RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA

PROSTOVOLJNE GASILCE

NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 LjubljanaOrganizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 LjubljanaPogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010

Izvajalec:Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana

GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO

VODO

TEČAJ ZA VODJE SKUPINE

Avtor: dr. Janja Kramer, udig, VGČ org

Vsebina

• Instalacije v zgradbah

• Splošno o instalacijah• Požarnovarnostni vidik instalacij• Strelovod• Električna instalacija• Vodovodna instalacija• Kanalizacija

TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO3

Vsebina

• Plinska instalacija• Rezevno napajanje• Protipožarna instalacija• Zasilna razsvetljava• Odvod dima in tolpote


Splošno o instalacijah

• Instalcije so pomemben osrednji del vsake stavbe

• V stavbah nam omogočajo• Oskrbo s toploto (ogrevanje)• Nemoteno dovajanje sveže vode• Oskrbo z elektriko, telekomunikacijami• Odvajanje odpadne vode• Prezračevanje

• Ustrezno razvejan in zmogljiv sistem instalacij omogoča nemoteno delovanje stavbe


Požarnovarnostni vidik instalacij

• Instalacije prebijajo zidove in stropove; potrebne zahteve so• Preboji morajo biti ustrezno izvedeni, in ne smejo

poslabšati razred požarne odpornosti posameznega konstrukcijskega elementa

• Skozi preboje se mora preprečiti nezaželjen prenos ognja in dimnih plinov

• Cevni preboji morajo imeti enak razred požarne varnosti kot stene in strop

• Problematični so ventilacijski kanali, ki potekajo preko različnih požarnih sektorjev


Strelovod

• Zaščita pred neposrednim udarom strele v stavbo

• Predpisi zahtevajo strelovode na vseh javnih zgradbah, kjer se zadržujejo ljudje, skladiščih, tovarniških dimnikih...

• Za stanovanjske hiše stelovod ni predpisan, je pa priporočljiv

• Izpostavljena poslopja so predvsem na vrhovih gričev, slemen


Strelovod

• Zakonske podlage• Zahteve s katerimi se zagotovi zaščita stavb pred

delovanjem strele določa

Pravilnik o zaščiti stavb pred strelo, Uradni list RS, št. 28/2009 z dne 10.4.2009

• Metodologijo analize tveganja pred udarom strele in priporočene gradbene ukrepe ureja

Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele


Strelovod

• Zahteve pri izvedba strelovoda • Električna zanesljivost• Mehanska čvrstost – zdržati mora udar strele, sneg,

veter...• Odpornost na korozijo• Termična vzdržljivost – vodniki se pri udaru strele ne

smejo stopiti• Arhitektonske usklajenost• Ekonomičnost


Strelovod

• Električna zanesljivost• Ustrezna ohmska upornost ozemljitve proti okolnemu

zemljišču

• Mehanska čvrstost• Ustrezna pritrditev in presek vodnikov, ki mora

kljubovati snegu, vetru, udaru strele..

• Odpornost na korozijo• Pomembna za življenjsko dobo; pocinkan jeklen trak,

bakrena, aluminijasta žica


Strelovod

• Termična vzdržljivost• Odvisna od preseka vodnikov in je določena s

standardi

• Arhitektonska usklajenost• “Neopazni strelovodi”, ustrezno oblikovani in

pobarvani, da se čim bolj ujemajo z objektom in okolico

• Ekonomičnost• Smotrna uporaba materiala


Elementi strelovoda


Elementi strelovoda

• Glavni, lovilni vod• Sprejema udar strele in teče po najvišjih točkah

strehe – po slemenu od prvega do drugega roba

• Odvodi• Vodniki, ki se spuščajo po strehi in navpično po steni

zgradbe do ozemljila• Spajajo lovilni vod z ozemljilom

• Pomožni vodi• Vežejo večje kovinske površine (žlebove, snegolove

antenske drogove) na glavni lovilni vod ali odvode


Elementi strelovoda

• Ozemljilo• Posrednik med strelovodnimi vodi in okolnim

zemljiščem• Lahko vstavljen v sam temelj zgradbe pri izdelavi

temeljev ali kot prstan okoli zgradbe• Nameščen naj bo 2 m od zgradbe 80 cm globoko

