultatih meritev.



stran 26 od 52

Slika 12: Prenovljen podproces »Oblikovanje naročila«

Kot smo že omenili, prvotno tega podprocesa ni bilo, ampak so bili namesto njega trije podprocesi. Od prvotnega podprocesa »Pripravljanje naročila« je ostal le del podprocesa »Vnašanje podatkov v naročilo«, ki je nadomestil tiskanje obrazcev, ročno vpisovanje podatkov na obrazec, podpisovanje obrazca ter dostavo le tega v izbran laboratorij. Vse kar je sedaj potrebno narediti naročniku je le vnesti podatke v informacijski sistem. Ko naročnik odda naročilo, to vidi vodja laboratorija, ki preveri točnost podatkov. V prvotnem podprocesu je moral vodja preveriti tudi popolnost naročil. Sedaj mu to bi več potrebno, saj računalniški program sam zahteva vpis vseh potrebnih podatkov, tako da preveri le pravilnost le teh. Če podatki niso točni, vodja laboratorija elektronsko obvesti o tem naročnika. Ko je naročilo popolno, vodja določi izvajalca meritve in skupaj določita časovni termin meritve.



stran 27 od 52

Slika 13: Prenovljen podproces »Izvajanje meritev«

Podproces »Izvajanje meritev« se ni spremenil, saj nimamo kompetenc za njegovo preurejanje in smo se zato ukvarjali le s procesi, ki so povezani z naročanjem meritev in poročanjem o njihovih rezultatih.



stran 28 od 52

Slika 14: Prenovljen podproces »Poročanje o izvedeni meritvi«

Podproces »Poročanje o izvedenih meritvah« se je v veliki meri spremenil, saj je poročanje o rezultatih meritev postalo elektronsko in v veliki meri poenostavljeno. Izvajalec meritve izdela po končanih meritvah elektronsko poročilo o rezultatih meritev in ga vnese v bazo podatkov, istočasno pa vnese tudi podatke o opravljenih meritvah. S tem je delo izvajalca končano. Ko izvajalec vnese podatke o opravljenih meritvah, se naročniku avtomatsko pošlje elektronsko obvestilo o opravljenih meritvah. Naročnik pregleda podatke in rezultate o naročenih meritvah elektronsko in jih enostavno prevzame, s čimer potrdi, da je zahtevane podatke dobil in se z njimi strinja. Izvajalcu ni več potrebno poročati o stroških meritev v računovodstvo, saj so zneski shranjeni v bazi podatkov in jih lahko računovodja dobi kadarkoli za katerokoli meritev. Tukaj velja omeniti, da se je po prenovi procesa porodila ideja, da bi podatke o stroških meritev ob zaključku meritev prenesli v informacijski sistem podjetja in tako še bolj poenostavili ta podproces.



stran 29 od 52

5.2 OCENA PRENOVE PROCESOV Kot smo že omenili, se prenovljeni procesi močno razlikujejo od prvotnih. Spremembe se najbolj odražajo v prihranku časa naročnikov in tudi izvajalcev meritev. Za naročanje meritev v prenovljenem procesu naročnik potrebuje 3 minute, medtem ko je prvotno potreboval tudi do 30 minut. Vse kar mora narediti je oddati elektronsko naročilo laboratoriju in poslati merjenec v laboratorij. Pri tem se zmanjša tudi možnost napak na naročilu, saj ima elektronska oddaja naročil vgrajene varovalke proti vnosu napačnih oziroma nepopolnih podatkov. Enostavnost naročanja pa naročniku pomeni tudi odpravo njegovega nepotrebnega dela in s tem njegovo večje zadovoljstvo. Na strani izvajalca pa se bo najbolj poznal spremenjen proces poročanja o rezultatih. Odpravili smo nepotrebno prepisovanje podatkov v urejevalnik besedil, prepisovanje podatkov v poročilo, odpravili dolgotrajno obračunavanje stroškov in poročanje o njih, obveščanje o opravljenih meritvah, za kar je izvajalec prvotno porabil tudi do 40 minut za eno meritev. Spremenjen proces zahteva od izvajalca 3 minute časa za celoten proces poročanja o rezultatih. Možnost napak pri izdelavi poročila in obračunavanju stroškov je skoraj nična, saj ni več ročnega prepisovanja rezultatov ter obračunavanja stroškov. V tem procesu smo odpravili tudi naročnikovo osebno prevzemanje rezultatov, kar zajema tudi hojo v laboratorij, in privarčevali do 30 minut naročnikovega časa. Nekateri naročniki oddajo v posamezen laboratorij povprečno eno meritev na dan. Prvotni proces je za oddajo naročila od njih zahteval čas do ene ure, v spremenjenem procesu pa za eno meritev potrebujejo 5 minut svojega delovnega časa. Izvajalci so za administracijo ene meritve potrebovali 40 minut, v spremenjenem procesu pa samo 5 minut. Izvajalec povprečno opravi meritve za 3 naročila dnevno, kar predstavlja privarčevanih 105 minut dnevno njegovega dela z zelo zmanjšano možnostjo napak in njegovim večjim zadovoljstvom.



stran 30 od 52

5.3 POSTOPEK RAZVOJA Že ob definiranju problema, ciljev in metodologije dela se je pokazalo, da bo izgradnja sistema kompleksna in bo zahtevala kar precejšen časovni vložek razvijalca sistema. Pred začetkom izdelave smo izdelali okviren terminski plan, ki ga prikazuje Tabela 1.

