Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja · Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja – Končno poročilo Stran 4 Abstract The final report

IZVAJALEC:

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za mehaniko tekočin Jamova 2 1000 Ljubljana

SOIZVAJALEC:

JAVNO PODJETJE VODOVOD - KANALIZACIJA d.o.o. Vodovodna cesta 90 1000 Ljubljana

PROJEKT: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo Uprava RS za zaščito in reševanje

Pogodba št. JNMV 9022-02/2007-2

Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja

Končno poročilo za naročnika

Izvod: 1 2 3 Ljubljana, julij 2008

Nosilec projekta prof. dr. Franci Steinman

Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja – Končno poročilo

Stran 2


Stran 3

Pregledni list za:

Pogodba št. JNMV 9022-02/2007-2

Naročniki: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo Uprava RS za zaščito in reševanje

Naslov projekta: Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja Ključne besede: hidrantna omrežja, osnutek pravilnika, preizkušanje, redni tehnični

pregled, meritev tlaka in pretoka Kratka vsebina: Končno poročilo povzema delo 1. in 2. faze projekta, v okviru katerega

so bile analizirane obstoječe prakse izvajanja preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnih omrežij in izdelani tehnični postopki za preizkušanje in redni tehnični nadzor hidrantnih omrežij.

V projektu je bil izdelan osnutek pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij, ki uvaja določene novosti pri zahtevah, pogojih in postopkih izvajanja preizkušanj hidrantnega omrežja, kakor tudi učinkovitejši nadzor nad delovanjem hidrantih omrežij in izvajalcev preizkušanja. Poleg samega postopka izvajanja preizkušanja so bile podane tudi usmeritve za podporno okolje, v okviru katerega bi se zbirale izvedena preizkušanja oziroma uporaba njihovih rezultatov meritev.

Predlagani osnutek spremembe pravilnika bo v podporo tako zavezancem, izvajalcem in nadzornikom hidrantnih omrežij in bodo odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega pravilnika.

Faza: Končno poročilo

Datum: julij 2008 Nosilec naloge: prof. dr. Franci STEINMAN, univ. dipl. inž. gradb. Vodja naloge: doc. dr. Primož BANOVEC, univ. dipl. inž. gradb. Tomaž Ružič, direktor sektorja vodovod Sodelavci: asist. Daniel Kozelj, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.

Janez Ogrin Miha Ulčar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. Karin Kozelj, univ. dipl. inž. agr.


Stran 4

Abstract The final report summarizes the efforts of the 1st and 2nd phase of the project, which analysed the current practise of performing fire flow tests and inspections together with the state-of-the-art approaches. Elaborated were technical procedures of fire flow testing and inspection for their inclusion into new legal regulations. The report includes draft rule for conducting fire flow tests and inspections which incorporates certain novelties in the requirements, conditions and procedures of performing fire flow tests and inspections, as well as effective supervision of the condition of water-based fire protection systems and the competent persons performing the above mentioned procedures. Besides the given procedures also guidelines were elaborated for support environments for performing fire flow tests and inspections and the use of their results in future planning and analysis efforts. The proposed rule of performing fire flow tests and inspections will be facilitating the property owner or occupant, the competent persons performing the procedures and the supervisory institutions regulating the field of water-based fire protection systems.


Stran 5

Kazalo vsebine: 1 Uvod ............................................................................................................................. 7

2 Opis problematike ........................................................................................................ 8

2.1 Zakonodaja in standardi ........................................................................................ 8

2.1.1 Zakon o varstvu pred požarom ...................................................................... 8

2.1.2 Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij .................................................. 9

2.1.3 Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov 10

2.1.4 Tehnična smernica za graditev TSG-1-001:2007 – Naprave za gašenje in dostop gasilcev ........................................................................................................... 12

2.2 Izkušnje in težave pri pregledu hidrantnega omrežja ......................................... 14

2.2.1 Težave pri preizkušanju hidrantnega omrežja ............................................. 14

2.2.2 Ugotovitve in predlogi k izboljšanju postopkov preizkušanju hidrantnega omrežja 23

3 Potek dela .................................................................................................................. 25

3.1 Potek dela po fazah ............................................................................................. 25

4 Opravljene naloge ...................................................................................................... 27

4.1 Pregled zakonodaje, standardov in smernic ....................................................... 27

4.2 Tehnična oprema za preizkušanje hidrantnih omrežij ........................................ 28

4.2.1 Izkušnje JP VODOVOD - KANALIZACIJA Ljubljana ........................................ 28

4.2.2 Oprema za preizkusa hidranta in hidrantnega omrežja .............................. 29

4.2.3 Prednosti meritev z digitalnim merilnikom tlaka......................................... 31

5 Rezultati naloge ......................................................................................................... 32

5.1 Obrazložitev pravilnika ........................................................................................ 32

5.2 Osnutek Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij ....................................... 42

5.3 Priloge osnutka pravilnika ................................................................................... 53

5.3.1 Priloga 1A ..................................................................................................... 53

5.3.2 Priloga 1B ..................................................................................................... 57

5.3.3 Priloga 3A ..................................................................................................... 60

5.3.4 Priloga 3B ..................................................................................................... 61

5.3.5 Priloga 4 ....................................................................................................... 62

5.3.6 Priloga 5 ....................................................................................................... 63

5.3.7 Priloga 6 ....................................................................................................... 65

5.4 Računalniška aplikacija ........................................................................................ 67

5.4.1 Obdelava podatkov zajetih z digitalnimi merilniki ....................................... 67

5.5 Smernice za vzpostavitev centralne evidence hidrantnih omrežij in njihovega delovanja ........................................................................................................................ 69

6 Analiza rezultatov ...................................................................................................... 73

7 Zaključek s predlogi .................................................................................................... 73


Stran 6

Kazalo slik: Slika 1: Prikaz razlike tlaka na ročniku pri izpustu (PrA) pri zamašitvi hidranta in po odpravi napake .................................................................................................................. 14

Slika 2: Prikaz zamašitve na podnožni krivini hidranta ...................................................... 15

Slika 3: Prikaz vgradnje podtalnega hidranta, ki ima glavo hidranta z ušesi na neustrezni globini, kar pomeni, da je priklop cevi na spojke hidrantnega nastavka lahko onemogočen oz. ovira normalno posluževanje. ................................................................ 16

Slika 4: Primer hidranta za ograjo – napaka pri projektiranju ........................................... 16

Slika 5: Primer vgrajenega hidranta na parkirišču (v bližini zelen pas za možno postavitev že v fazi gradnje). ............................................................................................................... 17

Slika 6: Primer zaparkiranega hidranta .............................................................................. 17

Slika 7: Izvajalec vgradnje hidranta ni izvedel ustreznega obsutja podnožja hidranta – drenaže ob izpustu. ............................................................................................................ 18

Slika 8: Primer zamrznjenega hidranta (detajl). ................................................................ 18

Slika 9: Primer notranjega hidrantnega omrežja - na kateri lokaciji napraviti izpust? ...... 19

Slika 10: Lokacije preizkušanja hidrantnega omrežja ........................................................ 20

Slika 11: Merilni list preizkušanja hidrantnega omrežja .................................................... 20

Slika 12: Primer preizkušanja hidrantnega omrežja za prečrpalnico je predstavljen na priloženih slikah in diagramih. ........................................................................................... 21

Slika 13: Rezultati časovnega poteka preizkusa hidrantnega omrežja – primer izpada prečrpalne postaje ob znižanih tlačnih razmerah na sesalni strani ................................... 22

Slika 14: Merilni list preizkusa s prečrpalno postajo ......................................................... 22

Slika 15: Analogni merilnik tlaka na Bourdonovo cev ........................................................ 29

Slika 16: Digitalni merilnik tlaka z LCD prikazom vrednosti ............................................... 29

Slika 17: Merilnik tlaka Memmy s vgrajenim spominom ................................................... 29

Slika 18: Digitalni merilnik tlaka Memmy NT ..................................................................... 29

Slika 19: Merilnik pretoka ABB WP-T-D ............................................................................. 31

Slika 20: Primerjava digitalnega merilnika tlaka in klasičnega manometra ...................... 31

Slika 21: Shema obratovalnega monitoringa v celotnem življenjskem ciklu hidrantnega

omrežja ............................................................................................................................... 39 Slika 22: Shema poskusnega obratovanja - Preizkus hidrantnega omrežja ....................... 40 Slika 23: Shema redno obratovanje - Redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja ........... 41

Slika 24: Prenos podatkov iz merilnika na PC in nadaljnja obdelava ................................. 68

Slika 25: Obdelava podatkov pri hidrantnem omrežju z večjo količino vode .................... 68

Slika 26: Poročanje za hidrante izvajalcev javne službe .................................................... 69

Slika 27: Polnjenje evidence hidrantnih omrežij ................................................................ 70

Slika 28: Poizvedbe v evidenci hidrantnih omrežij ............................................................ 70


Stran 7

1 Uvod V okviru naloge so bile izvedene obdelave v skladu z navodili in zahtevami naročnika, ki so podane v povabilu k oddaji ponudbe. Tako smo v osnovni sledili namenu naloge, ki je: Preveriti, spremeniti in dopolniti postopek preizkusa hidrantnega omrežja, kot ga določa Pravilnik o preizkušanju hidrantnega omrežja (Ur.l. RS 22/95). Pri tem smo realizirali naslednje cilje:

- Opredelitev tehničnih ukrepov pri preizkusu hidrantnega omrežja. - Opredelitev postopkov pri izvedbi preizkusa hidrantnega omrežja in izdelava

predloga sprememb Pravilnika o preizkušanju hidrantnega omrežja (Ur.l. RS 22/95).

Na podlagi Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo) je bil izdelan Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur.l. RS 22/95), ki med drugim določa postopke preizkusa hidrantnih omrežij in redni tehnični nadzor nad hidrantnimi omrežji. S sprejetjem Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/2004, 10/2005, 83/2005 in 14/2007) se prenehajo uporabljati nekateri deli Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ 30/91) ter Tehnične smernice TSG-1-001-2005 Požarna varnost v stavbah, ki določa zahteve za zagotavljanje vode za gašenje, hidrante na gradbeni parceli, notranje hidrante ter potrebne količine vode za posamezne vrste stavb. Zaradi sprememb in razvoja na strokovnem, kot tudi na normativnem področju je potrebno uskladiti določbe navedenega pravilnika v delu, ki določa postopek preizkusa hidrantnega omrežja. Vsebina naloge Naloga je bila izvedena v dveh korakih:

1) Priprava predloga za spremembo pravilnika o preizkušanju hidrantnega omrežja (za objavo v Uradnem listu).

2) Preučevanje možnosti vključevanja računalniško podprtega procesa preizkušanja hidrantnih omrežij in priprava smernic za izboljšane centralne evidence hidrantnih priključkov.

Terminski plan naloge Naloga je 6 mesečna:

1. faza – 3 mesece in 2. faza – 3 mesece.


Stran 8

2 Opis problematike

2.1 Zakonodaja in standardi

Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS 71/93) v 35. členu, 3. odstavku predpisuje, da morajo biti v objektih za primer požara pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je potrebno vzdrževati v skladu s predpisi. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantna omrežja za gašenje požarov (Ur.l. RS 30/91) predstavlja osnovni tehnični predpis, ki mu mora hidrantno omrežje ustrezati, da ga lahko spoznamo za tehnično ustrezno hidrantno omrežje. Slednje je tudi podlaga za uspešen zaključek upravnih postopkov. Stanje hidrantnih omrežij se nadzira na podlagi predpisane metodologije, ki jo opredeljuje Pravilnih o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur.l. RS 22/95). Letno se objavlja seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij (Ur.l. 15/01). Izvajalci nadzora izvajajo nadzor hidrantov, vendar glede na kompleksnost vodovodnih omrežij ni mogoče na tako enostaven način zagotoviti ustreznosti hidranta oz. hidrantnega omrežja. Razlog za to je, da so vodovodni sistemi dinamičen sistem in zato meritev parametra v določenem časovnem obdobju še ne zagotavlja ustreznosti tega parametra v celotnem obdobju obratovanja vodovodnega sistema (preko celega leta, tudi v času pomanjkanja vode). Ustreznosti hidrantnega omrežja nadzira v skladu s 50. členom Zakona o varstvu pred požarom Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred požarom, ki deluje v sklopu inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sicer bi bilo potrebno ustrezno zastavljene zakonske in institucionalne podlage učinkoviteje povezati in nadgraditi s sistemom, ki bo omogočal tudi enostavnejše spremljanje navedene zakonodaje.

2.1.1 Zakon o varstvu pred požarom

Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/2007-UPB1) določa v četrti točki prvega odstavka 22. člena (prostorsko planiranje), da se mora zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. V četrti točki tretjega odstavka 35. člena (požarni red, načrt in pripravljenost sredstev) je določeno, da mora biti za primer požara pripravljena oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom in da jih je potrebno vzdrževati v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalcev. 41. člen (nadzor vgrajenih sistemov) določa, da mora lastnik ali uporabnik objektov pred začetkom uporabe vgrajenih sistemov požarne zaščite pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju ter skrbeti za stalni tehnični nadzor. Kazenska določba v poglavju XII opredeljuje globe tako za pravne osebe kot posameznike.


Stran 9

2.1.2 Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij

Pravilnik o preizkušanju hidrantnega omrežja (Ur. l. RS, št. 22/95) v 2. členu zavezuje lastnike, uporabnike ali upravljavce objektov, da pred začetkom uporabe hidrantnega omrežja pridobijo potrdilo o brezhibnem delovanju za novo vgrajena hidrantna omrežja, razširitev hidrantnega omrežja in za spremenjeni ali zamenjani del hidrantnega omrežja. Pravilnik v nadaljevanju določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične in pravne osebe, ki preizkušajo hidrantna omrežja, in sicer: postopke pridobitve pooblastila, postopek preizkusa hidrantnega omrežja, izdajo pisnega poročila o ugotovitvah preizkusa, izdajo potrdila o brezhibnem delovanju in rednem tehničnem nadzoru hidrantnih omrežij. Postopek preizkus hidrantnega omrežja poteka sledeče:

Hidrantno omrežje izvajalec preizkuša po tem postopku (spodnja skica):

1. Izmeri in zapiše se statični tlak na hidrantu A in B (to je tlak ps (bar)).

2. Na hidrant A se namesti ročnik s šobo od Ø 8 do Ø 20 (izbere se tako šobo, da bo padel tlak na hidrantu A pri odprtju ročnika za približno 1 bar od prej izmerjenega ps).

3. Zasun hidranta A se odpre do konca. Vodo se pusti teči 1 minuto tako, da se tok umiri in odčita tlak na hidrantu A in hidrantu B. Tlak na hidrantu B se vpiše v razpredelnico (Merilni list) pod prB, tlak na hidrantu A pa pod prA.

4. Po Tabeli 1 (v prilogi Pravilnika) se odčita količino vode (l/s), ki izteče iz ročnika pri tlaku prA. Ta količina se vpiše v razpredelnico (Merilni list) pod Q.

5. Z enačbo (1) se izračuna, za koliko bo padel tlak v mreži (prx), če bo poraba vode večja od Q, pri čemer se izbere poljubno večjo porabo vode Qx v l/s.


Stran 10

Enačba 1

6. Če je treba, se z enačbo (2) izračuna, koliko vode bo mreža dajala, če se pusti, da tlak pri iztekanju vode pade pod vrednost pr.

Enačba 2

7. Če so hidranti na slepem vodu, se pazi na smer toka vode (tako kot na zgornja skica).

8. Če so hidranti na krožnem vodu, naj bosta hidranta A in B čim bolj narazen. Izidi meritev se vpisujejo v Merilni list.

Pisno poročilo je potrebno pripraviti in ga poslati zavezancu v 10. dneh. Vsebovati mora ugotovitve preizkusa s poudarkom na pomanjkljivostih, priloži pa se mu tudi merilni in hidrantni list. Po odpravi pomanjkljivosti se opravi ponovni pregled in napiše dodatno poročilo. Potrdilo o brezhibnem delovanju sistema se izda na podlagi: poročila (če ni pomanjkljivosti), obvestila zavezanca (če so bile ugotovljene nebistvene pomanjkljivosti) in dodatnega poročila, in to v predpisani obliki. Redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja obsega vizualni pregled in merjenje statičnega tlaka na zunanjem hidrantnem omrežju. Po pregledu se omarice notranjega hidrantnega omrežja in omarice s pripadajočo opremo za zunanje hidrante zaplombirajo. Nadzor se opravlja najmanj enkrat letno, dokumentacijo o nadzoru pa hrani zavezanec.

2.1.3 Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov

Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantna omrežja za gašenje požarov (Ur.l. RS 30/91) predstavlja osnovni tehnični predpis, ki mu mora hidrantno omrežje ustrezati, da ga lahko spoznamo za tehnično ustrezno hidrantno omrežje. Slednje je tudi podlaga za uspešen zaključek upravnih postopkov. Stanje hidrantnih omrežij se nadzira na podlagi


Stran 11

predpisane metodologije, ki jo opredeljuje Pravilnih o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur.l. RS 22/95). Letno se objavlja seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij (Ur.l. 15/01). Izvajalci nadzora izvajajo nadzor hidrantov, vendar glede na kompleksnost vodovodnih omrežij ni mogoče na tako enostaven način zagotoviti ustreznosti hidranta oz. hidrantnega omrežja. Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov št. 30/91. Pri tem smo upoštevali naslednje predpostavke in omejitve:

o Število prebivalcev, ki jih oskrbuje vodovodni sistem v eni tlačni coni je manjše od 5000, najmanjša količina vode je 10 l/s, število istočasnih požarov je 1.

o Kategorizacija tehnoloških procesov glede na ogroženost pred požarom ni bila dostopna, zato določenih analiz potreb po požarnih vodah za posamezne industrijske odjemalce nismo izvedli (upoštevan je le standardni požarni odvzem 10 l/s).

o Skupna količina vode, potrebne za gašenje požara, je količina vode, ki se porabi na požarnem odvzemu v času trajanja požara (t = 2 uri), kar znaša 72 m3.

o Minimalni zahtevani tlak pri požarnem odvzemu količine 10 l/s mora biti 2,5 bara, upoštevan na vozlišču odvzema (dinamični tlak).

o Minimalni notranji premer cevi, na katerega je mogoče priključiti hidrant, je 100 mm.

o V tej analizi se tipi hidrantov niso preverjali.

o Niso se preverjala notranja hidrantna omrežja.

o Predvideli in preverili so se hidravlični pogoji obratovanja za hidrante, ki so bili upoštevani v vsakem vozlišču.

Protipožarno ukrepanje, temelječe na gašenju z vodo, je mogoče zagotoviti na več načinov, kot to določa Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Eden med njimi je tudi uporaba javnih vodovodnih sistemov tako, da delujejo kot zunanje hidrantno omrežje. Tedaj je treba presojati ustreznost pogojev, pod katerimi bi delovali hidranti pri neposrednem gašenju, način delovanja javnega vodovoda v različnih pogojih, doseganje standardov delovanja v rednih in izrednih razmerah ter oceno zanesljivosti delovanja oz. analize tveganj (da oskrba hidranta ne deluje). Ob tem je namreč treba upoštevati tudi obratovalne standarde zaradi drugih vidikov, pa tudi ekonomsko upravičenost take (požarne) rabe, ki naj ne bi vodila v nesorazmerno povečanje stroškov uporabnikov. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov je narekoval standarde tudi na področju izvedbe in delovanja javnih vodovodnih sistemov kot hidrantnih sistemov. Ureja(l) je naslednje vsebine:

o Definicije,

o Viri za oskrbo hidrantnega omrežja z vodo (vodovod, stalni/začasni postroj za zajemanje površinske vode, vodnjaki, rezervoarji ali bazeni),

o Potrebni pretoki vode za gašenje – v RS od 10 l/s do 45 l/s,

o Kategorizacija tehnoloških procesov glede na potrebni pretok vode za gašenje,


Stran 12

o Zahteve za zunanje hidrantno omrežje (razdalja med hidranti, razdalja med hidrantom in zidom objekta s požarom – max. 80 m, minimalni dinamični tlak 2,5 bara, zaporni ventili idr.)

o Zahteve za notranje hidrantno omrežje

o Naprave za povečanje tlaka, suho hidrantno omrežje idr.