• Merilni spoj• Del strelovodne napeljave, ki omogoča odspojitev

ozemljila od ostalega dela strelovoda in s tem merjenje upornosti ozemljila proti okolišnjemu zemljišču


Prenapetostna zaščita

• Prenapetost v elektroenergetskem omrežju • Vsako stanje napetosti, večje od nazivne napetosti

oziroma višje od dovoljenega odstopanja napajalne napetosti

• Vzroki prenapetosti• Udar strele v objekt (lahko tudi v sosednje objekte ali

bližnjo okolico)• Industrijske napetosti, ki jih povzročajo stroji, neonske

svetilke...• Elektrostatične prenapetosti• Nuklearni, elektromagnetni impulzi



• Trenutne in stikalne prenapetosti so v omrežju prisotne ves čas

• S prenapetostno zaščito zavarujemo električne instalacije in podatkovne linije pred previsokimi napetostmi v omrežju

• Poznamo tri stopnje prenapetostnih zaščitnih elementov, ki se razlikujejo po tokovni zmogljivosti odvajanja

• Za učinkovito zaščito je potrebno namestiti vse tri stopnje zaščite



• 1. stopnja –

v glavnem razdelilcu

• 2. stopnja –

v etažnem razdelilcu

• 3. stopnja –

pred porabnikom


Električna instalacija

• Nizkonapetostne električne instalacije• Električne instalacije v stanovanjskih objektih,

napetost 220 V, moč električnega toka 3×25 A ali 3×35 A

• Informacijske instalacije• Instalacije za telefon, protivlomno in protipožarno

zaščito, klimatizacijo, računalniške mreže



• Električni tok do objektov se dovaja preko razdelilnega omrežja in hišnega priključka

• Priključek• Zunanji del – nadzemni vodi od distribucijskega

omrežja do izolatorjevna odjemalčevem objektu• Notranji del – vodi na napravah, ki povezujejo zunanji

priključek z odjemalčevo instalacijo do števca

• Elektroinstalacijska omarica• Števec z glavnimi varovalkami, eno in trifazne

vtičnice, prenapetostna zaščita



• Prostori stanovanja so skupinsko povezani na posamezne tokovne kroge

• Vsak tokovni krog mora biti opremljen z varovalko

• Varovalka poskrbi, da posameznega tokovnega kroga ne preobremenimo

• Če je obremenitev prevelika, se vodniki segrejejo, v skrajnosti lahko pride do požara

• Števec – registrira porabo el. energije v objektu



• Pri izdelavi električnih instalacij je potrebna tudi zaščitna ozemljitev• Varnostni ukrep, s katerim se prepreči da bi v objektu

prišlo do nesreč zaradi el. toka• Ozemljilo se položi v gradbeno jamo med

betoniranjem• Temeljno ozemljilo je pocinkani valjanec ali trak iz

nerjavečega jekla• Ozemljila so lahko žarkovno, obročno ali pentljasto

oblikovana



• Glede na izvedbo ločimo• Instalacije pod ometom in v ometu - izdelajo ob

gradnji pred zaključnim ometnim slojem• Instalacije nad ometom - vgrajujejo predvsem v

vlažnih prostorih• Instalacije v votlih stenah - pri suhomontažni gradnji• Instalacije v betonu – nameščajo v začetnih fazah

gradnje• V instalacijskih kanalih – pri industrijski gradnji• Instalacije z neizoliranimi vodniki – za

nizkonapetostne sisteme



• Elementi elektroinstalacij• Vodnik

• Temeljni element elektroinstalacij• Posamezne izolirane žice, ki so nato med seboj s plaščem

povezane v kabel• Kabli so različnih barv v odvisnosti od vrste

• Razdelilnik• Omarica z varovalkami

• Varovalke• Varujejo tokokroge pred preobremenitva in kratkimi stiki• Novejše – avtomatske varovalke z avtomatskimi

instalacijskimi odklopniki


Vodovod

• Sistem za preskrbo z vodo za uporabo v• Komunalne namene – pitna voda• Posebne namene – industrijska in tehnološka voda