Naloga \ tedni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Analiziranje

procesov meritev

Izdelava prototipa programske rešitve z

bazo podatkov

Pregled prototipa in možne spremembe

Izdelava programske rešitve z bazo

podatkov

Testiranje programske rešitve

Uvedba v uporabo

Tabela 1: Terminski plan

Določili smo okvirne naloge in jih časovno ovrednotili glede na njihovo zahtevnost izpeljave. Pri razvoju sistema bomo poleg razvijalca sistema potrebovali še osebo, ki pozna vse procese v laboratorijih, možnost njihove poenostavitve, ima ideje in je pripravljena sodelovati v tem projektu. Za prvo fazo se od te osebe pričakuje do 2 uri na dan za sodelovanje z razvijalcem sistema. Prav tako bo ta oseba sodelovala tudi v fazi proučevanja izdelanega prototipa, za kar se ocenjuje čas treh delovnih dni. Pri testiranju in uvedbi v uporabo pa bo razvijalec skupaj s to osebo potreboval tri tedne po tri dni za izvedbo teh dveh faz. Naše pričakovanje je, da bo sama izgradnja sistema potekala v okviru izdelanega časovnega plana. Stroški, ki bodo nastali za razvoj sistema, bodo nizki, saj se za razvoj potrebuje le razvijalca sistema (11 tednov) in osebo iz laboratorijev (106 ur).



stran 31 od 52

5.4 BAZA PODATKOV Baza podatkov »Meritve« vsebuje 11 med seboj povezanih tabel. Vse povezave med njimi so tipa ena proti mnogo. NAROCILNICA

STOLPEC TIP VELIKOST

sifra_narocila char 10 laboratorij char 10

sifra_podjetja integer 4 naziv_podjetja char 100 sifra_narocnika integer 4

naziv_narocnika char 500 sifra_materiala int 4 datum_narocila datetime 8 evidencna_koda char 100

nujnost_meritve char 50 opomba char 500

vrsta_meritve char 100

zeljen_datum_meritev datetime 8 datum_meritev datetime 8 sifra_izvajalca integer 4

datum_prevzema datetime 8

meritev_prevzel char 10 skupaj_stroski char 10

opombe_izvajalca char 500

Skupno_porocilo char 75

Tabela 2: Tabela »narocilnica«

Gre za najpomembnejšo podatkovno zbirko, ki vsebuje osrednji del podatkov. V njej so atributi, ki vsebujejo vse potrebne podatke, ki jih ima naročilo meritev. Po obsegu gre za zbirko, ki vsebuje največje število zapisov. Primarni ključ je postavka sifra_narocila, ki enolično določa posamezen zapis. Zapis vsebuje še šifro in naziv podjetja, ki je oddalo naročilo, šifro in naziv naročnika meritve, datum oddaje naročila, podatke o merjencu, morebitne opombe naročnika, nujnost meritve, vrsto meritve, morebitni želen datum meritev, datum, ko je bila meritev opravljena, šifro izvajalca, ki je meritev izvedel, datum in šifro uporabnika, ki je meritev prevzel, skupne stroške meritev za vse metode ter povezavo na strežnik, kjer se nahaja skupno poročilo za vse metode.



stran 32 od 52

UPORABNIKI


sifra_uporabnika char 10 status interger 4

sifra_laboratorija integer 4 uporabnisko_ime char 50

geslo char 50

ime char 100

priimek char 100 enaslov char 50

Tabela 3: Tabela »uporabniki«

Ta podatkovna zbirka vsebuje seznam uporabnikov, ki imajo dostop do aplikacije Meritve. Gre za zbirko, ki je namenjena določanju pooblastil, ki jih imajo posamezni uporabniki do posameznih podatkovnih zbirk in shranjevanju podatkov o uporabnikih. PODJETJE_UPORABNIK


sifra_podjetja integer 4 sifra_uporabnika integer 4

Tabela 4: Tabela »podjetje_uporabnik«

Poleg primarnega podjetja posameznega uporabnika lahko administrator določi posameznemu uporabniku dodatno podjetje, za katerega lahko oddaja naročila. V tabeli se določi kateri uporabnik lahko dostopa do katerega podjetja. SIFRANT_PODJETIJ


sifra_podjetja integer 4 naziv_podjetja char 100 status_podjetja integer 4

Tabela 5: Tabela »sifrant_podjetij«

V podatkovni zbirki sifrant_podjetij so shranjeni podatki o podjetjih. Zapis za posamezno podjetje vsebuje šifro podjetja, naziv podjetja ter status podjetja. Slednji določa ali je podjetje notranje ali zunanje, kar je pomembno pri obračunu stroškov meritev.



