JANINA CURKII. GIMNAZIJA MARIBOR

2013

RAZVOJ MIŠLJENJA PO PIAGETU

PIAGETOVA PROUČEVANJA

• švicarski biolog in psiholog Jean Piaget (1896–1980)• otroci: metoda opazovanja in spraševanja• logika reševanja in tipične napake pri različnih starostih

Mišljenje otroka ni le pomanjšanaverzija mišljenja odraslega, pač paso med njima kakovostne razlike!

Mišljenje otrok ima neko svojo logiko,Ki pa ni enaka logiki mišljenjaOdraslega.

URAVNOTEŽEVANJE –MISELNA ADAPTACIJA

• cilj razvoja mišljenja oz. inteligentnosti: čim učinkovitejše prilagajanje na okolje

• kognitivni razvoj poteka kot nenehno vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem – vzajemno prilagajanje - miselna adaptacija

• kognitivne sheme (miselne sheme) so človekove subjektivne predstave o elementih socialne realnosti: o sebi in drugih ljudeh

Asimilacija in akomodacija

Miselna adptacija je obojesmeren proces:

• ko vključujemo nove informacije v obstoječe miselne (kognitivne) sheme, okolje prilagajamo sebi – asimilacija (omogoča razumevanje novih informacij in izkušenj na podlagi že znanega - stabilnost)

• ko novih informacij in izkušenj ne moremo pojasniti z že znanim, pride do neravnotežja in potrebna je sprememba: lastne kognitivne sheme spremenimo ali ustvarimo novo – svoje mišljenje prilagodimo novim izkušnjam – akomodacija (sebe prilagajamo okolju)

Nova informacija ??

Nova informacija ??

Kognitivno uravnoteževanje poteka nenehno …

• Prilagajanje je osnovna značilnost vseh živih bitij.• Ne gre za iskanje idealnega stanja, absolutnega

ravnotežja.• Stanja neravnotežja potrebujemo, ker nas

aktivirajo k prilagajanju.

• Psihološko funkcioniranje je podobno delovanju nevrona, ki deluje zato, ker je polariziran, to je v stanju napetosti – neravnotežja. Tako je pripravljen na to, da ob depolarizaciji sproži bioelektrični impulz, osnovo vzburjenja.

• Piaget je bil prepričan, da je cilj inteligentnosti čim boljša prilagoditev na okolje. Kaj pa neprilagojeni visoko inteligentni ljudje? – ni tako pomembno, kakšna je tvoja stopnja inteligentnosti, kot to, kako jo uporabljaš!

Asimilacija in akomodacija:vpeljava koncepta v prakso

• Otrok v procesu razvoja mišljenja ni le pasiven sprejemnik vplivov iz okolja, ampak je aktiven pobudnik, ki s svojo dejavnostjo odkriva nove probleme, opazuje, raziskuje in preizkuša - pomen aktivnih metod poučevanja!

• Naloge, ki zahtevajo enak način reševanja kot v preteklosti, spodbujajo proces asimilacije, naloge, ki zahtevajo nov način reševanja, pa proces akomodacije.

FAZE RAZVOJA MIŠLJENJAsplošne značilnosti

štiri stopnje kognitivnega razvoja prehajajo druga v drugo: na vsaki nekatere

značilnosti predhodne in naslednje stopnje zaporedje pri vseh enako okolje (spodbude, učenje, izkušnje) lahko nekoliko

pospeši prehode ker je miselni razvoj vezan na nevrofiziološki

razvoj, ima »prehitevanje« svoje meje

FAZE RAZVOJA MIŠLJENJA:pregled

1. senzomotorična faza (0-2 leti)

2. predoperativna faza (3-6 let)

3. konkretne operacije (7-11 let)

4. formalne operacije (po 11. letu)

1. SENZOMOTORIČNA FAZA0-2 leti

• rodi se z nekaj osnovnimi refleksi - napredovanje k vse bolj hoteni, zavestni dejavnosti (izkušnje!)

• hitre spremembe v telesni višini in teži ter razvoj motorike (pokončna hoja!)

• inteligentnost izraža z ukvarjanjem (manipuliranjem) s predmeti ter usklajevanjem zaznav in gibov (senzomotorika), npr. vedno bolj natančno poskuša prijeti tisto, kar vidi

• aktivno raziskuje okolje in eksperimentira: če žlica, ki pade z mize, zaropota, ga zanima, ali bo zaropotal tudi lonček …

• probleme rešuje s praktičnim poskušanjem (npr. stolp iz kock, puzzli)

• proti koncu te stopnje bolj sistematične strategije: vnaprejšnje predvidevanje

Konstantnost objekta

• če objekta (predmeta ali osebe) ne more videti, zanj neha obstajati (npr. išče igračo, ki mu pade iz rok, a zgubi zanimanje, če je ne najde)

• po 8. mesecu pa bo igračo iskal, tudi če je ne vidi - tam, kjer jo je nazadnje videl: zaveda se, da objekti obstajajo tudi, ko jih ne vidimo – dosegel je stalnost/konstantnost objekta• to pomeni začetek razvoja predstav, ki so sredstvo

mišljenja

• proti koncu te faze začetek razvoja govora• to pomeni začetek razvoja pojmov, ki so poleg predstav

sredstvo mišljenjaObject Permanence Experiment

2. PREDOPERATIVNA FAZA (3-6 let)Razvoj pojmov

Sredstvo komunikacije je govor.

Nadaljuje se razvoj pojmov! (besede so simboli za pojme)Sprva jih še ne uporablja povsem pravilno, saj še ne razume njihove abstraktnosti (vse male živali so zanj kuža, vsaka stvar, ki leti, je ptič) – predpojmi (»na pol poti med konkretnostjo in splošnostjo«).

• Kako Lan razume pojem »jutri«: “Danes, ko vstanemo, je jutri. Danes, ko vstanemo, je sobota … Jutri sta dva dana!“

• »Mami, ti si najlepsa, najpametna in najstalejsa zenska na svetu!«

Razvoj predstav

Nadaljuje se razvoj predstav!Zdaj lahko razmišlja tudi o tem, kar ne zaznava v tistem trenutku: izvaja lahko miselne, ne le fizične akcije kot v SM fazi!).Razvoj predstav se kaže tudi v:

• simbolni igri (pretvarja se, da je palica injekcija … )• napredovanju v likovnem izražanju• bujni domišljiji• odloženem posnemanju (temelji na miselni predstavi

nekega dejanja, npr. triletnik okrega svojo sestrico z istimi besedami, ki jih je njegov oče izrekel nevarnemu vozniku)

Ireverzibilnost (nepovratnost) mišljenja

• Mišljenje poteka le v eni smeri, otrok ga ni sposoben preveriti v nasprotni, npr. ne razume, da lahko izvedemo določene procese v obe smeri, vrnemo v njihovo prvotno stanje.

• Zato še ne razume konzervacije: če se predmet spremeni po videzu in pri tem nič ne dodamo in nič ne odvzamemo, ohrani isto maso ali količino.

• Klasičen primer naloge za konzervacijo tekočine: prelivanje vode

Primer naloge za konzervacijo tekočine

Piaget - Stage 2 - Preoperational - Lack of ConservationA typical child on Piaget's conservation tasks

Centracija mišljenja in egocentričnost

Otrok ne more miselno zajeti večjega števila vidikov določene situacije, ampak se osredotoči le na en vidik (najbolj očitnega), druge pa zanemari – centracija mišljenja.

Skupaj lahko npr. združi like po barvi ali po obliki, ne pa po obeh dimenzijah hkrati (rdeče trikotnike skupaj in modre kroge skupaj).

Egocentričnost je posebna oblika centracije: otrok se lahko osredotoči le na svoj vidik gledanja in zanemari vidike drugih, vse presoja le iz lastne perspektive, misli, da vsi zaznavajo, čutijo in razmišljajo tako kot on. Ni sposoben empatije.

Preverjanje reverzibilnosti/centracije/egocentričnosti

Ali imaš brata/sestro?Če otrok odgovori z da, mu zastavimo naslednje vprašanje: ali ima tudi tvoj brat/sestra brata/sestro? V tej fazi odgovori, da ne.

Mama: »Lan, a ti imaš brata?«Lan: „Imam!“Mama: „Kdo pa je tvoj brat?“Lan: »Ja, Bor!”Mama: »Kaj pa Bor, a on ima brata?«Lan (v smehu, češ kaj me sprašuješ take neumnosti): »Seveda ne! Saj nismo trije!«

Naloga Tri planine (gl. opombe)

Finalizem

Otrok ne razume, da se stvari lahko zgodijo popolnoma naključno, zato naravne pojave razlaga z njihovim namenom.

Preverjanje finallizma:

Zakaj pada sneg?

Otrok na predoperativni stopnji razloži sneg z njegovim namenom npr. da gremo smučat, da si zemlja spočije, da je potem pomlad, da pride božiček. Na naslednji stopnji bo poiskal vzročno posledični odnos, npr. ker je zima.

Animizem

Otrok meša subjektivno in objektivno; neživemu pripisuje lastnosti živega.

Preverjanje animizma:

Ali travo boli, če hodiš po njej?„Da, ker je mehka“.Na naslednji stopnji: „Ne, ker ni živa.“

Moralno presojanje

Moralno presojanje se razvija od heteronomne morale, ko otrok presoja na podlagi pravil, ki jih postavljajo avtoritete, do avtonomne morale, ko postane sposoben kritične presoje z vidika lastnih vrednot ne glede na mnenje avtoritete.

V predoperativni fazi je presojanje še heteronomno.

„Lagati ne smemo, ker nam lahko zraste dolgi nos, krasti pa tudi ne, saj nas lahko ujamejo in zaprejo.“

Kako lahko vplivamo na miselni razvoj

• ustrezno organiziramo okolje, tako da otroku omogočimo igro in aktivnost

• ne presojamo preveč kritično njegove dejavnosti• ne obremenjujemo ga z »odraslimi« razlagami• ne dajemo mu neposrednih odgovorov, ampak ga

napeljujemo, da pride do njih sam z lastno miselno aktivnostjo

• dajemo mu občutek varnosti, saj je kognitivni razvoj neločljiv od socialnega in čustvenega

Kakšne probleme lahko rešujeotrok v predoperativni fazi

V primerjavi s prejšnjo fazo:•v naprej predvideva učinkovitejše poti do cilja, probleme rešuje usmerjeno, sistematično preverja različne hipoteze (prej s poskusi in napakami)•z razvojem govora se razvije simbolično mišljenje, kar omogoča učenje pisanja in računanja (besede in številke so simboli)•razvoj simbolične igre omogoča uporabo igre vlog pri poučevanjuV primerjavi z naslednjo fazo:•elemente kombinira in razvršča le po eni dimenziji•ne razume problemov, ki zahtevajo reverzibilnost mišljenja•zaradi prevladujoče egocentričnosti še ni sposoben reševati moralnih dilem

KONKRETNE OPERACIJE(7-10)

Otrok razume operacije!

Operacije so logične miselne akcije: primerjanje (iskanje podobnosti in razlik), kombiniranje, razvrščanje po različnih značilnostih …:Npr. naloge konzervacije, seriacije, klasifikacije•S temi operacijami je otrok sposoben reševati probleme, a le konkretne!

Razvoj reverzibilnosti

• razvije sposobnost reverzibilnosti mišljenja: potek dogodkov lahko v mislih obrne v nasprotno smer, npr. izvede računsko operacijo 11 + 6 = 17, nato pa se vrne v izhodiščni položaj: 17 – 6 = 11 (na tej točki je sposoben usvojiti odštevanje in deljenje)

• reverzibilnost omogoči razumevanje konzervacije: dojame, da če se predmet spremeni po videzu in pri tem nič ne dodamo in nič ne odvzamemo, ohrani isto maso ali količno.

Konkretne operacije:primeri nalog za konzervacijo

Decentracija mišljenja:obvlada multiplo klasifikacijo

• mišljenje se decentrira in otrok lahko razmišlja o več vidikih problema istočasno

• okrog 8. leta je zmožen multiple klasifikacije – razvrščanja objektov po dveh ali več dimenzijah (npr. po obliki, barvi in velikosti hkrati – med pomešanimi liki izloči velike debele rumene trikotnike).

• primeri nalog: naloge del-celota:• Otroku pokažemo škatlo z 18 rjavimi in 2 belima

kroglicama; vse so lesene. Vprašamo, ali je več lesenih ali rjavih kroglic.

• Otroku pokažemo šopek desetih rož – sedmih marjetic in treh tulipanov – in ga vprašamo, ali je v šopku več marjetic ali rož.

Developmental Psychology: Categorization inability

Decentracija mišljenja:obvlada seriacijo, pojem števila, prostorske in vzročne

odnose

• Obvlada seriacijo – urejanje elementov po vrstnem redu, npr.:• predmete zlahka razporedi od najmanjšega do največjega, od

najsvetlejšega do najtemnejšega• pravilno odgovori na vprašanje, ali je v košari s tremi kumarami in

dvema korenčkoma več zelenjave ali več kumarSeriation

• Razume pojem števila in vse osnovne računske operacije. Do 5. leta zna veliko otrok že šteti do 20, nekateri že obvladajo enostavno seštevanje, morda tudi odštevanje, večina pa to povsem obvlada šele v tej fazi.

Otroka prosimo, naj šteje od 1-20 in mu zastavljal preproste račune, npr. 3+5 ali 4-2.

• Vse večje je tudi razumevanje vzročno-posledičnih in prostorskih odnosov. Razume razdalje in smeri, zato zna uporabiti zemljevid in je sposoben presoditi, koliko časa bo potreboval, da pride od enega kraja do drugega.

Vezanost na konkretno

Kljub temu, da operacije potekajo na miselni ravni, pa so vezane na konkretne predmete in pojave, ki jih otrok ali neposredno zaznava (vidi, sliši, opazuje) ali pa je z njimi že imel konkretno izkušnjo in si jo zdaj prikliče v spomin. Zato pri učenju potrebuje nazorno razlago, manj uspešno pa rešuje naloge, ki so zastavljene abstraktno, kar je pomembno upoštevati pri oblikovanju učnih načrtov.

• Naloga na konkretni ravni: Če je Aleš višji od Ivana in Ivan višji od Marka, ali je Aleš višji od Marka

• Naloga na abstraktni ravni: Če je A večji od B in B večji od C, ali je A večji ali manjši od C? (obvlada šele v naslednji fazi)

Concrete operational stage of development

Piaget's concrete operational stage experiments

Kakšne probleme lahko rešujeotrok v fazi konkretnih operacij

V primerjavi s prejšnjo fazo:•zaradi razvoja logičnega sklepanja bolje rešuje besedilne naloge,•zaradi razvoja reverzibilnosti razume povratne računske operacije (odštevanje, deljenje), vzroke in posledice, razdalje in smeri, se orientira v prostoru, zmožen je opisati pot do šole in nazaj domov, obvlada konzervacijo,•zaradi decentracije mišljenja razvršča elemente po več značilnostih hkrati in jih ureja po vrstnem redu (npr. ne izpušča posameznih števil pri štetju),•ker ni več tako egocentričen, lahko rešuje preprostejše moralne dileme.V primerjavi z naslednjo fazo:•potrebuje konkretno ponazoritev oz. vsaj eno takšno izkušnjo,•kompleksnejših moralnih dilem še ne razume.

Formalne operacije(po 11)

• uspešno rešuje zahtevne probleme, ki so le verbalno opisani in mu jih ni potrebno konkretno ponazoriti,

• razume abstraktne probleme (filozofijo, psihologijo, sociologijo, kompleksnejšo matematiko),

• rešuje formalno-logične probleme, ki zahtevajo hipotetično, induktivno in deduktivno sklepanje

• kritično presoja kompleksne moralne dileme

Formal operational child Piaget's Formal Operational Stage

Kakšne probleme rešuje otrokv fazi formalnih operacij

• uspešno rešuje zahtevne probleme, ki so le verbalno opisani in mu jih ni potrebno konkretno ponazoriti,

• razume abstraktne probleme (filozofijo, psihologijo, sociologijo, kompleksnejšo matematiko),

• rešuje formalno-logične probleme, ki zahtevajo hipotetično, induktivno in deduktivno sklepanje

• kritično presoja kompleksne moralne dileme

Kdo razvije formalno mišljenje

• Piaget je menil, da je večina odraslih sposobna formalnologičnega mišljenja, a predvsem na področjih, kjer imajo veliko znanja in izkušenj.

• Nekatere raziskave pa kažejo, da doseže to stopnjo le tretjina ljudi. Tudi odrasli, ki so že dosegli višje stopnje, lahko v različnih situacijah kažejo značilnosti različnih faz.

• Nekateri odrasli bi naj presegli formalno mišljenje in razvili postformalno mišljenje - proučevali z dilemami iz vsakdanjega življenja.

PREGLED FAZ

Piaget's developmental theory: an overviewPiaget's Stages of Development

OVREDNOTENJE TEORIJE:pro1: pomen za druge panoge

Piaget je spodbudil nove pristope k učenju in poučevanju, npr. kdaj in kako najbolj učinkovito poučevati določene vsebine.S tem je vplival na razvojno, pedagoško in kognitivno psihologijo.

OVREDNOTENJE TEORIJE:pro2: poudarjanje samodejavnosti

Piaget je poudarjal pomen lastne dejavnosti pri kognitivnem razvoju (asimilacija, akomodacija).

Strokovnjaki, ki se opirajo na Piagetovo teorijo, pojmujejo učenje kot aktiven proces, ki je najbolj učinkovit takrat, ko učencu znanje ni le posredovano, ampak ga prek aktivnega odkrivanja, širi in poglablja sam – pomen aktivnih metod učenja in poučevanja (starši, učitelji)!

OVREDNOTENJE TEORIJEcon1: razvoj ni stopenjski

DVA RAZLIČNA POGLEDA:•Za stopenjski razvoj so značilne nenadne spremembe, ki so kvalitativne (ne le količinske), razvoj je skokovit, poteka skozi različne stopnje, ki se med seboj vsebinsko razlikujejo.•Za nepretrgan razvoj so značilne kvantitativne spremembe, ki so postopne, brez preskokov.

Kritiki trdijo, da je Piaget preveč poudarjal stopnje in kakovostne spremembe v razvoju mišljenja. Naloge so bile sestavljene tako, da so se spremembe močno izrazile. Z drugačnim tipom nalog so raziskovalci prišli do drugačnih rezultatov, ki so kazali na večjo postopnost v miselnem razvoju.

Primer : otrokovo mišljenje v predoperativni fazi je ireverzibilno (mišljenje poteka le v eni smeri), v naslednji stopnji reverzibilno; na stopnji konkretnih operacij potrebuje otrok pri logičnem sklepanju konkretno izkušnjo (stvar vidi, sam poskusi), v naslednji stopnji več ne ...

OVREDNOTENJE TEORIJEcon2: vsi ne razvijejo formalnega mišljenja,

nekateri pa ga presežejo

Vsi posamezniki ne dosežejo stopnje formalnega mišljenja, po drugi strani pa se kognitivni razvoj ne konča nujno v adolescenci - nekateri razvijejo postformalno mišljenje.

•formalno mišljenje hladno logično, objektivno, abstraktno, teoretično (matematični, fizikalni, hipotetični problemi …)•postformalno mišljenje je kompleksnejše, obogateno z izkušnjami in življenjsko modrostjo

Značilnosti postformalnega mišljenja

• odrasli pri reševanju problemov bolj tolerantni, realistični, fleksibilni, upoštevajo več različnih vidikov problemov hkrati, zavedajo se, da ima vsaka rešitev problema svoje prednosti in pomanjkljivosti

• bolj pragmatični in manj idealistični, zavedajo se, da svet ni črno-bel, da ne obstaja samo prav/narobe, dobro/slabo, vsak človek subjektivno zaznava sebe in okolje, ne moremo reči, da je neka zaznava slabša/boljša od druge

• vsak problem oz. vprašanje nima enoznačnega pravilnega odgovora, resnica je relativna, odvisna od konteksta, razmer idr. dejavnikov

• pogled na svet ni stabilen, tudi realnost se neprestano spreminja, rešitve porajajo nove probleme

• ljudje smo različni, spremenjljivi, nepredvidljivi, polni kontradikcij• mnoga protislovja izhajajo iz družbenih razmerij, na katera

posameznik ne more vplivati s svojo voljo in avtonomno dejavnostjo, četudi je on sam del tega sistema

OVREDNOTENJE TEORIJEcon3: otroci določene spodobnosti razvijejo

prejNovejše raziskave so pokazale, da otroci dosegajo posamezne stopnje miselnega razvoja prej, kot je predvidel Piaget – zakaj (hipoteze):•sodobni otroci so hitrejši (večja kompleksnost okolja, boljše igrače (didaktične), sistem učenja in pripravljanja na šolo se začne prej, več spodbud s strani staršev, večja pomembnost znanja kot vrednote, spremembe v vzgojnih slogih (bolj demokratična, večja dostopnosti različnih oblik izobraževanja, didaktičnega materiala (knjig, računalnikov), večja ambicioznost …•Piagetove naloge so bile premalo prilagojene otrokom. Raziskovalci opozarjajo, da če naloge le nekoliko spremenimo, se pokaže, da jih otroci zmorejo rešiti, tj. da njihovo mišljenje ni tako egocentrično in nelogično.

Ad. con 3Piaget: naloga Tri planine (gl. opombe)

Kritiki - paralelna naloga:Deček in policaj (gl. opombe)

Ad. con 3Piaget: naloga s ploščicami

Pred otrokovimi očmi je razvrstil ploščice v dve enaki, vzporedni vrsti. Nato je ploščice v eni vrsti stisnil skupaj in otroka vprašal, ali je v obeh vrstah enako število ploščic. Otrok na predoperativni fazi je odgovoril, da je v daljši vrsti več ploščic.

Kritiki – paralelna naloga:naloga s figuricami vojakov

Markman (1979, v Atkinson idr., 2000) je pokazal, da so 5-letniki zmožni konzervacije, če jim postavimo nekoliko drugačno nalogo. Raziskovalec je pred otroka postavil dve vrsti figuric vojakov. Vprašal ga je, v kateri vrsti je več vojakov, njegovi ali otrokovi. Otrok je pravilno odgovoril, da je vojakov v obeh vrstah enako. Nato je raziskovalec figurice vojakov v eni vrsti razmaknil in ponovno vprašal, kje je več vojakov. Petletniki niso bili zmožni konzervacije števila in so odgovorili tako, kot predvideva Piaget: več vojakov je v vrsti, ki je daljša. Če pa je raziskovalec vprašal otroka, katera vojska je večja (številčnejša), je večina 5-letnikov odgovorila, da sta obe vojski enaki. Na rezultat torej lahko vplivajo nianse – drobne razlike v zastavljanju nalog/vprašanj.