• Poraba pitne vode je vedno večja, vodni viri pa vedno bolj onesnaženi

• V prihodnosti si moramo zato prizadevati za• Varčnejšo uporabo pitne vode• Nadomeščanje pitne vode z industrijsko in

tehnološko, povsod, kjer takšna kvaliteta ni nujno potrebna (npr. izplakovanje)


Vodovod

• Pri projektiranju vodovoda potrebujemo podatke o porabi vode kjer dimenzioniramo• Velikost ustreznega vodnega vira• Črpalko• Črpalnico• Tlačni cevovod• Vodohran• Razdelilni cevovod

• Najprej se določi območje, na katerem se bo zgradil vodovod


Vodovod

• Pri izračunu porabe vode upoštevamo

• Obstoječe število in vrsto porabnikov• Normo porabe vode• Vodo potrebno za gašenje požara• Rast prebivalastva• Koeficient letnega nihanja porabe vode• Koeficient koristnega delovanja črpalke• Koeficient izgub• Koeficient neenakomernosti dnevne porabe vode


Vodovod

• Poraba vode za gašenje požarov

• Pri vodovodnih sistemih zelo velika in pogosto ne zadostuje, zato je potrebno zagotoviti tudi druge vire gasilne vode

• Pri manjših vodovodih (do 5000 prebivalcev) se upošteva požar, ki ga gasimo dve uri s porabo 10 litrov/sekundo, kar je skupno 72.000 litrov

• V primeru večjih naselij in industrijskih območij, količino požarne vode določajo veljavni predpisi


Vodovodni sistemi

• Sestava vodovodnega sistema• Črpališča• Vodovodno omrežje• Vodohrani• Regulacijski objekti• Razbremenilniki...

• Zahteve• Neprekinjena dobava vode porabnikom• Vodovodne cevi morajo biti vedno polne• V ceveh mora biti ves čas zagotovljen zadosten tlak


Vodovodni sistemi

• Delitev vodovodnih sistemov• Glede na funkcionalno zasnovo

• Glede na namestitev vodohrana – s pretočnim ali protiležnim vodohranom, kombinirani sistemi

• Glede na odvod vode• Težnostni (gravitacijski), tlačni (črpalni), kombinirani

• Glede na tlačne cone• Enoconski, večconski vodovodni sistemi

• Glede na najmanjši oskrbovalni tlak pri požaru• Glede na zgradbo omrežja

• Vejičasti, mrežni krožni sistemi


Vodovodni sistemi

• Vodovodni sistem s pretočnim vodohranom• Iz črpališča Č

napajamo

vodohran V,

od koder voda

odteka do

porabnikov P


Vodovodni sistemi

• Vodovodni sistem s protiležnim vodohranom• Naselje P leži

v dolini med

črpališčem Č in vodohranom V

• Sistem je boljši v primerih velike porabe vode (dnevne konice, požari)


Vodovodni sistemi

• Kombinirani vodovodni sistem• Več vodohranov• Uporaba v

večjih mestih

in vodovodnih

sistemih


Vodovodni sistemi

• Težnostni (gravitacijski) vodovodni sistem• Zajetje Z leži nad

porabniki• Črpanje vode ni

potrebno• Voda teče

gravitacijsko do vodohrana in nato do porabnikov


Vodovodni sistemi

• Tlačni (črpalni) vodovodni sistem• Zajetje leži običajni na

višini porabnikov ali nižje

• Vodo črpamo v vodohran, do porabnikov teče gravitacijsko


Vodovodni sistemi

• Gašenje z vodo iz vodovodnega omrežja

• Za direktno gašenje iz omrežje je potreben tlak 4 bar, notranji premer cevi mora biti najmanj 100 mm

• Za gašenje preko dodatne gasilske črpalke je potreben tlak 1,5 bar

• V primeru, da je tlak v ceveh prenizek, je potrebno najti drugi vodni vir vode za gašenje (bližnji potok, jezero, požarni bazen...)