stran 33 od 52

SIFRANT_MATERIALA


sifra_materiala integer 4 material char 100

laboratorij char 10

Tabela 6: Tabela »sifrant_materiala«

Ta podatkovna zbirka je šifrant materialov, ki jih uporabniki lahko oddajo v posamezen laboratorije za merjenje. Vsak zapis vsebuje šifro materiala, opis materiala in šifro laboratorija, ki lahko ta material uporablja za merjenje. SIFRANT_VSEH_MERITEV


sifra_meritve integer 4 opis char 50

Tabela 7: Tabela »sifrant_vseh_meritev«

V tabeli sifrant_vseh_meritev so zapisi o vseh vrstah meritev, ki se jih lahko naroči laboratorijem v merjenje. Vsebuje šifro in opis meritve. LABORATORIJ


sifra_laboratorija char 10 laboratorij char 100

Tabela 8: Tabela »laboratorij«

Ta podatkovna zbirka vsebuje dve postavki: sifra_laboratorija in laboratorij, ki določata laboratorije, za katere se lahko naročajo meritve. SIFRANT_METOD


sifra_metode integer 4 metoda char 100

sifra_laboratorija char 10 kategorija_cene char 10

status char 10

Tabela 9: Tabela »sifrant_metod«



stran 34 od 52

V tabeli sifrant_metod so navedene vse metode, ki jih lahko posamezen laboratorij uporabi za merjenje. Posamezen zapis določa šifra_metode, vsebuje še naziv metode, šifro laboratorija, ki izvaja to metodo, kategorijo cene in status metode. NAROCILNICA_METODA


sifra_narocila char 10 sifra_metode integer 4

stevilo_merjencev integer 4 porabljen_cas float 8

povezava_narocilo varchar 100 opombe char 500

vzorec_vrniti char 10

Tabela 10: Tabela »narocilnica_metoda«

Vmesna tabela narocilnica_metoda vsebuje zapise vseh metod, ki pripadajo enemu naročilu. Z tabelo narocilnica je povezana preko ključa sifra_narocila. Posamezna metoda vsebuje še šifro metode, število merjencev oddanih v merjenje, porabljen čas za metodo, povezavo na strežnik, kjer je shranjeno naročilo, morebitne opombe naročnika meritve in pa podatek, če naročnik želi, da mu laboratorij vrne merjenec po meritvi nazaj. METODA_PARAMETER


sifra_narocila char 10 sifra_metode integer 4

sifra_parametra integer 4 vrednost varchar 50

Tabela 11: Tabela »metoda_parameter«

Vmesna tabela metoda_parameter vsebuje podatke o vrednostih parametrov posameznih metod. Vsako naročilo ima lahko več metod, vsaka posamezna metoda pa več parametrov. SIFRANT_PARAMETROV


sifra_parametra integer 4 parameter char 100

enota char 20

Tabela 12: Tabela »sifrant_parametrov«

Podatkovna zbirka sifrant_parametrov vsebuje podatke o posameznih parametrih, ki se jih lahko pri posamezni metodi zahteva.



stran 35 od 52

Slika 15: Podatkovni model



stran 36 od 52

5.5 RAZVOJNO ORODJE, ARHITEKTURA Ob izbiranju ustrezne tehnologije smo upoštevali zahtevo, da je programska rešitev dostopna tudi zunanjim uporabnikom (uporabnikom izven domene ROTOMATIKA). Tako smo uporabili orodja, ki jih je podjetje že uporabljalo in omogočilo njihovo uporabo, ki temelji na spletni tehnologiji.

SISTEM PRODUKT STREŽNIK Operacijski sistem MS Windows 2000 Server ROS01, ROS02, ROS08

Spletni strežnik MS Internet Information Server ROS01 Poštni strežnik MS Exchange 2000 Server ROS02 Baza podatkov MS SQL Server 2000 ROS08

Tabela 13: Uporabljena tehnologija

Ob izbrani sistemski platformi je pomemben tudi izbor razvojnih orodij za izdelavo IS. V primeru IS za vodenje laboratorijskih meritev je bila izbrana tehnologija ASP - aktivnih strežniških strani. Aktivne strežniške strani omogočajo mešanje oblikovne (HTML, DHTML, CSS,..) vsebine in programskega jezika, ki se prevaja pri vsaki ponovni zahtevi strani. ASP datoteke vsebujejo HTML in DHTML vsebino, ki je programsko podprta z VisualBasicScript in JavaScript skriptnim jezikom. Z uporabo omenjenih programskih jezikov in strežniško podprtih objektov je možna povezava z bazo podatkov in SMTP poštnim strežnikom, kar nudi povezljivost spletnih računalniških rešitev. Za kreiranje PDF dokumentov smo uporabili knjižnico, ki omogoča kreiranje v programskem jeziku ASP. Za pisanje programske kode smo uporabljali klasični odprtokodni tekstovni urejevalnik Scite. Arhitektura temelji na modelu odjemalec / strežnik in je tronivojska (odjemalec, aplikacijski strežnik in podatkovni strežnik). Uporabniki dostopajo do aplikacije preko spletnega brskalnika na kateremkoli računalniku, ki je nameščena na aplikacijskemu strežniku ROS01 z operacijskim sistemom Microsoft Windows 2000 Server. Podatki so shranjujejo na podatkovni strežnik ROS08 z bazo podatkov Microsoft SQL Server 2000. Za komunikacijo med odjemalcem in strežniki je uporabljen protokol HTTP in obstoječa lokalna mreža.