Za izvajanje nadzora nad navedenimi določili je v veljavi Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij, katerega členi 12 do 18 opredeljujejo postopek preizkusa hidrantnega omrežja. Protokol preizkušanja hidrantnih omrežij je omejen le na kratkotrajno meritev dinamičnih tlakov in pretokov na posameznem hidrantu, čeprav se na koncu izda potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega sistema.

2.1.3.1 Poročilo - Delovanje javnih vodovodnih omrežij kot hidrantnih omrežij

V končnem poročilu naloge z naslovom Delovanje javnih vodovodnih omrežij kot hidrantnih omrežij je podana sinteza projekta, ki predstavlja povzetek dela na področju delovanja javnih vodovodnih omrežij v funkciji hidrantnih omrežij. Neposredni namen projekta je bil izdelati pristop, ki bo omogočal ustreznejši nadzor nad izvajanjem standardov, ki jih zahtevajo tehnični predpisi, ki opredeljujejo hidrantna omrežja. Glavna cilja projekta sta bila izdelava metodologije za enotno vodenje evidenc javnih vodovodnih sistemov v Republiki Sloveniji in razvoj orodij za spremljanje stanja vodovodnih omrežij z vidika izpolnjevanja pogojev v primeru njihovega delovanja kot hidrantnih omrežij. Analize, rezultati in ugotovitve naloge so privedle do sinteze, izdelane v obliki osnutka novega pravilnika o zagotavljanju ustreznega delovanja zunanjih sistemov za oskrbo z vodo za gašenje. Z njim so podana strokovna izhodišča s pojasnili in možne variantne rešitve. Eden ključnih problemov, na katerega rezultati predstavljenega projekta odgovarjajo, je tudi prikaz možnosti izboljšanja organiziranosti izvajanja nalog oskrbe z vodo za gašenje.

2.1.4 Tehnična smernica za graditev TSG-1-001:2007 – Naprave za gašenje in dostop gasilcev

Pravilnik o požarni varnosti v stavbi (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05 in 83/05) določa sprejem Tehnične smernice (TSG – 1-001:2007, Požarna varnost v stavbah) in preklic 13., 14. ter 24. do 38. člena Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 30/91). Predpisana s Pravilnikom o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov. Od prvotne ideje o štirih smernicah smo prišli do rešitve o eni smernici z uvodnim in štirimi vsebinskimi poglavji.


Stran 13

V uvodu so razložene pravne podlage, ki so omogočile izdajo smernice, povzeti so členi, ki jih smernice natančneje opredeljujejo. Posebej pomemben del uvoda je poglavje, ki razlaga pravne posledice (ne)uporabe tehnične smernice. V nadaljevanju so navedeni referenčni dokumenti in opredeljeni nekateri izrazi, ki so pojavljajo v drugih poglavjih smernice. Prvo poglavje določa rešitve v zvezi s preprečevanjem preskoka ognja na sosednje objekte, pri čemer je strukturirano tako kot vsa nadaljnja: najprej so podane splošne rešitve, na koncu pa dodatne oziroma posebne rešitve za posamezne posebne vrste stavb ali prostore v njih. Drugo poglavje obravnava nosilnost konstrukcije v primeru požara in ukrepe za preprečevanje njegovega širjenja po stavbi. Tako drugi del tega poglavja vsebuje rešitve v zvezi s požarnimi sektorji in rešitve, ki se nanašajo na širjenje dima po stavbi. Posamezne vrste stavb imajo še posebne rešitve, ki so urejene v podpornih dokumentih, na katere se sklicuje poglavje. Tretje poglavje je dvodelno. Prvi vsebuje rešitve v zvezi z evakuacijskimi potmi, drugi pa za določene stavbe predvideva vgradnjo sistemov za požarno javljanje in alarmiranje in nakazuje na uporabo ustreznega standarda. V četrtem poglavju so v prvem delu zbrane rešitve, ki omogočajo gašenje, pri čemer se le-te ukvarjajo tako z zunanjostjo – gradbeno parcelo, kot s samo stavbo. Drugi del tega poglavja skrbi za varen dostop in delo gasilcev, tretji del pa ureja tudi odvod dima in toplote in se tako navezuje na drugo poglavje. Smernico zaključujeta dva dodatka, dodatek, ki omogoča izračun števila ljudi v prostoru ali stavbi in dodatek, ki opredeljuje potrebne količine vode za gašenje. Ker TSG Požarna varnost v stavbah ne more pokriti celotnega področja oskrbe z vodo za gašenje ter izvedbo naprav za začetno gašenje in gasilsko intervencijo v stavbah, ampak lahko poda samo osnovne zahteve, je bilo predlagano, da se izdela in izda smernico (po MOP ti. 4. nivo, kjer so smernice in standardi za projektiranje in izvedbo posameznih naprav in sistemov za požarno varnost v stavbah), ki bo za posamezne objekte glede na namembnost, požarno nevarnost in velikost objekta natančneje opredelila naslednja področja:

1. Splošna določila za oskrbo z vodo za gašenje; 2. Potrebne količine vode za gašenje glede na namembnost stavbe, požarno

nevarnost, velikost stavbe oz. požarnega sektorja in požarno odpornost konstrukcijske stavbe;

3. Viri za zagotavljanje vode za gašenje, kot so javno vodovodno in hidrantno omrežje, bazeni, rezervoarji, bajerji, tekoče vode idr. – merila za izvedbo in oddaljenost;

4. Cevovodi zunanje hidrantne mreže – merila za izvedbo, dimenzije in tlak ter izračuni;

5. Zunanji hidrantni priključki – merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in lokacijo priključkov (skupaj z dovoljenimi minimalnimi in maksimalnimi oddaljenostmi) ter izračuni;

6. Mokri, suho/mokri in suhi dvižni vodi ter industrijska notranja hidrantna omrežja kot naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje (izvedba, namestitev, dimenzije, tlak, lokacija, izračuni);

7. Notranji hidranti kot priključki za začetno gašenje z vodo v stavbi in kot priključki z vodo za gasilce (izvedba, namestitev, dimenzije, tlak, lokacija, izračuni).


Stran 14

2.2 Izkušnje in težave pri pregledu hidrantnega omrežja

2.2.1 Težave pri preizkušanju hidrantnega omrežja

V nalogi bi radi predstavili težave, s katerimi se soočajo izvajalci preizkusov hidrantih omrežji na terenu. Navedene izkušnje in ugotovitve izhajajo iz dolgoletnega dela soizvajalca te naloge Javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija Ljubljana. Skupaj z njimi smo izbrali glavne primere težav, katerih izvori pa so zelo raznoliki.

2.2.1.1 Hidrant daje premajhno količino vode

Ob preizkusu predstavljenega hidrantnega omrežja, ki smo ga predstavili v poglavju 2.1.2 (Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij, 15. člen) in ki ga bomo natančneje obdelali v poglavju Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti., je treba biti pozoren na karakteristike izvedenih meritev. Spodnji primer prikazuje meritev z izpustom vode preko ročnika, kjer je bilo preko meritev ugotovljeno, da hidrantno omrežje ne izpolnjuje zahtevanih kapacitet in se torej ne izda potrdilo o brezhibnem delovanju sistema.

Slika 1: Prikaz razlike tlaka na ročniku pri izpustu (PrA) pri zamašitvi hidranta in po odpravi napake

Z uporabo modernih merilnih metod (digitalni merilniki tlaka in pretoka ter časovno spremljanje meritev tekom preizkusa) je bilo ugotovljeno, da v tem prikazanem primeru ni bilo problematično hidrantno omrežje oz. vodovodnih sistem, ki deluje v tej funkciji temveč preizkušeni hidrant. To je razvidno iz vrednosti meritve, kjer je tlak na ročniku (izpust vode) neprimerno nizek, medtem ko je tlak na rezidualnem hidrantu, kjer se meri


Stran 15

samo preostanek tlaka v omrežju skoraj nespremenjen. Iz tega sledi ugotovitev, da niso problematične linijske izgube v omrežju za neizpolnjevanje zahtev po tlaku in pretoku, temveč ima hidrant neprimerne lokalne hidravlične izgube.

Slika 2: Prikaz zamašitve na podnožni krivini hidranta

Po izkopu hidranta je bilo ugotovljeno, da je bilo spodnji del hidranta zamašen s kamenjem in drugimi trdimi delci, ki so sicer omogočili prikaz zadostnega statičnega tlaka, vendar pa je v trenutku izpusta tlak padel na zelo nizko vrednost (1 bar). Razlog, da se taki primeri pogosto pojavljajo so predvsem novogradnje cevovodov, kjer je bilo zanemarjeno načelo kakovostne gradnje, saj so v cevovode zašli gradbeni materiali (kamenje, rokavice, tesnila ipd.). Ti se tekom časa prenašajo po cevovodnem sistemu in se ujamejo v različne slepe rokave cevovodov (odvisno od hidravličnega stanja). Hidranti so še posebej občutljivi na taka stanja, saj se ob povečanih pretokih v cevovodih, ki so običajno rezultat izpuščanja vode iz hidrantov, ti trdi delci odložijo ravno v hidrantne vode.

2.2.1.2 Neustrezna vgradnja podtalnega hidranta – preglobok

Veliko oz. največ težav, ki so povezani z neustreznim delovanjem hidrantih omrežij, je povezanih z neustrezno vgradnjo hidrantov in vodovodnega/hidrantnega omrežja. Spodnji primer prikazuje neustrezno vgradnjo podtalnega hidranta, ki ima glavo hidranta z ušesi na neustrezni globini. To pomeni, da je otežen priklop hidrantnega nastavka na podtalni hidrant, kakor tudi priklop gasilske cevi na spojke hidrantnega nastavka. Na ta način ni samo otežena uporaba hidranta oz. hidrantnega omrežja, v večini primerov je le-ta tudi onemogočena. Predvsem pa je ta hidrant iz stališča gašenja požarov neprimeren, saj v primeru požara gasilci nimajo časa ukvarjati z težavnim priključevanjem in lahko taka neustrezna vgradnja tudi zahteva žrtve.


Stran 16

Slika 3: Prikaz vgradnje podtalnega hidranta, ki ima glavo hidranta z ušesi na neustrezni globini, kar pomeni, da je priklop cevi na spojke hidrantnega nastavka lahko onemogočen oz. ovira normalno posluževanje.

Ušesa na glavi podtalnega hidranta naj bodo med 10 in 20 cm pod pokrovom cestne kape. Pri tem naj se upošteva standarde, smernice in načela dobre prakse. Primer tehnične smernice, ki natančno določa izbor, vgradno in obratovanje hidrantov, je DVGW W 331:2000.

2.2.1.3 Nedostopni hidranti – za ograjo na zasebnih zemljiščih

Podoben primer neustrezne izgradnje hidranta, ki je del hidrantnega omrežja je prikazan tudi na spodnji sliki. V tem primeru gre za napako pri projektiranju, saj je hidrant nameščen na zasebno zemljišče, ki v času prvega preizkusa hidrantnega omrežja še ni imel zaključeno zunanjo ureditev. Ob preizkušanju hidrantnega omrežja iz projekta ni bilo razvidno kakšna bo zunanja ureditev na omenjeni lokaciji, zato preizkuševalec ni mogel upoštevati dejstva, da hidrant naknadno ni dostopen za vzdrževanje in za gasilce v primeru požara. Take in podobne lokacije hidrantov so kljub tehnični izpravnosti hidranta in hidrantnega omrežja neprimerne in ne bi smele pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.

Slika 4: Primer hidranta za ograjo – napaka pri projektiranju


Stran 17

Potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja naj bi poleg tehničnih (hidravličnih) karakteristik vključevalo tudi uporabnost hidranta v primeru rednih tehničnih pregledov/preizkusov, kakor tudi primerov uporabe pri gašenju požarov.

2.2.1.4 Nedostopni hidranti – na parkiriščih

Podobno kot v prejšnjem primeru, je neustrezna tudi rešitev vgrajevanja hidrantov na parkirišča, kjer je pričakovati, da bo hidrant v primeru interventnega dogodka nedostopen. Nedostopnost hidranti je enako oziroma bolj problematična kot neobstoječi hidrant. Razlog temu je zavedanje uporabnikov, da na lokaciji intervencije ni možno koristiti priključitev na hidrantno omrežje. Na ta način lahko interventna enota načrtuje svoje aktivnosti na drug način in ne zgublja časa z iskanjem novih virov vode za gašenje.

Slika 5: Primer vgrajenega hidranta na parkirišču (v bližini zelen pas za možno postavitev že v fazi gradnje).

Slika 6: Primer zaparkiranega hidranta

Hidranti in hidrantno omrežje, ki izkazuje težave pri uporabi in vzdrževanju niso primerni za pridobitev potrdila o brezhibnem delovanju, saj le-to ni zagotovljeno v vsakem trenutku.

2.2.1.5 Zmrzal zaradi zastajanja vode v telesu hidranta

Posebno v zimskem času je pomembno, da hidranti zagotavljajo hitro odvodnjavanje, saj v nasprotnem primeru grozi zamrznitev vode v njem. Razlogi za neučinkovito odvodnjavanje so tako nepravilna vgradnja, kakor tudi napaka samega hidranta. V obeh primerih hidrant ni v brezhibnem stanju in ga je treba popraviti ali ustrezno urediti.


Stran 18

Slika 7: Izvajalec vgradnje hidranta ni izvedel ustreznega obsutja podnožja hidranta – drenaže ob izpustu.

Slika 8: Primer zamrznjenega hidranta (detajl).

2.2.1.6 Meritev hidrantnega omrežja v objektih

Meritev hidrantnih omrežij v objektih ni predmet obravnavane naloge, vendar indikativno izkazuje uporabnost predlagane metode tudi za spremljanje stanja notranjih hidrantnih omrežij. Pri preizkušanju notranjega hidrantnega omrežja je določeno, da mora biti tlak ob izpustu vode 5 l/s (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov) iz hidranta A v notranjem rezidualnem hidrantu v najvišjem nadstropju večji ali enak 2,5 bara. Ob izvajanju meritev na spodnjem primeru so bili upoštevane zgornje predpostavke, vendar je bilo ugotovljeno, da pretoki ob minimalnih dovoljenih tlakih niso bili ustrezni. Poleg tega so bili pretoki ob kombinaciji različnih izpustnih (A) in rezidualnih (B) hidrantov različni. Zato je potrebno upoštevati lokacijo izvedenih meritev. V spodnjem primeru so prikazani rezultati preizkusa notranjega hidrantnega omrežja. Razpoložljive (zaledne) količine vode od zunanjega cevovoda DN 100 do količine vode v objektu pri padcu tlaka na 2,5 bar: Meritve izven objekta: Javni cevovod DN 100 = 29 l/s Priključek pred vodomerom = 25,5 l/s Priključek za vodomerom = 23 l/s Meritve zunaj objekta (kjer prva črka označuje lokacijo izpusta, druga pa rezidualnega tlaka): Objekt A – A = 2,7 l/s Objekt B – B = 3,8 l/s Objekt A – B = 4,8 l/s


Stran 19

Slika 9: Primer notranjega hidrantnega omrežja - na kateri lokaciji napraviti izpust?

2.2.1.7 Količina vode v hidrantnem omrežju v vaškem naselju

Vodovodni sistemi na vaških območjih, ki delujejo v funkciji hidrantnih omrežij, imajo lahko težave z zahtevami po ustreznih tlakih in količinah vode za gašenje požarov. Težave, ki se pojavljajo v teh omrežjih, so predvsem povezane z zatečenih stanjem vodovodnega sistema, ki izhaja iz zgodovinskih dejavnikov. Neustreznost glede na zahtevane količine vode in tlakov so povezane z dimenzijami in prevodnostim cevovodov, ki so izvedeni predvsem za potreba oskrbe s pitno vodo, razgibane višinske topografije terena, regulacijskih armatur, prečrpalnih postaj in predvsem slabim stanjem omrežja. V sklopu prizadevanj, da lokalne oziroma vaške vodovode prevzamejo večji izvajalci javne gospodarske službe oskrbe z vodo in prostorskim razvojem na omenjenih področjih, se novi upravljavci te zastarele infrastrukture srečujejo z velikimi težavami pri zagotavljanju ustreznega delovanja hidrantnih omrežij.


Stran 20

Slika 10: Lokacije preizkušanja hidrantnega omrežja

Iz opravljenih preizkusov hidrantnega omrežja je bilo ugotovljeno, da je ob izpustu vode in ob upoštevanju kriterija minimalnega tlak 2,5 barov v omrežju, maksimalna količina razpoložljive vode za gašenje le okoli 5 l/s. Tako le eden od preizkušenih hidrantov izpolnjuje pogoje o brezhibnem delovanju, ki se nahaja neposredno za prečrpalnico. Vsi ostali hidranti, ki so bolj oddaljeni od prečrpalnice, ne zagotavljajo ustreznih količin vode. Razlogi tako stanje so velike hidravlične izgube v cevovodu, ki pa izhajajo iz majhnih dimenzij cevovodov in višinskih razlik terena.

Slika 11: Merilni list preizkušanja hidrantnega omrežja

Za odpravo nezadovoljivega stanja v hidrantnem omrežju so potrebni veliki investicijski stroški za zamenjavo cevovodov oziroma vzpostavitev alternativnega sistema zagotavljanja vode za gašenje. Zatečeno stanje vaških vodovodnih sistemov je veliko breme, ki ga imajo lokalne skupnosti kot lastniki infrastrukture in upravljalci kot izvajalci javne službe.


Stran 21

2.2.1.8 Preizkus hidrantnega omrežja za prečrpalnico

Pri preizkušanju hidrantnega omrežja za prečrpalnimi postajami oziroma tudi drugimi regulacijskimi armaturami, je treba biti zelo pozoren pri meritvah tlakov in pretokov. Pri prečrpalnicah lahko nastane vrsto težav:

- prečrpalnice so namenjene vodooskrbi prebivalcev in ne prvenstveno požarni varnosti,

- za zagotavljanje zadostne količine vode za gašenje požarov je treba poiskati alternativne vire in količine vode za gašenje (požarni bazeni itd.),

- izpad prečrpalnice, če tlak na sesalni strani pade pod minimalno nastavljeni vrednost obratovanja lahko ogrozi oskrbo z vodo za gašenje,

- prečrpalnice nimajo tako velikih hidravličnih karakteristik, kot jih imajo običajna vodovodna omrežja in lahko predstavljajo težavo pri oskrbi z vodo za gašenje požarov.

Primer preizkušanja hidrantnega omrežja s prečrpalnico je predstavljen na priloženih slikah in diagramih.

Slika 12: Primer preizkušanja hidrantnega omrežja za prečrpalnico je predstavljen na priloženih slikah in diagramih.


Stran 22

Slika 13: Rezultati časovnega poteka preizkusa hidrantnega omrežja – primer izpada prečrpalne postaje ob znižanih tlačnih razmerah na sesalni strani

Iz meritev tlaka je razvidno, da se je pri izpustu večje količine vode prečrpalna postaja samodejno izključila, saj je tlak na sesalni strani padel pod nastavljeno vrednost minimalnega tlaka. Kljub temu, da v nekaterih primerih lahko dosežemo zahtevane količine vode za gašenje, pa je problem količine vode za gašenje v zahtevanem časovnem obdobju 2 ur. V vaških vodovodnih sistemih, kjer so poraba in količine shranjene vode majhne, se lahko zgodi, da je na razpolago manj kot 72 m3 vode za gašenje požara.