Vodovodni sistemi

• Vejičasti sistem• Primeren za manjša,

razpotegnjena naselja• Hidravlično enostaven

in najcenejši• Nezanesljiv, saj

sleherna poškodba prekine dobavo vode v celi veji

• Manj primeren za gašenje požarov


Vodovodni sistemi

• Mrežasti sistem• Cevne zanke se med

seboj prepletajo• Dolžina cevovoda je

večja• Obratovanje je

zanesljivejše• Bolj primeren za

oskrbo z gasilno vodo


Vodovodni sistemi

• Krožni sistem• Uporaba v večjih mestih• Cevi, ki vodijo do

porabnikov se napajajo iz

osnovnega

krožnega cevovoda• Najbolj primerni za

preskrbo z gasilno vodo, najmanjša nihanja tlaka


Vodovodni sistemi

• Elementi vodovodnih sistemov

• Vodno zajetje (zajem vode)• Črpanje vode• Tlačni cevovod (transport vode)• Vodohran (hranjenje vode)• Razbremenilnik (reguliranje tlaka v ceveh)• Cevovod (razdelitev vode po porabnikih)


Vodno zajetje

• Vodni viri• Deževnica• Odprti vodotoki (reke, jezera)• Podtalnica• Izviri

• Zajem izvira• Izvir – pritok podzemne vode na površje• Poznamo slojni izvir, izvir v razpoki, kraški izvir• Pri zajemu izvira z izkopom pravokotno na plastnice

sledimo vodnemu toku v notranjost


Črpanje vode

• Če zajetje leži nižje od vodohrana, moramo vodo vanj črpati

• Črpališče je lahko zgrajeno kot črpalna postaja nad vodnjakom ali kot samostojen objekt (črpalnica)


Tlačni cevovod

• Vodo črpamo iz črpalnice v vodohran• Pogosto položen zelo strmo zaradi velikih

višinskih razlik• Črpanje je občasno – nevarnost nastanka

vodnega udara• Cevovod mora biti položen dovolj globoko, da je

zavarovan pred zamrzovanjem• V Sloveniji zadošča, da je pokrit z 80 do 150 cm

zemljine


Vodohran

• Osnovni element vodovodnega sistema v katerem shranjujemo vodo

• Funkcije• Uravnava dnevna nihanja porabe vode• Oskrbuje porabnike ob okvarah, manjših popravilih,

dezinfekciji cevovodov, tlačnih preizkusih• Zagotavlja gašenje požarov

• Prostornina je določena glede na dnevna nihanja porabe in požarno rezervo


Razbremenilnik

• Potrebni v primerih, ko moramo iz vodohrana napajati nižje ležeča naselja, kjer tlak v cevovodu preseže 6 barov

• Služijo za zmanjševanje tlaka v cevovodu• Možne izvedbe

• Gravitacijski – v manjšem objektu z ventilom s plovcem ustvarimo novo prosto gladino in tlak zmanjšamo na nič

• Razbremenilnik z reducirnim ventilom


Cevovod

• Glavni cevovod vodi iz vodohrana do naselja• Lahko je magistralni ali primarni• Glavni cevovod se razcepi v veje razdelilnega

cevovoda, ki tvorijo sekundarno omrežje• Cevovodi so sestavljeni iz

• Cevi• Fazonskih kosov (lokov, odcepov, prehodov...)• Armatur (zapornih ventilov, zasunov, zračnih ventilov,

blatnih in izpraznjevalnih izpustov, hidrantov...)


Vodovodna instalacija

• Elementi vodovodne instalacije v stavbi• Glavne dovodne cevi

• Potekajo od podzemnega zbiralnika

• Mreža razdelilnih vodov• Razelitev vode iz podzemeljskega zbiralnika do oskrbovalnih

cevi in naprej do hišnega priključka• Napeljane po cestah dovolj globoko, da voda ne zamrzne

• Hišni priključek• Do glavne pipe in števca je last podjetja, ki skrbi za oskrbo z

vodo• Od števca naprej za razdelilne vode skrbi lastnik objekta



• Glavni ventil• Zapira oziroma odpira vodo za celoten objekt

• Vodomer oziroma vodna ura• Meri porabo vode v objektu

• Redukcijski ventil• Skrbi za ustrezen tlak vode v ceveh; previsok tlak lahko

poškoduje cevi

• Mehčalna naprava• Regulira trdoto vode, v kolikor je to potrebno



• Cevi po objektu so speljane horizontalno ali vertikalno

• Horizontalni vodi so v kletnih prostorih, pod stropom ali položeni v talnem kanalu