stran 37 od 52

5.6 UPORABNIŠKI VMESNIK V nadaljevanju so prikazane zaslonske slike uporabniškega vmesnika IS. Uporabniški vmesnik povzema glavne oblikovne lastnosti intranet strani podjetja Rotomatika, hkrati pa upošteva funkcionalni vidik uporabniškega vmesnika.

Slika 16: Prijavna stran

Zgornja slika prikazuje prijavno stran, ki se nam prikaže na zaslonu, ko v spletnem brskalniku vpišemo spletni naslov http://meritve oziroma https://meritve.rotomatika.si za zunanje uporabnike. Uporabnik ima dva možna načina prijave v sistem. Prvi način temelji na uporabi uporabniškega imena in gesla, ki ju določi administrator sistema ob vnosu naročnikovih podatkov v bazo podatkov. Uporabnik enostavno vpiše svoje uporabniško ime in geslo v polji na prvi strani in klikne gumb »Prijavi se«. Zahteva se, da se notranjim uporabnikom (uporabnikom, ki so prijavljeni v domeno ROTOMATIKA) določi enaka uporabniška imena kot jih uporabljajo v domeni. To je pomembno zato, da se lahko prijavijo na drug način, kjer uporabnik klikne na tekst »Sem že prijavljen« in sistem sam preveri, če se uporabniško ime s katerim je uporabnik prijavljen, ujema z uporabniškim imenom v bazi uporabnikov sistema. Če pride do napake pri prijavi (napačno uporabniško ime ali geslo oziroma neujemanje uporabniških imen), sistem prekine izvajanje in izpiše na zaslon obvestilo o napaki. Po uspešno opravljeni prijavi se uporabnikom, ki imajo možnost naročanja meritev v več laboratorijih ali za več podjetij, pojavi na ekranu možnost izbire, za kateri laboratorij oziroma podjetje bodo upravljali z naročili.



stran 38 od 52

Slika 17: Uporabniški vmesnik

Po uspešni prijavi v sistem se nam prikaže zgornji zaslon. Ker so uporabniki razdeljeni v tri skupine (administratorji, izvajalci in naročniki), se vsakemu uporabniku prikaže levi meni skupine, ki ji pripada. Administrator ima vsa pooblastila za upravljanje s sistemom, zato se mu v levem meniju prikažejo vse opcije, ki mu jih sistem ponuja. Naročnikom oziroma izvajalcem pa se v levem meniju prikažejo le opcije, ki jih pri svojem delu potrebujejo.



stran 39 od 52

Slika 18: Levi meni administratorja

Na zgornji sliki je levi meni, ki se nam prikaže, če se v sistem prijavimo kot uporabnik z administratorskimi pravicami. V zgornjem delu menija je meni za upravljanje z meritvami, ki ga vidijo vsi uporabniki. S klikom na »Vnos zahteve« začnemo proces vnosa podatkov o zahtevi za meritev. Odpre se nam okno, kjer moramo izbrati vrsto meritve, material, vnesti kodo materiala, nujnost meritve, lahko pa vpišemo tudi željen datum meritve in morebitne dodatne opombe, ki bi koristile izvajalcu meritev. S klikom na »Naprej« se nam odpre stran, kjer moramo vnesti število merjencev za vsako predhodno izbrano metodo. Zraven vsake metode pa je polje, kjer lahko poljubno dodamo morebitne opombe k metodam in polje, kjer določimo ali naj se vzorec meritve vrne naročniku ali ne. Nadaljujemo s klikom na »Dodaj« in se nam na naslednji strani prikažejo informacije o meritvi, ki smo jih do sedaj vnesli, šifra meritve, naročnik in njegovo podjetje pa se naročilu dodajo avtomatsko. Če metode, ki smo jih na začetku izbrali, zahtevajo dodatne parametre o meritvi, se nam na tej strani pojavijo gumbi pri metodah, ki to zahtevajo. Tako s klikom na gumb »Parametri« prikličemo nova okna z možnostjo vnosa teh parametrov. Na naslednjo stran ravno tako nadaljujemo s klikom na gumb »Potrdi«. Prikažejo se nam vse informacije o do sedaj vnesenih parametrih. S klikom na gumb »Potrdi« potrdimo zahtevo za meritev, z gumbom »Prekliči« proces vnosa zahteve za meritve prekinemo in podatkov o meritvi ne vpišemo v bazo podatkov. S klikom na »Natisni« pa sprožimo proces avtomatskega kreiranja poročila o meritvah z vsemi do sedaj vnesenimi informacijami o meritvah. Poročilo se kreira s pomočjo PDF tehnologije na zaslon z možnostjo tiskanja poročila pa tudi shranjevanja na lokalni disk.