Slika 14: Merilni list preizkusa s prečrpalno postajo

Določevanje zaledja vode oziroma razpoložljive vode pri minimalnem tlaku 2,5 bara v primeru prečrpalnih postaj ni mogoče s pomočjo enačbe 2 (15. člen Pravilnika o preizkušanju hidrantnega omrežja). Enačba sicer velja za razmere v vodovodnem sistemu, kjer se hidravlične razmere lahko obravnavalo z Bernoullijevo enačbo o hidravličnih izgubah v cevovodih.


Stran 23

[ ]

[ ]rBs

rxs

xpp

ppQQ

−

−= * Enačba 2 (15. člen, Pravilnik o preizkušanju hidrantnih

omrežij) Vendar prečrpalnice ne delujejo na celotnem hidravličnem področju, saj so njivi tlaki in pretoki omejeni s strojnimi karakteristikami črpalke. Zato se razpoložljiva vode za gašenje ob upoštevanju minimalnih tlakov lahko določi le na način, da iz hidranta izpustimo večje količine vode. Pri tem se uporabi ročnik z ustnikov večjih dimenzij, ki omogoča izpuste večjih količin vode. Enačba 2 se pri tem ne sme uporabljati!

2.2.2 Ugotovitve in predlogi k izboljšanju postopkov preizkušanju hidrantnega omrežja

2.2.2.1 Topologija vodovodnega/hidrantnega omrežja

Za kakovosten preizkus hidrantnega omrežja je treba poznati lastnosti omrežja, ki se ga preizkuša. Zato je treba pred preizkusom pridobiti tehnično dokumentacijo o preizkušenem hidrantnem omrežju, da ima izvajalec preizkusa vpogled v topologijo, hidravlične razmere in posebnosti omrežja. Pri tem je tudi pomembno, da so na razpolago informacije o tem ali se na omrežju nahajajo posebno objekti, ki imajo vpliv na hidravlične razmere v omrežju. Sem štejemo kod voda priteka prečrpalnice, regulacijski armature, razbremenilnike, vodohrane ipd.. Pomembno je, da se pred preizkusom pridobi ustrezen projekt vodovodnega in hidrantnega omrežja oziroma v primeru novogradnje preizkusu prisostvuje izvajalec gradbenih del, ki ima informacije o opravljenih spremembah, ki mogoče še niso zavedeni v projektu.

2.2.2.2 Kdaj se izvede pregled in požarni test?

Vprašanje kdaj se izvede preizkus hidrantnega omrežja je zelo pomembno, saj se lahko po opravljenem preizkusu na hidrantnem omrežju lahko zgodijo še bistvene nepravilnosti, ki onemogočijo izkazano brezhibno delovanje hidrantnega omrežja. Tako iz izkušanj predlagamo izvedbo preizkusov po končanju vseh gradbenih del vključno z zaključeno zunanjo ureditvijo. Če se preizkus izvede pred končno ureditvijo okolice in se izda pozitivno potrdilo, potem izvajalci ne pazijo več na hidrante, ki se lahko ob dodatnih delih in ureditvah poškodujejo. Tako ni več zagotovil, da sta hidrant in hidrantno omrežje po naknadnih delih še ustrezna in v brezhibnem stanju.

2.2.2.3 Redni tehnični nadzor hidrantnih omrežij

Izhodišče za opravljanje rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja je v določilih 20. člena Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (UL RS 22/1995), ki določa naslednje:


Stran 24

Zavezanec mora zagotoviti redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: nadzor). Nadzor po tem pravilniku obsega vizualni pregled in merjenje statičnega tlaka na zunanjem hidrantnem omrežju. Vizualni pregled obsega:

- pri zunanjem hidrantnem omrežju pregled stanja hidrantov, pripadajoče opreme hidrantov, ki so predvideni za direktno gašenje, njihovih oznak in preizkus delovanja;

- pri notranjih hidrantih stanje cevi, ročnika in tesnost; - pri suhih hidrantih stanje cevi in ročnika.

Po pregledu je potrebno omarice notranjega hidrantnega omrežja in omarice s pripadajočo opremo za zunanje hidrante zaplombirati. Nadzor lahko opravlja tehnični nadzornik oziroma oseba, ki ima IV. stopnjo izobrazbe gasilske ali kovinske smeri. Nadzor se opravlja najmanj enkrat letno, dokumentacijo o nadzoru hrani zavezanec. KOMENTAR k 20. členu: Kot je torej zapisano v 20. členu Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij (v nadaljevanju Pravilnik) mora zavezanec zagotoviti redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja (nadzor). Pravilnik v nadaljevanju predpisuje obseg pregleda, ki obsega:

- vizualni pregled (pregled stanja hidrantov, pripadajoče opreme hidrantov, oznake hidrantov in preizkus delovanja »hidranta«) in

- merjenje statičnega tlaka na hidrantu Neustreznost predpisanega postopka za preizkusa hidranta in hidrantnega omrežja, ki je podano v 20. členu, je predpis, da se z merjenjem statičnega tlaka na hidrantu opravi preizkus delovanja samega hidranta. Ugotavljamo, da se pri merjenju statičnega tlaka ne ugotovi ustreznost hidrantnega omrežja in samega hidranta. Za ugotovitev sposobnosti zagotavljanja vode iz hidranta je potrebno meriti tako statični tlak kot tudi dinamični tlak pri izpustu vode iz hidranta (po postopku, ob

katerem se izvaja preizkus hidranta v okviru rednega tehničnega nadzora hidrantnih omrežji). V kolikor pa se želi ugotoviti ustreznost hidrantnega omrežja po tehničnih normativih, pa je potrebno izvesti preizkus hidranta po postopku, ki ga obravnava 15. člen Pravilnika. Po Pravilniku lahko nadzor opravlja tehnični nadzornik oziroma oseba, ki ima IV. stopnjo izobrazbe gasilske ali kovinske smeri. Nadzor se opravi najmanj enkrat letno, dokumentacijo o nadzoru hrani zavezanec.


Stran 25

3 Potek dela

3.1 Potek dela po fazah

1. faza:

1. Pregled domače in tuje zakonodaje, standardov in smernic za področje zagotavljanja vode za gašenje in preizkušanje hidrantnih omrežij.

2. Pregled strokovne literature za področje zagotavljanja vode za gašenje in preizkušanje hidrantnih omrežij.

3. Pregled tehnične opreme za preizkušanje hidrantnih omrežij. 4. Pregled tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja. 5. Priprava delavnice za usklajevanje vidikov različnih uporabnikov pravilnika

(komunalna podjetja, gasilci ipd.). 6. Priprava osnutka Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij (za objavo v

Uradnem listu). 2. faza:

1. Preučevanje možnosti vključevanja računalniško podprtega procesa preizkušanja hidrantnih omrežij.

2. Priprava smernic za izboljšane centralne evidence hidrantnih priključkov.

Za izvedbo projekta je bila izbrana delovna skupina: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, KMTe

Projektni partner je izdelal pregled obstoječe zakonodaje, domačin in tujih smernic ter standardov, izvedel identifikacijo potrebnih sprememb iz dveh zornih kotov (potrebne spremembe zaradi spremenjene zakonodaje, potrebne spremembe zaradi novih in ustreznejših tehnoloških rešitev). Sodelovanje na projektu:

o prof. dr. Franci Steinman, univ. dipl. inž. gradb. o doc. dr. Primož Banovec, univ. dipl. inž. gradb. o asist. Daniel Kozelj, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. o Karin Kozelj, univ. dipl. inž. agr.

Javno podjetje Vodovod – kanalizacija d.o.o.

VO-KA Ljubljana je k projektu pristopila, kot soizvajalec naloge in prispevala znanje in bogate izkušnje s področja preizkušanja hidrantnih omrežij. Soizvajalec naloge je pooblaščen izvajalec preizkušanja hidrantnih omrežij in razpolaga z akreditiranim laboratorijem in vrhunsko merilno opremo za upravljanje z vodovodnimi sistemi in hidrantnimi omrežji. Sodelovanje na projektu:

o Tomaž Ružič, direktor sektorja vodovod o Janez Ogrin, služba vzdrževanja vodovod o Miha Ulčar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.


Stran 26

Delavnica »Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja« , ki je potekala dne 19. marca 2008 je plod sodelovanja UL-FGG in VO-KA Ljubljana. Na delavnici so bile predstavljene vsebine in tehnični postopki za pregled hidrantnega omrežja. V prvem delu so bila predstavljena izhodišča naloge, opredelitev tehničnih ukrepov in postopkov pri preizkusu hidrantnega omrežja ter opredelitev predlaganih sprememb Pravilnika o preizkušanju hidrantnega omrežja. Povabljeni so bili predstavniki Ministrstva za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za okolje in prostor, Slovenskega združenja za požarno varstvo, Gasilske zveze Slovenije in izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo. Drugi del delavnice je bil namenjen okrogli mizi, kjer smo želeli preveriti, ali bi lahko, glede na vaše praktične izkušnje, vpeljali še dodatne vsebine pri oblikovanju tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja. Poglobljena diskusija o problematiki hidrantnih omrežij in njihovega preizkušanja s strani različnih udeležencev na tem strokovnem področju (izvajalci preizkušanja, zavezanci, upravljavci hidrantnih omrežij, URSZR in pristojni inšpektorat) je potrdila nujnost izvedbe pričujoče naloge. Udeleženci so se strinjali, da na področju hidrantnih omrežij kakor tudi njihovega preizkušanja obstajajo potrebe po izboljšanju zakonodaje, kakor tudi strokovne prakse. Izpostavljene problematike nakazujejo več ciljno obravnavo tega področja, saj so hidrantna omrežja zelo vpletena v postopke prostorskega planiranja, graditve objektov, varstva pred požarom in drugih predpisov.


Stran 27

4 Opravljene naloge

4.1 Pregled zakonodaje, standardov in smernic

V sklopu naloge so bili pregledani nekateri zadevni predpisi in standardi, pa tudi pravila dobre prakse, ki jih v tujini uporabljajo, ko se obravnava področje zagotavljanja vode za gašenje požarov in preizkušanje hidrantnih omrežij. Med pregledano zakonodajo, standarde in smernice spadajo: Slovenski

- Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Ur.l. RS, št. 3/2007) - Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1 , Ur.l. RS, št. 102/2004) - Stanovanjski zakon (SZ-1, Ur.l. RS, št. 69/2003) - Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/2004) - Pravilniku o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne

zaščite (Ur.l. RS, št. 45/2007) - Tehnična smernica TSG-1-001:2007 - Požarna varnost v stavbah - Osnutek tehnične smernice TSG-1-001:2008 - Požarna varnost v stavbah - oSIST prEN 1074-6:2007 – Ventili za vodooskrbo – Zahteve za ustreznost in

ustrezni preskusi – 6. del: Hidranti - SIST EN 1074-6:2004 – Ventili za vodooskrbo – Zahteve za ustreznost in ustrezni

preskusi – 6. del: Hidranti - SIST EN 805:2000 - Oskrba z vodo - Zahteve za zunanje vodovode in dele

Nemški

- DVGW W 345:1962 – Schutz des Trinkwassers in Wasserrohrnetzen vor Verunreinigungen

- DVGW W 405:1978 – Bereitstellung von Löschwasser durch die öffentliche Trinkwasserversorgung

- DIN 3321:1987 – Anforderungen uns Anerkennungsprüfungen für Hydranten - DIN 1988 Teil 3: 1998 – Technische Regeln für Trinkwasserinstallationen (TRWI) –

Berechnungsbeispiele, Technische Regel des DVGW - DIN 1988 Teil 6:2002 – Technische Regeln für Trinkwasserinstallationen (TRWI) –

Teil 6: Feuerlösch- und Brandschutzanlagen, Technische Regel des DVGW - DIN 1988 Teil 8:1988 – Technische Regeln für Trinkwasserinstallationen (TRWI) –

Teil 8: Betrieb der Anlagen, Technische Regel des DVGW - DVGW W 331:2000 – Auswahl, Einbau und Betrieb von Hydranten - DVGW W 300:2003 – Wasserspeicherung - DVGW W 392:2003 – Rohrnetzinspektion und Wasserverluste – Maßnahmen,

Verfahren und Bewertungen - DVGW W 406:2003 – Volumen- und Durchflussmessungen von kaltem

Trinkwasser in Druckrohrleitungen - DIN EN 671-1 – Ortsfeste Löschanlagen - Wandhydranten - DIN 14461-1 – Feuerlösch-Schlauchanschlusseinrichtungen – Wandhydrant


Stran 28

- DIN 14461-2 – Feuerlösch-Schlauchanschlusseinrichtungen – Einspeiseeinrichtungen

- DIN 14462 – Löschwassereinrichtungen – Wandhydranten und Löschwasserleitungen

- DIN 14462-1 – Löschwasserleitungen – Begriffe, Schematische Darstellungen - DIN 14462 – Berichtigung 1

Angleški

- WATER UK (2002): National Guidance Document on the Provision of Water for Fire Fighting

Švicarski

- GVZ (2004): Richtlinien für die Ausführung der Löschwasserversorgung und die Subventionen der Gebäudeversicherung Kanton Zürich (GVZ) an die Hydranten, Hydranten - Kontrollwartung und Hydrantenunterhaltung

Ameriški

- FESA (2006): Fire Hydrant Systems Test Procedures - NFPA 25-2008 – Standard for the inspection, testing and maintenance of water-

based FPS - NFPA 291-2007 – Recommended practice for fire flow testing and marking of

hydrants Novozelandski

- NZ Fire Service (2003): New Zeland Fire Services – Fire Fighting Water Supplies – Code of Practice

Avstralski

- AS 1851-2005 - A4 - Maintenance of fire protection systems and equipment Hrvaški

- Pravilnik o hidrantskoj mreži za gašenje požara (»Narodne novine« broj 8/06) - Pravilnik o opskrbi vodom i izvedbi vodovodne mreže sa vodovodnim

priključcima - Grad Rijeka (1994)

4.2 Tehnična oprema za preizkušanje hidrantnih omrežij

4.2.1 Izkušnje JP VODOVOD - KANALIZACIJA Ljubljana

Prve meritve tlaka z digitalnimi merilniki tlaka pri JP VODOVOD - KANALIZACIJA segajo v leto 1990. Meritve tlaka z uporabo digitalnih merilnikov tlaka za potrebe preizkušanj hidrantnih omrežij so se pričela v letu 1996, po pridobitvi dovoljenja MORS. Prve meritve so se izvedle novembra 1996 leta na novozgrajenem vodovodnem omrežju v naselju Dunajski dvori ob Dunajski cesti v Ljubljani. Digitalne merilnike tlaka uporabljajo za meritve preizkusa hidrantnega omrežja in za vse meritve na vodovodnem omrežju, za potrebe tekočega vzdrževanja, vzdrževanja vodovodnega sistema in razvojne službe.


Stran 29

4.2.2 Oprema za preizkusa hidranta in hidrantnega omrežja

Za izvajanje postopka meritve preizkusa hidranta mora imeti izvajalec preizkusa naslednjo opremo:

- prehodni kos z dvema B spojkama in s priključkom za manometer v sredini; - prehodno spojko B - C - 2 kosa; - orodje za delo s podzemnim in nadzemnim hidrantom (ključ za hidrant,

nastavek z enim B iztokom, ključ za spojke); - slepo spojko C - 2 kosa; - ročnik s pipo - navadni C - 1 kos; - ustnik za ročnik Φ 20 mm; - analogni merilnik tlaka (Slika 1) 0-16 bar ali - digitalni merilnik taka (Slika 2) 0-20 bar z LCD prikazom vrednosti tlaka, - digitalni merilnik tlaka (Slika 3) 0-20 bar s spominska enoto ali - C - cev min 5 m (v primeru, kjer direktni izpust vode iz hidranta ni mogoč)

Slika 15: Analogni merilnik tlaka na Bourdonovo cev

Slika 16: Digitalni merilnik tlaka z LCD prikazom vrednosti

Slika 17: Merilnik tlaka Memmy s vgrajenim spominom

4.2.2.1 Digitalni merilnik tlaka

Slika 18: Digitalni merilnik tlaka Memmy NT

Merilniki tlaka deluje na osnovi piezo-električne celice, ki na osnovi dinamičnih obremenitev proizvaja električno napetost, ki jo naprava ustrezno pretvori v tok od 4 – 20 mA in posledično pretvori v tlak. Merilno območje takih merilnikov je običajno od 0 –


Stran 30

20 bar, pri čemer je njihova natančnost manjša od 0,5 % na celotnem merilnem območju. Zelo pomembna je spominska enota, ki naj bi jo merilnik vseboval, saj je le na ta način mogoče spremljanje časovnega niza izmerjenih veličin tlakov, ki se jih uporabi v kasnejši računalniški obdelavi in grafičnem prikazu. Merilnik tlaka je nadgrajen s spominsko enoto, ki skupaj tvorita merilni sistem za merjene tlaka MEMMY. Med minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati merilna oprema, spada analogna ali digitalna merilna oprema, ki se uporablja pri preizkusu hidrantnega omrežja z zahtevami, da je:

- merilno območje: 0…16 (20) bar - razred točnosti: 0.6 ali boljši - delitev merilne skale: 0.1 bar - merilnik tlaka mora imeti certifikat o kalibraciji

4.2.2.2 Prikaz merilnika pretoka ABB WP-T-D

Učinkovita je tudi uporaba merilnikov pretoka, ki se jih uporabi pri izvedbi preizkuša razpoložljive (zaledne) količine vode v hidrantnem omrežju. Merilniki pretoka so natančnejša metoda določevanja pretokov, kot pa preračunavanje pretokov iz tlačnih meritev, saj pri tem izključimo številne faktorje, ki pri preračuni lahko vodijo v napačne rezultate. Njihova uporaba je priporočljiva, vendar pa ni obvezna, saj usposobljeno osebje lahko primerno natančno določi iztočene količine vode iz ustnikov. Karakteristike merilnika pretoka ABB WP-T-D:

• nominalni pretok Qn = 40 m3/h

• maksimalni pretok Qmax = 130 m3/h

• minimalni pretok Qmin = 0,8 m3/h

• napaka pri meritvah: za pretok večji: od Qmax ± 2 % za pretok manjši: od Qmin ± 5 %


Stran 31

Slika 19: Merilnik pretoka ABB WP-T-D

4.2.3 Prednosti meritev z digitalnim merilnikom tlaka

Z digitalnimi merilniki tlaka se lahko tudi v težjih pogojih uporabe zelo natančno izmerijo in beležijo tlaki v vodovodnem/hidrantnem omrežju, v skladu z navodili za preizkušanje. Z uporabo pripadajoče programske opreme za preizkušanje hidrantnih omrežij lahko merilne sisteme z digitalnimi merilniki uporabljamo ne le kot izredno natančno zamenjavo za klasični manometer, temveč tudi kot aktivni pripomoček pri preizkušanju požarne varnosti cevovodov. Merilni sistem v času izvajanja meritve beleži spremembe tlakov tako, da na koncu meritve dobimo podatke, ki predstavljajo časovno odvisnost spremembe tlaka v omrežju glede na iztečeno vodo skozi ustrezno šobo iz merilne garniture. Pripadajoča programska oprema, ki običajno spremlja merilne naprave, omogoča v nadaljevanju grafično obdelavo meritev ter omogoča kakovostno analizo in pripravo končnega poročila o preizkušanju hidrantnega omrežja.