• Preboji skozi zid ali strop morajo biti ustrezno izolirani

• Instalacija vodovodnih cevi je lahko• Podometna• Predstenska


Priprava tople vode

• Načini priprave tople vode• Lokalno – voda se pripravlja čim bližje mesta porabe

in sproti• Centralno – na en hranilnih tolpe vode so povezana

vsa iztočna mesta v objektu

• Topla vode se pripravlja s toplovodnimi kotli na plin, olje, premog, biomaso ali drva

• Okloju prijaznejši viri so sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke (zrak-voda, voda-voda, zemlja-voda)

Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo Tečaj za vodjo skupineTEČAJ ZA VODJO SKUPINE 49 GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

Priprava tople vode

• Hranilniki tople vode – bojlerji• Priprava in shranjevanje tople vode za čas, ko so

potrebe največje• Voda se segreva takrat, ko je na voljo dovolj energije

ali je le-ta cenejša• Voda v hranilnikih se ogreva s prenosniki toplote• Hranilnik mora biti ustrezno toplotno izoliran (5,8 cm

debela izolacija iz poliuretana)• Hranilniki so ponavadi iz pločevine, in morajo biti

ustrezno zaščiteni pred korozijo

TEČAJ ZA VODJO SKUPINE50

GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

Protipožarne instalacije

Zidni hidrant z opremo za suho in mokro gašenje

• Protipožarna napeljava• Namščena znotraj

stavbe kot mirujoča vodna instalacija

• Odvzemno mesto – zaprti zidni hidranti, opremljeni za gašenje z gibljivimi cevmi



• Protipožarna instalacija za mokro gašenje• Stalno pod vodnim

tlakom in vedno v pripravljenosti za uporabo

• Priključena na javno vodovodno omrežje

• Dvižni vodi instalirani ob stopnišču



• Sprinkler sistemi• Primerni za zaščito poslovnih in industrijskih stavb,

hotelov, bolnišnic...• Sestavljena iz omrežja vodovodnih cevi, speljanimi

pod stropom prostorov, ki jih varujemo• Suhi in mokri sistem sprinklerjev

• Mokri – v prostorih, kjer ni nevarnosti zmrzali• Suhi – v ceveh je zrak pod tlakom; ko se sprinkler odpre,

zračni tlak pade in aktivira ventile skozi katere priteče voda

• Sprinkler sistemi z dodatkom penila so primerni za zaščito pred skoraj vsemi požarnimi nevarnostmi


Princip delovanja sprinklerja

• Sistem se začne s cevjo, vgrajeno v stene ali stropove

• Vsakih nekaj metrov je vgrajen konektor, ki omogoča iztok vode

• Sprinkler ima nalogo zatiča, ki zadržuje vodo

• V sprinklerju je sprožilec (steklena cevka) napolnjen s tekočino, ki je temperaturno občutljiva

• Ko vročina doseže sprinkler, cevka poči in voda začne iztekati


Princip delovanja sprinklerja

• Sprinklerji, ki jih ogenj neposredno ne doseže se ne sprožijo

• Primer• Na stolu v prostoru se

pojavi plamen• Vroč zrak se hitro dviguje

proti sprinklerju; sprinkler se aktivira in sprosti vodo

• Ostali sprinklerji v prostoru se ne sprožijo

• Sprinklerja ne sproži dim



• Naprave na vodno prho• Za hlajenje in gašenje objektov na prostem• Ogrožen objekt se z vseh strani prekrije s homogenim

plaščem drobnih vodnih kapljic, ki imajo hladilni učinek

• Vodne zavese• Stacionarna naprava za vodno prho• Preprečuje širjenje požara, ohlaja stene objekta ali

naprave, ki je ogrožena zaradi požara


Kanalizacija

• Namen• Zbiranje odpadnih voda, čiščenje in vračanje nazaj v

vodotoke

• Posledica slabo prečiščenih odpadnih voda• Rušenje biološkega ravnovesja• Onesnaževanje podtalnice

• V kanalizacijski sistem se iztekajo• Odpadne vode• Tuje vode• Padavinske (meteorne) vode


Kanalizacija

• Odpadne vode so• Hišne, industrijske, kmetijske, komunalne odpadne

vode (čiščenje ulic, trgov...)