Pomoč in navodila za uporabo in

Izhod iz aplikacije

Meni za dodajanje oziroma

popravljanje

Meni za upravljanje z

meritvami



stran 40 od 52

Slika 19: Pregled opravljenih meritev

Razvit informacijski sistem omogoča spremljanje naročil meritev od vnosa zahteve za meritve skozi cel proces merjenja do končanih meritev, katerih rezultate vidimo v arhivu meritev. Tako je pregled zahtev mogoč na štirih različnih nivojih: »Pregled zahtev« meritev, ko je zahteva oddana in čaka na realizacijo, »Pregled opravljenih«, ko so meritve opravljene in rezultati vneseni v sistem, »Pregled prevzetih«, ko so meritve prevzete s strani naročnika in pa v »Arhivu«, kjer lahko dobimo podatke o vseh dosedanjih meritvah. Na vseh štirih nivojih je princip pregleda podoben, zato bomo opisali samo princip pridobivanja podatkov o prevzetih meritev.

S klikom na »Pregled prevzetih« se nam na zaslonu prikaže zgornja slika (Slika 19). Naročniku se prikažejo vse zahteve za meritve, ki jih je sam oddal in so bile že opravljene. Zahtev za meritve drugih naročnikov ne vidi. Administratorju in izvajalcu pa se prikažejo vse zahteve za meritve ne glede na to, kateri naročnik jih je oddal. S klikom na šifro posamezne meritve pa se nam odpre stran, kot jo prikazuje slika 20.



stran 41 od 52

Slika 20: Pregled podatkov o zaključeni meritvi

Na njej so prikazani vsi do sedaj vneseni podatki o določeni meritvi, to so: številka naročila, izbran laboratorij, podjetje za katerega vnašamo naročilo, ime in priimek naročnika, vrsta meritve, material, koda materiala, nujnost meritve, željen datum meritve, naročnikove opombe k meritvi, datum meritve, meritve izvajalca, morebitne opombe izvajalca, stroški meritev izračunani v evrih, datum prevzema ter ime in priimek osebe (naročnika), ki je meritve prevzela. V spodnjem delu pa so prikazani podatki o vsaki metodi posebej in povezave do posameznih oziroma skupnega poročila. Podatki o posamezni metodi so: naziv metode, število merjencev, morebitna opomba naročnika k posamezni metodi in pa podatek naročnika izvajalcu, ali naj vzorec meritve vrne naročniku ali pa ga lahko zavrže. S klikom na tekst »PDF« pa se nam odpre novo okno z poročilom o opravljeni meritvah v formatu PDF, ki ga pripravi izvajalec meritve. Poročilo si tako lahko shranimo na lokalni disk ali pa po želji natisnemo. S klikom na gumb »Natisni« se nam odpre novo okno z avtomatsko kreiranim PDF dokumentom in vsemi podatki o meritvi na njemu. Tudi ta dokument lahko shranimo na lokalni disk oziroma natisnemo. S klikom na gumb »Zapri« pa se vrnemo nazaj na začetno stran aplikacije.



stran 42 od 52

Slika 21: Vnos podatkov o končani meritvi

S klikom na »Vnos rezultatov« začnemo proces vnosa podatkov o opravljenih meritvah. Te podatke lahko vpisuje le izvajalec opravljene meritve. Odpre se nam stran z vsemi zahtevami za meritve, ki so bile opravljene, ne pa še prevzete s strani naročnika. S klikom na posamezno meritev se nam odpre stran s podatki o izbrani meritvi in pa polja za vnos podatkov o opravljeni meritvi. Tako za vsako zahtevano metodo vnesemo stroške dela, ki jih je posamezna metoda zahtevala za njeno realizacijo. Zraven je tudi vnosno polje za vnos posameznega poročila o opravljeni meritvi za posamezno metodo. Če pa izvajalec izdela skupno poročilo za vse metode, pa to vnese v polje »Skupno poročilo«. Izvajalec lahko v polje »Opombe« vnese tudi morebitne opombe k opravljeni meritvam. S klikom na gumb »Vnesi« se vnos podatkov v bazo izvede, hkrati pa se avtomatsko pošlje elektronsko obvestilo naročniku o opravljenih meritvah z vsemi potrebnimi podatki.

Četrti nivo pregledovanja podatkov o naročilu pa je v zadnji fazi, ko so meritve že opravljene in prevzete v prejšnjih letih. S klikom na tekst »Arhiv« v levem meniju se nam odpre stran z možnostjo izbere koledarskega leta, za katerega hočemo



stran 43 od 52

pregledovati podatke o meritvah. Izberemo želeno leto, kliknemo »Izberi« in odpre se nam okno z meritvami v izbranem koledarskem letu. Naročniku ima možnost izbirati le med meritvami, ki jih je sam v tem letu zahteval, administrator in izvajalec pa lahko izbirata med vsemi meritvami v izbranem letu. Od tu naprej je postopek isti kot pri pregledovanju podatkov o prevzetih meritvah.

Administratorji in izvajalci lahko najdejo v levem meniju tudi meni »Urejanje«, kjer lahko dodajamo nova podjetja, naročnike, laboratorije, materiale, metode, izvajalce, naročniku dodajamo pravice za dodatnih podjetij oziroma laboratorijev ali pa le spreminjamo podatke o že obstoječih vnosih. Ker so ti procesi dokaj enaki, bomo opisali le proces dodajanja oziroma spreminjanja podatkov o obstoječih naročnikih.

Slika 22: Popravljanje / dodajanje naročnikov

Slika 21 prikazuje zaslonsko sliko, ki se nam odpre, ko v levem meniju »Urejanje« kliknemo na »Naročnik«. Izbiramo lahko med vnašanjem podatkov o novem naročniku in med popravljanjem podatkov o obstoječih naročnikih. Če se odločimo za vnašanje novih naročnikov, enostavno v zgornjem delu izberemo podjetje, za katerega naročnik naroča meritve, vnesemo njegovo ime in priimek, vnesemo



stran 44 od 52

uporabniško ime, ki naj bo za naročnike podjetja enako kot uporabniško ime v domeni, vnesemo še geslo in elektronski naslov, na katerega bo naročnik dobival obvestila o meritvah, ter izberemo laboratorij, za katerega bo naročnik lahko naročal meritve. S klikom na gumb »Potrdi« potrdimo vnos novega naročnika. Če pa želimo popravljati podatke o že obstoječih naročnikih, pa v spodnjem delu zaslona, kjer so izpisani vsi obstoječi naročniki, izberemo obstoječega naročnika.

Slika 23: Popravljanje naročnika

Odpre se nam zaslon, kot ga prikazuje slika 22, kjer so že izpisani podatki o obstoječem naročniku. Podatke, ki jih želimo spremeniti, enostavno popravimo in kliknemo gumb »Potrdi«. S tem je proces spreminjanja podatkov o naročniku končan.

Slika 24: Dodajanje laboratorija naročniku

V meniju »Urejanje« lahko poleg dodajanja oziroma spreminjanja obstoječih podatkov dodamo tudi dodaten laboratorij oziroma podjetje obstoječemu naročniku. V primeru da naročniki potrebujejo pravice za oddajo zahtev za meritve za več



stran 45 od 52

podjetij oziroma več laboratorijem, jim mora administrator dodeliti pravice za delo s tem podjetjem oziroma laboratorijem.

Slika 25: Popravljanje cenika

S klikom na »Cenik« se nam odpre zaslonska slika 24, kjer lahko administrator spreminja cene posameznih kategorij meritev. Poleg kategorij lahko administrator spreminja cene tako interne kot tudi za zunanje naročnike. Nove cene enostavno potrdimo s klikom »Potrdi«. Predzadnji v meniju je gumb »Navodila«. S klikom nanj se nam odpre predhodno kreiran PDF dokument, uporabniki dobijo poglavitne informacije o sistemu in njegovi uporabi. Najnižji gumb v levem meniju je gumb »Izhod«, kjer s klikom nanj uporabnik zaključi delo za aplikacijo in ga sistem preusmeri na prijavno stran sistema.



stran 46 od 52

5.7 TESTIRANJE PROTOTIPNE REŠITVE Testiranje je ena izmed zelo pomembnih aktivnosti v razvojnem ciklu vsakega informacijskega sistema, ki pa se pogostokrat zanemarja. Sprotna testiranja se sicer znotraj razvoja vedno izvajajo, pri končnem testiranju pa temu ni vedno tako. Razvijalci ponavadi želijo čimprej končati z izgradnjo sistemov, zato so rutinske naloge, kot je testiranje, velikokrat odveč oziroma površno izvedene. Že v fazi razvoja informacijskega sistema je testiranje izvajalo, poleg razvijalca, več bodočih uporabnikov sistema. Tako sta po en izvajalec in en naročnik testirala sistem z vpisovanjem vseh mogočih podatkov o meritvah v sistem in o napakah obveščala razvijalca. V začetku tega testiranja se je pokazalo kar veliko število napak, kot posledica popravljanja in dodajanja novih funkcij sistema. Pred uvedbo programske rešitve v dejansko uporabo smo izvedli končno testiranje, ki smo ga izvedli po testirnih načrtih standarda IEEE 829. 5.8 UVAJANJE UPORABNIKOV Usposabljanje uporabnikov je korak, ki ga je potrebno začeti izvajati, še preden sistem stopi v veljavo. V podjetju Rotomatika se zavedamo, da je dobro usposobljen uporabnik IS pogoj za uspešno uporabo sistema. Začetno usposabljanje oz. izobraževanje uporabnikov za nov IS smo izvedli s pomočjo oddelka IS podjetja že v zaključni fazi testiranja. Ker se je izobraževanje izkazalo za uspešno, smo se odločili, da bomo z izobraževanji nadaljevali tudi v nadalje. Tako bo naslednje izobraževanje zaposlenih, ki se srečujejo z aplikacijo, prvi mesec po začetku uporabe aplikacije. Sistem se bo sproti nadgrajeval in dopolnjeval, zato bomo ob vsaki manjši spremembi uporabnike o tem obvestili elektronsko, ob večji spremembi pa bomo ponovno organizirali izobraževanje za ciljno skupino, katero bo sprememba zadevala. Posamezni uporabniki, ki naletijo na težavo oziroma imajo vprašanja v zvezi z aplikacijo, lahko za pomoč pokličejo v Center za pomoč uporabnikom, ki deluje v okviru IT oddelka podjetja ali pa o tem elektronsko obvestijo administratorja. 5.9 VARNOST Varnost informacijskega sistema temelji na sistemu uporabniškega imena in gesla, ki ju določi izvajalec oziroma administrator ob prijavi novega naročnika ali izvajalca. Za uporabnike, ki so prijavljeni v domeno ROTOMATIKA, obstaja zahteva, da se ob vnosu določi enako uporabniško ime, kot ga uporabnik uporablja pri prijavi v domeno.



stran 47 od 52

Spletni dostop je omogočen vsem uporabnikom, ki imajo uporabniško ime in geslo za dostop v domeno ROTOMATIKA. Poteka po varnem protokolu SSL, ki vzpostavi varen kanal med odjemalcem in strežnikom. Tak dostop je omogočen tudi iz vseh domen koorporacije Hidria. Neavtoriziranim uporabnikom je dostop do sistema oziroma posameznih strani onemogočen. Preden se naloži posamezna stran, sistem preveri ali ima uporabnik pravice za dostop do zahtevane strani. Če uporabnik nima pravice za dostop do posamezne strani, se mu namesto zahtevane strani na zaslonu prikaže obvestilo o napaki. Uporabnik, ki je prijavljen v sistem, a sistema določen čas ne uporablja (se je pozabil odjaviti,..), ga sistem avtomatsko odjavi in preusmeri na prijavno stran. S tem smo zaščitili sistem pred morebitnimi zlorabami. Aplikacijski dostop do baze podatkov na SQL strežniku je zavarovan z uporabniškim imenom in geslom, ki ju uporabniki sistema ne morejo pridobiti. Dostop do strežnika MS SQL (ROS08), kjer je baza podatkov z podatki o meritvah in uporabnikih, je omogočen le administratorjem omrežja. S selitvijo te podatkovne baze na drug strežnik pa se bo omogočil dostop le administratorjem informacijskega sistema za vodenje laboratorijskih meritev.



stran 48 od 52

6 ZAKLJUČEK 6.1 OCENA UČINKOV Učinke uvedenega informacijskega sistema lahko zaznamo že takoj, v veliki meri pa bodo vidni po daljšem času uporabe. Z izboljšanim procesom naročanja smo se izognili zapletenim in dolgotrajnim postopkom in namesto njih uvedli enostavne postopke z podporo sodobnih elektronskih tehnologij. Nekateri že zaznani učinki:

- izboljšan proces sledenja meritvam - preglednost naročanja in izvajanja meritev - nenehen pregled nad opravljenim delom izvajalce - lažji pregled nad zgodovino izvajanja meritev - prihranek časa naročnikov in izvajalcev - spodbujeno razmišljanje uporabnikov, kako čimbolj olajšati delo - lažja izdelava poročil o meritvah - shranjevanje rezultatov meritev na enem mestu - vsi rezultati so v elektronski obliki - lažji izračun stroškov meritev - ni poročanja o stroških meritev računovodstvu

V nadaljevanju pričakujemo še empirično potrditev izboljšanja. 6.2 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA Po vpeljavi IS v uporabo moramo vedno razmisliti o možnostih izboljšav in nadgradnje. Noben od informacijskih projektov ni popoln, četudi je uspešno izveden in služi namenu. V tako heterogenemu in spreminjajočem se poslovnem okolju, kot je današnje, je vedno potrebno načrtovati vnaprej in sisteme nadgrajevati, ker je po uspešnem zaključku del na projektu ta že pravzaprav zastarel, četudi morda še sploh ni uveden. Če pa naletimo pri uvajanju na težave, kar se v praksi vedno dogaja, je ta pomislek še toliko bolj upravičen. Da bi novi IS držal korak s časom in okoljem, je potrebno začrtati strategijo razvoja poslovnih procesov in z njimi IS, ki sedaj podpirajo in bodo podpirali te procese v prihodnosti. Takoj po uvedbi IS v uporabo so se pokazale ideje, kako ta sistem nadgraditi. Prvotno so izvajalci po končani meritvi sporočali podatke o stroških meritev v računovodstvo, kjer so te podatke kasneje obračunali podjetjem, ki so te meritve naročila. Ta proces smo mi skrajšali in posodobili, tako da sedaj izvajalec ob zaključku meritev vnese v sistem samo porabljen čas za posamezno metodo, sistem pa sam izračuna stroške meritev na podlagi kategorije metode in podjetja (zunanje ali notranje). Strošek meritve se vpiše v bazo podatkov, računovodja pa ima omogočen vpogled v te podatke in jih ročno prenese (pretipka) v IS podjetja Baan.



stran 49 od 52

Oddelek financ in kontrolinga je predlagal, da bi oba IS povezali in bi se stroški takoj ob izvajalčevem zaključku meritev avtomatsko prenesli v IS BaaN. Večina meril, ki jih izvajalci uporabljajo ne omogoča prilagajanja izpisa poročila o meritvah. Zato izvajalci pripravljajo poročila o rezultatih meritev v urejevalniku besedil Word in jih pretvorijo v PDF format. Če merilo ne omogoča elektronskega izpisa rezultatov, te rezultate skenirajo in pripnejo poročilu, ki ga sami izdelajo. V Kemijskem laboratoriju pa so izrazili željo, da bi IS nadgradili tako, da bi bilo kreiranje poročil avtomatizirano tako, da izvajalcem nebi bilo potrebo vpisovati podatkov o meritvah ročno, ampak bi jih pridobili iz baze podatkov meritev. To je možno le za nekatere metode, vendar bi izvajalcem prihranilo veliko časa. Takoj po vpeljavi IS v uporabo so naročniki meritev izrazili navdušenje nad novostmi, ki jih IS prinaša. Med drugim so izjemno navdušeni nad elektronskim sporočanjem rezultatov meritev, saj jim ni potrebno več teh rezultatov za obdelavo prepisovati iz papirja v računalnik. Tako vnesene rezultate so kasneje računalniško obdelali in prikazali v obliki grafikonov oziroma poročil. Za metode, ki se izvajajo s pomočjo novejših meril in omogočajo prikaz rezultatov v elektronski obliki, je smiselno rezultate meritev shraniti v bazi podatkov z rezultati meritev in jih kasneje poljubno iz baze selekcionirati in avtomatsko kreirati poročila v želeni obliki. Tako kot vsi PE podjetja, morajo tudi laboratoriji poslovati pregledno, kar pomeni, da morajo vodje laboratorijev večkrat letno poročati o delu laboratorijev vodstvu. Uvesti bi bilo potrebno statistiko dela laboratorijev z avtomatsko generiranim izpisom o številu in vrsti meritev laboratorija, številu naročenih meritev po podjetjih, številu opravljenih meritev po izvajalcih in podobnimi izpisi. Vodstvo laboratorijev je posredovalo idejo za avtomatsko kreiranje ponudb za meritve s pomočjo IS. Tako bi lahko naročniki vnesli samo metodo in število merjencev, sistem pa bi avtomatsko kreiral ponudbo v PDF formatu. Z vodstvom laboratorija smo se tudi dogovorili, da bomo vsako novo merilo, ki ga bodo laboratoriji pridobili in bo dovoljevalo elektronski izpis rezultatov meritev, v oddelku Informacijskih sistemov preučili in poizkušali čimbolj povezati z IS laboratorijev. Možnosti razvoja IS za vodenje laboratorijskih meritev je veliko, potrebna bo le pripravljenost vodstva podjetja in laboratorijev, izvajalcev ter naročnikov za aktivno sodelovanje z oddelkom Informacijskih sistemov podjetja.



stran 50 od 52

7 LITERATURA IN VIRI Knjige: - Richard Anderson, Chris Blexrud, Andrea Chiarelli, Daniel Denault, Alex Homer,

Dino Esposito, Brian Francis, Matthew Gibbs, Bill Kropog, Craig McQueen, George Reilly, Simon Robinson, John Schenken, Dean Sonderegger, Dave Sussman (1999): Professional Active Server Pages 3.0, Wrox Press, Birmingham, Anglija

- Smith, Eric (1999): Active Server Pages Bible, Wiley Publishing, ZDA - Nielsen, Paul (2003): Microsoft SQL Server 2000 bible, New York, ZDA - Dr. Robert Leskovar, Alenka Baggia: Gradivo za vaje pri predmetu Sistemska

analiza obravnavanja podatkov, Kranj, 2003 - Kovačič Andrej, Vintar Mirko (1994): Načrtovanje in gradnja informacijskih

sistemov, DZS, Ljubljana - Avison E. David, Fitzgerald Guy (1996): Information Systems Development:

Techniques and Tools, McGraw-Hill, London, Velika Britanija Poročila, interni dokumenti:

- Dr. Gričar Jože (2002): Poslovni informacijski sistem – študijsko gradivo, Kranj - Rotomatika d.o.o. (2005): Poslovnik kakovosti - Rotomatika d.o.o. (2005): Poslovnik laboratorijev - UNIFlow LIMS (2006): White Paper description of UNIFlow Internetni viri: - Bika LIMS, [ht

Documents

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE ...stran 6 od 52 - PE Rotomatika motors združuje dva proizvodna programa: program specialni elektro motorji in program kondenzatorski motorji