Slika 20: Primerjava digitalnega merilnika tlaka in klasičnega manometra


Stran 32

5 Rezultati naloge

5.1 Obrazložitev pravilnika

Strokovna podlaga za sprejem podzakonskega akta

P R A V I L N I K

o preizkušanju hidrantnih omrežij

UVOD

V okviru naloge Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnih omrežij je bil izveden osnutek pravilnik, ki bo dopolnil postopke preizkušanja hidrantnega omrežja, kot jih določa Pravilnik o preizkušanju hidrantnega omrežja (Ur.l. RS 22/95). S sprejetjem Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/2004, 10/2005, 83/2005 in 14/2007) se prenehajo uporabljati nekateri deli Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ 30/91) ter Tehnična smernica TSG-1-001-2005 Požarna varnost v stavbah, ki določa zahteve za zagotavljanje vode za gašenje, hidrante na gradbeni parceli, notranje hidrante ter potrebne količine vode za posamezne vrste stavb. Zaradi sprememb in razvoja na strokovnem, kot tudi na normativnem področju je potrebno uskladiti določbe navedenega pravilnika v delu, ki določa postopek preizkušanja hidrantnega omrežja.

Veljavni Pravilnik o preizkušanju hidrantnega omrežja (Ur. l. RS, št. 22/95) v 2. členu zavezuje lastnike, uporabnike ali upravljavce objektov, da pred začetkom uporabe hidrantnega omrežja pridobijo potrdilo o brezhibnem delovanju za novo vgrajena hidrantna omrežja, razširitev hidrantnega omrežja in za spremenjeni ali zamenjani del hidrantnega omrežja. Pravilnik v nadaljevanju določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične in pravne osebe, ki preizkušajo hidrantna omrežja, in sicer: postopke pridobitve pooblastila, postopek preizkušanja hidrantnega omrežja, izdajo pisnega poročila o ugotovitvah preizkušanja, izdajo potrdila o brezhibnem delovanju in rednem tehničnem nadzoru hidrantnih omrežij.

Zakonsko podlago ima ta pravilnik v Zakon v varstvu pred požarom (Ur.l. RS 71/93), ki v 3. odstavku 35. členu predpisuje, da morajo biti v objektih za primer požara pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je potrebno vzdrževati v skladu s predpisi. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantna omrežja za gašenje požarov (Ur.l. RS 30/91) predstavlja osnovni tehnični predpis, ki mu mora hidrantno omrežje ustrezati, da ga lahko spoznamo za tehnično ustrezno hidrantno omrežje. Slednje je tudi podlaga za uspešen zaključek upravnih postopkov. Stanje hidrantnih omrežij se nadzira na podlagi predpisane metodologije, ki jo opredeljuje Pravilnih o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur.l. RS 22/95). Letno se objavlja seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij (Ur.l. 15/01). Izvajalci nadzora izvajajo nadzor hidrantov, vendar glede na kompleksnost vodovodnih omrežij ni mogoče na tako enostaven način zagotoviti ustreznosti hidranta oz. hidrantnega omrežja. Razlog za to je, da so vodovodni sistemi dinamičen sistem in zato meritev parametra v določenem časovnem obdobju še ne zagotavlja ustreznosti tega parametra v celotnem obdobju obratovanja vodovodnega sistema (preko celega leta, tudi v času pomanjkanja vode).

Ustreznosti hidrantnega omrežja nadzira v skladu s 50. členom Zakona o varstvu pred požarom Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred požarom, ki deluje v sklopu inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sicer ustrezno zastavljene zakonske in institucionalne podlage pa bi bilo potrebno učinkoviteje povezati in nadgraditi s sistemom, ki bo omogočal tudi enostavnejše spremljanje navedene zakonodaje.


Stran 33

Pravilnik o požarni varnosti v stavbi (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05 in 83/05) določa sprejem Tehnične smernice (TSG – 1-001:2007, Požarna varnost v stavbah) in preklic 13., 14. ter 24. do 38. člena Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 30/91). Predpisana s Pravilnikom o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov. Od prvotne ideje o štirih smernicah smo prišli do rešitve o eni smernici z uvodnim in štirimi vsebinskimi poglavji: preprečevanje preskoka ognja na sosednje objekte, nosilnost konstrukcij v primeru požara in ukrepe za preprečevanje njegovega širjenja po stavbi, evakuacijske poti in vgradnja sistemov za požarno javljanje in alarmiranje, naprave za gašenje in dostop gasilcev. Od novembra 2007 v SZPV potekajo sestanki projektne skupine, ki se ukvarja s pripravo nove smernice TSG-1-001:2008. Gre za projektno nalogo Ministrstva za okolje in prostor, ki vsebuje spremembe in dopolnitve smernice TSG-1-001:2005 oziroma TSG-1-001:2007. Osnutek dokumenta, ki ga je pripravila projektna skupina, je bil objavljen 23. junija 2008.

ZASNOVA STROKOVNIH PODLAG

Sam pravilnik o preizkušanju hidrantnega omrežja (Ur.l. RS 22/95) se navezuje poleg smernic za način preizkušanja hidrantnega omrežja tudi na ostale zakonske vsebine in podzakonske akte. Samo tehnično pravilni način izvajanja meritev na hidrantnem omrežju še ni zagotovilo za zadovoljivo pokrivanje tega področja. Zato v nadaljevanju podajamo ključne smernice za katere menimo, da bi morale biti obravnavane, da bi lahko same meritve uspešno vključili v celovito sliko.

Pri tem smo vsebino razdelili na naslednja področja:

• Natančnejša opredelitev postopkov preizkušanja hidrantnih omrežij.

• Sistem nadzora nad izvajalci preizkušanja hidrantnih omrežij.

• Uveljavljanje sprememb pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij.

Izpopolnjeni postopki opredeljevanja usposobljenosti pravnih oseb, ki so vpisane v Seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij. Glede na ostrejše zahteve, ki jih postavlja predlagana metodologija je mogoče pričakovati, da bo potrebno na novo opredeliti postopke za vpis v seznam pooblaščenih izvajalcev preizkušanja hidrantnih omrežij, pri čemer bodo morale organizacije dokazovati:

• Usposobljenost kadrov za izvajanje preizkušanja.

• Razpolaganje z ustrezno tehnično opremo za izvajanje preizkušanja.

• Obvladovanje potrebnih postopkov za izvajanje preizkušanja.

KLJUČNE VSEBINE V PODZAKONSKEM AKTU

ZAVEZANEC

Zavezanec, ki je investitor oziroma lastnik hidrantnega omrežja, mora pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju za vsa novo vgrajena oziroma rekonstruirana hidrantna omrežja, spremenjene ali zamenjane dele hidrantnega omrežja in razširitve hidrantnega omrežja.

Obveznosti oziroma dolžnosti zavezanca pa se nanašajo na pridobitev potrdila o brezhibnem delovanju, zagotoviti dostop do omrežja in naprav za preizkušanje in redni tehnični nadzor. Prav tako je zavezanec odgovoren za odpravo pomanjkljivosti in poškodb hidrantnega omrežja, ki jih mora takoj oziroma v roku 30 dni odpraviti (če gre za zahtevnejša dela). Hraniti mora vso projektno dokumentacijo, poročila in potrdila o hidrantnih omrežij za celotno življenjsko


Stran 34

obdobje zgrajenega omrežja, pri zapisnikih rednih tehničnih nadzorov pa za 5-kratno dobo1 intervalov nadzorov.

POGOJI ZA PRIDOBITEV POOBLASTILA ZA PREIZKUŠANJE HIDRANTNIH OMREŽIJ

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, tj. izvajalec preizkušanja, lahko vloži vlogo za pridobitev pooblastila za preizkušanje hidrantnih omrežij, ki ga izda URSZR, če izpolnjuje pogoje o registrirani dejavnost za tehnično preizkušanje in analiziranje2, ima zaposlena vsaj dva delavca z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne ali gasilske smeri oziroma vsaj visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri3. Poleg tega mora imeti tudi vso tehnično opremo, ki je potrebna za opravljanje vseh nalog pri preizkušanju hidrantnega omrežja, pri čemer mora s certifikati dokazati kalibriranost merilne opreme, ki jo ima v lasti. Uvedli smo tudi zahtevo po zavarovanju opravljanja dejavnosti, ki je za enkrat urejeno kot v pravilniku o preizkušanju naprav aktivne požarne zaščite4.

Oseba, ki je zaposlena pri izvajalcu preizkušanja, tj. tehnični nadzornik, mora biti naveden na pooblastilu URSZR in imeti ustrezno izobrazbo tehnične smeri (V. stopnjo za strojno ali gasilsko in visoko strokovno za ostale tehnične smeri), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju preizkušanja hidrantnih omrežij ter opravljeno letno5 strokovno usposabljanje iz preizkušanja hidrantnih omrežij, ki ga izvaja uprava oziroma pooblasti strokovno-izobraževalno inštitucijo6.

Izvajalec preizkušanja mora za obdobje veljavnosti pooblastila razpolagati z lastno tehnično opremo za izvajanje vseh zahtevanih nalog7 preizkušanja hidrantnih omrežij. Predpisana je uporaba digitalnega merilnika taka za vodo s spominsko enoto8, prav tako pa ni izključena uporaba merilnikov za tlake in pretoke ter druge merilne naprave, ki imajo višjo natančnost oziroma njihova uporaba povečuje zanesljivost in ponovljivost meritev9. Zahteva pa se, da se vsa merilna oprema kalibrira v akreditiranih organizacijah10 in vzdržuje skladno z navodili proizvajalca. Kalibracija se izvaja vsakih 12 mesecev, skladno s standardi za zagotovitev kakovosti merilne opreme. Od izvajalca preizkušanja se tudi zahteva, da vse certifikate o kalibraciji, zapisnike vzdrževanja in popravil merilne opreme hrani11 za dobo uporabe te merilne opreme.

POSTOPEK ZA PRIDOBITEV POOBLASTILA

Izvajalec preizkušanja pri URSZR vloži vlogo za pridobitev pooblastila in priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, navedena v 6. členu tega pravilnika. Ob

1 S hranjenjem dokumentacije za 5 (notranja) oziroma 10 (zunanja) let je zagotovljena sledljivost pri rednih

tehničnih nadzorih tudi za pretekla obdobja, čeprav je aktualni pregled merodajen za delovanje hidrantnega

omrežja. 2 Dejavnost: K/74.30 Tehnično preizkušanje in analiziranje – izdajanje atestov za opremo, stroje, aparate

3 Naloge pregledovanja in preizkušanja naj opravlja tisti, ki je usposobljen za opravljanje teh opravil in ne

samo tisti, ki ima neko formalno izobrazbo. 4 Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, Ur.l. RS, št.

45/2007 5 Gledano na dolgi rok bi lahko zahtevali usposabljanje vsake dve leti.

6 Kdo bo izvajal usposabljanje, je treba še preveriti.

7 Predpisovanje tehnične opreme je praska, ki je ni zaslediti v tuji zakonodaji, smernicah ali standardih, kjer

predpisujejo naloge, ne dajejo pa tako detajlnih navodil, kako se te naloge tudi izvajajo. Potem bi bilo bolje

izdelati priročnik za pregled in preizkušanje hidrantnih omrežij. 8 Digitalni merilnik tlaka mora imeti oznako CE in biti v skladu z ustrezno zakonodajo in standardi, ki

veljajo za merilne inštrumente (2004/22/ES) ter elektronske merilne in kontrolne enote (IEC/EN 61010). 9 Ker se na trgu pojavljajo različni merilni inštrumenti, ki tudi združujejo meritve pretokov in tlakov, je

treba spodbujati uporabo modernih metod merjenja. 10

Opis naloge po 1. alineji 2. odstavka 3. člena Zakona o akreditaciji (ZAkr, Ur. L. RS, št. 59/1999) 11

Ohraniti se mora sledljivost stanja merilne opreme.


Stran 35

izpolnjevanju vseh pogojev mu URSZR izda pooblastilo v devetdesetih dneh. Pooblastilo velja pet let od dneva njegove izdaje.

Izvajalcu preizkušanja se pooblastilo predčasno odvzame, če ne obvesti uprave o vsaki spremembi (v 30. dneh), ki je povezana s tehničnimi nadzorniki, če pomanjkljivo opravlja postopke preizkušanja hidrantnih omrežij in izdaja potrdila o brezhibnem delovanju oziroma rednem tehničnem nadzoru hidrantnih omrežij kljub njegovi neustreznosti, če preizkušanje in redne tehnične nadzore opravlja oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za tehničnega nadzornika in ni navedena na pooblastilu izvajalca preizkušanja, če ne izpolnjuje več pogojev iz 6. in 8. člena tega pravilnika in o tem ni obvestil uprave v roku 30. dni, če 2 leti že ne opravlja svoje dejavnosti, če ne posreduje dokumentacije o preizkušanju hidrantnih omrežij, kot je to določeno v 3. odstavku 21. člena tega pravilnika in če se na podlagi nadzornega preizkušanja ugotovi, da je izvajalec preizkušanja opravljal preizkušanje in redni tehnični nadzor v nasprotju z določili tega pravilnika. Na podlagi teh ugotovitev uprava po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorata izvajalcu preizkušanja predčasno odvzame pooblastilo. Če je izvajalec preizkušanja kršil zgoraj (v tem odstavku) navedena določila lahko ponovno pridobi pooblastilo po 3 letih od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu pooblastila oziroma po enem letu, če je nepravilnosti, ki so izhajale za odvzem pooblastila, zagreši tehnični nadzornik. Le-ta pa ne sme opravljati te dejavnosti 3 leta.

Pooblastilo izvajalcu preizkušanja preneha, če izvajalec pisno izjavi, da ne želi več opravljati te dejavnosti, če preneha poslovati oziroma zaradi uvedbe prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, če mu poteče veljavnost pooblastila in ne vloži zahteve za njegovo podaljšanje v tridesetih dneh pred potekom roka veljavnosti, če ne izpolnjuje več pogojev 6. člena tega pravilnika in če o nastalih spremembah (določene v 6. členu tega pravilnika) ne obvesti uprave v roku tridesetih dni.

Izvajalec preizkušanja lahko pooblastilo podaljša za enako obdobje, kot je bilo izdano, če izvajalec še vedno izpolnjevanje vse pogoje, kot jih moral za pridobitev pooblastila. Vsako leto pa mora tehnični nadzornik izpolnjevati zahteve za opravljanje svojega dela, kar je predvsem vezano na vsakoletna usposabljanja o preizkušanju hidrantnih omrežij.

POSTOPEK PREIZKUŠANJA HIDRANTNEGA OMREŽJA

Zahteve, ki jih morata izpolnjevati zavezanec in izvajalec pri preizkušanju hidrantnega omrežja, so prisotnost zavezanca ter izvajalca gradnje hidrantnega omrežja, da se predhodno napove dan preizkušanja, da se tehničnemu nadzorniku omogočiti dostop do vseh elementov hidrantnega omrežja za nemoteno in varno preizkušanje, da pooblaščeni izvajalec preizkušanja na zahtevo zavezanca preizkusi hidrantno omrežje najkasneje v tridesetih dneh od sklenitve posla (pogodbe ali izdaje naročilnice), da izvajalec ne more preizkušati hidrantnega omrežja, ki ga je sam projektiral, gradil ali nadzoroval gradnjo oziroma je dobavil elemente in/ali naprave hidrantnega omrežja, pri čemer je izvzeto predhodno preizkušanje hidrantnega omrežja med gradnjo.

Pogoje za preizkušanje hidrantnega omrežja sestavlja natančen pregled projektne dokumentacije o hidrantnem omrežju in izvedba preizkušanja hidrantnega omrežja. Tehnični nadzornik mora ugotoviti ali hidrantno omrežje deluje brezhibno in ali ustreza zahtevam oziroma rešitvam navedenih v projektni dokumentaciji ter o neskladju obvestiti zavezanca. Postopke preizkušanja zunanjih in notranjih hidrantnih omrežij izvajalec preizkušanja izvede po postopku podanem v prilogi 1A za zunanja in prilogi 1B za notranja hidrantna omrežja. Pri postopkih preizkušanja se mora zagotoviti natančnost meritev tlaka do 1% natančno.

POROČILO PREIZKUŠANJA in POTRDILO O BREZHIBNEM DELOVANJU HIDRANTNEGA OMREŽJA


Stran 36

Po opravljenem preizkušanju mora izvajalec preizkušanja najkasneje v desetih dneh pripraviti pisno poročilo in ga poslati zavezancu ali osebi, ki jo je zavezanec pooblastil. Poročilo mora vsebovati vse podatke izvajalca preizkušanja, zavezanca in izvajalca gradnje, hidrantnega omrežja in postopkov preizkušanja, navedbo projektne dokumentacije, navedbo predpisov, standardov, navodil in drugih podlag, splošno oceno o ustreznosti delovanja, navedbo morebitnih pomanjkljivosti z razčlenjenim opisom vseh del potrebnih za ureditev in dopolnitev hidrantnega omrežja, ki jih mora zavezanec odpraviti, preden se mu izda potrdilo o brezhibnem delovanju ter datum izdaje poročila, podpis tehničnega nadzornika, ki je hidrantno omrežje preizkušal. Poročilo o preizkušanju mora biti napisano tako, da so navedeni vsi postopki preizkušanja in podatki, na podlagi katerih je mogoče opraviti ponovitev preizkušanja. Poročilu preizkušanja se priloži merilni list in diagram časovnega poteka preizkušanja hidrantnega omrežja na obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika (v prilogi 3).

Če so se pojavile pomanjkljivosti mora izvajalec preizkušanja ponovno opraviti preizkušanje hidrantnega omrežja. O opravljenem ponovnem preizkušanju se pripravi dodatno poročilo. Če zavezanec v treh mesecih ne odpravi pomanjkljivosti in o tem ne obvesti izvajalca preizkušanja, da je pomanjkljivosti odpravil, mora izvajalec preizkušanja o zavrnitvi izdaje potrdila o brezhibnem delovanju obvesti pristojni inšpektorat.

Na podlagi poročila preizkušanja, ki je bil brez pomanjkljivosti oziroma dodatnega poročila o preizkušanju hidrantnega omrežja, ko je zavezanec odpravil vse pomanjkljivosti, izvajalec izda potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja. Potrdilo se izda v predpisani obliki obrazca iz priloge 2 v desetih dneh. Izvajalec preizkušanja mora pripraviti poročilo in potrdilo v treh izvodih, od katerega en izvod dobi zavezanec, enega shrani pri sebi, enega pa pošlje URSZR. Izvajalec mora hraniti dokumentacijo 10 let, medtem ko jo mora zavezanec trajno hraniti za življenjsko dobo hidrantnega omrežja.

REDNI TEHNIČNI NADZOR HIDRANTNEGA OMREŽJA

Zavezanec je zadolžen, da zagotovi opravljanje rednega tehničnega nadzora svojega hidrantnega omrežja. Pooblaščeni izvajalec preizkušanja na zahtevo zavezanca opravi redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja najkasneje v tridesetih dneh od sklenitve posla (pogodbe ali izdaje naročilnice). Redni tehnični nadzor opravlja tehnični nadzornik. Izvajalec preizkušanja, ki opravlja tudi redni tehnični nadzor, mora zavezancu predhodno napovedati dan rednega tehničnega nadzora, zavezanec pa mu mora omogočiti dostop do vseh elementov hidrantnega omrežja ter nemoten in varen redni tehnični nadzor. Pod rednim tehničnim nadzorom se razume izvedba vizualnega pregleda in merjenje statičnega ter dinamičnega tlaka na pregledanem hidrantu. Zapisnik rednega tehničnega nadzora je podan na obrazcu v prilogi 5 za zunanja in prilogi 6 za notranja hidrantna omrežja. Redni tehnični nadzor opravlja tehnični nadzornik v intervalih na 2 leti za zunanja12 in 1 leto za notranja13 hidrantna omrežja, razen za suhe dvižne vode na 2 leti. Po opravljenem rednem tehničnem nadzoru hidrantnega omrežja izvajalec pripravi zapisnik v dveh izvodih, pri čemer en izvod vroči zavezancu, enega pa shrani pri sebi. Izvajalec mora hraniti dokumentacijo 10 let, medtem ko jo mora zavezanec hraniti za 5-kratno dobo pregleda hidrantnega omrežja.

NADZORNO PREIZKUŠANJE HIDRANTNIH OMREŽIJ

URSZR pooblasti pravno osebo, tj. nadzorni preglednik, da za zaščito javnega interesa varstva pred požarom izvaja nadzorno preizkušanje hidrantih omrežij nad izvajalci preizkušanja in tehničnimi nadzorniki. Nadzorni preglednik je neprofitna organizacija oziroma zavod, ki je atestirana s področja meroslovja tlakov in pretokov tekočin, in ki opravlja funkcijo referenčne

12

Povzeto po DVGW W 331 13

Povzeto po DIN 14462


Stran 37

organizacije. URSZR in/ali pristojni inšpektorat na podlagi posredovanih podatkov o opravljanju preizkušanja hidrantnih omrežij odredi/-ta nadzorno preizkušanje, če se na podlagi poročil o preizkušanju sklepa, da je šlo pri opravljanju dejavnosti izvajalcev za kršitve, ki bi lahko vodile do odvzema pooblastila ali če prejme prijavo o nepravilnostih pri izvajanju preizkušanja in rednega tehničnega nadzora. URSZR in/ali pristojni inšpektorat naroči/-ta nadzorno preizkušanje za obdobje 5 let14 od prvega preizkušanja tega omrežja.

Pri kontroli izvajanja preizkušanja hidrantnih omrežij nadzorni preglednik opravlja nadzorno preizkušanje v skladu z zahtevami tega pravilnika, zavezanec oziroma izvajalec preizkušanja pa mu morata posredovati vse izvode poročil o preizkušanju hidrantnega omrežja ter potrdil o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja, katerega se nadzorno preizkuša. Nadzorni preglednik na podlagi izvedenih postopkov izdela poročilo o nadzornem preizkušanju, v katerem navede rezultate in ugotovitve opravljenega nadzornega preizkušanja glede na predhodno preizkušanje izvajalca preizkušanja, ki ga nadzira. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti poda predlog pristojnemu inšpektoratu v skladu z določili tega pravilnika. Izvajalcu preizkušanja, kateremu pristojni inšpektorat na podlagi predloga nadzornega preglednika ugotovi kršenje izvajanja določil tega pravilnika, se odvzame pooblastilo glede na določbe tega pravilnika.

STROŠKI PREIZKUŠANJA IN REDNEGA TEHNIČNEGA NADZORA

Stroške preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja krije zavezanec.

KONČNA DOLOČBA

Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

PRILOGE

Pravilnik je zelo obsežen in zahteva, da se veliko vsebin poda v prilogah. Zato ima pravilnik naslednje priloge:

- Priloga 1A - Postopek preizkušanja zunanjega hidrantnega omrežja

- Priloga 1B - Postopek preizkušanja notranjega hidrantnega omrežja

- Priloga 2 - Potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja

- Priloga 3A – Merilni list meritev preizkušanja hidrantnega omrežja

- Priloga 3B – Diagram meritev preizkušanja hidrantnega omrežja

- Priloga 4 – Tabela 1

- Priloga 5 - Zapisnik rednega tehničnega nadzora zunanjega hidrantnega omrežja

- Priloga 6 - Zapisnik rednega tehničnega nadzora notranjega hidrantnega omrežja

ZAKLJUČEK

Pri vsaki spremembi pravno predpisanih postopkov, še posebej če postane njihovo izvajanje bolj zahtevno, je potrebno s posebno pozornostjo spremljati realnosti postopnega uvajanja sprememb v okolje, kar vključuje ustrezno informiranje vseh udeležencev in opredelitev dovolj dolgih prehodnih obdobij, da se lahko prilagodijo novim zahtevam.

14

Obdobje 5 let zagotavlja dovolj primerljivo stanje hidrantnega omrežja in naprav in primerljive

hidravlične razmere.


Stran 38

Pri uvajanju novega pravilnika lahko pričakujemo, da izvajalci javne službe, ki imajo oskrbna območja z velikim številom uporabnikov in zato tudi ustrezno razvite strokovne službe za izvajanje nalog iz pravilnika z izvajanjem pravilnika ne bodo imele velikih težav.

Težave utegnejo nastopiti v primeru majhnih izvajalcev javne službe, ki težko sledijo že zahtevam obstoječe zakonodaje. Pri tem se je potrebno zavedati tudi usmeritve, ki izhaja iz operativnega programa oskrbe s pitno vodo (2006), ki predvideva združevanje izvajalcev v večje funkcionalne skupine, saj bodo le takšne skupine lahko razvijale ustrezne kompetence za izvajanje potrebnih nalog.


Stran 39

Slika 21: Shema obratovalnega monitoringa v celotnem življenjskem ciklu hidrantnega omrežja


Stran 40

Slika 22: Shema poskusnega obratovanja - Preizkus hidrantnega omrežja


Stran 41

Slika 23: Shema redno obratovanje - Redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja


Stran 42

5.2 Osnutek Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij

OSNUTEK

Na podlagi četrtega odstavka 41. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za obrambo

P R A V I L N I K A o preizkušanju hidrantnih omrežij

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določajo zavezanci za izvedbo preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe, ki preizkušajo hidrantna omrežja in izdajajo potrdila o njihovem brezhibnem delovanju, način pridobitve pooblastila za preizkušanje hidrantnih omrežij, postopek preizkusa hidrantnih omrežij, izdajo poročila preizkušanja in potrdila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja, postopek rednega tehničnega nadzora nad hidrantnim omrežjem, izvajanje nadzornega preizkušanja hidrantnih omrežji.

2. člen

(Opredelitev izrazov)

(1) Zunanje hidrantno omrežje je cevovodno omrežje, s katerimi se voda za gašenje dovaja od vira vode za gašenje do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za neposredno gašenje požarov oziroma pa se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.

(2) Notranje hidrantno omrežje je sestavljeno iz naprav in opreme za gašenje požarov v notranjosti stavbe. Sestavljajo ga zidni hidranti, dvižni vodi in morebitne naprave za dvigovanje tlaka.

(3) Zidni hidrant15

je hidrant, sestavljen iz gasilne cevi in šobe z zapornim ventilom, vključno s primernim držalom cevi.

(4) Zidni hidrant s kolutom16

je vrsta zidnega hidranta, pri katerem je poltoga cev navita na kolut.

(5) Mokri dvižni vod je v zgradbi vgrajen cevovod za vodo za gašenje, ki je le pogojno neposredno povezan s cevovodom za oskrbo zgradbe s pitno vodo, če zaradi zahtev priključitve notranjih hidrantov ne prihaja do zastajanja vode, v nasprotnem primeru je ločen od cevovodov za oskrbo s pitno vodo. V mokrem dvižnem vodu je voda pod stalnim tlakom.

(6) Suho/mokri dvižni vod je v zgradbo vgrajen cevovod za vodo za gašenje požarov, ki je posredno povezan z vodovodom za oskrbo zgradbe s pitno vodo.

(7) Suhi dvižni vod je v stavbi vgrajena toga cev, ki jo ob uporabi napolnijo gasilci in je namenjena za priključitev gasilskih cevi

17. Suhi dvižni vodi ne nadomeščajo notranjega hidrantnega omrežja z zidnimi

hidranti18

.

15

Točka 4.4.2 Zidni hidrant (SIST ISO 8421-4 : 1999) 16

Točka 4.4.1 Zidni hidrant (SIST ISO 8421-4 : 1999)


Stran 43

(8) Preizkušanje je postopek ugotavljanje brezhibnega delovanja hidrantnega omrežja glede skladno z zahtevami predpisov o zagotavljanju vode za gašenje požarov. Postopek preizkušanja je sestavljen iz pregleda projektne dokumentacije, pregleda hidrantov in hidrantnega omrežja ter izvedbo meritev statičnih in dinamičnih tlakov ter pretokov.

(9) Redni tehnični nadzor je postopek periodičnega hidrantnega omrežja, ki obsega vizualni pregled hidrantov in izvedbo meritev statičnega in dinamičnega tlaka ter pretokov.

(10) Izvajalec preizkušanja je pravna oseba ali samostojni podjetnik, katerega delavci imajo ustrezno izobrazbo, znanje in praktične izkušnje, ter razpolagajo z ustrezno tehnično opremo za opravljanje preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja.

(11) Tehnični nadzornik je oseba, ki ima ustrezno izobrazbo, znanje in praktične izkušnje ter razpolaga z ustrezno tehnično opremo za opravljanje preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja.

(12) Nadzorni preglednik je pooblaščena pravna oseba, ki jo Uprava RS za zaščito in reševanje pooblasti za izvajanje nadzornih preizkušanj hidrantih omrežij. Pooblastilo se izda na podlagi ugotovitev, da je pravna oseba ustrezno usposobljena, da kot referenčna organizacija opravlja funkcijo, nadzora nad izvajalci preizkušanja in nad tehničnimi nadzorniki.

3. člen

(Hidrantna omrežja)

(1) Hidrantna omrežja so vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite19

.

(2) Zunanja hidrantna omrežja so:

– javna hidrantna omrežja20

;

– interna hidrantna omrežja21

;

(3) Notranja hidrantna omrežja se delijo glede na:

– mokre dvižne vode;

– suho/mokre dvižne vode;

– suhe dvižne vode.

II. ZAVEZANEC

4. člen

(Zavezanec)

(1) Zavezanec po tem pravilniku je lastnik, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, ki mora pred pričetkom uporabe vgrajenega hidrantnega omrežja pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja.

(2) Potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja je treba pridobiti za:

– novo vgrajena oziroma rekonstruirana hidrantna omrežja;

– razširitve hidrantnega omrežja;

– spremenjeni ali zamenjani del hidrantnega omrežja.

17

Točka 4.4.5 Suhi dvižni vod (SIST ISO 8421-4 : 1999) 18

Točka 4.2.2.3 predlog TSG-1-001:2008 – osnutek SZVP (z dne 09.06.2008) 19

41. člen Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 03/2007 – uradno prečiščeno besedilo) 20

Med javna hidrantna omrežja štejemo vsa zunanja hidrantna omrežja, ki so v javnem lastništvu oziroma v

upravljanju izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo (ZVO-1, Ur.l. RS, št. 41/2004) 21

Med interna hidrantna omrežja štejemo vsa zunanja hidrantna omrežja, ki niso v javnem lastništvu

oziroma v upravljanju izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo (ZVO-1, Ur.l. RS, št. 41/2004)


Stran 44

(3) Zavezanec lahko s pisnim pooblastilom na izvajalca del prenese dolžnost pridobitve pooblastila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja.

5. člen

(Dolžnosti zavezanca)

(1) Zavezanec mora:

– skrbeti za preizkušanje in redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja skladno s tem pravilnikom;

– vedno zagotoviti dostopnost hidrantnega omrežja in naprav in do vseh elementov hidrantnega omrežja enako, kot je tudi zahtevano pri preizkušanju in rednem tehničnem nadzoru;

– takoj22

oziroma v roku 30 dni23

odpraviti pomanjkljivosti in poškodovane dele hidrantnega omrežja, ki so bile ugotovljene med izvajanjem rednega tehničnega nadzora. Po odpravi pomanjkljivosti je treba potrditi brezhibno delovanje hidrantnega omrežja v skladu z določili tega pravilnika o rednem tehničnem nadzoru;

– hraniti vso projektno dokumentacijo24

, poročila in potrdila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja za celotno življenjsko obdobje zgrajenega hidrantnega omrežja;

– hraniti zapisnike rednih tehničnih nadzorov hidrantnega omrežja za 5-kratno dobo25

rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja, ki se izvaja po določilih tega pravilnika.

(2) Zavezanec je odgovoren za redno vzdrževanje hidrantnega omrežja v skladu z navodili proizvajalca. V primeru, da zavezanec ni oskrbovalec/vzdrževalec hidrantnega omrežja, mora pooblastiti druge osebe ali podjetja s pisno pogodbo, ki določa pogoje/dogovor o upravljanju. Pooblaščenec mora izpolniti vse zahteve kot bi jih sicer moral lastnika hidrantnega omrežja, ki jih določa ta pravilnik.

III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POOBLASTILA ZA PREIZKUŠANJE HIDRANTNIH OMREŽIJ

6. člen

(Izvajalec preizkušanja)

(1) Preizkušanje hidrantnih omrežij lahko opravlja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalec preizkušanja), ki pridobi pooblastilo za preizkušanje hidrantnih omrežij (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) iz 3. člena tega pravilnika.

(2) Za pridobitev pooblastila, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava), mora izvajalec preizkušanja izpolnjevati naslednje pogoje:

– registrirano mora imeti dejavnost za tehnično preizkušanje in analiziranje26

;

– zaposlena mora imeti vsaj dva delavca z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne ali gasilske smeri oziroma s VI. stopnjo izobrazbe druge tehnične smeri

27 (v nadaljnjem besedilu: tehnični nadzornik);

– imeti mora tehnično opremo za preizkušanje hidrantnih omrežij v skladu z 8. členom tega pravilnika;

– imeti mora veljavno potrdilo o kalibrirani merilni opremi, ki ga izda organizacija akreditirana s strani organa za akreditiranje preskuševalskih in kalibracijskih laboratorijev

28;

22

Pomanjkljivosti, ki jih je možno z enostavnimi vzdrževalnimi deli odpraviti. 23

Pomanjkljivosti, ki zahtevajo zahtevnejša dela. 24

ZGO-1B (Ur.l. RS, št. 126/2007) 25

S hranjenjem dokumentacije za 5 (notranja) oziroma 10 (zunanja) let je zagotovljena sledljivost pri rednih

tehničnih nadzorih tudi za pretekla obdobja, čeprav je aktualni pregled merodajen za delovanje hidrantnega

omrežja. 26

Dejavnost: K/74.30 Tehnično preizkušanje in analiziranje – izdajanje atestov za opremo, stroje, aparate 27

Naloge pregledovanja in preizkušanja naj opravlja tisti, ki je usposobljen za opravljanje teh opravil in ne

samo tisti, ki ima neko formalno izobrazbo. 28

Opis naloge po 1. alineji 2. odstavka 3. člena Zakona o akreditaciji (ZAkr, Ur.l. RS, št. 59/1999)


Stran 45

– sklenjeno mora imeti zavarovanje za odgovornost29

za škodo, ki bi utegnila nastati zavezancu in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. Višina letne zavarovalne vsote

30, ki se jo določi v

zavarovalni pogodbi, ne sme biti nižja od 50 000 evrov za posamezen zavarovalni primer oziroma 100 000 evrov za vse zavarovalne primere v enem letu.

7. člen

(Tehnični nadzornik)

(1) Preizkušanje hidrantnih omrežij sme opravljati izključno tehnični nadzornik, naveden na pooblastilu izvajalca preizkušanja.

(2) Tehnični nadzornik mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– imeti najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne ali gasilske smeri oziroma VI. stopnjo izobrazbe druge tehnične smeri;

– najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju preizkušanja hidrantnih omrežij oziroma opravljeno strokovno usposabljanje iz preizkušanja hidrantnih omrežij.

(3) Uprava organizira strokovno usposabljanje iz preizkušanja hidrantnih omrežij najmanj enkrat letno, katerega izvaja s strani uprave pooblaščena strokovno-izobraževalna inštitucija

31.

8. člen

(Tehnična oprema)

(1) Izvajalec preizkušanja mora za obdobje veljavnosti pooblastila razpolagati s tehnično opremo, ki izpolnjuje pogoje predpisov za uporabo hidrantov in hidrantnih omrežij ter pogoje s področja meroslovja, v naslednjem minimalnem obsegu:

- 1 kos prehodnega kosa z dvema B spojkama in s priključkom za merilnik tlaka v sredini;

- 2 kosa prehodne spojke B-C;

- 2 kosa hidrantnega nastavka B/2B;

- 2 kompleta orodja za delo s hidranti (ključ za nadtalni hidrant B, ključ za podtalni hidrant C, ključ za spojke DIN);

- 2 kosa slepe spojke C;

- 1 kos ročnika z zasunom C;

- ustnik za ročnik Φ 8, 10, 12, 16, 18, 20 mm;

- 2 kosa digitalnega merilnika tlaka za vodo 0-16 (20) bar s spominsko enoto32

;

- C-cev minimalno 5 m dolžine (v primeru, kjer neposredni izpust vode iz hidranta ni mogoč);

- tabelo za določanje iztoka iz ročnika pri izmerjenem tlaku pri različnih dimenzijah ustnikov (Tabela 1 v prilogi 4).

(2) Izvajalec preizkušanja lahko za merjenje tlakov in pretokov uporablja tudi druge merilne naprave, ki imajo višjo natančnost, če njihova uporaba povečuje zanesljivost in ponovljivost meritev

33.

29

Letna premija zavarovanja okvirno znašala med 450 do 680 EUR. 30

Treba je določiti ustrezno vsoto zavarovalne premije, ki bi zadostovala za poravnavo škode, ki izhaja iz

njegove dejavnosti. Trenutno sta vrednosti povzeti po Pravilniku o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih

sistemov aktivne požarne zaščite (Ur.l. RS, št. 45/2007). 31

Kdo bo izvajal usposabljanje, je treba še preveriti. 32

Digitalni merilnik tlaka mora imeti oznako CE in biti v skladu z ustrezno zakonodajo in standardi, ki

veljajo za merilne inštrumente (2004/22/ES) ter elektronske merilne in kontrolne enote (IEC/EN 61010). 33

Ker se na trgu pojavljajo različni merilni inštrumenti, ki tudi združujejo meritve pretokov in tlakov, je

treba spodbujati uporabo modernih metod merjenja.


Stran 46

(3) Vso merilno opremo je treba kalibrirati in vzdrževati skladno z navodili proizvajalca. Kalibracija merilnikov tlaka se izvaja v laboratoriju organizacije, ki je akreditirana s strani organa za akreditiranje preskuševalskih in kalibracijskih laboratorijev

34.

(4) Kalibracija se izvaja skladno s standardi za zagotovitev kakovosti merilne opreme. Kalibracija merilne opreme se izvaja vsaj vsakih 12 mesecev. Izvajalec preizkušanja mora hraniti

35 vse certifikate o

kalibraciji, zapisnike vzdrževanja in popravil merilne opreme.

IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV POOBLASTILA

9. člen

(Vloga za pridobitev pooblastila)

(1) Izvajalec preizkušanja, ki želi preizkušati hidrantna omrežja ter pridobiti pooblastilo, mora pri upravi vložiti vlogo in priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti iz 6. člena tega pravilnika.

(2) Uprava na podlagi popolne vloge in ustreznih dokazil izda pooblastilo izvajalcu preizkušanja, če so izpolnjeni pogoji iz 6. člena, v devetdesetih dneh.

10. člen

(Veljavnost pooblastila)

(1) Pooblastilo za preizkušanje hidrantnih omrežij velja pet let od dneva njegove izdaje.

11. člen

(Odvzem pooblastila)

(1) Pooblastilo se izvajalcu preizkušanja odvzame predčasno:

– če izvajalec ne obvesti uprave o vsaki spremembi, povezani z zaposlenimi tehničnimi nadzorniki, v tridesetih dneh, pri tem pa še naprej izvaja dejavnosti preizkušanja hidrantnih omrežij;

– če kljub trikratnemu opozorilu pristojnega inšpektorata še naprej pomanjkljivo opravlja postopke preizkušanja hidrantnih omrežij, ki so določeni v tem pravilniku;

– zaradi nepravilnosti pri opravljanju svojega dela in izdaje potrdila o brezhibnem delovanju in rednem tehničnem nadzoru hidrantnega omrežja, kljub ugotovljeni neustreznosti;

– če preizkušanje in redne tehnične nadzore opravlja oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za tehničnega nadzornika in ni navedena na pooblastilu izvajalca preizkušanja;

– če se ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz 6. in 8. člena tega pravilnika, in v roku tridesetih dni ni o tem obvestil uprave;

– če ne izvaja dejanskega preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnih omrežij več kot dve leti;

– če ne posreduje dokumentacije o preizkušanju hidrantnih omrežij, kot je to določeno v 3. odstavku 21. člena tega pravilnika;

– če se na podlagi nadzornega preizkušanja ugotovi, da je izvajalec preizkušanja opravljal preizkušanje in redni tehnični nadzor v nasprotju z določili tega pravilnika.

(2) Na podlagi ugotovitev iz prejšnjega odstavka uprava po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorata izvajalcu preizkušanja predčasno odvzame pooblastilo.

34

Opis naloge po 1. alineji 2. odstavka 3. člena Zakona o akreditaciji (ZAkr, Ur.l. RS, št. 59/1999) 35

Ohraniti se mora sledljivost stanja merilne opreme.


Stran 47

(3) Če je bilo pooblastilo izvajalcu preizkušanja odvzeto zaradi razlogov iz 1. odstavka tega člena, izvajalec preizkušanja lahko ponovno pridobi pooblastilo po preteku treh let od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu pooblastila.

(4) Če je bilo pooblastilo izvajalcu preizkušanja predčasno odvzeto zaradi razlogov iz 1. odstavka tega člena zaradi nepravilnosti pri delu tehničnega nadzornika, tak tehnični nadzornik tri leta od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu pooblastila, ne sme izvajati preizkušanja in rednih tehničnih nadzorov hidrantnih omrežij, medtem ko izvajalec preizkušanja po enem letu lahko ponovno vloži vlogo za pridobitev pooblastila.

12. člen

(Prenehanje pooblastila)

(1) Pooblastilo preneha:

– če izvajalec preizkušanja pisno izjavi, da ne želi več opravljati dejavnosti preizkušanja hidrantnih omrežij;

– zaradi prenehanja poslovanja izvajalca preizkušanja v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali drugimi predpisi;

– zaradi uvedbe prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v skladu z zakonom;

– če poteče veljavnost pooblastila, izvajalec preizkušanja pa ne vloži zahteve za njegovo podaljšanje v tridesetih dneh pred potekom roka veljavnosti pooblastila;

– če se ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, ki so določena v 6. členu tega pravilnika;

– če ne obvesti uprave o nastalih spremembah, ki so določena v 6. členu tega pravilnika, v roku tridesetih dni.

13. člen

(Podaljšanje pooblastila)

(1) Pooblastilo se lahko podaljša za enako obdobje, kot je bilo izdano.

(2) Vlogi za podaljšanje pooblastila je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. in 8. člena tega pravilnika.

(3) Tehnični nadzornik mora izpolnjevati zahteve iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika za vsako posamezno leto, v katerem je pooblaščen za izvajanje preizkušanja hidrantnih omrežij.

V. POSTOPEK PREIZKUŠANJA HIDRANTNEGA OMREŽJA

14. člen

(Preizkušanje hidrantnega omrežja)

(1) Pri preizkušanju hidrantnega omrežja morajo sodelovati zavezanec ter izvajalec, ki je gradil hidrantno omrežje.

(2) Izvajalec preizkušanja mora zavezancu predhodno napovedati dan preizkušanja hidrantnega omrežja.

(3) Zavezanec mora omogočiti tehničnemu nadzorniku dostop do vseh elementov hidrantnega omrežja, nemoteno in varno preizkušanje z-/vgrajenega hidrantnega omrežja.

(4) Hidrantno omrežje preizkusi pooblaščeni izvajalec preizkušanja na zahtevo zavezanca najkasneje v tridesetih dneh od sklenitve posla, tj. sklenitve pogodbe ali izdaje naročilnice.

(5) Izvajalec preizkušanja ne more preizkušati hidrantnega omrežja, ki ga je sam projektiral, gradil ali nadzoroval gradnjo oziroma je dobavil elemente in/ali naprave hidrantnega omrežja. Morebitni pregled


Stran 48

projektne dokumentacije ali predhodno preizkušanje hidrantnega omrežja med gradnjo se ne šteje za projektiranje oziroma nadzor.

15. člen

(Pogoji za preizkušanje hidrantnega omrežja)

(1) Preizkušanje hidrantnega omrežja sestavlja natančen pregled projektne dokumentacije o hidrantnem omrežju in izvedba preizkušanja hidrantnega omrežja.

(2) Pri preizkušanju hidrantnega omrežja mora tehnični nadzornik ugotoviti ali hidrantno omrežje brezhibno deluje, v primerih iz prve alineje drugega odstavka 4. člena tega pravilnika pa tudi, ali ustreza zahtevam oziroma rešitvam navedenih v projektni dokumentaciji in o neskladju obvestiti zavezanca.

16. člen

(Postopek preizkušanja zunanjega hidrantnega omrežja)

(1) Zunanje hidrantno omrežje izvajalec preizkušanja izvede po postopku podanem v Prilogi 1A »Postopek preizkušanja zunanjega hidrantnega omrežja«.

(2) Pri postopkih preizkušanja se mora zagotoviti natančnost meritev tlaka do 1% natančno.

17. člen

(Postopek preizkušanja notranjega hidrantnega omrežja)

(1) Notranje hidrantno omrežje izvajalec preizkušanja izvede po postopku podanem v Prilogi 1B »Postopek preizkušanja notranjega hidrantnega omrežja«.

(2) Pri postopkih preizkušanja se mora zagotoviti natančnost meritev tlaka do 1% natančno.

VI. POROČILO O PREIZKUŠANJU HIDRANTNEGA OMREŽJA

18. člen

(Poročilo preizkušanja)

(1) Po opravljenem preizkušanju hidrantnega omrežja (16. oziroma 17. člen) mora izvajalec preizkušanja najkasneje v desetih dneh pripraviti pisno poročilo in ga poslati zavezancu ali osebi, ki jo je zavezanec pooblastil.

(2) Poročilo mora vsebovati:

– naziv izvajalca preizkušanja, njegovo številko in datum pridobitve pooblastila;

– kraj in datum preizkušanja hidrantnega omrežja;

– številko poročila in oštevilčenje strani na način, da je razvidna številka strani od skupnega števila strani poročila;

– naziv oziroma ime zavezanca ter naslov oziroma lokacijo hidrantov hidrantnega omrežja;

– navedbo vrste preizkušanja hidrantnega omrežja in vrste preizkušenih hidrantov;

– navedbo projektne dokumentacije;

– naziv oziroma ime izvajalca, ki je gradil hidrantno omrežje;

– navedbo predpisov, standardov, navodil in drugih podlag, po katerih je bilo hidrantno omrežje preizkušeno;

– opis postopka in rezultate preizkušanja hidrantnega omrežja;

– kratko splošno oceno o ustreznosti delovanja hidrantnega omrežja (ustreza, ne ustreza);


Stran 49

– navedbo morebitnih pomanjkljivosti z razčlenjenim opisom vseh potrebnih del za ureditev in dopolnitev hidrantnega omrežja, ki jih mora zavezanec odpraviti, preden se mu izda potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja;

– datum izdaje poročila, podpis tehničnega nadzornika, ki je hidrantno omrežje preizkušal.

(3) Poročilo o preizkušanju hidrantnega omrežja mora biti napisano tako, da so navedeni vsi postopki preizkušanja in podatki, na podlagi katerih je mogoče opraviti ponovitev preizkušanja v sklopu nadzornega preizkušanja ter spremljanje rezultatov preizkušanja.

(4) Poročilu preizkušanja se priloži merilni list in diagram časovnega poteka preizkušanja hidrantnega omrežja na obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika (priloga 3).

19. člen

(Odprava pomanjkljivosti in ponovno preizkušanje)

(1) Po odpravi pomanjkljivosti mora izvajalec preizkušanja ponovno opraviti preizkušanje hidrantnega omrežja.

(2) O opravljenem ponovnem preizkušanju hidrantnega omrežja se pripravi dodatno poročilo, kot je zahtevano v 18. členu.

(3) Če zavezanec v treh mesecih ne odpravi pomanjkljivosti in ne obvesti izvajalca preizkušanja, da je pomanjkljivosti odpravil, mora izvajalec preizkušanja o zavrnitvi izdaje potrdila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja obvestiti pristojni inšpektorat.

VII. POTRDILO O BREZHIBNEM DELOVANJU HIDRANTNEGA OMREŽJA

20. člen

(Izdaja potrdila o brezhibnem delovanju)

(1) Izvajalec preizkušanja izda potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja po uspešno opravljenem preizkušanju, in sicer:

– na podlagi poročila preizkušanja, če ni pomanjkljivosti;

– na podlagi dodatnega poročila o preizkušanju hidrantnega omrežja, ko se pri ponovnem preizkušanju ugotovi, da je zavezanec odpravil vse pomanjkljivosti.

(2) Potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja se izda, v predpisani obliki obrazca iz priloge 2, v roku 10 dni.

(3) Izvajalec preizkušanja mora pripraviti poročilo o opravljenem preizkušanju in potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja v treh izvodih. Izvajalec preizkušanja en izvod vroči zavezancu, enega shrani pri sebi, enega pa pošlje upravi v roku iz 2. odstavka tega člena.

21. člen

(Hranjenje dokumentacije o preizkušanju)

(1) Izvajalec preizkušanja mora hraniti dokumentacijo, o preizkušanju iz prejšnjega odstavka, deset let.

(2) Zavezanec mora trajno hraniti dokumentacijo o preizkušanju v skladu s 4. alinejo 1. odstavka 5. člena tega pravilnika.

VIII. REDNI TEHNIČNI NADZOR HIDRANTNEGA OMREŽJA

22. člen


Stran 50

(Redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja)

(1) Zavezanec mora zagotoviti redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja.

(2) Redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja opravi pooblaščeni izvajalec preizkušanja na zahtevo zavezanca najkasneje v tridesetih dneh od sklenitve posla, tj. sklenitve pogodbe ali izdaje naročilnice.

(3) Redni tehnični nadzor opravlja tehnični nadzornik.

(4) Izvajalec preizkušanja, ki opravlja tudi redni tehnični nadzor, mora zavezancu predhodno napovedati dan rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja.

(5) Zavezanec mora omogočiti tehničnemu nadzorniku dostop do vseh elementov hidrantnega omrežja, ter nemoten in varen redni tehnični nadzor hidrantnega omrežja.

23. člen

(Zahteve rednega tehničnega nadzora)

(1) Redni tehnični nadzor po tem pravilniku obsega vizualni pregled in merjenje statičnega ter dinamičnega tlaka na pregledanem hidrantu. Zapisnik rednega tehničnega nadzora je podan na obrazcu v prilogi 5 za zunanja in v prilogi 6 za notranja hidrantna omrežja.

(2) Redni tehnični nadzor se opravlja v intervalih:

– zunanja hidrantna omrežja36

morajo biti pregledana vsaki 2 leti;

– notranja hidrantna omrežja37

morajo biti pregledana vsako leto, razen notranja hidrantna omrežja s suhimi dvižnimi vodi na 2 leti.

24. člen

(Hranjenje dokumentacije o rednem tehničnem nadzoru)

(1) Tehnični nadzornik mora pripraviti zapisnik o opravljenem rednem tehničnem nadzoru hidrantnega omrežja v dveh izvodih. Izvajalec preizkušanja en izvod vroči zavezancu, enega pa shrani pri sebi.

(2) Izvajalec preizkušanja mora hraniti dokumentacijo o rednem tehničnem nadzoru iz prejšnjega odstavka deset let.

(3) Zavezanec mora hraniti dokumentacijo o rednem tehničnem nadzoru v skladu s 5. alinejo 1. odstavka 5. člena tega pravilnika.

IX. NADZORNO PREIZKUŠANJE HIDRANTNIH OMREŽIJ

25. člen

(Nadzorno preizkušanje hidrantnih omrežij)

(1) Uprava pooblasti pravno osebo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni preglednik), da za zaščito javnega interesa varstva pred požarom izvaja nadzorno preizkušanje hidrantih omrežij zaradi nadzora ustreznosti izvajanja dela izvajalcev preizkušanja in tehničnih nadzornikov.

(2) Nadzorni preglednik je neprofitna organizacija oziroma zavod, ki je atestiran s področja meritev tlakov in pretokov tekočin, in ki opravlja funkcijo referenčne organizacije.

(3) Uprava in/ali inšpektorat na podlagi posredovanih podatkov o opravljanju preizkušanja hidrantnih omrežij, odredi nadzorno preizkušanje, če je:

36

Povzeto po DVGW W 331 37

Povzeto po DIN 14462


Stran 51

- iz poročil o preizkušanju možno sklepati, da je šlo pri opravljanju dejavnosti izvajalcev preizkušanja za kršitve, ki bi po 11. členu tega pravilnika vodile do odvzema pooblastila;

- prejela prijavo o nepravilnostih pri izvajanju preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnih omrežij.

(4) Uprava in/ali inšpektorat za hidrantna omrežja iz 2. točke 4. člena tega pravilnika naročita nadzorno preizkušanje hidrantih omrežij v obdobju 5 let

38 od prvega preizkušanja tega omrežja.

26. člen

(Kontrola izvajanja preizkušanja hidrantnih omrežij)

(1) Nadzorni preglednik opravlja nadzorno preizkušanje v skladu z zahtevami 14., 15. in 16. oziroma 17. člena tega pravilnika. Nadzornemu pregledniku mora zavezanec oziroma izvajalec preizkušanja posredovati vse izvode poročil o preizkušanju hidrantnega omrežja ter potrdil o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja, katerega se nadzorno preizkuša.

(2) Nadzorni preglednik na podlagi izvedenih postopkov preizkušanja hidrantnega omrežja izdela poročilo o nadzornem preizkušanju, v katerem navede rezultate in ugotovitve opravljenega nadzornega preizkušanja glede na predhodno preizkušanje izvajalca preizkušanja, ki ga nadzira. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti poda predlog pristojnemu inšpektoratu v skladu z 8. alinejo 1. odstavka 11. člena tega pravilnika.

(3) Izvajalcu preizkušanja, kateremu pristojni inšpektorat na podlagi predloga nadzornega preglednika ugotovi kršenje izvajanja določil tega pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij, se odvzame pooblastilo glede na 11. člen tega pravilnika.

XI. STROŠKI PREIZKUŠANJA IN REDNEGA TEHNIČNEGA NADZORA

27. člen

(Kritje stroškov)

Stroške preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja krije zavezanec.

XII. KONČNA DOLOČBA

28. člen

(Začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

PRILOGE

Priloga 1A - Postopek preizkušanja zunanjega hidrantnega omrežja

Priloga 1B - Postopek preizkušanja notranjega hidrantnega omrežja

Priloga 2 - Potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja

Priloga 3A – Merilni list preizkušanja hidrantnega omrežja

Priloga 3B – Diagram meritev preizkušanja hidrantnega omrežja

Priloga 4 – Tabela 1

38

Obdobje 5 let zagotavlja dovolj primerljivo stanje hidrantnega omrežja in naprav in primerljive

hidravlične razmere.


Stran 52

Priloga 5 - Zapisnik rednega tehničnega nadzora zunanjega hidrantnega omrežja

Priloga 6 - Zapisnik rednega tehničnega nadzora notranjega hidrantnega omrežja


Stran 53

5.3 Priloge osnutka pravilnika

5.3.1 Priloga 1A

Postopek preizkušanja zunanjega hidrantnega omrežja I.) Podtalni hidrant

Pri preizkušanju se opravijo naslednje naloge:

1) Vizualni pregled označevalne tablice 2) Vizualni pregled cestne kape zasuna in hidranta 3) Dostopnost/Uporaba hidranta 4) Kontrola delovanja zasuna 5) Vizualni pregled glave hidranta:

- Globina glave - Zasutje glave - Zalitje glave - Nepoškodovanost zoba - Obstoj pokrovčka - Korozija na vidnih delih - Stanje plastičnega pokrovčka pri podtalnem hidrantu

6) Zagotoviti, da so vsi zasuni odprti (100 % odprtost) 7) Zagotoviti, da so vsi zasuni na odcepih (T-kosih) za hidrante odprti (100 % odprtost) 8) Priprava preizkusa

- Odpiranje cestne kape - Namestitev hidrantnega nastavka - Namestitev prehodnega kosa z manometrom in ročnika s pipo z ustnikom (+ C-cev) na

hidrantni nastavek - Odpiranje podtalnega hidranta - Prezračevanje podtalnega hidranta in hidrantnega nastavka

9) Izvajanje meritev - Odčitanje statičnega tlaka (PsA in PsB), ko se tlak umiri digitalnem manometru s

spominsko enoto

- Odpiranje zasuna za izpust vode preko ročnika s šobo 20 mm


Stran 54

- Odčitanje dinamičnega tlaka (PrA in PrB), ko se tlak umiri (tlaka ob izpustu vode iz hidranta preko ustnika - izpust naj traja vsaj 1 minuto) na analognem manometru oz. digitalnem manometru

- Za pridobitev zadovoljivih rezultatov meritev in njihovo uporabo pri preračunu razpoložljivega tlaka in količine vode pri minimalnem tlaku (enačba 1 in enačba 2) je treba zagotoviti padec dinamičnega tlaka, ki je 25% nižji od statičnega.

IZJEMA: Če je pretok vode iz hidranta večji od zahtevanega pretoka za gašenje požarov, padec tlaka 25% ni potreben.

- Glede na potrebe po zagotavljanju projektno določene količine vode za gašenje požarov, se določi tudi število izpustov vode z hidrantov, da se zagotovi padec tlaka 25%

10) Zapiranje in odstranitev merilne opreme - Zapiranje zasuna za izpust vode preko ročnika - Zapiranje podtalnega hidranta - Odstranitev prehodnega kosa z manometrom in ročnika s pipo z ustnikom (+ C-cev) s

hidrantnega nastavka - Odstranitev hidrantnega nastavka

Po preizkušanju se opravijo naslednje naloge:

11) Preverjanje ali je izpraznjena voda iz telesa podtalnega hidranta 12) Vrnitev okolice v prejšnje stanje

- Namestitev zaščitnega pokrovčka - Zapiranje cestne kape

13) Zapis ugotovljenega stanja hidranta na priložen »obrazec« oz. »merilni list« - Obdelava izmerjenih vrednosti iz digitalnega merilnika tlaka s spominom (prenos na PC,

datalogger ipd.) - Izpolnitev »merilnega lista« s pomočjo tabele 1 – Priloga 4 (Količina vode, ki izteče iz ročnikov

z različnimi ustniki pri različnih tlakih, v litrih na sekundo) in preračun hidravličnih veličin preizkusa hidrantnega omrežja:

[ ]rBs

x

srx ppQ

Qpp −×

−=

2

enačba 1

rBs

rxs

xpp

ppQQ

−

−×= enačba 2

IZJEMA: Če se na dovodnem cevovodu hidrantnega omrežja nahaja prečrpalna postaja, se za določevanje izračun razpoložljive vode pri minimalnem tlaku 2,5 bara ne uporablja enačba 2. Enačba namreč velja za cevovode, ki nimajo omejene količine dovedene vode. V primeru prečrpalnic so tlaki in pretoki omejeni s strojnimi karakteristikami vgrajenih črpalk. Zato se razpoložljiva vode za gašenje ob upoštevanju minimalnih tlakov določi le na način, da se iz hidranta izpusti večje količine vode in s tem poveča padec tlaka na 2,5 bar. Šele po tem, če tlak PrB pade pod 2,5 bara in je pretok večji od po projektu zahtevanega, se lahko uporabi enačba 2 za določitev razpoložljivega pretoka pri minimalnem tlaku 2,5 bara.

- Postopek z Qx in Prx velja, kadar so vsi hidranti na enaki višini ali pa razlika v višini med najvišjim in najnižjim ni večja od 2m.

14) Sledi izdelava poročila in v primeru uspešnega rezultata preizkusa izdaja potrdila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja

II.) Nadtalni hidrant


1) Vizualni pregled označevalne tablice 2) Dostopnost/Uporaba hidranta 3) Kontrola delovanja zasuna


Stran 55

4) Vizualni pregled nadtalnega hidranta: - Nepoškodovanost zoba - Korozija na vidnih delih - Položaj zapiralnega pokrova pri nadtalnem hidrantu

5) Zagotoviti, da so vsi zasuni odprti (100 % odprtost) 6) Zagotoviti, da so vsi zasuni na odcepih (T-kosih) za hidrante odprti (100 % odprtost) 7) Priprava preizkusa

- Odstranitev zaščitne spojke - Namestitev prehodnega kosa z manometrom in ročnika s pipo z ustnikom (+ C-cev) na

nadtalni hidrant - Odpiranje nadtalnega hidranta - Prezračevanje nadtalnega hidranta

8) Izvajanje meritev - Odčitanje statičnega tlaka (PsA in PsB), ko se tlak umiri digitalnem manometru s

spominsko enoto

- Odpiranje zasuna za izpust vode preko ročnika s šobo 20 mm

- Odčitanje dinamičnega tlaka (PrA in PrB), ko se tlak umiri (tlaka ob izpustu vode iz hidranta

preko ustnika - izpust naj traja vsaj 1 minuto) na digitalnem merilniku tlaka s spominsko enoto

- Zapiranje zasuna za izpust vode preko ročnika - Za pridobitev zadovoljivih rezultatov meritev in njihovo uporabo pri preračunu

razpoložljivega tlaka in količine vode pri minimalnem tlaku (enačba 1 in enačba 2) je treba zagotoviti padec dinamičnega tlaka, ki je 25% nižji od statičnega.

IZJEMA: Če je pretok vode iz hidranta večji od zahtevanega pretoka za gašenje požarov, padec tlaka 25% ni potreben.

- Glede na potrebe po zagotavljanju projektno določene količine vode za gašenje požarov, se določi tudi število izpustov vode z hidrantov, da se zagotovi padec tlaka 25%

9) Zapiranje in odstranitev merilne opreme - Zapiranje nadtalnega hidranta - Odstranitev prehodnega kosa z manometrom in ročnika s pipo z ustnikom (+ C-cev) z

nadtalnega hidranta Po preizkušanju se opravijo naslednje naloge:

10) Preverjanje izpraznitve vode iz telesa nadtalnega hidranta 11) Vrnitev okolice v prejšnje stanje

- Namestitev zaščitnega pokrovčka


Stran 56

- Pospravljanje orodja 12) Zapis ugotovljenega stanja hidranta na priložen »obrazec« oz. »merilni list«

- Obdelava Izmerjenih vrednosti iz digitalnega merilnika tlaka s spominom (prenos na PC, datalogger idr.)

- Izpolnitev »merilnega lista« s pomočjo tabele 1 – Priloga 4 (Količina vode, ki izteče iz ročnikov z različnimi ustniki pri različnih tlakih, v litrih na sekundo) in preračun hidravličnih veličin preizkusa hidrantnega omrežja:

[ ]rBs

x

srx ppQ

Qpp −×

−=

2

enačba 1

rBs

rxs

xpp

ppQQ

−

−×= enačba 2

IZJEMA: Če se na dovodnem cevovodu hidrantnega omrežja nahaja prečrpalna postaja, se za določevanje izračun razpoložljive vode pri minimalnem tlaku 2,5 bara ne uporablja enačba 2. Enačba namreč velja za cevovode, ki nimajo omejene količine dovedene vode. V primeru prečrpalnic so tlaki in pretoki omejeni s strojnimi karakteristikami vgrajenih črpalk. Zato se razpoložljiva vode za gašenje ob upoštevanju minimalnih tlakov določi le na način, da se iz hidranta izpusti večje količine vode in s tem poveča padec tlaka na 2,5 bar. Če tlak PrB pade pod 2,5 bara in je pretok večji od po projektu zahtevanega, šele potem se lahko uporabi enačba 2 za določitev razpoložljivega pretoka pri minimalnem tlaku 2,5 bara.

- Postopek z Qx in Prx velja, kadar so vsi hidranti na enaki višini ali pa razlika v višini med najvišjim in najnižjim ni večja od 2m.

13) Sledi izdelava poročila in v primeru uspešnega rezultata preizkusa izdaja potrdila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja


Stran 57

5.3.2 Priloga 1B

Postopek preizkušanja notranjega hidrantnega omrežja

I.) Suhi dvižni vod39


1) Primernost in skladnost uporabljenih komponent in materialov hidrantnega omrežja 2) Preverjanje vgradnje mesta za dovod vode in odvzemnega mesta za gasilce 3) Dostopnost mesta za dovod vode in odvzemnega mesta za gasilce 4) Preverjanje delovanja armatur za priključevanje na mestih dovoda vode in na odvzemnih mestih

za gasilce 5) Meritev pretoka v suhem dvižnem vodu, z dovodom količine vode, ki zagotavlja obratovanje, pri

katerem mora biti zagotovljen minimalni skupni pretok 5 l/s (300 l/min)40

, da je razlika v tlaku med priključnim mestom dovoda vode in hidravlično najneugodnejšim odvzemnemu mestu največ 1 bar + geodetska višina

6) Preizkus trdnosti in tesnosti – hidrostatični test: a. Trdnost suhega dvižnega voda se preizkusi s 24 bar za 2 minuti b. Tesnost suhega dvižnega voda se preizkusi s 16 bar za 10 minut c. Zahteva: Ne smejo se pojaviti netesnosti in padci tlaka, meritev tlaka se opravi na mestu

za dovod vode, v času testiranja (2 min, 10 min). 7) Preverjanje delovanja armatur na mestu dovoda vode, pre- in odzračevalnih naprav ter

preverjanje odvodnjavanja pri zahtevanih pretokih v suhem dvižnem vodu 8) Preverjanje minimalnih tlakov v dvižnem vodu in naprav za dvigovanje tlaka v primeru, da so

nameščene 9) Pregled označenosti mesta za dovod vode in odvzemnih mest za gasilce


10) Odvodnjavanje suhega dvižnega voda in zapiranje priključnih armatur 11) Zaplombiranje naprav na mestu za dovod vode, odvzemnih mestih in naprav za odvodnjavanje 12) Namestitev nalepke o opravljenem preizkusu na dobro vidnem delu omarice 13) Izdelava zapisnika opravljenem preizkusu

II.) Mokri in suho/mokri dvižni vodi

41


1) Primernost in skladnost uporabljenih komponent in materialov hidrantnega omrežja 2) Preverjanje zadostne kapacitete vira vode za gašenje požarov (vodovodno omrežje, požarni

bazen, rezervoar za polnjenje hidrantnega omrežja) 3) Preverjanje priključnih armatur:

- Pregled priključkov - Pregled vgradnje zidnega hidranta (višina vgradnje, tipov priključkov,…) - Preverjanje odpiranja omarice in koluta (vrata omarice se odprejo za 180°) - Preverjanje vodotesnosti in zadostne dolžine cevi - Preverjanje ventila ročnika in njegove vodotesnosti - Preverjanje delovanja in vodotesnosti ventila ob priključku cevi - Preverjanje delovanja protipovratnega ventila pri priključitvi hidranta na vod za oskrbo s

pitno vodo - Preverjanje delovanja avtomatskih ventilov za polnjenje suho/mokrih dvižnih vodov

39

Točka 5.2 in tabela 3, DIN 14462:2007-01 40

Točka 4.2.1, DIN 14462:2007-01 41

Točka 5.3 in tabela 4, DIN 14462:2007-01


Stran 58

- Preverjanje nepoškodovanosti, čistosti in suhega stanja naprav, opreme in omarice notranjega hidranta

4) Preverjanje naprav za polnjenje in praznjenje suho/mokrih dvižnih vodov: - Preverjanje lokacije naprav, označenost in pravilne vgradnje glede na zahteve proizvajalca - Preverjanje lahkotnega delovanja zapornih ventilov in vodotesnost naprav - Preverjanje delovanja naprav za polnjenje in praznjenje hidrantnega omrežja - Preverjanje električnih/mehanskih inštalacij v napravi za polnjenje in praznjenje hidrantnega

omrežja glede na zahteve proizvajalca - Preverjanje električnih inštalacij in parametrov za vklop in izklop glede na zahteve

proizvajalca 5) Merjenje časa polnjenje suho/mokrega dvižnega voda (max. 60 sekund) 6) Merjenje pretoka na priključnih ventilih hidrantov glede na zahteve po količini vode za gašenje

požarov iz 3 hidrantov 7) Preverjanje najnižjega, najvišjega dinamičnega in statičnega tlaka

42:

- Hidravlično najneugodnejši zidni hidrant - min. dinamični tlak 3 bar43

na priključnem ventilu zidnega hidranta s kolutom pri 1,67 l/s (100 l/min)

44 in skupno 5,0 l/s (300 l/min)

45 iz 3

sosednjih hidrantov46

- Hidravlično najneugodnejši zidni hidrant - min. dinamični tlak 4,5 bar

47 na priključnem ventilu

zidnega hidranta s kolutom pri 3,3 l/s (200 l/min)48

in skupno 10,0 l/s (600 l/min)49

iz 3 sosednjih hidrantov

50

- Na nobenem hidrantu se ne smejo preseči vrednosti max. dinamičnega tlaka 8 bar51

in max. statičnega tlaka 12 bar

52

8) Preverjanje celotnega delovanja cevnega koluta, da je pretok skozenj enakomeren in zadosten 9) Preverjanje zanesljivega delovanja naprav za dvigovanje tlaka v primeru, da so nameščene

Po pregledu in preizkusu se opravijo naslednje naloge:

10) Zapiranje priključnih armatur in morebitno odvodnjavanje cevi 11) Zaplombiranje notranjih hidratov 12) Namestitev nalepke o opravljenem preizkusu na dobro vidnem delu omarice 13) Izdelava zapisnika opravljenem preizkusu

III.) Mokri dvižni vod z zidnimi hidranti s kolutom za začetno gašenje (EURO hidranti) 53


1) Preverjanje zaščite in zastajanje vode v cevi 2) Primernost in skladnost uporabljenih komponent in materialov hidrantnega omrežja 3) Preverjanje zadostne kapacitete vira vode za gašenje požarov iz vodovodnega omrežja 4) Preverjanje priključnih armatur:

- Pregled priključkov - Pregled vgradnje zidnega hidranta (višina vgradnje, tipov priključkov,…) - Preverjanje odpiranja omarice in koluta (vrata omarice se odprejo za 180°) - Preverjanje vodotesnosti in zadostne dolžine cevi

42

Tabela 2, DIN 14462:2007-01 43

2,5 bar – Osnutek TSG-1-001:2008 – točka 4.2.1.2. (4) 44

1,16 l/s (70 l/min) – Osnutek TSG-1-001:2008 – točka 4.2.1.2. (4) 45


2 sosednjih hidrantov – Osnutek TSG-1-001:2008 – točka 4.2.1.2. (2) 47

2,5 bar – Osnutek TSG-1-001:2008 – točka 4.2.1.2. (5) 48



2 sosednjih hidrantov – Osnutek TSG-1-001:2008 – točka 4.2.1.2. (2) 51

7 bar – Točka 7.3.2 oziroma 5 bar – Točka 7.3.4 poročila Oskrba z vodo za gašenje, CPZT 52

10 bar – Točka 7.3.4 poročila Oskrba z vodo za gašenje, CPZT 53

Točka 5.4 in tabela 7, DIN 14462:2007-01


Stran 59

- Preverjanje ventila ročnika in njegove vodotesnosti - Preverjanje delovanja in vodotesnosti ventila ob priključku cevi - Preverjanje delovanja protipovratnega ventila pri priključitvi hidranta na vod za oskrbo s

pitno vodo - Preverjanje delovanja avtomatskih ventilov za polnjenje suho/mokrih dvižnih vodov - Preverjanje nepoškodovanosti, čistosti in suhega stanja naprav, opreme in omarice

notranjega hidranta 5) Merjenje pretoka na ročniku (cev na kolutu) glede na zahteve po količini vode za gašenje požarov

iz 2 hidrantov 6) Preverjanje najnižjega, najvišjega dinamičnega in statičnega tlaka

54:

- Hidravlično najneugodnejši zidni hidrant - min. dinamični tlak 2 bara55

na priključnem ventilu zidnega hidranta s kolutom pri 0,4 l/s (24 l/min)

56 in skupno 0,8 l/s (48 l/min)

57 iz 2 sosednjih

hidrantov - Na nobenem hidrantu se ne smejo preseči vrednosti max. dinamičnega tlaka 8 bar

58 in max.

statičnega tlaka 12 bar 7) Preverjanje celotnega delovanja cevnega koluta, da je pretok skozenj enakomeren in zadosten 8) Preverjanje zanesljivega delovanja naprav za dvigovanje tlaka v primeru, da so nameščene


9) Zapiranje priključnih armatur in morebitno odvodnjavanje cevi 10) Zaplombiranje notranjih hidratov 11) Namestitev nalepke o opravljenem preizkusu na dobro vidnem delu omarice 12) Izdelava zapisnika o opravljenem preizkusu

54

Tabela 2, DIN 14462:2007-01 55

2,5 bar– Osnutek TSG-1-001:2008 – točka 4.2.1.2. (4) 56



7 bar – Točka 7.3 poročila Oskrba z vodo za gašenje, CPZT


Stran 60

5.3.3 Priloga 3A


Stran 61

5.3.4 Priloga 3B


Stran 62

5.3.5 Priloga 4

Tabela 1: Količine vode, ki izteče iz različnih ustnikov pri različnih tlakih [l/s]

p

[bar] 4 6 8 9 10 12 14 16 18 20 22 24 26 30 32 34 36 38 40

0

1 0.18 0.40 0.71 0.90 1.11 1.60 2.18 2.84 3.60 4.44 5.38 6.40 7.51 10.00 11.37 12.84 14.39 16.04 17.77

1.5 0.22 0.49 0.87 1.10 1.36 1.96 2.67 3.48 4.41 5.44 6.58 7.84 9.20 12.24 13.93 15.73 17.63 19.64 21.77

2 0.25 0.57 1.01 1.27 1.57 2.26 3.08 4.02 5.09 6.28 7.60 9.05 10.62 14.14 16.08 18.16 20.36 22.68 25.13

2.5 0.28 0.63 1.12 1.42 1.76 2.53 3.44 4.50 5.69 7.02 8.50 10.12 11.87 15.81 17.98 20.30 22.76 25.36 28.10

3 0.31 0.69 1.23 1.56 1.92 2.77 3.77 4.92 6.23 7.70 9.31 11.08 13.01 17.31 19.70 22.24 24.93 27.78 30.78

3.5 0.33 0.75 1.33 1.68 2.08 2.99 4.07 5.32 6.73 8.31 10.06 11.97 14.05 18.70 21.28 24.02 26.93 30.01 33.25

4 0.36 0.80 1.42 1.80 2.22 3.20 4.35 5.69 7.20 8.89 10.75 12.80 15.02 19.99 22.75 25.68 28.79 32.08 35.54

4.5 0.38 0.85 1.51 1.91 2.36 3.39 4.62 6.03 7.63 9.42 11.40 13.57 15.93 21.21 24.13 27.24 30.54 34.02 37.70

5 0.40 0.89 1.59 2.01 2.48 3.58 4.87 6.36 8.05 9.93 12.02 14.31 16.79 22.35 25.43 28.71 32.19 35.86 39.74

5.5 0.42 0.94 1.67 2.11 2.60 3.75 5.11 6.67 8.44 10.42 12.61 15.00 17.61 23.44 26.67 30.11 33.76 37.61 41.68

6 0.44 0.98 1.74 2.20 2.72 3.92 5.33 6.96 8.82 10.88 13.17 15.67 18.39 24.49 27.86 31.45 35.26 39.29 43.53

6.5 0.45 1.02 1.81 2.29 2.83 4.08 5.55 7.25 9.18 11.33 13.71 16.31 19.14 25.49 29.00 32.74 36.70 40.89 45.31

7 0.47 1.06 1.88 2.38 2.94 4.23 5.76 7.52 9.52 11.75 14.22 16.93 19.87 26.45 30.09 33.97 38.09 42.43 47.02

7.5 0.49 1.10 1.95 2.46 3.04 4.38 5.96 7.79 9.86 12.17 14.72 17.52 20.56 27.38 31.15 35.16 39.42 43.92 48.67

8 0.50 1.13 2.01 2.54 3.14 4.52 6.16 8.04 10.18 12.57 15.21 18.10 21.24 28.27 32.17 36.32 40.72 45.36 50.27

8.5 0.52 1.17 2.07 2.62 3.24 4.66 6.35 8.29 10.49 12.95 15.67 18.65 21.89 29.14 33.16 37.43 41.97 46.76 51.81

9 0.53 1.20 2.13 2.70 3.33 4.80 6.53 8.53 10.80 13.33 16.13 19.19 22.53 29.99 34.12 38.52 43.18 48.12 53.31

9.5 0.55 1.23 2.19 2.77 3.42 4.93 6.71 8.76 11.09 13.69 16.57 19.72 23.14 30.81 35.06 39.58 44.37 49.43 54.78

10 0.56 1.26 2.25 2.85 3.51 5.06 6.88 8.99 11.38 14.05 17.00 20.23 23.74 31.61 35.97 40.60 45.52 50.72 56.20

11 0.59 1.33 2.36 2.98 3.68 5.30 7.22 9.43 11.94 14.74 17.83 21.22 24.90 33.15 37.72 42.59 47.74 53.19 58.94

12 0.62 1.39 2.46 3.12 3.85 5.54 7.54 9.85 12.47 15.39 18.62 22.16 26.01 34.63 39.40 44.48 49.87 55.56 61.56

13 0.64 1.44 2.56 3.24 4.00 5.77 7.85 10.25 12.98 16.02 19.38 23.07 27.07 36.04 41.01 46.30 51.90 57.83 64.08

14 0.66 1.50 2.66 3.37 4.16 5.98 8.15 10.64 13.47 16.62 20.11 23.94 28.09 37.40 42.56 48.04 53.86 60.01 66.49

15 0.69 1.55 2.75 3.48 4.30 6.19 8.43 11.01 13.94 17.21 20.82 24.78 29.08 38.72 44.05 49.73 55.75 62.12 68.83

16 0.71 1.60 2.84 3.60 4.44 6.40 8.71 11.37 14.39 17.77 21.50 25.59 30.03 39.99 45.50 51.36 57.58 64.16 71.09

Premer ustnikov [mm]

Pretok iz ročnika [l/s]

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1 0

1 1

1 2

1 3

1 4

1 5

1 6

0 5 10 15 2 0 2 5 3 0 3 5 4 0 4 5 5 0 5 5 6 0 65 70 7 5

Dinamični tlak[bar]

P reto k Q [l/s]

Uporaba pravilne dim enzije ustnika za hidrante D N 5 0, D N 8 0, D N 1 00 in DN 150 , da je hitrost v < 3 ,00 m /s

4 m m

6 m m

8 m m

9 m m

10 m m

12 m m

14 m m

16 m m

18 m m

20 m m

22 m m

24 m m

26 m m

30 m m

32 m m

34 m m

36 m m

38 m m

40 m m

DN 5 0

DN 8 0

DN 1 00

DN 1 50

DN 50 DN 80 DN 100 DN 150


Stran 63

5.3.6 Priloga 5

Zapisnik rednega tehničnega nadzora zunanjega hidrantnega omrežja

0. Oznaka dokumenta

Izdano Datum

I. Zavezanec

Naziv

Naslov Cesta Ulica Hišna številka

Občina Pošta

II. Hidrant

ID Lokacija X: Y: Številka Tablica

Vgradnja Nazivna dimenzija Datum

Hidrant: podtalni nadtalni Datum zadnjega rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja: _____________________

III. Vizualni pregled

PROCES DELA Dobro Slabo Komentar

Vizualni pregled hidranta:

Vizualni pregled označevalne tablice

Vizualni pregled cestne kape zasuna in hidranta

Dostopnost/Uporaba hidranta

Kontrola delovanja zasuna

Vizualni pregled glave hidranta:

- globina glave

- zasutje glave

- zalitje glave

- nepoškodovanost zoba

- obstoj pokrovčka

- korozija na vidnih delih

- stanje plastičnega pokrovčka pri podtalnem hidrantu

- položaj zapiralnega pokrova pri nadtalnem hidrantu


Stran 64

Usmeritve – pomanjkljivosti:

IV. Delovanje hidranta


Pregled delovanja hidranta:

Prezračevanje in odzračevanje hidranta

Izpiranje hidranta

Odvodnjavanje hidranta

Vodotesnost hidranta

Statični tlak (Ps) bar

Dinamični tlak (Pr) bar

Pretok l/s


V. Izvajalec rednega tehničnega nadzora

Priimek in ime tehničnega nadzornika

Naziv firme

Kraj in datum


Stran 65

5.3.7 Priloga 6

Zapisnik rednega tehničnega nadzora notranjega hidrantnega omrežja

0. Oznaka dokumenta

Izdano Datum

I. Zavezanec

Naziv

Naslov Cesta Ulica Hišna številka

Občina Pošta

II. Hidrant

Številka Lokacija X: Y: Vgradnja Nadstropje Tablica Nazivna dimenzija Datum

Notranje hidrantno omrežje: □ mokri dvižni vod □ suho/mokri dvižni vod □ suhi dvižni vod Datum zadnjega rednega tehničnega nadzora hidrantnega omrežja: _____________________

III. Pregledovanje in zapisnik časovnega razporeda – cev na kolutu


Dostopnost – brez ovir

Označevanje – pravilna namestitev in vidnost

Navodila uporabe – čitljivost in vidnost Poškodovanost – poškodbe, ki lahko vplivajo na delovanje notranjega hidranta, korozija

Cev – zavihke, nenavadne poškodbe ali obrabo Omarica – dostopnost, čiščenje, pravilno označevanje, vzdrževanje

Kolut – vrtljiv v obe smeri

Vrtilni sklep in nosilec koluta – enostavno vrtenje za 180° Ročni zaporni ventil – pravilna namestitev, enostavno odpiranje in zapiranje Avtomatski zaporni ventil - pravilna namestitev, enostavno odpiranje in zapiranje Pomožna oprema v omarici – vzdrževana, ne ovira uporabe


Stran 66


IV. Preizkušanje in zapisnik časovnega razporeda – cev na kolutu


Varnostni priključek – varna vgraditev in tesnitev

Upravljanje cevi – pritrjenost na kolutu

Napeljava cevi - tesnitev

Ležaji – poškodbe ali obraba

Gibljivi cevni kolut – namestitev, pravilno delovanje Odvijanje cevi – vsaj 5 m (varnostni ventil – odprt, ročnik - zaprt) Puščanje vode – odvita cev (varnostni ventil – odprt, ročnik - zaprt)

Pretok vode – zaprta in odprta šoba

Ocena pretoka vode – meritve na hidravlično najneugodnejšem mestu l/s

Statični tlak (Ps) bar Dinamični tlak (Pr) bar


V. Izvajalec rednega tehničnega pregleda

Priimek in ime tehničnega nadzornika

Naziv firme

Kraj in datum


Stran 67

5.4 Računalniška aplikacija

V okviru projekta je bilo preverjeno, na kakšen način bi bilo možno vključiti računalniško aplikacijo za podporo izvajanja nalog pri preizkušanju hidrantnih omrežij. Ugotovljeno je bilo, da z digitalnimi merilniki tlaka, izvajalec preizkusov lahko natančno spremlja in določi časovni potek meritev tlaka, kar poveča sledljivost in zanesljivost opravljenega preizkušanja. Vsak proizvajalec merilne opreme, ki ima digitalno zapisovanja rezultatov meritev, k merilnim inštrumentom prilagajo tudi specialna računalniška orodja za prenos in obdelavo zajetih meritev. Specifični formati digitalnega zapisa tem podpornih orodij omogočajo izvoz in prenos meritve tudi uveljavljena programska orodja s tabelaričnim formatom, kot npr. MS Excel oziroma OpenOffice.org Calc ipd. S temi programskimi orodji je možno pripraviti merilne liste in diagrame časovnega poteka sprememb meritev tlaka. Te ugotovitve so prikazane tudi na shemah v poglavju 5.4.1 (Slika 24 in Slika 25). Z vsebinami merilnega lista in primerom diagrama časovnega poteka preizkušanja hidrantnega omrežja je možno enostavno pripraviti lastne tabelarične merilne liste za obdelavo zajetih meritev, ki vključujejo tudi grafično podobo izvajalca preizkušanja, zato predlagamo smernice za oblikovanje te aplikacije in ne vidimo potrebe po sami izvedbi računalniške aplikacije.

5.4.1 Obdelava podatkov zajetih z digitalnimi merilniki

Pri digitalnem merilniku tlaka s spominsko enoto se iz postopka izvajanja preizkušanja izpusti odčitavanje statičnega in dinamičnega tlaka na mestu preizkušanja, saj se s časovnim zapisom v spominsko enoto in s prenosom podatkov na računalnik, omogoči grafično obdelavo podatkov. Prenos podatkov iz merilnika na PC in nadaljnja obdelava:


Stran 68

Slika 24: Prenos podatkov iz merilnika na PC in nadaljnja obdelava

Obdelava podatkov pri hidrantnem omrežju z večjo količino vode:

Slika 25: Obdelava podatkov pri hidrantnem omrežju z večjo količino vode


Stran 69

5.5 Smernice za vzpostavitev centralne evidence hidrantnih omrežij in njihovega delovanja

V projektu so bile izdelane tudi smernice za izboljšanje centralne evidence hidrantnih omrežij in hidrantov, za zbiranje informacij o monitoringu in delovanju hidrantov. Trenutno Ministrstvo za okolje on prostor že zbira podatke o hidrantih, katerih vir vode za gašenje je vodovodni sistem. Centralna baza MOP za vodovode že zbira veliko večino hidrantov (Slika 26), ki so oskrbovani iz javnega vodovodnega sistema, smo pripravili smernice za navezavo na obstoječe podatke in razširitvijo na preostale še nezajete hidrante in hidrantna omrežja (Slika 27).

Slika 26: Poročanje za hidrante izvajalcev javne službe

Slika 26 prikazuje vsebine, ki se zajemajo v centralni bazi vodovodov (MOP), njihovo poročanje pa se odvija enkrat letno v okviru programa poročanja v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, 41/2008). Vsebine, ki bi se jih lahko vključevalo v morebitno evidenco hidrantih omrežij, bi vsebinsko nadgrajevale obstoječo evidenco MOP s podatki o notranjih hidrantnih omrežjih, poročilih o preizkušanji in rednem tehničnem nadzoru hidrantnih omrežij in izrečenih ukrepih ob ugotavljanju nepravilnega delovanja hidrantnega omrežja. Polnjenje take evidence o hidrantih omrežjih je prikazana na Slika 27.


Stran 70

Slika 27: Polnjenje evidence hidrantnih omrežij

Z vzpostavljeno evidenco hidrantnih omrežij, ki je do določene mere že vzpostavljena in bi zahtevale le dopolnitve na določenih področjih in zajem podatkov, ki izhajajo iz rednega delovanja upravljalcev hidrantih omrežij in izvajalcev preizkušanja (sistem poročanja o izvedenih preizkušanjih), bi bilo mogoče izvajati poizvedbe, ki bi omogočile natančnejše načrtovanje sistema zaščite in reševanja ter izboljšale preventivo in preprečevanje naravnih in drugih nesreč.

Slika 28: Poizvedbe v evidenci hidrantnih omrežij

Z poizvedbami in pregledom nad posegi v prostor se ponuja pregled nad izdanimi soglasji in funkcionalno povezanostjo hidrantnih omrežij. Prav tako bi bila omogočena ažurnost


Stran 71

podatkov nad stanjem hidrantih omrežij, izpolnjevanjem predpisov zavezancev in izvajanjem naloženih ukrepov ob ugotavljanju neustreznega stanja hidrantnega omrežja. S centraliziranimi in geolociranimi podatki o hidrantih omrežjih, kjer bi se zbirali tudi podatki o hidravličnih zmogljivostih omrežij, bi se pri načrtovanju in odzivu na intervencije omogočilo zanesljivejše poznavanje uporabnosti razpoložljivega vira za gašenje požarov. Dejansko stanje hidrantnega omrežja ob intervencijah, pa bi se lahko primerjalo z izvedenim preizkušanjem in rednimi tehničnimi nadzori hidrantnega omrežja ter v primeru neustreznega delovanja tudi nadzoru nad izvajalcem preizkušanja. V ta namen smo pripravili tudi 4 člene, ki bi bili lahko služili kot podlaga za uvajanje teh vsebin v pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij.

I. člen

(Evidenca izvajalcev pregledov in tehničnih nadzornikov)

(1) Uprava vodi evidenco o pooblaščenih izvajalcih preizkušanja in tehničnih nadzornikih.

(2) Izvajalci preizkušanja morajo za potrebe vodenja evidenc poročati o vseh spremembah, ki so povezane s pogoji pridobitve pooblastila za preizkušanje hidrantnih omrežij.

(3) Evidenca pooblaščenih izvajalcev preizkušanja in tehničnih nadzornikih vsebuje podatke o:

– imenu firme, sedežu, davčni in matični številki ter kontaktni podatki o izvajalcu preizkušanja;

– registraciji dejavnosti;

– imenu in priimku tehničnega nadzornika;

– številko pooblastila;

– datum pridobitve in veljavnosti pooblastila;

(4) Uprava na podlagi evidence objavlja aktualiziran seznam pooblaščenih izvajalcev preizkušanja.

II. člen

(Evidenca o javnih in zasebnih hidrantih in hidrantnih omrežjih)

(1) Uprava vodi evidenco o javnih in zasebnih hidrantih in hidrantnih omrežjih, kjer se zbirajo podatki o hidrantih in hidrantnih omrežjih, razen hidrantov in hidrantih omrežij iz 2. in 3. odstavka tega člena.

(2) Javni hidranti in javna hidrantna omrežja, ki so oskrbovana iz javnega vodovoda, se na podlagi 25. oziroma 27. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, 41/2008) vodijo v katastru javnega vodovoda oziroma v evidencah opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo in se povzamejo v evidenco, ki jo vodi uprava.

(3) Zasebni hidranti in hidrantna omrežja, ki so oskrbovani iz zasebnih vodovodnih sistemov, se na podlagi 26. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, 41/2008) vodijo v evidencah oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov in se povzamejo v evidenco, ki jo vodi pristojna uprava.

(4) V evidenci o javnih in zasebnih hidrantih in hidrantnih omrežjih, ki jo vodi uprava, se zbirajo podatki o:

– zavezancu;

– tipu hidrantnega omrežja;

– ID hidrantnega omrežja;

– ID hidranta;

– nazivni dimenziji hidranta in hidrantnega omrežja;

– koordinati x, y (Gauss Krueger);

– nadstropju in lokaciji, če gre za notranje hidrantno omrežje.


Stran 72

(4) Podatki iz evidence o hidrantih in hidrantih omrežjih niso javno dostopni. Neposreden dostop do evidence pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za okolje in prostor ter graditev.

III. člen

(Evidenca o preizkušanju in rednem tehničnem nadzoru hidrantnih omrežij)

(1) Uprava vodi evidenco59

o pregledih in preizkušanju hidrantnih omrežij, kjer se zbirajo podatki o preizkušanju hidrantnih omrežij, o meritvah in delovanju hidrantnih omrežij ter podatkih o rednih tehničnih nadzorih hidrantih omrežjih.

(2) Izvajalci preizkušanja in nadzorni preglednik morajo zaradi vodenja evidenc o preizkušanju hidrantnih omrežij poročati upravi.

(3) Uprava vodi evidenco, v kateri zbira podatke merilnega lista in diagrama meritev preizkusa hidrantnega omrežja, meritvah o delovanju hidrantnih omrežij in meritvah o rednem tehničnem nadzoru hidrantnih omrežij.

(4) V evidenci, ki jo vodi uprava, se zbirajo podatki o:

– zavezancu;

– izvajalcu preizkušanja oziroma nadzornem pregledniku;

– tipu pregleda;

– tipu hidrantnega omrežja;

– ID hidrantnega omrežja;

– ID in lokaciji hidranta (x, y – Gauss Krueger);

– datumu zadnjega preizkušanja hidrantnega omrežja;

– statusu hidranta in hidrantnega omrežja;

– rezultatih preizkušanja hidrantnih omrežij (meritve statičnih in dinamičnih tlakov ter odvzemov vode).

(5) Podatki iz evidence o preizkušanju hidrantih in hidrantih omrežjih niso javno dostopni. Neposreden dostop do evidence pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za okolje in prostor ter graditev.

IV. člen

(Obvezno posredovanje podatkov o preizkušanju hidrantnih omrežij)

(1) Izvajalec posreduje podatke o preizkušanju hidrantnih omrežij upravi v enakem roku kot izdela poročilo tudi zavezancu.

(2) Poročanje60

je obvezno za vsa preizkušanja hidrantnih omrežij, tako za tiste, ki so prejeli potrdilo o brezhibnem delovanju, kakor tudi za tiste, ki niso prejeli potrdila.

(3) Izvajalec posreduje upravi vse podatke določene v členih tega pravilnika o evidencah. Če izvajalec preizkušanja pravočasno ne posreduje podatkov, ki jih vodi uprava, se začne postopek za odvzem pooblastila po uradni dolžnosti.

59

Vzpostavitev poročevalskega sistema za spremljanje stanja hidrantov na podlagi podatkov iz preizkušanja

hidrantnih sistemov. Na podlagi tega poročevalskega sistema in baze podatkov, ki bi se iz njega razvila bi

bilo mogoče realno spremljati stanje zadovoljevanja standarda oskrbe z vodo za gašenje požarov v

Republiki Sloveniji. 60

Obvezno javljanje vsake meritve v sklopu preizkušanja hidrantnih sistemov – s tem bo mogoče preprečiti

ponavljanje preizkusa na isti lokaciji, kjer je bila predhodno ugotovljena neustreznosti z drugim izvajalcem,

ki bi s prikrojenimi metodami preizkušanja dokazal ustreznost postrojenja.


Stran 73

6 Analiza rezultatov Pri vsaki spremembi pravno predpisanih postopkov, še posebej, če postane njihovo izvajanje bolj zahtevno, je potrebno s posebno pozornostjo spremljati realnosti postopnega uvajanja sprememb v okolje, kar vključuje ustrezno informiranje vseh deležnikov in opredelitev dovolj dolgih prehodnih obdobij, da se lahko prilagodijo novim zahtevam. Pri uvajanju sprememb pravilnika se lahko pričakuje, da izvajalci javne službe, ki imajo oskrbna območja z velikim številom uporabnikov in zato tudi ustrezno razvite strokovne službe za izvajanje nalog iz pravilnika z izvajanjem pravilnika ne bodo imele velikih težav pri prevzemu novih zahtev. Izvajalci preizkušanja bodo morali svoje naloge pri preizkušanju in rednem tehničnem nadzoru nadgraditi z novejšo merilno opremo, ki omogoča zajemanje natančnejših in zanesljivejših rezultatov meritev tlaka in pretoka. Osnutek pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij natančneje določa naloge, pogoje, zahteve in nadzor nad izvajanje preizkušanja in rednega tehničnega nadzora. Z podrobnim opredeljevanjem postopkov preizkušanja in rednega tehničnega nadzora je omogočeno tako izvajalcem preizkušanj, kakor tudi nadzornim službam, natančnejše delovanje in spremljanje postopkov izvajanja preizkušanja. Pomembna novost v osnutku pravilnika je tudi izvajanje nadzornih preizkušanj, jih opravlja nadzorni preglednik, katerega pristojni inšpektorat vključi v postopek ugotavljanja nepravilnosti pri preizkušanju hidrantnih omrežij. Na ta način je omogočeno, da se preizkusi in ugotovi delovanje hidrantnega omrežja s strani neodvisne inštitucije, ki ugotavlja izvajanje postopkov preizkušanja s strani njihovih izvajalcev. Rezultati projekta bodo v podporo tako zavezancem, izvajalcem in nadzornikom hidrantnih omrežij in bodo odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega pravilnika.

7 Zaključek s predlogi Končno poročilo projekta »Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja« je povzelo delo opravljeno s strani raziskovalne skupine UL-FGG in VO-KA Ljubljana. V Okviru naloge je bilo analizirano obstoječe stanje in prakse s področja preizkušanja in rednega tehničnega nadzora hidrantnih omrežij. Izdelani so bili novi tehnični postopki preizkušanja in rednega tehničnega nadzor hidrantnih omrežij, kakor tudi druge sistemske rešitve, ki spremljajo samo izvedbo postopkov preizkušanja. Rezultati naloge so osnutek pravilnika za preizkušanje hidrantnih omrežij, smernice za računalniško podprto obdelavo rezultatov postopkov preizkušanja, smernice za evidentiranje hidrantnih omrežij in njihovih preizkušanj na podlagi dobrih izkušenj in povezljivosti z drugimi evidencami, ki že zajemajo podatke o hidrantnih omrežjih. Predlagani osnutek spremembe pravilnika bo v podporo tako zavezancem, izvajalcem in nadzornikom hidrantnih omrežij in bodo odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega pravilnika.


Stran 74

Izzivi nadaljnjega dela na področju preizkušanja hidrantnih omrežij in na splošno področja zagotavljanja vode za gašenje požarov iz hidrantnih omrežij se osredotočajo na naslednje naloge:

- Natančnejša opredelitev nalog lokalnih skupnosti na področju zagotavljanja vode za gašenje požarov

- Sistem nadzora nad izvajanjem preizkušanja in rednih tehničnih pregledov hidrantnih omrežij

- Postopki za doseganje ciljnega stanja oskrbe z vodo za gašenje požarov - Postopki vezani na graditev objektov in prostorskega načrtovanja - Uveljavljanje sprememb obstoječega pravilnika o preizkušanju hidrantnega

omrežja z novostmi vpeljanimi v osnutku novega pravilnika Pri analizi področja pa se je izpostavila še dodatna dimenzija – potreba po seznanjanju javnosti o tem, da je hidrantno omrežje pomemben element našega okolja, ki nam zagotavlja ustrezno varnost pred požari, s tem pa so povezane tudi potrebne investicije in njihovo redno vzdrževanje.

Documents

Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja · Razvoj tehničnih postopkov za pregled hidrantnega omrežja – Končno poročilo Stran 4 Abstract The final report