• Tuje vode so• Vode iz izvirov in potokov, drenažna voda, ki

nekontrolirano vdirajo v nevodotesno kanalizacijo

• Padavinske vode• Iztekajo se s streh, prometnih in drugih urejenih

površin; ob suhem vremenu jih ni, ob nalivih so velike količine lahko problematične


Kanalizacija

• Vrste kanalskih sistemov

• Mešani• Skupno odvajanje odpadne in padavinske vode• Neugodno ob večjih nalivih

• Ločeni• Odpadna in padavinska voda se odvaja posebej• Bolj ekonomičen sistem, ki zagotavlja večjo varnost pred

poplavami v kleteh, manjšo obremenitev čistilne naprave, nižje obratovalne stroške


Plinska instalacija

• Elementi plinske napeljave• Zunanji plinovod

• Do stavbe speljan pod zemljo ali na prostem• Cevi na prostem morajo biti zaščitene pred zunanjimi

vremenskimi in mehanskimi vplivi• Plinske cevi so iz posebnih materialov (PE ali jekla)

• Hišni prikljiček• Za povezovanje zunanjega in notranjega plinskega omrežja• Zaključi se pri požarni pipi, kjer odpiramo in zapiramo dovod

plina v zgradbo• Požarna pipa je na vidnem mestu in jasno označena


Plinska instalacija

• Notranja isštalacija• Cevi v notranjih prostorih so lahko nad ali pod ometom• So iz bakra ali jekla in pobarvane z rumeno barvo• Ne smejo biti napeljane po požarnih stopnicah

• Plinska trošila• Naprave priključene na plinsko napeljavo (gorilniki na

plinskem štedilniku, plinske peči...)• Nameščene v prostorih z zadostno količino zraka in nikakor v

prostorih, kjer se shranjujejo vnetljive eksplozivne snovi• Ločimo jih glede na konstrukcijsko izvedbo (A, B in C),

namen (štedilnik, peč...), vrsto plina (zemeljski, utekočinjen naftni plin)


Plinska instalacija

• Gorilniki• Glede na dovod zraka ločimo naprave z atmosferskim in

tlačnim gorilnikom• Atmosferski – toku plina se primeša zrak iz okolice• Tlačni – z ventilatorjem ustvarjen prisilen pretok zraka, pritok

zraka je mogoče uravnavati

• Odvod dimnimnih plinov• Odvajamo skozi luknje v fasadi – preko dimnikov ali

dimovodnih priključkov• Pomembno redno pregledovanje in vzdrževanje; pri plinastih

gorivih ga mora dimnikar pregledati in očistiti vsaj dvakrat na ogrevalno sezono


Rezervno napajanje

• UPS sistemi• (Uninterruptible Power Supply) ali sistemi za

brezprekinitveno napajenje elektrike• Primerni za kratke izpade električne napetosti• Problem: ko se energija v akumulatorju sprazni, UPS

ugasne

• Agregati• Proizvajanje elektrike s pomočjo mehanske sile (npr.

dinamo)• Proizvajanje elektrike s pomočjo motorja


Zasilna razsvetljava

• V uporabi takrat, ko osnovna razsvetljava zaradi prekinitve napajanja (električnega toka) ne dela

• Zagotavlja, da• lahko varno končamo delo• lahko hitro in varno zapustimo stavbo• preprečimo paniko

• Zasilna razsvetljava potrebuje lasten vir električne energije• Baterije, akumulatorje, agregate• Posebno varno električno instalacijo


Zasilna razsvetljava

• Delitev zasilne razsvetljave• Nadomestna

• Omogoča normalno nadaljevanje opravljanja dejavnosti v stavbi

• Uporablja se tam, kjer se želi zmanjšati izpad proizvodnje ali prodaje v primeru težav z dobavo električne energije

• Osvetljenost je ponavadi nižja

• Varnostna• Omogoča varno dokončanje potencialno nevarnega dela• Omogoča varno in hitro zapustitev stavbe• Preprečuje izbruh panike, kjer se nahaja večje število ljudi


Varnostna razsvetljava

• Delitev varnostne razsvetljave• Razsvetljava poti evakuacije• Razsvetljava večjih prostorov• Razsvetljava delovnih mest

• Značilnosti varnostne razsvetljave• Svetilke so vsaj 2 m nad tlemi• Znaki na poti evakuacije so osvetljeni• Če izhod ni viden, je pot do njega označena• Uporabljen je bistveno manjši nivo svetlosti, kot pri

normalni razsvetljavi


Varnostna razsvetljava

• Varnostna razsvetljava za vodenje

• Vgrajena v kolikor obstaja nevarnost, da bi ljudje zaradi dima v prostoru izgubili orientacijo

• Nameščena na tleh ali v bližini tal in poteka vzdolž poti evakuacije

• Uporabljajo se električni ali fosforescenčni sistemi• Alternativna rešitev je uporaba laserskega snopa, ki je

usmerjen proti izhodu


Svetilke za varnostno razsvetljavo

• Za varnostno razsvetljavo uporabljamo različne vrste svetilk• Posebne varnostne svetilke• Normalne svetilke z vgrajenim dodatnim svetlobnim

virom za potrebe varnostne razsvetljave• Danes skoraj ne uporabljajo več

• Normalne svetilke z enim svetlobnim virom in vgrajenim modulom za varnostno razsvetljavo

• Uporabljajo na mestih, kjer želimo ohraniti enoten izgled razsvetljavne naprave


Posebne varnostne svetilke

• Poznamo• Stropne svetilke

• na poti rešitve• za protipanično

razsvetljavo• za posebna ogrožena

delovna mesta

• Stenske svetilke


Varnostni znaki

• Znaki, ki s kombinacijo geometrijskih likov, barv in slikovnih znakov omogočajo izjavo o varnosti

• Varnostna barva• Pove, za kakšno vrsto znaka gre (prepoved,

opozorilo, zapoved)

• Kontrastna barva• Skupaj z varnostno barvo omogoča ustrezen kontrast

in tako čitljivost znaka


Znaki za prepoved

• Oblika• Krog

• Varnostna barva• Bela z rdečim robom

• Konstrastna barva• Črna

• Primera• Prepoved gašenja z vodo• Prepoved kajenja in kurjenja


Znaki za opozorila

• Oblika• Trikotnik

• Varnostna barva• Rumena

• Konstrastna barva• Črna

• Primera• Pozor elektrika• Vnetljivo


Znaki za zapoved

• Oblika• Krog

• Varnostna barva• Modra

• Konstrastna barva• Bela

• Primera• Obvezna uporaba čelade• Obvezna pot za pešce


Znaki za reševanje

• Oblika• Pravokotnik

• Varnostna barva• Zelena


• Primera• Izhod v sili• Prva pomoč


Znaki za požarno varnost

• Oblika• Pravokotnik (kvadrat)

• Varnostna barva• Rdeča


• Primera• Gasilnik• Hidrant


Oznake nevarnih mest

• Oblika• Pravokotnik

• Varnostna barva• Rdeča ali rumena

• Konstrastna barva• Bela ali črna


Odvod dima in toplote

• Odvod dima in toplote iz stavbe je nujen sestavni del požarne varnosti v stavbah, kot so• Podzemne garaže, večnadstropni trgovski centri,

večja zbirališča, drugi javni objekti

• Pri požaru v prostoru pride do• Hitrega širjenja dima in toplote po prostoru• Oviranja dihanja in zmanjšanja vidljivosti• Težav pri reševanju ljudi iz prostora• Težav pri posredovanju gasilcev



• Z odvajanjem vročih dimnih plinov iz prostora se zrak ob tleh ohladi, izboljša se vidljivost

• Naprave za odvod dima in toplote lahko delujejo

na osnovi• naravnega odvoda• mehanskega (prisilnega) odvoda


Odvajanje dima in toplote

Stavba brez odvajanja dima in toplote Stavba z odvajanjem dima in toplote



• Funkcije sistema za odvod dima in toplote• Odvaja dim na prosto in ohranja vidne evakuacijske

oznake in poti• Preprečuje vdihovanje strupenih plinov udeležencem

v požaru• Pripomore k izpolnjevanju zahteve o ohranitvi

nosilnosti• Preprečuje požarni preskok (Flashover)• Zmanjšuje obremenitev konstrukcije in preprečuje

širjenje požara po objektu in na sosednje objekte


Delovanje sistema odvoda dima in toplote

• Ob začetku požara nastane stožec dima, ki se dviga proti stropu

• Požar s strani iz zraka vsesava kisik, ki ga potrebuje za gorenje

• Na stropu nastane sloj dima, ki sčasoma zapolni prostor


Delovanje sistema odvoda dima in toplote

• Brezdimna cona se manjša• Z odprtjem odprin v stropu odvedemo dim in toploto

na prosto• Tako dosežemo zmanjšanje dimnega sloja in manjšo

temperaturno obremenitev konstrukcije• Tak sistem deluje samo v pritličnih objektih• V primeru dvonadstropnih objektov bi z odprtjem

odprtin v stropu omogočili širjenje požara v drugo nadstropje

• V tem primeru deluje samo še mehanski (prisilni) odvod dima


Naravni odvod dima in toplote

• Naprave za naravni odvod dima in toplote so odprtine (svetlobniki) nameščene na stropu z avtomatskimi odpirali, ki so lahko• Pnevmatska• Mehanska• Elektromotorna

• Aktiviranje naprav se izvaja preko• Temperaturne ampule• Požarne centrale oziroma javljalcev požara



• Pnevmatska (CO2) odpirala• V primeru požara se ob določeni temperaturi aktivira

temperaturna ampula, ki aktivira bombico• Potisni plin napolni pnevmatski cilinder• Bat odpre svetlobnik

• CO2 bombica se lahko aktivira s temperaturno ampulo ali signalom preko požarne centrale oziroma javljalca požara (ročni javljalci, dimni senzorji...)



• Mehanska (PMC) odpirala• Temperaturna ampula ob določeni temperaturi aktivira

prednapeto vzmet v cilindru, ki se sproži in odpre svetlobnik

• Primerna so za manjše obtežbe svetlobnikov• PMC odpiralo se lahko aktivira s temperaturno

ampulo ali signalom preko požarne centrale oziroma javljalca požara



• Elektro naprave za odvod dima in toplote• Odpiranje s pomočjo elektromotorja (vgrajeni 24 V

elektromotorji)• Elektro naprave dobijo signal za odpiranje iz požarne

centrale; odpiranje s temperaturno ampulo ni možno• Potrebujejo dodaten vir napetosti, ki služi v primeru

izpada električne energije• Elektro naprave se lahko uporabljajo tako za

odvajanje dima in toplote, kot tudi za zračenje


Mehanski odvod dima in toplote

• Dim se iz prostora odvaja s pomočjo ventilatorjev, ki ustvarjajo ustrezen podtlak

• Prednosti mehanskega sistema• Hitrejši odvod dima in toplote• Manjše število potrebnih odprtin• Večja učinkovitost, zlasti pri visokih objektih



• Elementi mehanskega sistema za odvod dima in toplote• Ventilatorji za odvod dima• Kanali za odvod dima• Ustrezno požarno javljanje• Regulacija sistema• Dimovodne lopute• Sistem za dovod svežega zraka• Požarno odporne električne instalacije




Literatura1. http://www.slonep.net/gradimo/

2. Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele, Ur. l. RS, št. 28/2009

3. Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele

4. http://www.hermi.si/prenapetostna-zascita/

5. Gradbeniški priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998

6. http://www.gasilnik.com/

7. http://www.imp.si/

8. Primož Gabrijelčič, Grega Šimenc, Ko zmanjka elektrike, revija Monitor, 2008

9. Grega Bizjak, Svetlobna tehnika, Varnostna razsvetljava, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

10. http://www.promat.si


Viri slik

• Svetovni splet: 11, 16, 48, 50, 51, 53, 54, 68, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 88

• Gradbeniški priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998: 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 37

• http://www.promat.si: 78, 80


Documents

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA