82
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Mentorica: Avtorica: red. prof. dr. Metka Kordigel Aberšek Manuela Jaušovec Maribor, 2010

RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

RECEPCIJA KOSOVELOVE

POEZIJE V PRVEM TRILETJU

OSNOVNE ŠOLE

Mentorica: Avtorica: red. prof. dr. Metka Kordigel Aberšek

Manuela Jaušovec

Maribor, 2010

Page 2: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

Prevajalka: Sandra Stamenčić, prof. ang. in geo.

Lektorica: Mateja Kosi, prof. slov. in zgod.

Page 3: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

UNIVERZA V MARIBORU

Pedagoška fakulteta

IZJAVA

Podpisana Manuela Jaušovec, rojena 2. 6. 1981, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Recepcija Kosovelove poezije v prvem

triletju osnovne šole pri mentorici dr. Metki Kordigel Aberšek avtorsko

delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni;

teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_____________________

(podpis avtorice)

Maribor, ____________________

Page 4: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorici dr. Metki Kordigel Aberšek

za nepozabna predavanja ter za svetovanje in

pomoč pri nastajanju diplomske naloge.

Posebej hvala moţu Urošu in sinu Eneju za vse

spodbudne besede in brezmejno potrpeţljivost.

Hvala mojim staršem za vso podporo v času študija

in vsem prijateljem, ki so verjeli vame.

… ata, to je zate!

Manuela Jaušovec

Page 5: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

POVZETEK

Glavna tema moje diplomske naloge se na eni strani dotika Srečka

Kosovela kot pesnika za otroke, na drugi strani pa razvijanja recepcijske

zmoţnosti v prvem triletju osnovne šole.

Prvi del naloge je namenjen predstavitvi ţivljenja Srečka Kosovela kot

človeka in ponuja nekaj povedi o njegovem kratkem, a izjemno

produktivnem ţivljenju. Sledi umestitev pesnika v slovenski literarni prostor

kot pesnika za odrasle, nato pa še kot pesnika za otroke. Največ

pozornosti v prvem delu naloge je namenjene primerjavi in razkrivanju

povezanosti mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela.

Naslednje poglavje je namenjeno podrobnejši analizi otroških interesov za

poezijo, opredelitvi in opisu vrst interesov, ki se navezujejo na konkretne

primere iz bogate zbirke Kosovelovih otroških pesmi. Sledi poglavje, v

katerem je natančneje opisan razvoj recepcije poezije v posameznih

obdobjih razvoja, pri čemer pa sta še posebej izpostavljena razvoj in

spodbujanje recepcijske zmoţnosti. Predzadnjemu poglavju v teoretičnem

delu naloge, ki je namenjeno razvijanju recepcijske zmoţnosti za poezijo,

sledi še poglavje o integriranem pouku z vidika knjiţevne didaktike.

Na podlagi teoretičnih dejstev sem nato oblikovala raziskovalne hipoteze,

preko katerih sem ţelela ugotoviti, v kolikšni meri so pesmi Srečka

Kosovela prisotne v slovenskih učbenikih za knjiţevno vzgojo v prvem

triletju osnovnošolskega izobraţevanja. Izbrala sem didaktični

instrumentarij najpomembnejših slovenskih zaloţb in analizirala

zastopanost pesmi ter njihove oblikovne in tematske značilnosti. Najprej

sem predstavila rezultate posamezne zaloţbe, nato pa sledi še

interpretacija rezultatov.

Ključne besede: Srečko Kosovel, primerjava mladinske in nemladinske

poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni

interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo, mladinska

knjiţevnost, integracijska metoda knjiţevnega pouka.

Page 6: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

ABSTRACT

Main topic of my diploma paper on one side considers Srečko Kosovel as

a poet for children and on the other side the development of reception

abilities in the first triad of primary school.

First part of the paper is about the life of Srečko Kosovel and it offers

several sentences about his short, but very productive life. Following is the

incorporation of the poet into Slovenian literary space as a poet for adults,

and then also as a poet for children. Main attention of the first part is paid

to comparison and disclosure of connections between juvenile and non-

juvenile poetry of Srečko Kosovel.

Next chapter is dedicated to a detailed analysis of children's interests for

poetry, definition and description of types of interests concerning concrete

examples from the rich collection of Kosovel’s children poems. Following

chapter more precisely describes the development of poetry reception in

individual periods of development, and especially exposes the

development and enhancement of reception abilities. Chapter before the

last one in the theoretical part of the paper, which focuses on the

development of reception abilities for poetry, is followed by the chapter on

integrated education from the viewpoint of literary didactics.

On the basis of theoretical facts I formed research hypotheses through

which I wished to establish to what extent the poems of Srečko Kosovel

are present in Slovenian textbooks for literary education in the first triad of

primary education. I selected didactic instruments of the most important

Slovenian publishers and analyzed representation of poems and their

formal and thematic characteristics. First I presented the results regarding

the individual publishers, which are followed by the interpretation of

results.

Keywords: Srečko Kosovel, comparison of juvenile and non-juvenile

poetry of Srečko Kosovel, juvenile poetry, poetry reception, literary

interests, development of reception abilities for poetry, juvenile literature,

integration method of literary education.

Page 7: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL .................................................................................. 3

2.1 Srečko Kosovel v slovenskem literarnem prostoru ........................... 3

2.1.1 Na kratko o Kosovelovem ţivljenju ............................................ 3

2.1.2 Predstavitev poezije Srečka Kosovela za odrasle ..................... 5

2.1.3 Predstavitev Srečka Kosovela kot pesnika za otroke .............. 13

2.1.4 Povezanost mladinske in nemladinske poezije S. Kosovela .... 19

2.2 Otroški interes za poezijo ............................................................... 23

2.2.1 Vrste interesov ......................................................................... 24

2.2.2 Tematski interesi ...................................................................... 25

2.2.3 Interes za pesemsko sliko ........................................................ 26

2.2.4 Interes za ritem ........................................................................ 26

2.2.5 Interes za vezani ali svobodni verz .......................................... 27

2.2.6 Interes za fabulativnost ............................................................ 28

2.2.7 Interes za ekspresivnost pesniške besede in pesniško sliko ... 29

2.3 Funkcija in razvijanje interesov za poezijo...................................... 30

2.4 Razvoj recepcije poezije ................................................................. 32

2.4.1 Senzomotorno obdobje in obdobje praktične inteligence ......... 34

2.4.2 Obdobje intuitivne inteligence .................................................. 36

2.4.3 Obdobje konkretno-logičnih intelektualnih operacij .................. 38

2.5 Razvijanje zmoţnosti recepcije poezije .......................................... 40

2.6 Integrirani pouk z vidika knjiţevne didaktike ................................... 42

3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................... 47

3.1 Namen ............................................................................................ 47

3.2 Razčlenitev in podrobna opredelitev .............................................. 48

3.3 Raziskovalne hipoteze.................................................................... 49

3.4 Metodologija ................................................................................... 49

3.5 Potek zbiranja in analiza podatkov ................................................. 49

3.5.1 Kje? .......................................................................................... 54

3.5.2 Burja ........................................................................................ 56

3.5.3 Sonček boţa tačice .................................................................. 58

Page 8: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

3.5.4 Otrok s sončnico ...................................................................... 60

3.5.5 Voţnja ...................................................................................... 62

3.5.6 Škrat Dobrošin ......................................................................... 63

3.5.7 Večer ....................................................................................... 64

3.6 Interpretacija rezultatov raziskovanja ............................................. 65

4 SKLEP .................................................................................................. 68

5 LITERATURA IN VIRI ........................................................................... 70

6 SPLETNI VIRI ....................................................................................... 72

7 VIRI SLIK .............................................................................................. 73

Page 9: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

KAZALO SLIK/TABEL

Slika 1 Srečko Kosovel .............................................................................. 3

Slika 2 Rokopis pesmi Kons 5 ................................................................... 5

Slika 3 Naslovnica zbirke Medvedki sladkosnedki ................................... 13

Slika 4 Število Kosovelovih pesmi v slovenskih berilih za prvo triletje glede

na zaloţbo ........................................................................................ 51

Slika 5 Kosovelove pesmi v berilih za prvo triletje glede na zaloţbo ....... 52

Page 10: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

1

1 UVOD

Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor

je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je

teţka in molčeča, grenka kakor je brinova jagoda s Krasa. V njej

je trpljenje, za katero ne boste nikoli zvedeli, v njej je bolest,

katere ne morete spoznati. Moja bolečina je ponosna in molčeča

in bolj nego ljudje jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za

skalami.

(Kosovel, 1927)

Uvod v diplomsko nalogo sem začela z mislijo Srečka Kosovela, ki

vsebinsko zaokroţa ter lepo opisuje njegovo poezijo in z nekaj povedmi

povzema glavno motiviko in tematiko, ki pesnika bolj ali manj očitno

spremlja vse od prve pa do zadnje pesmi: dom, Kras, bori, bolečina in

ţalost. Vendar Kosovela kljub temačni motiviki v najbolj znanih delih za

odrasle v delih za otroke spoznamo v zelo drugačni luči: Kras, bori,

narava; vse deluje mnogo bolj veselo, polno svetlobe in ţivljenja. Kaj je

torej tisto, kar povezuje in zdruţuje na prvi pogled tako nasprotujočo si

poezijo Srečka Kosovela za odrasle in za otroke?

Verjetno se vsak od nas spominja učne ure knjiţevne vzgoje v višjih

razredih osnovne šole, ko smo skušali razumeti na prvi pogled nesmiselno

nametane znake in besede v enem od t. i. konsov Srečka Kosovela.

Čeprav se je sprva zdelo neverjetno, smo kaj hitro dojeli, da je bil Srečko

Kosovel mnogo več kot le nek pesnik Krasa, ki je umrl zelo mlad, tudi velik

ustvarjalec, publicist in vsekakor eden najbolj prepoznavnih predstavnikov

konstruktivizma in ekspresionizma znotraj meja Slovenije in še preko njih.

Še iz tistih časov osnovne šole izvira moja osebna ţelja izvedeti in

povedati kaj več o tem mladem pesniku in o njegovih manj znanih delih za

otroke, zato sem se odločila vse to ubesediti tudi v svoji diplomski nalogi.

Page 11: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

2

Glavni namen naloge je bil predstaviti Srečka Kosovela kot izjemnega in

pomembnega pesnika za otroke ter preveriti, v kolikšni meri so njegove

pesmi vključene v knjiţevno vzgojo v prvem triletju osnovnošolskega

izobraţevanja v devetletki in predvsem katere pesmi so glavne slovenske

zaloţbe vključile v berila in učbenike za knjiţevno vzgojo.

Ob tem pa me je zanimalo tudi, kako poteka razvoj recepcije poezije oz.

razvoj recepcijske zmoţnosti, pri čemer sem se osredotočila zgolj na

otroška dela Srečka Kosovela, čigar pesmi iz beril sem podrobneje

analizirala v empiričnem delu diplomske naloge in svoje ugotovitve

sklenila v sklepnih mislih ob koncu poglavja. Ob tem sem se naslanjala na

literarne teorije recepcijskega razvoja in se dotaknila tudi posameznih

tipov recepcijske zmoţnosti in razvoja bralnih interesov pri otrocih, ki sem

jih podkrepila še s konkretnimi primeri pesmi ţe omenjenega avtorja.

Umestitev Kosovelove mladinske poezije kot pomembnega segmenta

slovenske mladinske knjiţevnosti in pomembnega člena v literarnem

razvoju slovenskih osnovnošolskih otrok se mi zdi utemeljena in

pomembna. In prav ta predstavitev Srečka Kosovela ne le kot

pomembnega pesnika za odrasle, temveč tudi kot nadvse prisrčnega in

kakovostnega ustvarjalca pesmi za otroke, je rdeča nit pričujočega

diplomskega dela.

Obstajajo avtorji, ki v nas vzbujajo posebne občutke in nas vznemirjajo

bolj kot drugi. Mojo izbiro teme torej razloţita vsaj dva motiva: navdušenje

nad poezijo Srečka Kosovela in tisti pogled v otroških očeh ob poslušanju

literarnega dela.

Page 12: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Srečko Kosovel v slovenskem literarnem prostoru

Kljub mnogo prezgodnji smrti v cvetu mladosti velja Srečko Kosovel v

slovenskem literarnem prostoru za izjemnega ustvarjalca, publicista in

pesnika, ki je ustvarjal v začetku dvajsetega stoletja. Za sabo je pustil

obseţen opus izjemnih pesnitev, ki posegajo v raznolika pesniška

obdobja, ki jih je prešel v svojem kratkem ţivljenju, in še danes jemljejo

dih. Vsekakor je širšim mnoţicam najbolj znan predstavnik

konstruktivizma, vendar to še zdaleč ni vse, kar Srečko Kosovel pomeni v

slovenski knjiţevnosti.

2.1.1 Na kratko o Kosovelovem življenju

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Seţani materi Katarini in

očetu Antonu kot najmlajši izmed petih otrok. Oče je bil učitelj in je prihajal

iz vipavskih Črnič, mati pa je bila doma iz Suţida na Kobariškem. Srečko

je imel brata Stana in tri sestre: Tončko, Karmelo in Anico.

Kmalu po njegovem rojstvu se je druţina preselila v Pliskovico na

Dolenjem Krasu, ker je oče prišel v konflikt z oblastmi. Ampak tam niso

Slika 1: Srečko Kosovel (vir: http://lit.ijs.si).

Page 13: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

4

ostali dolgo. Leta 1908 so se preselili v Tomaj in tam prebivali v šoli. V

Tomaju je Srečko obiskoval tudi osnovno šolo. Prvič je objavil svoj spis kot

komaj 11-letni deček v otroškem listu Zvonček, opisuje pa mesto Trst. To

mesto je kot otrok velikokrat obiskoval, prav zato je imelo v njegovem srcu

posebno mesto. V Kosovelovi druţini je imela posebno mesto tudi

umetnost. Oče Anton je vodil pevski in tamburaški zbor, skladal napeve za

cerkvene pesmi in maše, Karmela je igrala klavir, Srečko violino, Stano se

je pojavljal v listih s pesmimi. Obiskovali so gledališče in koncerte v Trstu

ter se druţili s prijatelji in znanci, ki so se podobno zanimali za umetnost.

Prav ti so bili pogosto tudi gostje pri njih v Tomaju.

Po končani osnovni šoli se je Srečko leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani,

kjer je pouk potekal v nemškem jeziku. Sodeloval je v srednješolskem

literarnem kroţku in dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskani dijaški list

Lepa Vida. Ob njem je zbral vrsto mladih, vendar je moral zaradi dolgov z

izdajanjem prekiniti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela, s katerim se

je spoprijateljil. V tem letu se je tudi odločno in prizadeto odzval na

fašistično politiko Italije, ki je v Trstu poţgala Narodni dom. Po maturi leta

1922 se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na

Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sodeloval je tudi pri avantgardistični reviji

Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je

Literarno-dramatični kroţek Ivan Cankar, predavanja in literarne večere v

Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel

urejanje revije Mladina, hkrati je pripravljal tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni

izšla. Kasneje istega leta je z Avgustom Černigojem pripravljal ustanovitev

revije Konstruktor, nato pa še revije Kons.

Konec februarja 1926 je po predavanju v Zagorju ponoči na postaji čakal

na vlak in se hudo prehladil. Za velikonočne počitnice se je lahko vrnil

domov v Tomaj, tu pa se je bolezen ponovila v nekoliko hujši obliki in

pojavili so se zapleti. 27. maja 1926 je v Tomaju umrl za posledicami

meningitisa (Johnson Debeljak, 2004).

Page 14: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

5

2.1.2 Predstavitev poezije Srečka Kosovela za odrasle

Dela mladega Srečka Kosovela so name naredila velik vtis ţe v zgodnjih

letih osnovnošolskega izobraţevanja, še posebej se mi je v spomin vtisnila

pesem Starka za vasjo, ki je opisovala zame nepojmljive razmere iz

bednega ţivljenja otrok mojih let. V kasnejših letih smo se pri pouku

knjiţevnosti srečali še z njegovimi konstruktivističnimi deli za odrasle, ki pa

so bila z našega vidika izjemno zapletene pesniške oblike, ki jih nismo

povsem razumeli.

Kosovel pa niso samo konstrukcije, po katerih je najbolj znan, ampak je za

sabo pustil obseţno zbirko pesnitev za odrasle različnih oblik in tematik, ki

so luč sveta v obliki samostojne zbirke ugledale šele po njegovi smrti,

čeprav je imel Kosovel ţe leta 1925 pripravljeno zbirko Zlati čoln, ampak

njene izdaje ţal ni dočakal. Njegova obseţna zapuščina zapisov je zajeta

v njegovih dnevnikih in zapiskih, veliko o osebnosti pesnika pa je mogoče

razbrati iz njegovih pisem svojim domačim in prijateljem. Kosovelova

poetika sega vse od mehkih, poznosimbolističnih pesmi, ki opevajo lepoto

njegovega rojstnega Krasa, pa vse do radikalnih eksperimentov s

pesniškim jezikom, ki se lahko brez teţav primerjajo s futurističnimi,

Slika 2: Rokopis pesmi Kons 5 (vir: http://sl.wikisource.org).

Page 15: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

6

konstruktivističnimi in dadaističnimi. Pesnik namreč posega po

upovedovanju globokega in bolečega eksistencialnega izkustva do

neposrednih političnih sporočil, v katerih naznanja bratstvo vseh ljudi na

Zemlji. Pomembno avantgardistično gibanje, ki ga je Kosovel odlično

poznal in je tudi vplivalo na njegovo delovanje, je bilo zenitizem. Gibanje je

propagiralo novo umetnost, ki naj ne bi bila več elitistična in dekadentna,

temveč naj bi temeljila na novih temeljih konstruktivizma in tako

balkanizirala in prerodila Evropo. Kosovel je bil ţe nekaj časa zelo

obremenjen z zenitizmom, saj ga je v dnevnikih omenjal vsakih nekaj

strani, udeleţil se je tudi zenitističnih večerov v Ljubljani in hranil nekaj

revij Zenit in druga dela iz zenitistične biblioteke. Po njegovih dnevnikih in

zapiskih sodeč je od poletja 1924 pa vse do pozne pomladi 1925 resno

študiral omenjeno revijo vse od prvih številk naprej. Čeprav je Kosovel

sprva računal z revolucionarno razseţnostjo zenitističnega

konstruktivizma, se mu kaj kmalu ni zdel več zanimiv, ampak ga je začel

dojemati kot besedno igračkanje s kratkotrajnim in plitkim učinkom, zato se

je odločil za kritiko te smeri in s tem za preusmeritev svojega nazora ter

drugačno pesniško prakso. Kljub temu da se je Kosovel intenzivno

pripravljal na prehod na novo, socialnorevolucionarno poezijo v jeseni leta

1925, pa nikakor ni mogel opustiti prejšnje lirike. Iz tega gre sklepati, da je

v Kosovelovem pesništvu prisotna hkratnost pesniških tehnik, oblik in

ţanrov. Prav zaradi tega nihanja med liriko in socialnorevolucionarno

poezijo, tako A. Flaker, gre za spojitev obojega in kasneje za odklon od

zenitizma, ki je v bistvu protisentimentalno in protilirično (Saksida, 1994a

in Vrečko, 2005).

V Kosovelovem pesniškem razvoju ločimo troje obdobij ustvarjanja:

impresionizem, ekspresionizem in konstruktivizem.

Kot pravi priznani slovenski knjiţevnik Boris A. Novak, bi pri pesniku, ki je

umrl star šele 22 let, a kljub temu za sabo pustil obseţen opus lirskih del,

pravzaprav teţko govorili o zgodnjem obdobju (Novak, 2005).

Slovenska literarna teorija večino Kosovelovih zgodnjih pesniških besedil

uvršča v impresionistično liriko. Le-te pa po formalnih razseţnostih sodijo v

okvir tradicionalne verzifikacije, natančneje v obdobje njenega razkrajanja.

V njegovih delih gre pravzaprav za vezano besedo, ki je določena z

Page 16: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

7

metričnimi zakonitostmi silabične verzifikacije, vendar se ţe nagibajo v

smeri prostega verza. Pesniški jezik v zgodnjih Kosovelovih pesmih je zelo

preprost, verzni ritem temelji na najbolj pogostih in priljubljenih metrih, rime

so ţe neštetokrat slišane, kompozicija pesmi pa je členjena v najbolj

razširjene kitične oblike (Novak, 2005).

Kosovelova zgodnja dela kljub temu ponujajo sijajen material za analizo

razpada vezane besede v prosti verz. Impresionistična besedila

namigujejo, da se je mladi pesnik trudil, da bi svoj prirojeni posluh za

pesniški ritem prilagodil dokaj strogim metričnim omejitvam, njegovi verzi

prav očitno izstopajo iz okvirov pravil tradicionalne metrike. Mogoče je celo

trditi, da je rimo doţivljal kot nepogrešljiv znak pesniške oblike, vendar se

mu je redkokdaj posrečila na povsem umetniško poln in prepričljiv način.

Lahko bi celo trdili, da v zgodovini slovenske poezije ni bolj drastičnega

primera t. i. krize verza. Prav s tega vidika se poraja vprašanje, kaj naj

stori pesnik, ki ne obvlada materiala svoje umetnosti – pesniškega jezika.

Verjetno je najbolje, da ustvari svoj jezik na tak način, da napake spremeni

v prednosti in vrline. Prav zato se Kosovel pri svojih zgodnjih delih

velikokrat zateka k ponavljanju iste dvojice rim ali ponavljanju istih besed v

funkciji rim, ki v tradicionalni poetiki pomeni mehanično ponavljanje. A v

Kosovelovih delih ta močno odsvetovani postopek v bistvu kar

paradoksalno in na neverjeten način obogati pomen pesmi (Novak, 2005).

Če podrobneje pogledamo verzne ritme v omenjenem segmentu

Kosovelove poezije, se nam pokaţejo v zelo raznovrstni podobi: pribliţno

enakovredna je nagnjenost k trohejskim kot tudi jambskim metrom ter po

drugi strani za slovensko poetično tradicijo nenavadno pogosta raba

trizloţnih stopic, kot npr. daktilov, amfibrahov in celo anapestov. Prav zato

bi pri Kosovelu teţko govorili o metru kot takem. Bolj primeren izraz v

primeru Kosovelove poezije bi bil vsekakor metrični impulz, ki dopušča tudi

moţnost različnih ritmičnih odstopanj in variacij, občasno tudi kršenj

tradicionalne metrične sheme. V mnogih Kosovelovih delih se metrični

impulz spreminja iz verza v verz, zato bi lahko trdili, da so Kosovelova

pesniška dela s stališča celotnega besedila polimetrična, s stališča

posameznega verza pa izometrična. (prav tam)

Page 17: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

8

Še posebej zanimiva pri Kosovelu je uporaba rime. Pri natančnejši analizi

lahko ugotovimo, da je njegov slovar rim v bistvu zelo reven, med vsemi

rimami, ki se pojavljajo, pa prevladujejo glagolske rime, ki so v slovenščini

najlaţje za rimati in iz tega razloga tudi najbolj pomensko in zvočno revne.

Čeprav bi pri večini pesnikov take rime zvenele zastarelo, revno in

konzervativno, pa pri Kosovelu zvenijo povsem drugače: sveţe in celo

umetniško pristno. Znotraj tradicionalne verzifikacije se zgodi nekakšen

prelom: nov jezik tudi tem podedovanim ritmom in rimam podeli povsem

nov zven in pomen.

V impresionistično poezijo Kosovel vnaša drobne vtise zunanjega sveta,

prizore, situacije in predmete predvsem iz narave in z drobnimi čustvenimi

vzgibi. Središče pesmi je razpoloţenje, ki je največkrat ţalostno,

melanholično in mirno. Najpogostejši motiv pesmi iz obdobja

impresionizma so Kras, mati in slutnja smrti. (Novak, 2005)

Iz impresionizma je Kosovel kaj kmalu prešel v ekspresionizem, deloma

pod vplivom tujih ekspresionističnih in tudi futurističnih pesnikov.

Spremenil je predvsem svojo prvotno motiviko, razširil ideje, predvsem pa

spremenil in moderniziral obliko, slog in verz svoje poezije. Kosovelova

dela iz tega obdobja so poudarjena bolj idejno in manj čustveno. Včasih še

omenja Kras, vendar ga ne opisuje več, dokončno je izgubil vero v

urejenost sveta, ker v njem vidi vse preveč krivic. Izraziti ţeli predvsem

nesoglasja v svetu, človekove notranje stiske, ko se mora na novo odločati

za odnos do sveta. Tematika pesmi je usmerjena predvsem v iskanje

moralnih vrednot v skladu z idejami tedanje politične in kulturne levice.

Glavna značilnost ekspresionistične poetike je disharmonija, ki je v tem

obdobju predvsem radikalna. Osrednja tema je človek, vendar ne s svojimi

individualnimi problemi, temveč z ţeljo po novem, etičnem človeku v

sodobni druţbi. V večini Kosovelovih del pa je opaziti teţnjo k pacifizmu,

bratstvu, strah in upiranje vojni, meščanskemu kapitalizmu in dogmi.

Kosovel v svojih ekspresionističnih pesmih velikokrat napoveduje konec

sveta, apokalipso, ki pa ne pomeni popolnega konca sveta, ampak le novo

rojstvo, novega človeka. (Vrečko, 2005)

Page 18: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

9

Če pogledamo z jezikovne plati, opazimo, da ekspresionistični Kosovel

razdre stavek in se osredotoči na glagolsko in samostalniško izraţanje,

hkrati pa išče nova izrazna sredstva. Na novo preureja posamezne

besedne vrste, določa vloge glagola in samostalnika ter drugih besednih

vrst, a opazno zavrača pridevnik. Jezik ekspresionizma je odprt za

patetična občutja, zato se v besedilih pogosto pojavlja podvojitev ali celo

potrojitev besede, ki sporoča razburljiv dogodek ali misel in še dodatno

poudarja tesnobnost in vznemirjenost. Pogost pojav so tudi monologi,

kriki, velelni in ţelelni stavki ter elipse in stopnjevanje. Slog Kosovelove

poezije ekspresionističnega obdobja temelji predvsem na neskladnosti,

raztrganih ritmih in na svobodno oblikovanih verzih, z rimo pa se ne

ukvarja več. Zelo poudarjena so tudi videnja, v katerih poskuša opozoriti

na bistvo problemov, kakor jih sam doţivlja in občuti. Pesmi iz tega

obdobja ne le, da so ekspresionistične, temveč so do neke mere tudi

vizionarske.

Ena Kosovelovih in nasploh slovenskih najznamenitejših

ekspresionističnih pesmi je Ekstaza smrti, ki vzneseno in močno ritmično

opisuje motiv propadle zahodne Evrope, ki je Kosovela dalj časa in močno

vznemirjal. Prvič je bila objavljena leta 1925 v Ljubljanskem zvonu.

(Novak, 2005)

Od ekspresionističnih pesmi je Kosovel prešel na konstruktivistične, ki

predstavljajo tretje – zadnje – obdobje pesnikovega ustvarjanja.

Konstruktivizem je literarna smer, ki poudarja predvsem obliko in sili v

abstraktno. Čeprav konstruktivizem v svetovnem merilu predstavlja

abstraktno duhovitost in nesmiselnost protislovij, si je Kosovel to smer

priredil po svoje. V svojih konstrukcijah se ni brezmejno predajal

vrtoglavemu toku domišljijske igre in golemu abstrahiranju, ampak je ţelel

ohraniti logično in pomensko razseţnost pesmi. Svoje konstruktivistične

pesmi, ki so v bistvu nekakšne besedne lepljenke ali montaţe, je Kosovel

največkrat imenoval kar kons in dodal številko. Z montaţo kot bistvenim

principom moderne, avantgardne umetnosti razumemo dejavnost, pri

kateri ţe narejene, dokončne enote in deli sestavljajo novo celoto. Toda za

tem kaosom znakov pri Kosovelu slutimo konstrukcijo, ki ima določeno

Page 19: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

10

pravilnost, razumljivost. Njihova vsebina so največkrat konkretni pojavi

sodobne slovenske, jugoslovanske in evropske druţbe, osvetljeni s

kritično-ironičnega stališča. Le-to nastaja iz fragmentarnosti, telegrafske

zgoščenosti, paradoksne misli oz. odprtih razmerij med sočasno navzočimi

okruški političnega, ekonomskega, tehniškega, znanstvenega in

kulturnega izvora. Gre za časopisne novice, aktualna politična gesla,

napise, citate iz strokovnih priročnikov, zakonov, literarnih del, kratice,

kemijske formule, enačbe, matematično-logične enačaje ipd., obdajajo jih

onomatopejski medmeti, vzkliki in vprašanja, groteskno delujoči drobci

dialogov, izolirani komentarji in iztrgani simboli. Skladna in besedilna

zgradba besedila ne enotira, temveč ga pušča v kaotičnem stanju, ki

ustreza goloti razdrte stvarnosti. Neenotnost spremlja tudi številčenje

namesto besednega naslavljanja ali naslavljanje z abecedo, pojavlja se

tudi večkratno ponavljanje besed, z veliko začetnico povzdignjeni pojmi,

tipografsko različne pisave, zapis s samimi velikimi črkami in dvakratna

povečava črk. Nekateri konsi se bliţajo vizualni poeziji oz. likovni

informaciji (Ambroţ, 2008).

Kosovelove konstruktivistične pesmi so v redakciji Antona Ocvirka izšle

šele leta 1967 z naslovom Integrali. Pomenile so veliko presenečenje za

tedanjo slovensko javnost, ki je imela o Kosovelu dotlej deloma napačno

mnenje. Poleg tega so te pesmi s svojo obliko, ki je bila radikalno

drugačna od tradicionalne slovenske poezije, močno vplivale na

oblikovanje avantgardnih tokov v slovenski literaturi konec 60. in v začetku

70. let.

Izbor Kosovelovih pesmi je v knjiţni obliki prvič izšel ob prvi obletnici

pesnikove smrti v letu 1927 z naslovom Pesmi urednika Alfonza Gspana,

druga izdaja v letu 1931 je nosila naslov Izbrane pesmi, obe izdaji pa sta

pravzaprav vsebovali le skromen del vsega, kar je ustvaril. Na sestavo

prve in druge zbirke so v veliki meri namreč vplivale takratne kulturne in

politične razmere na Slovenskem. Prvo zbirko so pripravljali Kosovelovi

prijatelji in ker niso pridobili zainteresiranega zaloţnika, so morali sredstva

za izdajo zagotoviti sami, zaradi česar so bili prisiljeni čim bolj skrčiti obseg

knjige. Tudi pri drugi zbirki iz leta 1931 so se pojavljale podobne teţave,

čeprav jo je Tiskovna zadruga uvrstila v zbirko »Slovenski pisatelji –

Page 20: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

11

sodobniki«, s čimer je ţelela poudariti veliko umetniško vrednost knjige.

Kljub temu pa se je omejila le na izbor poezije, ne meneč se za vsa

Kosovelova prozna dela, članke in eseje. Ampak tudi to ni bilo dovolj, saj

je tik pred natisom zasledila mnogo socialnoborbenih pesmi, veliko tudi

takih, ki doslej še nikjer niso bile objavljene, in seveda od urednika takoj

zahtevala, da jih iz zbirke izloči. Kar pa takrat ni bilo izvedljivo, je javnosti

pokazala zbirka vseh pesmi Zbrano delo urednika Antona Ocvirka, ki je v

treh knjigah izšla leta 1946. Prva knjiga zajema celotno Kosovelovo liriko,

ki se naslanja na rokopisno zapuščino, ki jo hrani pesnikov brat Stano,

hkrati pa zdruţuje tudi vse tisto, kar je bilo objavljeno v časopisju in

drugem tisku. Vsa pesnikova zapuščina namreč obsega vsega čez tisoč

pesmi, ki so raztresene po treh sveţnjih rokopisov, šestnajstih dnevnikih in

beleţnicah, štirinajstih rokopisih, ki jih hrani urednik prve izdaje, in v

tipkopisih pesnikovega brata. Pri izboru gradiva za objavo v zbirki so bila

prva v vrsti ţe objavljena dela, ki naj bi uredniku nudila oporišče za

sestavo zbirke ter sočasno tudi estetsko osnovo za vrednotenje vseh še

neobjavljenih del. Vendar pa je natančnejša primerjava tiskov z rokopisi

pokazala, da so bile skorajda vse pesmi, ki so bile objavljene v časopisih

in revijah od maja 1926, torej po pesnikovi smrti, bolj ali manj popravljene

ali spremenjene. Pri tem pa ni šlo samo za popravke jezikovne narave,

npr. pravopisne ali slovnične, pač pa so posegali celo v vsebino in ritmiko

samega dela. Raziskovalcem Kosovelove poezije se zdi povsem

nerazumljivo, kako in zakaj je prireditelj pesmi čutil tako potrebo po

spreminjanju tako dovršenih, ţivih in s sproščeno dikcijo napolnjenih

tekstov in čemu je lastnik Kosovelovih rokopisov poleg mnoţice dovršenih

umetnin, ki so do objave Zbranega dela v letu 1946 neopaţene leţale v

sveţnjih, poleg predelave dokončanih pesmi objavljal še po svoje prirejene

tekste, ki so v rokopisih povsem neizoblikovani. Šele izdaja Zbrano delo

prinaša avtentična besedila, posneta po rokopisih, in temelji na kritičnem

pretresu pesnikove zapuščine. V tej izdaji je modernizacija besedil

neznatna in se nanaša zgolj na pravopisno področje, kar pomeni, da so

bile popravljene nekatere pravopisne napake, vendar na način, da niso

vplivale na ritem ali stil besedil, hkrati pa so vse te spremembe navedene

v opombah na koncu knjige (Ocvirk, 1946).

Page 21: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

12

Če povzamemo, Srečko Kosovel v slovenskem literarnem prostoru torej

velja za enega najpomembnejših avantgardistov. Kot ţe omenjeno, je v

svojem kratkem ţivljenju prešel tri različna literarna obdobja, vendar je v

slovenski literaturi najpomembnejši in najbolj priznan kot ekspresionist. V

svojih ekspresivnih in simbolističnih pesmih se je ukvarjal z bivanjskimi in

etičnimi vprašanji, s smrtjo, s propadom civilizacije ter slikal vizije novega,

boljšega sveta. Razvil je vizionarno, druţbeno in versko tematiko, ki je

imela osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki je nosila v sebi

očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Pozneje, v letu 1925, ko se je

seznanil s futurizmom in konstruktivizmom, na njegovo delo pa je zelo

vplival zenitizem, je začel eksperimentirati s pesniškimi konstrukcijami, ki

jih je imenoval konsi in so bile šele po njegovi smrti izdane v pesniški zbirki

Integrali. V njih je zdruţeval revolucionarno udaren program za rušenje

starega in ustvarjanje novega sveta in človeka z moderno in izzivalno

pesniško formo. Poleg lirike je pisal tudi pesmi v prozi, črtice, eseje in

kritike. Literarne interpretacije se naslanjajo predvsem na njegovo

konstruktivistično in ekspresionistično poezijo. V takem ali drugačnem

pogledu Kosovel vsekakor spada med najznačilnejše predstavnike

generacije, ki je v slovenski knjiţevnosti nastopila takoj po prvi svetovni

vojni (Vrečko, 2005).

Page 22: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

13

2.1.3 Predstavitev Srečka Kosovela kot pesnika za otroke

V svojem kratkem ţivljenju se je Srečko Kosovel izkazal tudi kot

ustvarjalec mladinskih del in pesmi za otroke. Njegova mladinska poezija

se v mnogih pogledih zelo razlikuje od poezije za odrasle. V pesniških

delih za otroke pesnika srečamo v manj dramatični luči. Kljub temu, da tu

in tam vendarle opazimo motiv smrti in ţalosti, pa je mnogo več sonca,

pogledov po drobnih preprostih stvareh iz vsakdanjega ţivljenja otrok in

ţivali, ki so človeku in otroku še posebej blizu. Opaziti je mogoče, da je

pesnik neţen opazovalec narave, igriv, umirjen in radoveden, njegovo

srce je odprto in v njem je veliko več svetlobe. Glavni motiv, ki se pojavlja

v mladinskih delih Srečka Kosovela, je preprost kmečki otrok kraške

zemlje, borovcev in brinja. Podoba otroka, kot je opazna iz Kosovelove

poetike, je povezana s pogosto protislovno tematiko njegovega dela. Da je

pesnik vse to dosegel, se je moral izjemno vţiveti v otroka ter se mu

pribliţati, kar je lahko dosegel le z naravnim, konkretnim in preprostim

izraţanjem (Mahnič, 1982).

Natančnejša analiza Kosovelovih mladinskih del prikaţe podobo otroka in

otroštva, ki je lahko le posledica prav njegovega videnja in občutenja sveta

Slika 3: Naslovnica zbirke Medvedki sladkosnedki (vir: http://www.simos.si).

Page 23: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

14

ter protislovij v njem. Ta podoba otroka je zmeraj izključno svetla z

odtenkom intuicije in čistosti. Ob pogledu na podobo otroštva v

Kosovelovih delih se poraja vprašanje vloge besedil z mladinsko oz.

otroško tematiko v razvoju pesnikovega poetičnega izraza. Ali je bilo

ustvarjanje otroške poezije omejeno na neko zaključeno krajše obdobje

Kosovelovega ustvarjanja ali pa se je prepletalo z ustvarjanjem pesmi za

odrasle? Podrobnejša analiza nekaterih dejstev namiguje, da je bolj

verjetna druga trditev. Če podrobneje primerjamo njegov razvoj

nemladinske poezije in besedila za otroke, lahko z gotovostjo trdimo, da

pisanje mladinskih in otroških del ni bila le ena faza v njegovem literarnem

ţivljenju, ampak se je vseskozi prepletala z njegovim ustvarjanjem za

odrasle. Odgovor za se skriva v dejstvih, da se otroška poezija pojavlja

sočasno s Kosovelovo nemladinsko poezijo tudi v letih, ko se je v pesniku

dogajal velik preobrat, značilen ţanrski prenos, ki kljub navidezni

preprostosti motivov mladinska dela uvrsti med nemladinska (Saksida,

1994b).

Čeprav Kosovelove otroške pesmi ne dosegajo tako visoke kakovosti kot

pesmi za odrasle, pa si prav zaradi svoje igrive preprostosti, iskrenosti in

prisrčnosti zasluţijo posebno mesto v slovenskem mladinskem pesništvu.

A. Ocvirk o nastanku pesmi piše, da izhajajo iz zgodnjega obdobja

pesnikovega ustvarjanja, preden se ga je dotaknil modernistični stil.

Vendar pa po opombah sodeč lahko sklepamo, da so bili Kosovelovi

teksti, namenjeni otrokom, napisani ţe pred letom 1922. Če vzamemo kot

primer pesem Škrat Dobrošin, je bila le-ta istega leta objavljena kar

dvakrat (prav tam).

Največ Kosovelovih pesmi za otroke je bilo prvič objavljenih v izboru Lina

Legiše leta 1974, ki je vseboval 32 pesmi in eno črtico. Kasneje pa je vseh

49 pesmi in dve črtici zbral in objavil Joţa Mahnič v zbirki Otrok s

sončnico, ki je izšla leta 1982 pri Mohorjevi druţbi. Večina zbranih pesmi

je bila sicer ţe kdaj objavljena, vendar nikoli prej v skupni zbirki.

Raztresene so bile namreč po raznih revijah in časnikih. Kosovel sam jih

je od leta 1920, ko je bil še na realki v Ljubljani, pa do svoje smrti v letu

1926, objavil le slabo petino. Objavljene so bile v rokopisih dijaških listin

Mlado jutro in Jadran, v koledarju Goriške matice in v revijah Mladi rod,

Page 24: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

15

Zvonček in Lepa Vida, večino teh pesmi pa je šele po pesnikovi smrti

objavil njegov brat, novinar in pesnik Stano. Skorajda vse pesmi,

namenjene otrokom, je zbral, uredil in objavil Anton Ocvirk v Zbranem delu

leta 1946, ki obsega tri knjige, vendar pa je spregledal pesmi Svetemu

Miklavţu in Skrbna mati, ki sta bili objavljeni v koledarju Goriške matice v

letu 1922, in pesmi Jadrničarji ter Črnokrilci, ki sta bili objavljeni v Mladem

jutru v letu 1931. Pesmi Dete gleda utrinek in Samotni grad pa niti poznal

ni, ker sta se znašli v literarni zapuščini brata Stana. Tako se je ohranilo

kar 33 Srečkovih otroških pesmi iz Stanovega tipkopisa ter 8 v

pesnikovem lastnem rokopisu. Iz teh rokopisov in lastnih objav Srečka

Kosovela je lepo razvidno, da je namenil otrokom tudi veliko izrazno

dostopnejših pokrajinsko razpoloţenjskih impresij, ne zgolj otroških pesmi

kot takih. Nekoliko pa vendarle bode v oči mesto v Zbranem delu, kamor

je Ocvirk umestil Kosovelove otroške pesmi. Ker je menil, da so z vidika

celotnega opusa manj pomembne, jih je uvrstil v Dodatek, torej šele v

drugi del tretje knjige Zbranega dela. Kljub temu pa jih je uvrstil na čelo

sedmih ciklov, in sicer z utemeljitvijo, da jih je Kosovel sam ustvaril z

»velikim zanosom in da so mu veliko pomenile« (Ocvirk, 1946, str. 249-

264). Čeprav urednik Anton Ocvirk zatrjuje, da velika večina Kosovelovih

otroških pesmi ne dosega kakovosti in moči njegove ostale lirike, pa se

Joţa Mahnič z njim ne strinja povsem in meni, da si tudi Kosovelova

otroška besedila zasluţijo posebno in samostojno izdajo (Mahnič, 1982,

str. 5–8).

Pribliţno polovica otroških pesmi je v skladu s splošno otroško naravo

vedrih in radostnih, medtem ko v ostali polovici Kosovel nikakor ne more

prikriti svoje otoţne in melanholične narave. Nekatere od njih so celo

namenjene še čisto majhnim otrokom in s tega stališča tudi prepoznavne

po svoji preprostosti, spet druge so namenjene nekoliko večjim otrokom in

zato tudi bolj zahtevne. Glavni motivi, ki so vsem skupni in se največkrat

pojavljajo, so: otrokov verski svet, navezanost na naravo, druţina ter

ljubezen do matere in deloma tudi ljubezen do domovine. Izmed vseh pa

vsekakor izstopa motiv narave, predvsem otroka v druţbi ţivali, sonca in

cvetlic. Otrokov bivalni prostor v teh pesmih ima nemalokrat značilnosti

Krasa, ki se velikokrat kot motiv pojavlja tudi v poeziji za odrasle: bori in

Page 25: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

16

gozd, vinogradi, burja, brinjevka in ognjišče. Otrokova vsesplošna ljubezen

do matere prehaja v pesnikovo osebno iskanje varnega zavetja pri njej. Iz

Kosovelovih otroških pesmi nemalokrat vejejo otroška zaupljivost, veder

pogled na ţivljenje, notranja umirjenost in brezskrbno otroštvo, zato so

pesmi tople, prisrčne, včasih celo malo duhovite in šaljive. Nekatere pa,

nasprotno, razkrivajo Kosovelov otoţen, kritičen in tragičen pogled na

svet, toţijo o osamljenosti, ljudski sebičnosti ter protestirajo proti krivici v

druţbi; dve prozni deli, črtici, pa govorita o nasprotovanju vojni in trpljenju

beguncev. Kosovel se v svojih pesmih za otroke izogiba vzgojni noti, ki je

bila v poeziji takratnega časa še zmeraj zelo prisotna.

Te pesmi so po obliki ritmično zelo sproščene, včasih neenakomerne, zato

bi lahko v nekaterih primerih govorili tudi o svobodnem verzu, ki pa ostaja

vseskozi izjemno muzikalen in slikovit. Izraţanje je v pogovornem smislu

neposredno, stavki pa eliptični in brez glagola. Primere so preproste,

neizumetničene, metafore pa sorazmerno redke. Tudi na tem področju

svoje poezije je Kosovel uporabljal barvna epiteta, da bi prikazal otroško

ţivljenjsko vedrino, predvsem s prilastkoma zlat in bel. V skladu z otroško

zmoţnostjo predstavljanja stvari v naravi nazorno pooseblja ţivali in jih

neposredno nagovarja ali uporablja tehniko ţivahnih vprašanj in

odgovorov. Iz številnih ljubkovalnih deminutivov lahko razberemo otrokovo

in pesnikovo prisrčno razmerje do narave in ţivali (prav tam).

Če torej Kosovelovo otroško poezijo na hitro primerjamo z nekaterimi

drugimi pesniki mladinske poezije, na primer Kettejem, vidimo, da je

poezija Srečka Kosovela dosti manj klišejska in da izraziteje upodablja

avtorjevo videnje stvarnosti, kot tudi npr. dela Gorinška. Prav gotovo je

presenetljiva tudi odsotnost vzgojno-poučne funkcije, ki je skoraj obvezna

v poeziji Brestove ali Albrehtove in hkrati najočitnejša znanilka manj

kakovostnih del. Prikazovanja sramotnosti laţi in lenarjenja ter drugih

pedagoških primesi, kot npr. pri Gorinšku, pri Kosovelu ni opaziti, četudi se

pojavljajo religiozni motivi, pa njegove pesmi nikakor niso verskovzgojne.

Kljub opazni ljubezni do domovine se Kosovel ne predaja prevelikemu

poveličevanju domovine, kot recimo Brestova v Mihčevih pesmih. Najlepši

primer povsem dodelane in v izrazu ter tematiki strnjene Kosovelove

Page 26: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

17

otroške pesmi je vsekakor Otrok s sončnico, ki po bogati sporočilnosti ţe

skoraj presega okvir otroške literature.

V Kosovelovih pesmih je mogoče zaznati tudi dvojno funkcijo podobe

otroka. Podoba otroka se lahko odraţa kot kontrast poeziji nesmisla,

kaosa in groze, na drugi strani pa tudi kot projekcija prenovljenega

človeka. Ta dvojnost dodatno potrjuje dejstvo, da je Kosovelova mladinska

in otroška poezija zelo pomembna. Prav to vţivljanje v otroka Kosovelovo

pesništvo tudi določa in dela posebno. V času velikih preobratov je

Kosovelu podoba otroka pomenila harmonijo med človekom in stvarnostjo,

kot je to mogoče razbrati iz pesništva in zapisov. Iz mnogih pesnikovih

zapisov, predvsem iz Dnevnika VIII, je mogoče razbrati, da ne le, da

postavlja otroškost pred odraslost, temveč tudi, da je odraslost pravzaprav

uničevalka otrokove prvinske naravnanosti do sveta. To dejstvo pa

pomeni, da je Kosovel eden prvih slovenskih pesnikov, ki je razbil

tradicionalno predstavo o otroštvu kot o času vzgoje in s tem postal

predhodnik novega slovenskega mladinskega pesništva, ki so mu sledili

zlasti Tone Pavček, Niko Grafenauer in Boris A. Novak.

Podoba večine teh pesmi, kakor tudi pesmi Na večer, je tesno povezana s

Kosovelovo impresionistično poezijo, sama kontinuiteta in dejstvo, da

nemladinske poezije ni objavljal tako pogosto, pa kaţe na velik pomen, ki

ga je Kosovel pripisoval delom za otroke. Čeprav bi lahko bilo to dejstvo

tudi posledica zunajliterarnih okoliščin, pa podrobnejši pretres avtorjevega

snovanja to dejstvo pravzaprav izključuje (Saksida, 1994b).

V tem primeru gre za besedila ali njihove zametke v Kosovelovih

dnevnikih in beleţkah, ki jih lahko razdelimo na tri različne vrste besedil:

1. Strnjena večja mladinska besedila v dnevnikih in zapiskih redko

zasledimo, zaključenost pa lahko pojmujemo le pogojno. To so

besedila, pri katerih je zelo očitna zvrstnost in bi lahko bila del

zgodb ali pesmi, če bi bila ustrezno naslovljena. Ta besedila kaţejo

na Kosovelovo občasno ukvarjanje z mladinsko knjiţevnostjo in na

ţanrski prenos, ki je za avtorjevo pisanje za mladino tudi značilen,

niso pa še to umetniško dovršeni izdelki.

Page 27: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

18

2. Pri zametkih za mladinska besedila gre le za del večjega besedila,

ki pa ni bilo dokončano, torej gre le za fragmente. Od prej

omenjene skupine besedil jih loči nezaključenost. Kljub temu imajo

velik pomen za razjasnitev avtorja kot mladinskega pesnika in

pisatelja, predvsem zaradi svoje pogostosti in zaradi tematske

povezanosti z nemladinskimi deli.

3. Načrti za mladinska besedila se od skupine zametkov ločijo

predvsem po oznaki načrtovanega besedila, pri čemer gre za

motive iz brezskrbnega in vedrega otroškega ţivljenja (Saksida,

1994b, str. 125–127).

Kosovelova mladinska besedila, njihovi zametki in osnutki zanje se

pojavljajo kontinuirano v njegovih dnevnikih in beleţkah. Najdemo jih v

Dnevnikih II, V, VI, VIII, X in XI. Kronološko sodi to v čas med letoma 1924

in 1925, torej ob in po pesnikovem preobratu k novi pesniški praksi.

Čeprav je bilo to obdobje za Kosovela zelo pomembno in čas velikih

sprememb, se mladinski poeziji ni odrekel.

Iz doţivljanja in podajanja narave v Kosovelovih otroških pesmih je jasno

razvidna navzočnost impresionizma, na drugi strani pa so značilnosti

ekspresionizma komajda opazne. O konstruktivizmu, kot ga poznamo iz

del za odrasle bralce, pa v Kosovelovi mladinski poeziji pravzaprav ni niti

sledu (Mahnič, 1982, str. 5–8).

Page 28: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

19

2.1.4 Povezanost mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela

Podoba otroka v Kosovelovem pesništvu je pogosto povezana s

protislovno tematiko njegovih del, hkrati pa zdruţuje predstavo o

pomembni vlogi otroške poezije glede na pesnikovo poezijo v celoti. Pri

trditvi, da mladinska dela niso bila zgolj dopolnilo k nemladinskim, se

teorije naslanjajo na dejstva:

otroška lirika se pojavlja hkrati ob ostalih zvrsteh, tudi v času, ko se

je v pesniku odvijal preobrat,

ţanrski prenos, ki nekatera dela, kljub navidezno preprostim

motivom, ki kaţejo bolj na otroška besedila, umesti med

nemladinska besedila, in pa

izjemna dovršenost v obliki ter v besedilni koncentraciji, ki pesmi

različnih ţanrov še tesneje povezuje.

(Saksida, 1994b, str. 123)

Dovršenost v obliki Kosovelovih otroških pesmi in s tem izrazna

vzporednost z nemladinskimi deli je še ena od dodatnih potrditev, da je

otroška poezija Srečka Kosovela pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled.

Oba ţanra še dodatno povezuje pogosta zamenjava subjekta »jaz« z

»mi«. To je mogoče dojemati kot zunanjo identifikacijo pesnika z otrokom.

Manjša verjetnost je, da bi bila mladinska poezija sorodna nemladinski po

socialni tematiki in tematiki naroda. Prehod na mi predstavlja identifikacijo

lirskega subjekta – v tem primeru z otroki in z njihovim videnjem stvarnosti.

Poleg te »desingularizacije subjekta« (Saksida, 1994b) pa mladinsko in

nemladinsko poezijo Srečka Kosovela povezuje še nekaj drugih stilnih

podrobnosti. To je uporaba medmetov (predvsem O in AH), melodičnost

verzov in bogata uporaba barv, predvsem svetlih (zlata in bela). Odličen

primer za to sta Deček in sonce in Otrok s sončnico.

Page 29: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

20

Ta izjemna podobnost mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela

je zelo izrazita v primerjavi pesmi Sveti Štefan z začetka prve knjige

Zbranega dela in pesmi Na večer v drugem delu Dodatka. Obe pesmi

opisujeta podobno motiviko: druţino ob ognjišču in osebe iz krščanske

religije: Marijo in sv. Štefana. V obeh pesmih sta druţini zatopljeni v

posebno spokojnost, ki se širi v naravo, vendar z eno razliko: v pesmi Na

večer lirski subjekt ni prisoten. Prav zato se celo zdi, da sta si pesmi

nasprotni, ampak dejstvo, da avtor postavi mejo med sabo in druţino,

pesmi tematsko zbliţa. Prisotna je tudi stilna podobnost obeh pesmi, npr.

kratki verzi in kratki stavki, pomensko sorodni samostalniki, ki se

povezujejo z isto tematiko. Ta sorodnost dveh pesmi različnega ţanra

prav gotovo potrjuje veliko vrednost in kakovost Kosovelove otroške

poezije, saj gre ob navidezno preprosti motiviki in enostavnem izraznem

jeziku v bistvu za kompleksno temo, kar nakazuje na moţnost ţanrskega

prenosa (Saksida, 1994b).

Kosovel je ţanrski prenos uporabljal kot enega od načinov prestavitve

mladinskega besedila med nemladinska in prav zato je tudi zelo

pomemben. Čeprav je v določenih primerih teţko z gotovostjo trditi, ali gre

za mladinsko ali nemladinsko delo, je vendarle več kot očitno, da se teksti,

uvrščeni v prvi sklop Dodatka II Zbranega dela urednika A. Ocvirka iz leta

1946, ţanrsko razlikujejo. Na eni strani so besedila, ki zaradi svoje

igrivosti in pravljičnosti jasno nakazujejo, da so prava mladinska dela, na

drugi strani pa so pesmi, ki glede na temo vsekakor spadajo med

nemladinska, to pa kaţe na dejstvo, da je bil ţanrski prenos zavestno

uporabljen stilni postopek. Eden najočitnejših primerov za ta pojav je

pesem Vrabček: tat (Saksida, 1994b).

Pravi pomen pesmi se razkrije, kakor hitro preberemo Ocvirkovo opombo,

ki pravi: »/…/ Pesem je le navidezno otroška, o njenem pomenu nas

podučijo pripisi k izvirniku. Najprej je imela naslov Vrabček na literarni njivi

s podnaslovom Katerikolemu poetu, kar je Kosovel prečrtal. Poleg tega pa

nam bistvo razjasnjuje pripis pod njo, ki se glasi: Vsem prizadetim,

vsakomur, ki se čuti prizadetega. /…/« (Zbrano delo, 1946, str. 1235, cit.

po Saksida, 1994b).

Page 30: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

21

Ţanrski prenos je pri tej pesmi drugotnega pomena. Osrednje mesto

pravzaprav zavzema vprašanje razmerja med motivi in temo pesmi. Motiv

ptic se tukaj navezuje na poetološko tematiko (vsaka ptica ima svojo

izvirno pesem). Vrabček tat je torej v tem primeru neizvirni pesnik, ki zoblje

po t. i. literarni njivi, torej je njegova pesem čista laţ. To podobo pa je

mogoče razumeti na dva načina: po prvem branju se lirski subjekt kaţe kot

pesnik, ki svojega posnemovalca enači s tatinskim vrabčkom. Drugo

branje pa se nekoliko odmika od Ocvirkove teze, da posamezni verzi

kaţejo na nekoga in izhaja iz dobesednega pomena besed vrabček,

lastovica in prepelica. Tako branje pa pripelje do nekoliko drugačnega

pomena: pesnikova pesem nasploh je v primerjavi s pesmimi narave zgolj

laţ. S tem pa se vzpostavi primerjava med preprostostjo/naravo ter

nenaravnim pesništvom.

Ena od pesmi, ki je izrazit primer ţanrskega prenosa in je vključena v prvo

knjigo Zbranega dela, je Sonce ima krono. Zanjo urednik A. Ocvirk pravi,

da je »najboljša Kosovelova otroška pesem, napisana v novem stilu pod

vplivom ideološke preusmeritve« (Zbrano delo, 1946, cit. po Saksida,

1994b).

Gre za besedilo, ki se po motiviki sodeč sicer uvršča med besedila za

otroke, po tematiki in izpovedni globini pa pritegne tudi odraslega bralca in

vzbuja globlje razmišljanje.

V primerjavi mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela pa je

pomembna tudi podoba otroka, ki je razvidna iz pesnikovih zapisov in

besedil. Gre namreč za identifikacijo pesnika z otrokom in njegovim

videnjem stvarnosti in tako neposredna identifikacija nikakor ne more biti

brez vpliva na branje nemladinske (predvsem neimpresionistične) poezije.

Prav to pa še bolj izpostavlja Kosovelovo naravnanost do konkretne

druţbene stvarnosti. To še dodatno potrjuje, da nastajanje mladinske

poezije ni omejeno na določeno obdobje v Kosovelovem delovanju,

ampak se vseskozi prepleta z ustvarjanjem nemladinskih del, tudi v času

velikih preobratov. Da je imela otroška poezija za Kosovela velik pomen,

je mogoče sklepati iz dejstva, da nemladinskih del ni objavljal v veliki meri.

Da se Kosovelova mladinska in nemladinska dela povezujejo v izjemno

zapleteno strukturo, je pokazala tudi kratka analiza pesnikovih dnevnikov.

Page 31: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

22

Osredotočimo se na Dnevnik XI, v katerem je Kosovel aktivno razmišljal in

se poglabljal v zenitizem in ga hkrati tudi kritično ocenil. Kljub teţnji, da bi

oblikoval novo poetiko, je Kosovel zmogel ohraniti vez s čisto drugo

poezijo, kar pomeni, da je bila otroška poezija zanj izpovedno pomembna.

Ta istočasnost je več kot očitna iz zapisov nekaterih temeljnih besedil,

povezanih s pesnikovim velikim preobratom ter določenimi mladinskimi

besedili, ki leţijo v zapiskih v neposredni bliţini.

Na primer KONS: B, ki zajema očrtano razmišljanje, se v dnevniku nahaja

le nekaj vrstic pred osnutkom za zgodbo, ki bi verjetno nosila naslov Pitke,

ki odraščajo, ter se po motiviki nedvomno nanaša na mladinsko besedilo.

To dejstvo pa ponovno potrjuje prepletenost različnih oblik in ţanrov v

Kosovelovih stvaritvah (Saksida, 1994b).

Raznovrstnost stilov pa se zlasti lepo kaţe tudi v Dnevniku X, kjer se

neposredno za Konsom ABC nahaja daljši osnutek lirske pesmi. Kreft v

Profilu Srečka Kosovela trdi prav to: da sta v pesniku zdruţeni dve naturi,

ena je kot skrajno občutljiv lirski pesnik in druga, v kateri se pesnik kaţe

kot esejist, časnikar in upornik proti samemu sebi in okolju. Vse to pa je

tudi nazorno vidno iz Kosovelovega predgovora k zbirki, ki jo je ţelel izdati

leta 1925. Iz njega je razvidno, da se Kosovel res poslavlja od svoje lirike

in »sentimentalnega mladeniča«, ob čemer je pomembna njegova zadnja

misel, ki pravi: »Zdaj šele, ko se poslavljam od tebe, čutim, kako sem ti

brat …«. (Zbrano delo 1, str. 427, cit. po Saksida, 1994b, str. 131)

Otroška oz. mladinska poezija ni le stranska veja ali bolj ali manj uspel

poizkus v umetniškem ustvarjanju, ampak je samostojna zvrst poezije, ki

se na neverjeten in prikrit način prepleta in dopolnjuje z njegovimi deli za

odrasle. Dejansko pa se Kosovel kljub zanimanju za nove pesniške smeri,

kot sta ekspresionizem in konstruktivizem, nikdar ni povsem odrekel

(mladinskim) liričnim pesnitvam (Saksida, 1994b).

Page 32: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

23

2.2 Otroški interes za poezijo

Recepcija mladinske poezije je v veliki meri odvisna od kompleksnih

otroških interesov, ki pa se s starostjo, splošnim psihosocialnim razvojem

ter okoljem seveda spreminjajo. Majhni otroci imajo velik interes za rime in

ritem in si zelo radi tudi izmišljujejo ali pripovedujejo izjemno ritmične

pesmice v rimah. Zato se zdi, da interesa za poezijo ni potrebno posebej

spodbujati in razvijati, ampak le vzdrţevati naravno občutljivost za

poetičnost. Kljub temu se je nič kolikokrat v praksi izkazalo, da ni povsem

tako. Ta velik zgodnji interes za ritem in rime ter poetiko nasploh z

odraščanjem kar hitro in strmo upade, predvsem v prehodu iz prvega

triletja v drugo, ko pride do nenadnega preobrata interesov, ki se kaţe

predvsem v ţelji po poslušanju in branju avanturistične proze. Razloge za

to knjiţevniki in pedagogi iščejo na različnih področjih. Slovenski

knjiţevnik Boris A. Novak vzrok za to vidi predvsem v sodobnem načinu

ţivljenja in vzgoje, ki je naravnan k razumskemu odnosu do sveta, poleg

tega pa še v prevladovanju vizualnih medijev, ki izpodrivajo zvočnost

zapisane besede. In ker je rezultat teh vplivov upad interesa za poezijo pri

mladini, je naloga knjiţevne vzgoje v šoli, da razvija in spodbuja

zaznavanje in razumevanje poezije predvsem do te mere, da se bodo

otroci tudi po prvem triletju odločali za branje poezije pred branjem

avanturistične proze, za katero se v drugem triletju pojavi nenaden velik

interes. Za doseganje tega cilja je nepogrešljivo dejstvo, da učitelji

poznamo otroške literarne interese in njihovo pozornost usmerjamo v

poslušanje in branje poezije tudi po tem, ko se začne kazati večji interes

za konzumiranje drugih literarnih zvrsti (Kordigel Aberšek, 2008).

Prvi fazi literarnega razvoja pravimo pravljična doba in se začne nekje

med četrtim in šestim letom starosti, zaključi pa med osmim in devetim

letom starosti otroka, sovpada s prvo triado devetletne osnovne šole. Za

pravljično obdobje literarnega razvoja je značilno, da je bralni interes

izrazito čustven in domišljijski. S pomočjo poslušanja ali branja se otrok v

mislih preseli v povsem neznan, pravljični svet, ki ga spodbuja tudi k

ustvarjalnosti (pisni ali pripovedni) s podobno tematiko. Preko knjig usvaja

Page 33: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

24

nove jezikovne in izrazne zmoţnosti, prav tako pa v tem času izrazito

napreduje tudi otrokov spoznavni razvoj, spoznava vzročne zveze in

druţbene norme. Pravljični fazi sledi t. i. realistična oz. robinzonska

faza, ki se prične med devetim in desetim letom starosti in traja do 12. leta

starosti – torej zajema 4., 5. in 6. razred osnovne šole. V tem obdobju

prične otroke zanimati dejanskost oz. sedanjost, zgodovina in preteklost

ter znanstvena fantastika, ki je sinonim za prihodnost. Dogajanje je

postavljeno v realno okolje, glavna knjiţevna oseba pa je otrokov vrstnik

oz. skupina vrstnikov, razvrščena okoli posameznika njegovih let. Temu

obdobju bi lahko rekli tudi obdobje bralne mrzlice, ko otroci kar hlastno

poţirajo knjige. Če je v besedilu npr. opis pokrajin in razpoloţenja, to

izpustijo in pozornost usmerijo k zgodbi. V tem času tudi začnejo odkrivati

kriminalke, znanstvenofantastične zgodbe in grozljivke. V začetku tega

obdobja literarnega razvoja je opazen izrazit upad interesa za branje

poezije, ki jo je otrok še nedolgo nazaj tako rad poslušal in deklamiral. Po

robinzonskem obdobju se pojavi prehodna doba, ki traja med 13. in 15.

letom starosti, individualno lahko tudi do 18. leta. V tem obdobju naj bi

mladostnik postal bralec odrasle literature. Posameznik izstopi iz vrstniške

klape in sreča partnerja, ki je v središču dogajanja. Teme, ki mladostnika v

tem obdobju v knjigah najbolj privlačijo, so druţbeni spopadi, mesto v

druţbi, ljubezenska čustva … Na tej točki se začne mladi bralec odpirati

literaturi za odrasle. Velika večina bralcev tega obdobja bere predvsem

prozo, redki poezijo. Knjige jim namreč predstavljajo nadomestilo za

nedostopno ţivljenje. V tem obdobju se največkrat pojavi t. i. kriza branja,

katere poglavitni razlog je v tem, da je fikcija velikega sveta veliko bolj

dostopna preko televizije ali interneta (Blaţič, 1998).

2.2.1 Vrste interesov

Kar nekaj časa je moralo preteči, da so knjiţevni didaktiki ugotovili, da

otroke k poslušanju in branju poezije pritegne še kaj več kot le osrečujoč

občutek, da morajo tudi drugi otroci početi stvari, ki jim niso najbolj po

godu, je pa res – kot ugotavlja D. Rosandić (Rosandić, 1990, povz. po

Kordigel Aberšek, 2008) –, da je t. i. tematski interes tisti, ki izstopa kot

Page 34: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

25

poglavitni interes za branje in poslušanje poezije pri otrocih med šestim in

sedmim letom starosti. Ob tem pa otroke k poeziji pritegne še cela vrsta

drugih interesov, ki jih je v svojem delu sistematično izpostavila Gabrijela

Šabić, na teorijo in klasifikacijo katere se naslanja sodobna literarna teorija

na razredni stopnji osnovnošolskega izobraţevanja. Njena klasifikacija

tako izpostavlja in opisuje tematske interese, interese za pesemsko sliko,

interese za ritem, interese za vezani ali svobodni verz, interes za

fabulativnost oz. dogodkovnost ter interes za ekspresivnost pesniške

besede in za pesniško igro (Kordigel Aberšek, 2008).

2.2.2 Tematski interesi

Tematske interese je Šabićeva nadalje razdelila na senzorne interese

(narava, svetloba, barve, roţe, letni časi), afektivne interese (druţina,

prijatelji, ţivali, torej vse, kar se navezuje na uţitek in neţnost), interese

za domišljijske teme ter na koncu na interese za abstraktne teme. Kot

ţe omenjeno, je v ta interes zajeto vse tisto, kar je otroku blizu in s čimer

se lahko identificira, najde podobnost, da se tudi drugim dogaja podobno

in to ga navdaja z občutkom ugodja. Načeloma so to podobe in dogodki iz

otrokovega vsakdanjega ţivljenja in druţinskega kroga oz. ljudi, ki so mu

blizu. V okvir tematskih interesov (kot pravi Šabićeva) spada interes za

smeh in komičnost, ki je v obdobju prvega triletja še posebej izrazit (Šabić,

1983).

Pesmi Srečka Kosovela so z vidika tematskih interesov otrokom zato tako

blizu, saj se v njih pojavljajo teme iz vsakdanjih situacij in slike iz

otrokovega vsakdanjega ţivljenja, kot recimo igre s prijatelji, podobe in

igre z ţivalmi in v naravi, kakor tudi ljubezen do druţine, skratka vse tisto,

s čimer se vsak otrok srečuje vsakodnevno v svojem zgodnjem ţivljenju,

kar pozna in mu je blizu ter kar ima rad. Izmed pesmi, ki najbolj ustrezajo

tematskim interesom, so predvsem Prošnja, Na večer, Dete na travi,

Sultanček na vlaku, Deček in sonce, Kje? …

Page 35: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

26

2.2.3 Interes za pesemsko sliko

Tematskim interesom po Šabićevi sledi interes za pesemsko sliko, ki je

pogojen z otrokovim prirojenim nagnjenjem, da govori in misli v slikah. Na

tak način nato otrok doţivlja tudi poezijo: najpogosteje kot skupek manjših

posameznih slik, ki jih povezuje v celotno sliko poslušane ali brane pesmi.

Ob večkratnem poslušanju si jo zamišlja ponovno in prejšnjo sliko v

domišljiji vedno znova dopolnjuje in nadgrajuje. Ker se interes za

pesemsko sliko dopolnjuje s tematskimi interesi, ta interakcija nudi odlične

moţnosti za poetično igro, ki otroke spodbuja k sodelovanju (Šabić, 1983).

Če ta interes skušamo projicirati na Kosovelova dela za otroke, vidimo, da

v njih ne manjka prisrčnih slik iz ţivljenja otroka, ki se skladajo tudi s

tematiko pesmi, kar vsekakor pritegne otroško pozornost in interes.

Kosovel seveda ob tem upošteva otroško zmoţnost predstave stvari v

naravi in zato tudi nazorno pooseblja ţivali ter jih neposredno nagovarja,

kar nakazuje na prisrčno razmerje do narave in ţivali. Pesmi, ki najočitneje

zadovoljujejo otroški interes za pesemsko sliko, so npr. Voţnja, Burja,

Otrok s sončnico, Večer, Močeradek …

2.2.4 Interes za ritem

Interes za ritem izhaja ţe iz najzgodnejšega otrokovega obdobja in prvih

zaznavanj iz okolice. Otrok se ţe v najzgodnejšem obdobju sreča z

ritmičnim zibanjem v materinem naročju, povezanim z ritmično

ponavljajočim se zvokom, neţnim trepljanjem in prvimi ritmičnimi stihi

preko izštevank in besednih iger. Vse to se prepleta v ritmično besedno

igro, ki otroku nudi občutek ugodja ob pričakovanju presenečenja, ko nek

»nepričakovani« dogodek to ritmiko nenadoma prekine. Pri otrocih je torej

doţivljanje ritma vezano na gibanje, na zvok, na vizualne elemente

(resnične ali namišljene), vse to pa se izliva v igro: igro gibov, igro besed

in igro slik (Šabić, 1983).

Prenekatere pesmi Srečka Kosovela za otroke so ţe na prvi pogled

ritmično zelo sproščene in v otroku vzbujajo prvinski občutek neţne igre

Page 36: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

27

ritma, kar jih spodbuja k poslušanju in branju, prav tako pa tudi k

recitiranju. Čeprav pesmi Srečka Kosovela nimajo tako očitno

intenzivnega ritma, pa je le-ta v večini pesmi zelo sproščen. Lep primer sta

npr. Sonček boţa tačice in Medvedi in medvedki.

2.2.5 Interes za vezani ali svobodni verz

Po sistematiki Šabićeve sledi interes za vezani ali svobodni verz. Mnogi so

prepričani, da sta prav rima in verz tisto, kar pritegne otroke k poslušanju

in branju poezije. Tudi pri verzu in rimi lahko govorimo o neki vrsti ritma.

Čeprav ne obstaja kaj dosti raziskav o tem, ali je doţivetje poezije enako

močno, če je rima v pesmi prisotna ali ne, so take ugotovitve (tudi pri

Šabićevi) zgolj plod opazovanja otroških literarnoestetskih odzivov na

srečanje s poezijo. Vendar pa, kot pravi Kordigel Aberškova, to mnenje

izhaja zgolj iz dejstva, da si pesmi z intenzivno rimo in ritmom otroci laţje

zapomnijo in jih potem veliko raje recitirajo, kar jim nudi precejšen uţitek,

ki je torej za odrasle tako rekoč bolj slišen, bolj opazen. Ker pa si je pesmi

s svobodnim verzom teţje zapomniti in posledično teţje recitirati,

otrokovega doţivetja take pesmi odrasli enostavno ne zaznamo tako

očitno. To pa še ne pomeni, da je bilo otrokovo literarnoestetsko doţivetje

kaj manjše, kot če bi šlo za rimano in ritmično pesem. Pravzaprav se zdi,

da je v tem kontekstu nesmiselno iskati neko univerzalnost, saj kakor so

različni otroci in njihovi interesi ter značaji, so različni tudi pesniki in

njihove pesmi. Otrokom je pač v okviru knjiţevne vzgoje treba ponuditi

pesmi vseh oblik, da lahko ob poslušanju in recitiranju razvijejo

senzibilnost tudi za tiste oblike verzov, ki ne izhajajo iz njihovih primarnih

pesemskih interesov (Kordigel Aberšek, 2008).

Oblike Kosovelovih otroških pesmi so zelo raznolike, teţko bi govorili o

prevladujoči obliki, saj se pojavljata tako svobodni verz kot tradicionalna

kitica, kar pa ne razbija muzikalnosti in slikovitosti jezika. Čeprav ne

pretirava z izumetničenostjo in metaforami, otroku kljub temu omogoča

opazno literarnoestetsko doţivetje. Primeri pesmi svobodnega verza so

Page 37: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

28

predvsem Močeradek, Sonček boţa tačice in Kje?, pesem tradicionalne

verzne oblike pa je npr. Burja.

2.2.6 Interes za fabulativnost

Peti v vrsti otroških interesov za poezijo je interes za fabulativnost oz.

dogodkovnost. Veda o mladem bralcu praviloma zmeraj izpostavlja

usmerjenost v zgodbo kot enega od poglavitnih interesov v zgodnjem delu

predoperativnega obdobja in v obdobju konkretno-logičnih operacij. Ta

zgodba pa je nemalokrat dobesedno zasičena z akcijo. V tem kontekstu

so največkrat mišljena prozna dela, v katerih se dogodki kopičijo kar drug

za drugim. Prepričanje, da je zgodba nujna za zadovoljevanje otrokovih

literarnih interesov, je pripeljalo celo do sklepa o popolnem ugašanju

otrokovega interesa za poezijo, ker se interes za poezijo velikokrat

povezuje s čustvovanjem in doţivljanjem občutkov, za upovedovanje

česar je poezija po naravi tudi najprimernejša. Toda ţe enostavno

opazovanje otrok in njihovega odziva na poezijo, interesov zanjo in za

poustvarjanje poezije kaţe na nasprotno. Interesi za poezijo torej zmeraj

obstajajo, vendar so nekoliko intenzivnejši, ko se v pesmi skriva še nek

dogodek, pa naj gre za pesnikovo pripovedovanje zgodbe ali pa jo le

nakazuje in mora bralec s pomočjo lastne domišljije prazna mesta

zapolniti sam (Kordigel Aberšek, 2008).

Fabulativnost v Kosovelovih pesmih ni pravilo, pojavlja se bolj izjemoma.

Vendar kljub temu najdemo kakšno pesem, ki vsebuje zametke neke

zgodbe, ki jo avtor ţeli otrokom povedati. Največkrat je to zgodba ali

dogodek iz sproščenega in veselega ţivljenja preprostega otroka, o igri z

ţivalmi in naravo ter prijatelji, ki omogočajo odlično moţnost za

identifikacijo otroka z literarno osebo. Pesmi, ki v svoji sporočilnosti

skrivata tudi neko zgodbo, sta npr. Naš prašiček in Sultanček na vlaku,

slednja hkrati spodbuja tudi domišljijsko razmišljanje, kar še dodatno

podkrepi fabulativnost v pesmi.

Page 38: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

29

2.2.7 Interes za ekspresivnost pesniške besede in pesniško sliko

Eden poslednjih otroških interesov za poezijo po Šabićevi je interes za

ekspresivnost pesniške besede in za pesniško igro. Ta interes izvira iz

otrokovega primarnega občutenja in doţivljanja jezika. Pedagogi in

didaktiki mladinske knjiţevnosti so dolgo mislili, da otroci oboţujejo

lahkotne pesmice, polne raznih idealiziranih okraskov in pomanjševalnic,

ki pesem prej naredijo neokusno kot pa otroško. Vendar so kaj kmalu prišli

do spoznanja, da se otroci zelo radi igrajo z besedami in da so dovzetni za

kakršno koli ponujeno besedno igro. V tem kontekstu se kaţe velik pomen

čarobnosti besede. Pomembna v otrokovem doţivljanju in spoznavanju

sveta pa je tudi igra, ki skupaj z besedami tvori skoraj neomejene

moţnosti, ki se odpirajo pred otrokom v pesniški igri (Kordigel Aberšek,

2008).

Pri Kosovelu se besedna igra pojavlja predvsem v obliki dialogov, vprašanj

in odgovorov, v ponavljanju določenih besednih zvez in slikanju

razpoloţenja s pomočjo zvočnosti besed. Odlični primeri za to so pesmi

Škrat Dobrošin, Otrok s sončnico, Sonček boţa tačice in Burja.

Page 39: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

30

2.3 Funkcija in razvijanje interesov za poezijo

Sodobna literarnorecepcijska didaktika mladinske knjiţevnosti zaradi

osredotočenosti na učenca temelji na spoznavanju omenjenih komponent

interesov za poezijo. Vendar ne le iz razloga zadovoljevanja teh interesov

v naših šolah, temveč predvsem zato, da bi pri učencih razvijala vse te

komponente ali še več – kot pravi Kordigel Aberškova –, ustvarjala tudi

nove.

Interesi za poezijo niso le osnova za močno motivacijsko sredstvo

uvajanja otrok v poezijo, temveč so izjemnega pomena tudi kot osnova za

razvoj sposobnosti – vseh, ne le pesniških. Strokovnjaki se strinjajo, da

otrok zaznava in spoznava svet preko igre, a v to igro je prav tako

vključena tudi pesniška igra (igra besed, ritma, gibov). Otroci so izjemno

radovedni in dovzetni ter marsikaj spoznavajo tudi preko komunikacije s

pesniškim delom. Tako se otroku odpira povsem nov svet, ki ga je treba

odkriti in spoznati in z vsakim branjem oz. poslušanjem postaja izkustvo

kompleksnejše, na ta način pa se bogati sposobnost izraţanja doţivljajev

in čustev. Poezija daje otroku preko igre slik, izrazov in domišljije občutek

svobode, kar predstavlja začetek kreativnosti. Po trditvah psihologije

človek spoznava svet celovito s pomočjo vseh svojih čutov in v tem

kontekstu lahko tudi poezija v veliki meri vpliva na razvoj zdrave

osebnosti, saj v otroku vzbuja občutek radosti in ugodja, v svojem delu

izpostavlja Šabićeva (Šabić, 1983).

Pri razvijanju interesov za poezijo moramo biti previdni in pozorni, saj se

le-ti neprestano spreminjajo v skladu z razvojem otrokove celovite

osebnosti. Učence je treba, upoštevajoč to dejstvo, voditi do situacij, ki jih

bodo kot osebnosti osvobajale, kar bo vplivalo tudi na razvoj njihovih

interesov. V nobenem primeru jih ne smemo niti podcenjevati niti

precenjevati, saj bo to vodilo do nasprotnega učinka. Torej je treba

interese za poezijo razvijati v skladu s celovitim razvojem otrokove

osebnosti, tako na psihičnem, intelektualnem kot na fizičnem področju.

knjiţevna didaktika pa seveda stremi k dejstvu, da interesi za poezijo

Page 40: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

31

prerastejo v ţeljo po spoznavanju in odkrivanju sveta poezije in da

postanejo dobra osnova za razvijanje literarnih sposobnosti (Šabić, 1983).

Šabićeva še priporoča, da si pri uvajanju učencev v svet poezije na

podlagi interesov za poezijo učitelji in didaktiki postavimo predvsem

sledeče cilje: vzbujanje interesov za nove teme, za nove oblike

pesniškega izraţanja, za nove in globlje plasti pesniškega dela, za celovito

doţivljanje in spoznanje poezije, za samostojno branje in za samostojno

poustvarjanje in ustvarjanje poezije (prav tam). Za polnejše literarno

estetsko doţivetje pesniškega dela pa je prav tako pomembna zmoţnost

recepcije poezije. Kaj je zmoţnost recepcije poezije in kako jo

najučinkoviteje razvijati, je opisano v naslednjem poglavju.

Page 41: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

32

2.4 Razvoj recepcije poezije

Recepcijski razvoj posameznika se skoraj popolnoma ujema z njegovim

kognitivnim, socialnim, emocionalnim, moralnim in predvsem jezikovnim

razvojem. Prav zato je psihološka lestvica faz osebnostnega razvoja

posameznika po Piagetu tudi najprimernejše izhodišče opazovanja in

opisovanja recepcijskega razvoja.

Pri razvoju recepcije poezije sicer govorimo kot o samostojni veji v

otrokovem literarnem razvoju, saj se v njem pojavlja nekaj specifik, po

katerih se razlikuje od splošnega literarnega razvoja, pa vendar se

naslanja tudi na splošni literarni razvoj, ki si sledi v treh fazah, ki se

pojavljajo zmeraj v enakem zaporedju in temeljijo predvsem na bralnih

interesih.

Razvoj recepcije poezije se začne z interesi za branje in poslušanje. Prav

zato je izjemnega pomena, da učitelj pozna zakonitosti, po katerih pri

posamezniku poteka recepcijski razvoj, saj brez tega pomembnega znanja

ne bo znal oblikovati za otroke privlačne in zanimive učne ure srečanja z

literarnim besedilom. In kar ni nič manj pomembno, ne bo si znal ustrezno

razloţiti njihovega doţivljanja in interpretacije literarnega besedila.

Mnogokrat so prijetne in ritmične značilnosti mladinske poezije ţe same

po sebi velika motivacija za otroke v predšolskem obdobju ter v prvem

triletju osnovnošolskega izobraţevanja. V tem obdobju je namreč

senzibilnost za poetičnost in poezijo na izjemno visoki stopnji. A to še ne

pomeni, da ima knjiţevna didaktika zaradi te senzibilnosti kaj laţjo nalogo.

Kaj hitro se izkaţe, da prvo navdušenje nad poezijo kmalu pojenja, za kar

sodobna didaktika vidi vzroke v sodobnem načinu ţivljenja in vzgoje, ki sta

naravnana k razumskemu odnosu do sveta, in hkrati tudi v prevladi vseh

vizualnih medijev, ki zvočnost poezije potiskata na obrobje (Novak, 2001,

povz. po Kordigel Aberšek, 2008).

V motivaciji sta pomembni dve plasti, in sicer miselna in predstavna ter

tudi čustvena. Kot v svojem delu omenja tudi Šabićeva, s spodbujanjem

učenčevih domišljijskih slik vplivamo hkrati na prebujanje in izraţanje

močnega čustvenega odnosa do sprejetih in izmišljenih slik (Šabić, 1982).

Page 42: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

33

Motivacija torej ni ločena od obravnavanega dela in ni sama sebi namen,

temveč je del postopka, ki vodi do čim ustreznejšega sprejemanja

literarnega besedila, bodisi proznega bodisi liričnega.

Zgodovina zanimanja in raziskovanja razvoja otroškega bralca ne sega

dlje kot do prvih desetletij prejšnjega stoletja, ko so se strokovnjaki

(pedagogi, psihologi in literarni teoretiki) prvič začeli zanimati za razvoj

otroškega branja.

Prav posebno vejo pa predstavlja prav razvoj recepcije mladinske poezije,

ki se nekje v drugem triletju po predhodnem otrokovem izjemno velikem

zanimanju zanjo nenadoma izgubi in utopi v avanturistični mladinski prozi.

Da bi ugotovili, kaj povzroči tako nenadno izgubo zanimanja za poezijo, je

potreben celostni pogled v razvoj recepcije, kakor tudi v splošni psihološki

in sociološki razvoj otroka. Najverjetnejša pa je trditev, da je vzrok za to v

spremembi interesov, ki se s celostnim razvojem in spreminjanjem

osebnosti otroka prav tako spreminjajo, seveda zaradi vseh mogočih

vplivov iz okolice (Kordigel Aberšek, 2008).

Razvoj recepcije poezije poteka pri posameznem otroku različno hitro,

vendar praviloma zmeraj po enakem zaporedju posameznih faz

osebnostnega razvoja. Seveda je vse to v veliki meri odvisno od

celostnega psihofizičnega razvoja in zunanjih druţbeno-socialnih vplivov.

Pravzaprav otrokov recepcijski razvoj skorajda sovpada s kognitivnim,

moralnim, socialnim in jezikovnim razvojem, do neke mere je z njim celo

pogojen. V glavnem pa se tudi pri recepcijskem razvoju strokovnjaki

naslanjajo na faze osebnostnega razvoja po Piagetu (Kordigel, 2000).

Na podlagi tega torej otrokov recepcijski razvoj delimo na pet različnih

obdobij:

senzomotorno obdobje (traja pribliţno do konca 1. leta starosti),

obdobje praktične inteligence (traja od 1. do vključno 3. leta),

obdobje intuitivne inteligence (traja od 3. do 8. leta starosti),

obdobje konkretno-logičnih operacij (traja od 8. do 12. leta),

obdobje abstraktne inteligence (začne se po 12. letu starosti).

Page 43: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

34

2.4.1 Senzomotorno obdobje in obdobje praktične inteligence

Prvi stik otroka in estetsko oblikovane besede se navadno zgodi v

senzomotornem obdobju, vendar otrok v tem obdobju še ne pozna

simbolične funkcije besede. Otrokove zmoţnosti v senzomotorni fazi so

sicer zelo intenzivne, ampak vseeno izjemno omejene, če vemo, da je

literatura besedna umetnost (Kordigel, 2000).

Tudi v obdobju praktične inteligence otrok še ne pozna vseh zakonitosti

jezikovnega sistema, da bi lahko s pomočjo le-tega razmišljal o svetu in

komuniciral z okolico, zato se v recepcijskem razvoju obe fazi prepletata.

Mnogo strokovnjakov se sprašuje, ali je v tem obdobju sploh smiselno

govoriti o recepciji knjiţevnosti. Vendar pa je za to obdobje značilno

predvsem zaznavanje zvočne komponente literarnega besedila. Kljub

temu da otrok v tem obdobju ne razume pomena besed, zaznava zvočno

plat besed, ritem in melodijo. Za to obdobje je značilno otrokovo

ustvarjanje jezika, z okolico pa komunicira s pomočjo štirih tipov

diferencialnih znakov, ki jih je Piaget opredelil kot:

- Posnemanje in ponavljanje je predhodna stopnja predstave, saj si

otrok v aktualni spomin dogodka ne more priklicati s pomočjo

besede, ker sistema besed še ne pozna, zato to stori tako, da

ponovi gib ali obrazno mimiko, ki je dogodek spremljala v

preteklosti. Na tak način otrok o tem dogodku posredno razmišlja in

v okviru svojega horizonta tudi razume.

- Simbolne igre otroku pomagajo pri predelovanju osebnih

konfliktov. Za razliko od prejšnjega tipa diferencialnega znaka tukaj

uporablja še jezikovna sredstva v okviru svojega poznavanja. V

obliki igre vlog otrok igra preteklo situacijo, ki je ne razume, in s

pomočjo gibov, besed in intonacije, v kateri so bile besede pretekle

situacije izgovorjene, predeluje situacijo in o njej posredno

razmišlja.

- Otroška risba je sredstvo, s pomočjo katerega otrok izraţa svoja

globlja čustva, občutke in predstave. Na tak način podoţivlja minuli

dogodek ali situacijo, dokler je ne razume.

Page 44: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

35

- Notranje slike so neke vrste miselne kopije slik, ki jih je otrok

srečal oz. videl v realnem svetu, včasih je tudi montaţa novih slik.

Navzven pri otroku ta proces ni opazen, saj otrok o situaciji

razmišlja, vendar ne s pomočjo vidnih znakov ali besed, temveč z

notranjimi slikami.

Uporaba naštetih tipov diferencialnih znakov pa ne izzveni, ko otrok ţe

zadovoljivo obvlada jezik. Še zmeraj jih namreč uporablja pri razmišljanju

o literarnih besedilih (Kordigel Aberšek, 2008).

Ob vseh nasvetih in ukazih, s katerimi otroka zasipajo starši, ki so njegov

idealni jaz, se v tem obdobju v otrokov razvoj vključujejo tudi prve knjige.

To še niso prave knjige, ampak le kartonaste zloţenke in prepognjenke,

leporelo, ki sluţijo tako za igranje kot tudi za "branje". Sprva so te knjiţice

in prepognjenke opremljene le s po enim predmetom iz otrokove okolice,

ki ga otrok pozna (duda, ropotuljica …). Vsi ti predmeti v njegovi okolici so

opremljeni z značilnim, ponavljajočim se zvokom. Vizualni in zvočni

draţljaj otrok poveţe in tako dojame simbolično funkcijo besede. V

začetku gre za povezovanje konkretnega, njegovega predmeta. Velik

intelektualni napredek za otroka pa predstavlja povezovanje istega

zvočnega znaka z nekoliko drugačnim predmetom, ki ni samo njegov.

Kmalu zatem začne otrok kazati zanimanje tudi za druge stvari, bitja, ki

niso nujno iz njegove okolice, in sprašuje po njih. S pomočjo take "igre"

otrok spoznava zvočne znake za predmete in bitja in jih memorira. Vse to

vodi v dejstvo, da se otrok v kratkem času nauči zelo kompliciranega

sistema jezika. Po tem, ko spozna toliko besed, da lahko do neke mere

komunicira s svetom, ga začnejo zanimati slikanice. Najprej si jih le z

zanimanjem ogleduje, saj je v njih ogromno slik s situacijami iz njegovega

sveta, postopoma pa mu starši ob ilustracijah še pripovedujejo ali berejo

zgodbo. Glavni namen slikanice je, da otroku pomaga priklicati v spomin

spremembe, saj otrok v tej zgodbi opazi le tiste elemente, ki trenutno

ustrezajo njegovemu realnemu svetu. Tako lahko podoţivi tiste dogodke,

ki jih v konkretni situaciji ni uspel ali mogel. V teh slikanicah so največkrat

opisani konflikti vzorcev vedenja in pravil, ki urejajo ţivljenje doma in v

okolici, med druţinskimi člani in tako močno omejujejo otrokovo svobodo.

Nudijo mu torej priloţnost, da se identificira s tistimi liki, ki so kršili pravila,

Page 45: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

36

saj pozna neprijeten občutek kazni in upoštevanja pravila, ki mu ni všeč.

Otrok se ţe v najzgodnejšem obdobju svojega ţivljenja odziva na enega

od poglavitnih konstitutivnih elementov poezije – ritem, na podlagi

katerega lahko estetsko oblikovana ritmična besedila ţe v tej fazi v otroku

vzbudijo prijetne občutke ugodja.

Kaj kmalu pa odrasli začnejo ritmični govor poezije povezovati z gibalnimi

igrami, pri katerih se na koncu praviloma zgodi nekaj zanimivega (plosk v

dlan). Ob takih razigranih ritmičnih poezijah se malček začne učiti

recepcijske vloge in tako pridobivati prve spretnosti v okviru svoje

recepcijske zmoţnosti. Otroci v tem obdobju kaj hitro ločijo dvoje različnih

govorov odraslih: na eni strani tisti govor, s katerim stopajo z njim v

socialno komunikacijo, in na drugi strani govor, ki je namenjen le temu, da

vzbuja prijetne občutke ugodja. Na drugi strani pa se malček sreča še z

ritmično gibalno poezijo, ki ni namenjena le vznemirljivi igri, ampak

predvsem temu, da vzbuja občutek topline in varnosti, z uspavanko. V

začetku je ta občutek povezan izključno s fizičnim impulzom (ob petju tudi

pestovanje in zibanje otroka), vendar pa ta situacija predstavlja

pomemben zametek odkrivanja prijetnih občutkov ob branju in poslušanju

literature, ki ga bo kasneje zmoţen črpati iz same strukture knjiţevnega

dela (Kordigel Aberšek, 2008).

2.4.2 Obdobje intuitivne inteligence

V tem obdobju je ţe nekoliko opazen pomen jezika, saj otrok začenja z

njegovo pomočjo opisovati svet okrog sebe, dogajanje, pretekle dogodke,

razmišlja o neprisotnih predmetih in bitjih ter o aktivnostih, ki se še niso

zgodile. V tem času začnejo starši pripovedovati in brati prve pravljice in

pravljice z verzi so še kako primerne, saj je zaznavanje ritma v tem

obdobju še zmeraj zelo intenzivno. To so besedila z določeno zgodbo, ki

so jim dodani verzi, ki se kar naprej ponavljajo. Tako si jih otrok laţje

zapomni in sodeluje pri pripovedovanju. Klasične pravljice imajo v

otrokovem ţivljenju zelo velik pomen, vendar mnogo manjši kot nekoč.

Kljub temu ostaja pravljični tip literature med otroki izredno priljubljen.

Page 46: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

37

Skoraj vsi strokovnjaki se strinjajo, da so pravljice tako priljubljene zato,

ker otrok verjame, da se mu ne more zgoditi nič hudega, če pa se ţe, pa

nekje obstaja kak pravljični čudeţ, ki vse popravi, da se na koncu vse

srečno izide. Kljub temu, da še zmeraj prevladuje prepričanje, da otroci v

tej dobi najraje posegajo po leposlovni otroški literaturi, jim je vseeno treba

ponuditi tudi informativno in poljudnoznanstveno literaturo, primerno

njihovi starosti. Opaziti je namreč moţno, da se otroci za obe vrsti

literature – če jo imajo na voljo – zanimajo v enaki meri, pač odvisno od

trenutnega razpoloţenja in zanimanja. Tako lahko torej pride do

diferenciacije literarnoestetskega in pragmatičnega branja informativne in

znanstvene literature ţe v tej dobi.

Z vidika otrokove recepcijske zmoţnosti to obdobje delimo na dve fazi:

- faza egocentrične recepcije, v kateri otrok zaznava besedilne

signale po kriteriju njihove enakosti ali velike podobnosti z realnim

obdobjem, ter

- naivna pravljična faza, v kateri se otrok dobesedno odpre

domišljijskim svetovom in tako presega egocentrični izbor

besedilnih elementov.

V obdobju egocentrične recepcije otrok začenja dojemati še vsebinski

segment literarnega dela, ne le zvočni ali emocionalni. Otrok se kaj hitro

sreča z dvoje različnih literarnih svetov, in sicer z realnim in nerealnim oz.

domišljijskim. Bistvena razlika je v miselni shemi, ki je pri realnih literarnih

svetovih objektivna, pri domišljijskih pa subjektivna.

Po objektivni miselni shemi urejeni literarni svetovi bralcu posredujejo

zgodbe, ki so zelo podobne realni zunajbesedilni stvarnosti. Subjektivna

miselna shema pa zaznava tudi področja resničnosti, vendar le v razmerju

do lastnega jaza, zato otrok s subjektivno miselno shemo zaznava tudi

tisto, kar se dogaja na nerealni ravni, to pa pomeni tudi del pravljičnega

dogajanja. Pomembno dejstvo pa je, da se obe miselni shemi začneta

razvijati vzporedno.

Page 47: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

38

Najočitnejša značilnost recepcije v tem obdobju je, da otrok izbira le tiste

segmente, ki jih prepoznava kot svoje, zato govorimo o egocentričnosti

izbora zaznavanja besedilnih signalov (Kordigel Aberšek, 2008).

Naivno pravljično obdobje se začne takrat, ko otrok doseţe prag zrelosti

za recepcijo pravljice. To pa se zgodi, ko lahko otrok spremlja sosledje

motivov, ki tvorijo pravljico kot zaključeno celoto, in ko ponotranji na vse

strani pršečo energijo za ves čas trajanja pravljice (Kordigel Aberšek,

2008).

V naivnem pravljičnem obdobju otroci dokaj trdno verjamejo v pravljično

urejenost sveta (prav tam). To je obdobje, ko otroci oboţujejo branje in

poslušanje pravljic, ker jim dajejo občutek, da se jim na svetu ne more

zgoditi nič slabega, da je svet urejen tako, da je dobro zmeraj poplačano

in četudi dobremu grozi kaj slabega, še zmeraj obstaja pravljični čudeţ, ki

zagotavlja pravljični konec zgodbe (Kordigel, 2000).

Naivno pravljično obdobje se zaključi, ko je otrok zmoţen ločevati med

realnim in pravljičnim svetom, torej takrat, ko točno ve, da obstaja meja

med pravljičnim in resničnim svetom, ter ve, kje ta meja je (Kordigel

Aberšek, 2008).

2.4.3 Obdobje konkretno-logičnih intelektualnih operacij

V obdobju konkretno-logičnih intelektualnih operacij se otrokov način

razmišljanja bistveno spremeni. Preden se odloči za dejanje ali reakcijo, je

ţe sposoben o tem razmisliti. In sicer v obliki notranje diskusije oz. kot da

bi se pogovarjali dve osebi (Kordigel, 2000).

V tem obdobju so literarni interesi otrok usmerjeni predvsem k potovanjem

v svet domišljije. Glavne literarne osebe še zmeraj s pomočjo čudeţev

doţivljajo uspehe in razburljive avanture, vseeno pa otrokov literarni okus

ţe preseţe klasično pravljico. Otroke zato zelo pritegnejo fantastične

pripovedi. Sposobni so dojemati ţe bolj kompleksne značaje knjiţevnih

oseb. Nekoliko kasneje pa se otrokov literarni interes razvije za pripovedi,

Page 48: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

39

v katerih se dogajajo čudeţi, ki pa so mnogo bolj verjetni. Torej gre za

pustolovsko prozo.

Ampak bralec še zmeraj zahteva zgodbo, v kateri se potrdi občutek za

pravičnost na svetu (Kordigel Aberšek, 2008).

Page 49: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

40

2.5 Razvijanje zmožnosti recepcije poezije

Igor Saksida je v Slovenski knjiţevni didaktiki sistematsko razdelil

zmoţnost recepcije poezije na več večjih skupin, ki se oţje delijo še na

specifičnejše podskupine. Strukture recepcijske zmoţnosti pa so:

zmoţnost zaznavanja, zmoţnost razumevanja in zmoţnost vrednotenja,

konec koncev pa je pomembna tudi zmoţnost izraţanja, ki pa je le

vrhunec, pika na i, ko nam uspe razviti predhodne zmoţnosti recepcije

poezije. Ker pa je (podobno kot splošna recepcijska zmoţnost) tudi

zmoţnost recepcije poezije eden od temeljev didaktike mladinske

knjiţevnosti, je prav, da kot učitelji poznamo vse njene komponente,

predvsem pa načine razvijanja. Zaradi laţjega razumevanja same

zmoţnosti recepcije poezije bo najbolje, da najprej pogledamo, kako so

posamezne komponente recepcijske zmoţnosti strukturirane:

V zmožnost zaznavanja in doživljanja je Saksida vključil zmoţnost

zaznavanja in doţivljanja ritma, zvočnosti besede in nenavadnih besed ter

besednih zvez, prav tako pa tudi zmoţnost zaznavanja in doţivljanja

pesemske slike ali z drugimi besedami zmoţnost vţivljanja ter ne

nazadnje še zmoţnost doţivljanja osnovnega razpoloţenja v besedilu.

Zmoţnost fantazijskega mišljenja, zmoţnost razumevanja jezikovne

inovacije in asociativnega mišljenja ter zmoţnost racionalnega mišljenja so

tisti elementi, ki so del zmožnosti razumevanja.

Zmožnost vrednotenja se po Saksidovi strukturi nadalje deli na zmoţnost

vrednotenja na podlagi učenčevega odziva kot na celoto besedila,

zmoţnost medsebojnega vrednotenja ter na vrednotenje glede na

zunajbesedilno stvarnost.

In preko ţe naštetih struktur zmoţnosti recepcije poezije je vsekakor

pomembna tudi pot, preko katere otrok ubesedi svoje literarnoestetsko

doţivetje in ki je rezultat uspešnega razvijanja omenjenih zmoţnosti, na

drugi strani pa tudi načini in metode, preko katerih učitelj skuša doseči, da

bo le-to čim globlje oz. čim intenzivnejše. To pa je končna faza oz. z

Page 50: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

41

drugimi besedami rečeno tudi posledica razvoja recepcije, ki ji pravimo

zmožnost izražanja (Kordigel Aberšek, 2008).

Razvijanje zmoţnosti recepcije je seveda zapleten in specifičen proces.

Kordigel Aberškova se je pri navajanju metod razvijanja recepcijske

zmoţnosti poezije v svojem delu Didaktika mladinske knjiţevnosti (2008)

osredotočila kar na konkretne primere, ki temeljijo na mladinskih lirskih

besedilih priznanih slovenskih avtorjev, kot npr. Ţupančiča, Forstneriča,

Lainščka, Koviča idr., in tako bralcu nudijo nazornejši opis na konkretnih

primerih.

Sama sem se v empiričnem delu svoje diplomske naloge lotila

drugačnega pristopa, in sicer sem na podlagi didaktičnega instrumentarija,

ki ga ponujajo berila za knjiţevno vzgojo in pripadajoči priročniki, na

primerih Kosovelovih pesmi raziskala moţnosti za razvijanje recepcijske

zmoţnosti.

Page 51: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

42

2.6 Integrirani pouk z vidika književne didaktike

Ker se v slovenskem pedagoškem prostoru predvsem učitelji dostikrat

znajdejo v dilemi glede integracije knjiţevne vzgoje z drugimi predmeti v

procesu pouka na razredni stopnji, sem se odločila zaključno poglavje

teoretičnega dela diplomske naloge nameniti prav tej temi.

Ampak naj najprej na kratko povzamemo, kaj se v pedagoški stroki

razume pod besedno zvezo integrirani pouk. V slovenskem pedagoškem

prostoru je najbolj razširjena definicija integriranega pouka definicija V.

Milekšiča iz leta 1992, ki pravi da:

… je to pouk, pri katerem se isti tematski sklop obravnava

»istočasno« v vseh dimenzijah otrokovega spoznavanja in

izraţanja sveta oz. v kombinaciji teh dimenzij. Izhodišče

načrtovanja in izvajanja integriranega pouka je struktura in

proces otrokovega spoznavanja in izraţanja sveta in ne

predmetno področje. Primarna funkcija integriranega pouka je

znanje, razumevanje in uporaba jezikov (slovenski jezik,

matematični jezik, likovni jezik, glasbeni jezik) oz. funkcionalna

raba jezikov. To pomeni, da je v niţjih razredih osnovne šole

okolje (tematski sklopi) sredstvo za obvladovanje jezikov, v

višjih razredih pa jeziki postanejo sredstvo za spoznavanje

okolja (naravoslovja, umetnosti).

(Milekšič, 1992, cit. po Kordigel, 2008)

Čeprav se ta koncept integriranega pouka zdi odlična rešitev, pa so ga

učitelji v slovenskih šolah večinoma razumeli povsem napačno. V večini

primerov so namreč definicijo razumeli le v tistem delu, ki govori o

integriranem pouku kot obravnavi osrednje teme določenega tematskega

sklopa pri vseh šolskih predmetih istočasno, tudi pri knjiţevni vzgoji. V

praksi torej to izgleda tako, da se iz učnega načrta spoznavanja okolja

izbere tematski sklop, nato pa se tudi pri knjiţevni vzgoji berejo le

mladinska literarna besedila, v katerih se pojavlja izbrana tema ali vsaj

Page 52: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

43

kakšna beseda v zvezi z osrednjo tematiko sklopa. Na konkretni ravni bi to

torej pomenilo, da v tednu obravnave poštnih storitev otroci pri pouku

knjiţevne vzgoje berejo Ţupančičevo pesem Pismo, čeprav le-ta ni v čisto

nobenem kontekstu s pošto kot tako. Čeprav je res, da gre za izbiro

kakovostnih knjiţevnih besedil, s katerimi v literarnem smislu ni čisto nič

narobe, pa je njihova obravnava v funkciji ilustrativnega gradiva k pouku

spoznavanja okolja sporna iz več razlogov.

Prvi izmed problemov, ki se v smislu integriranega pouka pojavlja, je

povezan z doseganjem ciljev učnega načrta za spoznavanje okolja. Ti cilji

so v globalnem smislu sledeči:

- spoznavanje pojmov in razvijanje pojmovnih struktur,

- razumevanje pojavov in procesov,

- razvijanje tistih sposobnosti in spretnosti, ki so značilne za

naravoslovje in druţboslovje,

- oblikovanje stališč.

Če ne prej, se tukaj pojavi vprašanje, kakšno vlogo lahko opravlja literarno

besedilo v okviru prej omenjenih ciljev zgodnjega poučevanja naravoslovja

in druţboslovja (Kordigel, 1998).

P. E. McGhee je opredelil dva miselna procesa, ki sta ključna za

razumevanje problema integracije:

realistično asimilacijo (z obstoječo shemo inkongruentnega

podatka),

fantazijsko asimilacijo (z obstoječo shemo inkongruentnega

dogodka).

(McGhee, 1972, povz. po Kordigel, 1998)

V procesu učenja otrok namreč novo miselno shemo primerja s svojo ţe

obstoječo miselno shemo in če novega podatka v njej ni, jo z njim dopolni.

Če pa zazna ţe obstoječi podatek, ga zavrţe in nadomesti z novim.

Vendar ni vedno tako: če se odloči, da je novi podatek zgolj plod

domišljije, izbere drugačno strategijo, ta pa je, da si novi podatek sicer

zapomni, a starega ne zavrţe. Tukaj gre za otrokovo sposobnost

ločevanja domišljijskega in realnega, ki pa je z otrokovega vidika vse prej

kot preprosta. Vendar pa gre za zelo pomembno sposobnost, ki otroku ob

Page 53: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

44

soočenju z inkongruentno vsebino v poloţaju kognitivnega konflikta

omogoča, da obstoječo miselno shemo ustrezno spremeni ali ne oz. se

odloči ali za realistično ali fantazijsko asimilacijo. Zato zgodnje poučevanje

naravoslovja in druţboslovja kot enega od pomembnih ciljev izpostavlja

prav razmejevanje domišljije in resničnosti. Pri integriranem pouku se ta

meja zabriše, zato je z vidika teorije spoznavanja integrirani pouk

spoznavanja okolja in knjiţevne vzgoje celo škodljiv.

Tudi če pogledamo z zornega kota knjiţevne vzgoje, ni integrirana

obravnava tematskega sklopa nič manj škodljiva. Za branje ali poslušanje

literarnega besedila je zelo pomembno, da ga mladi bralec prepozna kot

literarno besedilo in jezik besedila kot umetnostni jezik. Na podlagi tega bo

besedilo posledično dojemal kot celoto in razvil t. i. recepcijsko vlogo

bralca, za katero je značilno, da ves čas branja preizkuša pomene, ki jih

pripiše posameznim segmentom literarnega besedila. Če bi recepcijo

prekinil sredi besedila, bi pokvaril razumevanje posameznega in učinek

celote. Druga vloga bralca pa dovoljuje tehnike dekodiranja

pragmatičnega besedila, ki je zapisano v neumetnostnem jeziku. V tem

primeru mladi bralec besedila ne dojema kot celoto, temveč del po del ali

korak za korakom, pri tem pa ni pomembno, ali gre za opisovanje pojavov

iz čisto vsakdanjega ţivljenja ali za mladega bralca oddaljeno resničnost.

Ob vsakem srečanju z besedilom se mora bralec odločiti, katero od obeh

omenjenih vlog bralca bo prevzel. Ta izbira nato odloča, ali bo bralec

besedilo dojemal kot celoto ali po njegovih segmentih in katero miselno

shemo bo pripravil v aktualni horizont pričakovanja (Kordigel Aberšek,

2008).

S to odločitvijo so povezane tudi bistvene naloge knjiţevne vzgoje v

začetku šolanja, ki so sledeče:

1. Otroka je treba naučiti, da v bralni komunikaciji obstajata dve moţni

vlogi naslovnika: vloga naslovnika v pragmatični bralni situaciji, za

katero je treba aktivirati objektivno miselno shemo in pri kateri je v

uporabi neumetnostni jezik, ter na drugi strani vloga naslovnika v

literarnoestetski bralni situaciji, pri kateri se uporablja umetnostni

jezik, in v skladu s prepoznavanjem recepcijske situacije se bo v

Page 54: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

45

bralcu oblikovalo ustrezno pričakovanje na podlagi preteklih

subjektivnih izkušenj.

2. Otroka je treba usposobiti tudi za postopek ontološke klasifikacije,

kar pomeni za konstituiranje ustreznih pomenov, ki se razlikujejo

glede na vrsto literarnega besedila, saj je le-to ţe v izhodišču

drugačno pri pravljici kot pri realistični prozi.

3. Otroke je treba naučiti tudi potrpeţljivosti in vztrajnosti pri

preizkušanju, ali je mogoče sprotne besedilne signale klasificirati v

prvi osnutek besedilnega pomena. To pomeni, da jih je treba

naučiti, da je v sami naravi stvari branja literarnega besedila, da je

treba hipotetični besedilni pomen korigirati ali ţe pripravljeno shemo

opustiti ter jo ponovno sestaviti na podlagi novih besedilnih

podatkov (Kordigel, 1998).

Samo ob predpostavki, da bomo otroka naučili teh bistvenih značilnosti

recepcijske vloge, ga bomo lahko vzgojili v bralca estetsko polnovredne

literature (Kordigel, 1998; povz. po Kordigel Aberšek, 2008).

Na podlagi teh dejstev lahko povzamemo, da tematsko integriranje vsebin

spoznavanja okolja ter knjiţevne vzgoje nikakor ne more dosegati

naravoslovno-druţboslovnih ciljev, h katerim je prvotno naravnano. Z

vidika knjiţevne vzgoje pa predstavlja katastrofo, saj uporaba literarnega

besedila v vlogi priprave učencev na tematski sklop ali v vlogi didaktičnega

sredstva za spoznavanje naravoslovne strukture zamegljuje dejstvo, da

gre pri branju besedila praviloma za dve vrsti bralnih situacij. Integrirani

pouk torej ne razvija otrokove sposobnosti razlikovanja bralnih situacij in

bralnega namena in posredno sporoča, da so čisto vsa besedila (tudi

literarnoestetska) v prvi vrsti namenjena spoznavanju sveta in zakonitosti,

po katerih deluje. Ker otrok ne zmore razlikovati pragmatične in

literarnoestetske bralne situacije, vstopa v vsako izmed njiju z napačnimi

pričakovanji, kar z vidika knjiţevne vzgoje pomeni, da vrednoti literaturo

glede na njeno informacijsko vrednost in natančnost. Ker integrirani pouk

ne razvija otrokove sposobnosti razlikovanja neumetnostnega in

umetnostnega besedila, otroka tudi ne spodbuja k iskanju odločitve, ali naj

v bralni situaciji privzame vlogo naslovnika v pragmatični komunikacijski

Page 55: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

46

situaciji ali vlogo prejemnika v recepcijski situaciji. To pa ima za posledico

tudi, da otrok ne bo vedel, kdaj mora za sestavljanje pomena besedila le

povezati dane podatke iz besedila, kdaj pa mora prazen prostor zapolniti z

svojo domišljijo. In navsezadnje, če otrok ne prepozna bralne situacije kot

recepcijske, ne more pripraviti relevantnega horizonta pričakovanja za

komunikacijo z literarnim besedilom. Zaradi tega pa so za mladega bralca

ţe vnaprej izgubljena vsa tista literarnoestetska doţivetja, ki izvirajo iz

medbesedilnosti in iz intuitivno usvojenega literarnega znanja (Kordigel

1998; povz. po Kordigel Aberšek, 2008).

Menim, da je bilo v zvezi z integriranim poukom tako z vidika zgodnjega

poučevanja naravoslovja in druţboslovja kot tudi z vidika didaktike

knjiţevnosti dovolj tehtnih argumentov, na podlagi katerih se učiteljem

odgovor na vprašanje »integrirani pouk – da ali ne?« ponuja kar na dlani:

integrirani pouk v tako razumljenem konceptu je treba zavrniti, saj otrokom

v izobraţevalnem procesu povzroča več škode kot koristi.

Kordigel Aberškova tako poglavje o integracijski metodi knjiţevnega pouka

v Didaktiki mladinske knjiţevnosti (2008) zaključuje z mislijo, da

integrativnega pristopa k interpretaciji mladinskega literarnega besedila

nikakor ne smemo zamenjevati z zlorabo mladinskega literarnega besedila

v kontekstu integriranega pouka (Kordigel Aberšek, 2008).

Page 56: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

47

3 EMPIRIČNI DEL

Na podlagi pregleda beril za knjiţevno vzgojo v prvem triletju sem

ugotavljala, razvijanja katerih recepcijskih zmoţnosti se dotaknejo otroške

pesmi Srečka Kosovela, ki jih v berilih lahko najdemo, in kako bi za

razvijanje recepcijskih zmoţnosti lahko bogati repertoar Kosovelovih

pesmi še bolje izkoristili, ga predstavili otrokom v prvem triletju devetletne

osnovne šole ter tako ne le še v večji meri pribliţali dela Srečka Kosovela

našim otrokom, ampak tudi predstavili Srečka Kosovela kot zares

izjemnega pisca otroške poezije, ki se z lahkoto postavlja ob bok vsem

drugim priznanim slovenskim piscem kanonskih besedil za otroke.

3.1 Namen

Otroški interes za poezijo je v začetku razvoja recepcije pri otrocih na zelo

visoki ravni in otroci v zgodnjem šolskem obdobju oboţujejo poslušanje

igrivosti besed in ritma. Ključ do odgovora, kaj se zgodi s tem interesom v

kasnejšem obdobju ob prehodu v drugo triletje, da se ţelja po verzih,

rimah in ritmu izgubi v pustolovski prozi, lahko iščemo predvsem v

splošnem psihosocialnem razvoju otroka ter v vplivih okolja. Vendar to ne

sme biti razlog, da v razredu poezijo damo na stran in se osredotočimo

zgolj na prozna dela. Z ustrezno izbiro otroških pesmi lahko kot učitelji

vzdrţujemo in vedno znova prebujamo tudi utopljeni interes za poezijo. Cilj

empiričnega dela diplomske naloge je torej preveriti, katere Kosovelove

pesmi se pojavljajo v berilih za knjiţevno vzgojo v prvem triletju devetletne

osnovne šole, primerjati izbor Kosovelovih otroških pesmi v poglavitnih

slovenskih zaloţbah in ugotoviti, v kolikšni meri slovenska berila

izkoriščajo raznolikost Kosovelovih pesmi pri uresničevanju ciljev

knjiţevne vzgoje oz. z drugimi besedami, ali berila za knjiţevno vzgojo s

pomočjo pesmi Srečka Kosovela v čim večji meri razvijajo recepcijske

zmoţnosti in predvsem razvijanju katerih od njih posvečajo največjo

Page 57: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

48

pozornost. Ne nazadnje pa tudi ugotoviti, s pomočjo katerih Kosovelovih

pesmi bi bilo mogoče cilje knjiţevne vzgoje uresničevati v še večjem

obsegu, pri tem pa sem si pomagala z natančnim pregledom in analizo

didaktičnega instrumentarija priročnikov k berilom različnih zaloţb.

3.2 Razčlenitev in podrobna opredelitev

Po podrobnem teoretičnem pregledu literarne zapuščine in značilnosti

nemladinske in mladinske poezije Srečka Kosovela je bila ideja

raziskovalnega dela diplomske naloge pogledati še na konkretno področje

in preveriti, v kolikšni meri so Kosovelove otroške pesmi prisotne pri

knjiţevni vzgoji v prvem triletju devetletne osnovne šole, katere

recepcijske zmoţnosti je mogoče razvijati s pomočjo Kosovelovih pesmi, ki

jih najdemo v slovenskih učbenikih in berilih za knjiţevno vzgojo, ter kako

oz. preko katerih pesmi bi razvoj literarnih interesov lahko še razširili,

predvsem pa analizirati v priročnikih uporabljeni didaktični instrumentarij

za obravnavo Kosovelovih literarnih besedil.

V slovenskem šolskem okolju se za pouk knjiţevnosti na razredni stopnji

pojavljajo berila oz. knjiţevni učbeniki različnih zaloţb, pri svoji raziskavi

sem se osredotočila na pregled beril štirih največjih slovenskih zaloţb, in

sicer Mladinske knjige, zaloţbe Rokus-Klett, Drţavne zaloţbe Slovenije

(DZS) in Izolita. S pomočjo omenjenih beril ter s pregledom pripadajočih

priročnikov sem ugotavljala pojavljanje Kosovelovih otroških pesmi glede

na zaloţbo in glede na razred ter se osredotočila predvsem na

instrumentarij razvijanja recepcijskih zmoţnosti v obdobju prvega triletja.

Na podlagi konkretnih ugotovitev in seveda s pomočjo literarne teorije

otroških interesov za poezijo sem nato v končni interpretaciji rezultatov

analizirala, kako bi bilo mogoče s pomočjo pesmi Srečka Kosovela

zadovoljevati še druge literarne interese in posledično razvijati tudi druge

recepcijske zmoţnosti, ki jih izbor pesmi v berilih sedaj ne zajema.

Page 58: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

49

3.3 Raziskovalne hipoteze

V slovenskih berilih za knjiţevno vzgojo je prisotnih le majhno število

Kosovelovih pesmi glede na skupno število Kosovelovih pesmi za otroke.

Izbrane pesmi Srečka Kosovela v slovenskih berilih niso izbrane tematsko

in oblikovno dovolj raznoliko, da bi zadovoljevale razvijanje širše

recepcijske zmoţnosti.

Didaktični instrumentarij slovenskih učbenikov za knjiţevno vzgojo v

prvem triletju osnovnega izobraţevanja se opira na razvijanje podobnih

recepcijskih zmoţnosti.

V bogati zapuščini Kosovelovih pesmi za otroke najdemo tudi pesmi za

širše razvijanje recepcijske zmoţnosti, ki pa jih učbeniki za knjiţevno

vzgojo v prvem triletju ne izkoriščajo.

3.4 Metodologija

Raziskava je potekala na podlagi sledečih raziskovalnih metod:

- metode zbiranja podatkov,

- metode pregleda literature,

- metode analize literature,

- metode primerjanja podatkov.

3.5 Potek zbiranja in analiza podatkov

Prvi korak raziskave je bil pregled slovenskih beril za prvo triletje osnovne

šole vodilnih slovenskih zaloţb ter pripadajočih priročnikov, z namenom

ugotoviti, katere pesmi Srečka Kosovela se v njih sploh pojavljajo.

Kljub izjemno barviti in obseţni zapuščini brezčasnih Kosovelovih otroških

pesmi lahko ugotovimo, da so le nekatere postale del knjiţevne vzgoje

prvega triletja osnovne šole in še to – kot je mogoče sklepati po tem, ko

sem prelistala vsa aktualna berila – z vsakim letom v manjšem obsegu.

Page 59: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

50

Najsi razlog za to tiči v vedno večjem številu aktualnejših pesniških

stvaritev za otroke in mladino, ki starejše pesnike potiskajo v kot

zaprašenih knjiţnih polic, ali pa morda v na videz manj kakovostni pesniški

obliki, vseeno ostaja dejstvo, da je Srečko Kosovel pesnik kanonskih

literarnih besedil in njegova lirika za otroke še zmeraj polna prisrčne

tematike in motivike, ki je prav zaradi tega zelo blizu tudi sodobnemu

otroku in se sklada z večino interesov za branje poezije po Šabićevi, ki

sem jih podrobneje opisala v prejšnjih poglavjih. Vsekakor pa je opus

Kosovelovih otroških pesmic še zmeraj zelo blizu sodobnemu otroku,

predvsem zato, ker se v njej izgubi vzgojna nota, in je s še zmeraj prisrčno

motiviko in tematiko lahko odlična izbira pri pouku knjiţevne vzgoje v

prvem triletju, saj bo vsak učitelj kaj hitro ugotovil, da so njegovi učenci

vzeli te ljubke pesmi za svoje in jih z veseljem tudi interpretirali.

Na trţišču se hitro pojavljajo vedno nova berila tudi manjših, še ne znanih

zaloţb, vendar sem se zaradi laţje primerjave pri listanju beril osredotočila

na berila za prvo triletje devetletne osnovne šole najbolj znanih slovenskih

zaloţb Rokus-Klett, Mladinske knjige (MK), Izolita in Drţavne zaloţbe

Slovenije (DZS).

Čeprav se skupno v vseh berilih za prvo triletje pojavlja le sedem različnih

pesmi Srečka Kosovela, je ţe po hitrem pregledu podatkov dokaj jasno,

katera zaloţba je pesniku bolj naklonjena, kar pomeni, da je le ena

zaloţba, ki se je odločila v knjiţevno vzgojo v prvem triletju vključiti kar štiri

dela Srečka Kosovela, ostale tri pa manj.

Pri zaloţbi Rokus Klett se v berilu Jaz pa berem 1 za prvi razred

devetletne osnovne šole ne pojavi niti eno delo Srečka Kosovela.

Podobna usoda je doletela tudi berilo Jaz pa berem 2, medtem ko berilo

Jaz pa berem 3 preseneti s kar dvema simpatičnima pesmicama iz

obseţnega avtorjevega opusa, in sicer s pesmima Večer in Škrat

Dobrošin.

V primerjavi s prej omenjeno zaloţbo pa zaloţba Izolit mladim bralcem

ponudi kar tri pesmi: Kje?, Burja in Voţnja ţe v berilu za drugi razred

devetletke Na mavrico po pravljico, v berilu za tretji razred Moje branje –

svet in sanje pa še pesem Otrok s sončnico.

Page 60: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

51

Zaloţba Mladinska knjiga (MK) je bila pri izbiri pesmi Srečka Kosovela

zelo skromna, saj pri knjiţevni vzgoji v prvem razredu v berilu Kdo bo z

nami šel v gozdiček ne ponudi nobenega dela Srečka Kosovela, v berilu

za drugi razred Zvezdice pa se pojavi le pesem Burja. Prav tako se tudi v

berilu za tretji razred ne pojavi niti eno delo Srečka Kosovela.

Prav nasprotno pa opazimo pri zaloţbi DZS, ki v berilu Moje prvo berilo ne

ponudi niti enega dela Srečka Kosovela, v berilo za drugi razred

devetletke Pozdravljene, besede so uredniki vključili Kosovelovo pesmico

Burja, v berilo za tretji razred Kako raste svet pa kar dve pesmici Sonček

boţa tačice in Otrok s sončnico.

Slika 4: Število Kosovelovih pesmi v slovenskih berilih za prvo triletje glede na zaloţbo.

Page 61: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

52

Zbrane podatke o pojavljanju Kosovelovih pesmi v berilih glede na zaloţbo

lahko prikaţemo tudi v obliki tabele ali s pomočjo grafa:

Tabela: Število Kosovelovih pesmi v berilih za prvo triletje osnovne šole glede na zaloţbo.

Slika 5: Kosovelove pesmi v berilih za prvo triletje glede na zaloţbo.

Iz zgornje tabele ter grafikona je torej razvidno, da se največ del Srečka

Kosovela pojavlja v didaktičnem instrumentariju zaloţbe Izolit – kar štiri,

kar je kar odstopajoč podatek glede na druge zaloţbe, preseneča pa

dejstvo, da le eno pesem omenjenega avtorja najdemo pri največji

slovenski zaloţbi z najdaljšo tradicijo, torej pri Mladinski knjigi.

Zaloţba Pesem

DZS MK Rokus-

Klett Izolit

Večer

Škrat Dobrošin

Kje?

Vožnja

Otrok s sončnico

Burja

Sonček boža tačice

Page 62: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

53

Če primerjamo kvantiteto Kosovelovih pesmi v slovenskih berilih za prvo

triletje osnovne šole, pridemo do naslednjega zaključka: kljub izjemno

bogati zapuščini otroških pesmi se v slovenskih berilih pojavlja skromen

odstotek pesmi Srečka Kosovela, vsega skupaj le sedem različnih. Med

najbolj priljubljenimi pesmimi je vsekakor pesem Burja, ki jo najdemo kar

pri treh različnih zaloţbah, sledi pa pesem Otrok s sončnico, ki se v berilih

pojavi dvakrat, torej pri dveh različnih zaloţbah. Vse ostale pesmi se

pojavijo le po enkrat.

Po številu objavljenih Kosovelovih pesmi za otroke v berilih očitno

prednjači zaloţba Izolit, ki je v okvir knjiţevne vzgoje v prvem triletju

osnovne šole predvidela kar štiri različne otroške pesmi Srečka Kosovela.

Najbolj skromen izbor pa ima zaloţba Mladinska knjiga, ki je knjiţevni

vzgoji v prvem triletju namenila le eno Kosovelovo pesem.

Kot ţe omenjeno, je Kosovel v svojem kratkem ţivljenju napisal pribliţno

40 del, ki so namenjena otrokom, pa vendar jih v slovenskih berilih

najdemo vsega skupaj le 7 različnih, od tega se dve različni pesmi (Burja

in Otrok s sončnico) pojavita več kot enkrat, ostale pa le po enkrat.

Avtorji in ustvarjalci beril za prvo triletje devetletne osnovne šole so imeli

za izbor literarnih del različne razloge in so se posluţevali različnih

kriterijev ter se pri tem seveda med drugim naslanjali tudi na literarne

teorije, otroške interese, aktualnost ter tematiko in motiviko določenega

literarnega dela. Zato ne preseneča dejstvo, da v slovenskih berilih

največkrat srečujemo iste literarne stvaritve in iste avtorje. Tudi glede

Srečka Kosovela je tako. Glede na obseţnost Kosovelove otroške poezije

pa bi vendarle pričakovali bolj pester oblikovni in tematski izbor pesmi. Za

laţje razumevanje tega koncepta je dobro nekoliko podrobneje pogledati,

kakšne so torej po obliki in tematiki Kosovelove pesmi, ki jih najdemo v

slovenskih berilih za prvo triletje in natančnejši opis didaktičnih

instrumentarijev in priporočil ob analizi in obravnavi besedil različnih

zaloţb glede na izbrano pesem.

Page 63: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

54

3.5.1 Kje?

Kje je zvonček? – Tam na mahu

ziblje se in spava.

Kje vijolica sestrica? –

V skritem grmu diha v strahu.

Kje trobentica? –

Nanjo deček poigrava.

Kje je dete? – Ţarki zlati

z njim igrajo se na trati.

Pesem KJE? je sestavljena iz vprašanj in odgovorov (kje je zvonček? …)

in je izrazito lirska razpoloţenjska pesem, ki na statičen, neţen in umirjen

način opisuje občutenje narave v pomladi. Pri tej pesmi izrazito izstopata

poetična igra in dvogovor. Oblikovno je pesem sestavljena iz dveh

štirivrstičnih kitic, pri čemer gre pri prvi za oklepajočo rimo abba, pri drugi

kitici pa za izrazito mešano rimo. Ritem pesmi je enakomeren in umirjen

trohej, ki daje občutek neţnega valovanja.

Kot ţe omenjeno, se pesem Kje? pojavi le v berilu Na mavrico po pravljico

zaloţbe Izolit.

Avtorja berila in priročnika sta pozornost pri obravnavi pesmi usmerila

predvsem v zaznavanje in doţivljanje podob iz narave v letnem času

pomlad in tako analizo pesmi usmerili v doţivljanje besedilne stvarnosti in

razpoloţenja pesmi. Kot motivacijo avtorja priročnika priporočata

poslušanje kakšnega klavirskega koncerta, ob katerem otroke

spodbujamo k razmišljanju o lepih občutkih ob besedi pomlad. Ker je

pesem izrazito razpoloţenjska, se tudi obravnava, analiza in nove naloge

gradijo predvsem na lirskem razpoloţenju in vsem, kar je zdruţeno v

statičnem, neţnem in v lepi besedilni sliki. Po pogovoru o značilnih

elementih pomladi pa avtorja berila in priročnika svetujeta še ponazarjanje

glavnih elementov v pesmi: zvončka, trobentice, vijolice in deteta s

pomočjo Orffovih glasbil (triangel, ksilofon, tulec …) ter ponazoritev istih

elementov še z različnimi gibi in tako preko igre integracijo z glasbeno in s

Page 64: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

55

športno vzgojo. Priročnik torej predvideva razvijanje zmoţnosti osnovnega

razpoloţenja pesmi in zmoţnosti zaznavanja in doţivljanja pesemske

slike.

Page 65: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

56

3.5.2 Burja

Burja trese našo hruško,

vije njene veje –

ah, lepo je biti burja –

veje in se smeje.

Vije, vije, lomi, lomi

in se ne upeha –

a slabo, slabo biti

slamnata je streha.

Burja strehe vse predere,

polja vsa prebega,

če pa jaz le stol prevrnem,

se ţe očka krega.

V pesmi BURJA se pojavljajo nasprotja (lepo je biti burja, a slabo streha),

v njej je mogoče zaznati rime, predvsem pa zvočnost (pihanje burje). Je

prav tako pripovedna razpoloţenjska pesem s podobami narave in

druţinske situacije. Oblikovno je pesem sestavljena iz treh štirivrstičnic s

preprostim trohejskim ritmom. Ţivahnejšo in učinkovitejšo predstavo

pesnik ustvarja z geminacijo določene besede (vije, vije, lomi, lomi). Rima

tudi v tej pesmi ni povsem usklajena, saj se v prvi kitici pojavi pretrgana

rima abcb, v drugi kitici prestopna rima abab ter v tretji kitici spet

pretrgana.

Pesem Burja se, kot ţe omenjeno, pojavi pri zaloţbah Izolit, DZS in

Mladinska knjiga in je s tem pesem, ki je tudi največkrat prisotna v berilih

različnih zaloţb.

Pri zaloţbi Izolit sta se avtorja odločila izpostaviti temo otroškega

doţivljanja pravil in kazni, zaradi česar ima obravnava pesmi tudi vzgojni

prizvok. V pesmi zaznamo tudi izrazito slušno besedilno sliko (piš burje),

na katero nakazujeta prevladujoča soglasnika š in s. Tudi pri obravnavi te

Page 66: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

57

pesmi avtorja berila priporočata uporabo Orffovih glasbil in gibov kot

integrativnih metod s športno in glasbeno vzgojo. Analizo pesmi pa naj

gradimo na primerjanju otroškega sveta in pojavov v naravi. Didaktični

instrumentarij zaloţbe Izolit je usmerjen v razvijanje zmoţnosti zaznavanja

zvočnosti besede ter v zaznavanje in doţivljanje pesemske slike.

Podobno obravnavo pesmi priporoča tudi avtorica berila Pozdravljene,

besede (DZS). Tudi tukaj analizo pesmi gradimo na zvočnosti besedilne

slike in s podobami iz narave. Za razliko od zaloţbe Izolit pa tukaj ne

izpostavlja vzgojne tematike, ampak zgolj na doţivljanju in oponašanju

vetra kot pojava v naravi. Kot integracijo z drugimi predmeti pa priporoča

povezavo z likovno vzgojo (slikanje vetra s prstnimi barvami) ter –

podobno kot zaloţba Izolit – tudi z glasbeno vzgojo, pri kateri lahko veter

ponazorimo z različnimi glasbili. Vsekakor se didaktični instrumentarij

zaloţbe DZS ob tej pesmi osredotoča na razvijanje zmoţnosti zaznavanja

zvočnosti besede in doţivljanja besedilne slike.

Pri zaloţbi Mladinska knjiga je pozornost ţe v uvodni motivaciji usmerjena

k pojavom in doţivljajem iz narave in zato usmerja učence k oponašanju

vetra in burje ter k pogovoru o drevesih, vetru, šumenju. Oponašanje naj

bo usmerjeno v zvočno posnemanje in posnemanje z gibi. Didaktični

instrumentarij zaloţbe MK je opisan zelo strnjeno in se osredotoča

predvsem na poglobljeno doţivljanje podob iz narave, hkrati pa ne omenja

posebnih integrativnih metod in povezovanj z drugimi predmeti. Podobno

kot pri prej omenjenih dveh zaloţbah se avtorji tudi pri zaloţbi MK ob tej

pesmi osredotočajo na razvijanje zmoţnosti zaznavanja zvočnosti

besedila in zaznavanja in doţivljanja pesemske slike.

Page 67: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

58

3.5.3 Sonček boža tačice

Sonček boţa tačice,

naše bele mačice.

O, da je lenuška,

to pa ni resnica, ---

ona je predica.

Kadar naigra se,

za kolovrat sede,

zameţi in prede.

SONČEK BOŢA TAČICE je zelo preprosta pripovedna razpoloţenjska

pesem z izrazito rimo in podobami iz ţivalskega sveta. Tematika temelji na

občutenju prijetnih sončnih ţarkov in podob v besedah. Izstopajo

predvsem besedne tvorjenke – pomanjševalnice (sonček, tačice, mačice),

kljub temu pa ne pretirava z njimi, kar bi pripeljalo do ironizacije namesto

do ljubkovalnega učinka. Pesem ima svobodno obliko z osemvrstičnimi

kiticami in zelo razgibano rimo. Ritem je umirjen, ne preveč izrazit in se še

zmeraj nagiba k troheju.

Omenjena pesem je v načrt knjiţevne vzgoje v prvem triletju vključena le

pri zaloţbi DZS, in sicer v berilu za tretji razred Kako raste svet. Didaktični

instrumentarij se tudi pri tej pesmi usmerja v doţivljanje razpoloţenja

pesmi, motivacijo pa gradi na domišljijskem potovanju ob izbrani glasbi, pri

čemer otroke spodbuja k razmišljanju o prijetnih podobah iz narave.

Priročnik še posebej poudarja, da naj otroci ob tej pesmi začutijo, da

pesnik ne pripoveduje le s pomenom besed, temveč tudi z zvenom le-teh,

pri tem pa naj bo poudarek pouka usmerjen v slikanje razpoloţenja z

besedami ter v soustvarjanje literarnih svetov. Pri medpredmetnem

povezovanju pa priporoča integracijo z likovnim poukom, kjer naj učenci

ustvarjajo sončnico iz različnih materialov (semen, listov …).

Kot ţe omenjeno, se torej didaktični instrumentarij zaloţbe DZS

osredotoča na razvijanje zmoţnosti zaznavanja in doţivljanja razpoloţenja

Page 68: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

59

v besedilu ter zaznavanju in doţivljanju rime.

Page 69: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

60

3.5.4 Otrok s sončnico

Nesem sončnico na rami,

zlat metulj je vzplaval nanjo,

sončnica se je nagnila,

o, da ne bi se zlomila!

Nesem sončnico na rami,

v njej so zlata, zlata zrna,

sončnica se je nagnila,

o, da ne bi se zlomila!

Za pesem OTROK S SONČNICO je značilno ponavljanje besednih zvez,

tematika pesmi je vzeta iz vsakdanjega sveta in narave, opisuje pa

sozvočje otroka in narave, povezanost vsega v naravi. Narava v tej pesmi

je zelo poetizirana, pesem kot celota pa izrazito razpoloţenjska. Značilna

za to pesem je epifora prvega, tretjega in zadnjega verza v kitici, kar še

povečuje dramatičnost občutenja. Oblikovno je pesem sestavljena iz dveh

štirivrstičnih kitic, rima v pesmi je mešana in v obeh kiticah enaka: abcc.

Pesem Otrok s sončnico najdemo pri kar dveh zaloţbah, in sicer pri

zaloţbi Izolit in pri zaloţbi DZS.

Avtorji priročnika zaloţbe Izolit pri tej pesmi poudarjajo slikanje poetizirane

narave in otroški občutek za drobne stvari in lepoto narave. Hkrati

omenjajo, da je v pesmi izrazito izraţeno sozvenenje otroške duše in

narave. Poudarjajo pomen zlate barve v pesmi, ki lahko kaţe na vidno

besedilno sliko ali kot simbol za dragoceno. Zato priporočajo, da pesem

obravnavamo preko čutnih zaznav, enakomernih in umirjenih gibov ob

slikanju podob iz narave. Ţe kot motivacijo priporočajo osredotočanje na

poetizirano sliko narave, kar kaţe, da bo pozornost didaktičnega

instrumentarija usmerjena v razvijanje zmoţnosti zaznavanja in doţivljanja

osnovnega razpoloţenja pesmi, pesemske slike in pa zaznavanja

zvočnosti besede.

Page 70: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

61

Tudi pri zaloţbi DZS se avtorica pri obravnavi literarnega besedila usmerja

predvsem v doţivljanje razpoloţenja pesmi in slikanje poetizirane narave.

Kot motivacijo priporoča razvijanje domišljijsko čutnih zaznav ob

poslušanju prijetne glasbe. Z vidika ciljev didaktike knjiţevnosti pa učence

usmerja v spoznavanje rime in ritma in k zaznavanju ponavljanja verzov.

Tudi pri tej zaloţbi priročnik poudarja tudi zven besed v pesmi (ne le

pomen), kar kaţe na podobno usmerjenost didaktičnega instrumentarija

kot pri prej omenjeni zaloţbi, torej v razvijanje zmoţnosti zaznavanja in

doţivljanja pesemske slike, osnovnega razpoloţenja pesmi in zvočnosti

besede.

Tukaj torej didaktični instrumentarij obeh zaloţb sledi zelo podobni idejni

zasnovi obravnave in v obeh primerih temelji na doţivljanju razpoloţenja

pesmi in na poetiziranju narave.

Page 71: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

62

3.5.5 Vožnja

Dva konjička skozi noč

dolgo mi hitita,

temni gozd ţe kima, spi –

da ga ne zbudita!

Kakor črna noč temna

je konjičkov griva,

temni gozd pa se gosti,

ko da koga skriva.

Tudi pesem VOŢNJA temelji na občutenjih in razpoloţenju, vendar pa je

tematika nekoliko drugačna, skrivnostna, saj pesem opisuje pravljično

potovanje skozi noč in spodbuja domišljijsko mišljenje. Za to pesem je

značilna slušnost besedilne slike tišine. Pesem je sestavljena iz dveh

štirivrstičnih kitic s pretrganim tipom rime abcb.

Pesem Voţnja je prisotna le v berilu za drugi razred Na mavrico po

pravljico zaloţbe Izolit.

Avtorja priročnika k berilu priporočata, naj analizo pesmi gradimo na

občutju skrivnostnosti, razpoloţenju in občutkih ob večerih in pravljičnosti

potovanja konjičkov skozi noč. Ker pa slušna besedilna slika tišine

razpoloţenje še dodatno poudari, je zelo primerna za gradnjo lirskega

občutja. Kot uvodno motivacijo v pesem pričnemo ob poslušanju

Mozartove Male nočne glasbe. Didaktični instrumentarij se tako

osredotoča predvsem na domišljijsko čutne zaznave in skrivnostnost, s

čimer pri otrocih spodbujamo domišljijsko mišljenje. Pozornost je tako

usmerjena v razvijanje zmoţnosti zaznavanja in doţivljanja osnovnega

razpoloţenja pesmi in v razvijanje zmoţnosti domišljijskega mišljenja.

Page 72: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

63

3.5.6 Škrat Dobrošin

Majhen škrat je Dobrošin

ali velik bogatin:

skrinjo zlatnikov ima,

skrbno čuva jih doma,

a če prideš in ga prosiš,

jih dobiš, da komaj nosiš.

Da bi vedel, kje domuje,

kje skopuško jih varuje,

šel bi prosit ga vsak čas

zlatov zase in za vas.

Pesem ŠKRAT DOBROŠIN je za razliko od večine Kosovelovih pesmi

nekoliko oddaljena od tematike narave, se pa dotakne sanjaške in do neke

mere tudi fantazijske tematike, ki je za Kosovela prej izjema kot pravilo. Še

zmeraj pa gre za izrazito razpoloţenjsko pesem. Pesem je nekoliko bolj

svobodne oblike, sestavljena iz desetih verzov, rima pesmi pa je

zaporedna aabbcc.

Podobno kot prej omenjena pesem se tudi pesem Škrat Dobrošin pojavi le

pri eni izmed naštetih zaloţb, a tokrat pri zaloţbi Rokus-Klett. Avtorica

priročnika Jaz pa berem 3 je zelo razširjeno in nazorno opisala didaktični

instrumentarij ob tej pesmi. Ker je pesem izrazito domišljijska, avtorica tudi

obravnavo pesmi gradi na temeljih domišljijsko čutnih predstav knjiţevne

osebe, knjiţevnega prostora in sporočilnosti besedila, pri tem pa nič manj

pozornosti ne namenja tudi emocionalnemu doţivljanju pesmi. Kot uvod v

obravnavo priporoča kar pesem Večer, ki kot pesem Škrat Dobrošin spada

v sklop »večernih pesmi«. Didaktični instrumentarij se s to pesmijo

usmerja predvsem v razvijanje zmoţnosti zaznavanja in doţivljanja

pesemske slike in v razvijanje zmoţnosti fantazijskega mišljenja, hkrati pa

ne predvideva nobenih medpredmetnih povezav razen integracije z

metodo druţinskega branja ob večerih, saj s tem utrjujemo prijetne

doţivljaje ob branju literarnega besedila.

Page 73: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

64

3.5.7 Večer

Ptičke in travice spijo,

miška šla je ţe spat,

predno je sonce ugasnilo,

je ţe utihnil škrţat.

Le veter, ki ves dan je dremal,

le veter, ki ves dan je spal,

ko pala je svetla rosa,

je čez polje pripihljal.

VEČER je zelo preprosta in umirjena razpoloţenjska pesem s tematiko iz

ţivalskega sveta in narave. Opisuje umirjanje narave ob koncu dneva. Po

obliki je pesem preprosta, sestavljena iz dveh štirivrstičnih kitic z

nepravilno stopico in s prestopno rimo abab v prvi kitici in pretrgano rimo v

drugi abcb.

Podobno kot pesem Škrat Dobrošin se tudi pesem Večer pojavi le pri

zaloţbi Rokus-Klett v berilu Jaz pa berem 3. Tudi tukaj avtorica zelo

obširno in konkretno opiše didaktični instrumentarij obravnave pesmi, pri

čemer pozornost usmerja predvsem v doţivljanje umirjenega razpoloţenja

pesmi, v samo sporočilnost besedila, v razvijanje asociativnih sposobnosti,

reagiranje na čustvene sestavine in doţivetje besedilnosti. Podobno kot

prej omenjena pesem je tudi ta pesem del sklopa pesmi za zvečer.

Pri analizi pesmi je didaktični instrumentarij usmerjen predvsem v

animističen način dojemanja in občutenja poetizirane stvarnosti, ki je

značilen za zgodnje otroštvo in otroško igro. Pozornost je usmerjena

predvsem v razvijanje zmoţnosti zaznavanja in občutenja osnovnega

razpoloţenja pesmi ter v razvijanje zmoţnosti zaznavanja in doţivljanja

pesemske slike. Motivacijo v obravnavo pesmi tako gradimo na občutkih

poetizirane stvarnosti ob besedi večer.

Page 74: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

65

3.6 Interpretacija rezultatov raziskovanja

Rezultati zbranih podatkov in analize le-teh so sledeči: večina Kosovelovih

izbranih otroških pesmi, ki jih najdemo v učbenikih za knjiţevno vzgojo v

prvem triletju, je tematsko očitno razpoloţenjskih in pripovednih. Velika

večina opisuje dogajanje, pravzaprav neko umirjeno stanje v naravi, v

ţivalskem svetu in nima značilnih potez fabulativnosti. Večina izbranih

pesmi vzbuja prijetne občutke, notranjo umirjenost in občutek varnosti ter

veselje do ţivljenja. Motivika pesmi so največkrat narava in slike iz

otrokovega ţivljenja. Iz skupine predstavljenih pesmi bi lahko glede

tematike kot izstopajočo izpostavili pesem Škrat Dobrošin, ki se od večine

razlikuje predvsem po tematiki, ki se oddaljuje od razpoloţenjske pesmi in

je izrazito domišljijska. Po obliki so pesmi največkrat kitične s preprosto

rimo in diskretnim, umirjenim ritmom.

Sodeč po vrsti izbranih Kosovelovih pesmi je očitno, da je v slovenskih

berilih pozornost usmerjena predvsem v doţivljanje razpoloţenja, kar

ustreza zadovoljevanju tematskih interesov, natančneje senzornih

interesov, interesov za pesemsko sliko ter do neke mere tudi interesov za

vezani ali svobodni verz, čeprav marsikatera Kosovelova pesem omogoča

tudi razvijanje drugih vrst recepcijskih zmoţnosti.

Iz analize didaktičnega instrumentarija je mogoče sklepati, da je večina

izbranih pesmi v učbenikih za knjiţevno vzgojo na razredni stopnji

usmerjena predvsem v razvijanje zmoţnosti zaznavanja in doţivljanja

pesemske slike, razvijanje zmoţnosti doţivljanja osnovnega razpoloţenja

v pesmi, v nekaterih primerih pa tudi v razvijanje zmoţnosti zaznavanja

zvočnosti besede in zmoţnosti fantazijskega mišljenja, kar pa je prej

izjema kot pravilo.

Vsekakor pa to ni vse, kar nam otroška poezija Srečka Kosovela ponuja.

Glede na pestrost in številčnost bi iz bogate zapuščine mladega pesnika

Page 75: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

66

knjiţevna vzgoja izluščila še marsikaj več in se posluţevala še ostalih

pesmi in z njimi popestrila svoj repertoar v berilih in se usmerila v

razvijanje še drugih recepcijskih zmoţnosti.

Pesmi, ki bi vsekakor lahko našle primerno mesto tudi v berilih za knjiţevni

pouk v prvem triletju, so npr. Deček in sonce, preko katere bi bilo mogoče

pozornost usmeriti tudi v razvijanje zmoţnosti zaznavanja ritma in rime, ali

pesem Naš prašiček, v kateri najdemo sledi poteka nekoliko

hudomušnega in komičnega dogodka v kmečkem okolju, s pomočjo katere

bi lahko pri otrocih razvijali zmoţnost racionalnega mišljenja oz. primerjave

takratnega ţivljenja otrok z današnjim ţivljenjem, ali morda pesem

Sultanček na vlaku, ki zaradi občutka skrivnostnosti in nedokončanosti

zgodbe nudi enkratno priloţnost za razvijanje zmoţnosti domišljijskega

mišljenja pri izmišljanju nadaljevanja zgodbe.

S temi rezultati lahko zaključim, da je mogoče na začetku empiričnega

dela prvo hipotezo potrditi: v slovenskih berilih za knjiţevno vzgojo

najdemo le skromen izbor Kosovelovih pesmi za otroke. Prav tako lahko

potrdim tudi drugo hipotezo, saj sem s podrobnejšo analizo ugotovila, da

so izbrane pesmi res tematsko in oblikovno zelo podobne oz. premalo

raznolike. Glede tematike izstopa le pesem Škrat Dobrošin, ki je izrazito

fantazijska. Potrdim lahko tudi tretjo hipotezo, ki pravi, da je didaktični

instrumentarij učbenikov za knjiţevno vzgojo v prvem triletju usmerjen v

razvijanje podobnih recepcijskih zmoţnosti. In ne nazadnje s konkretnimi

primeri potrjujem tudi zadnjo hipotezo, da je mogoče v bogati zapuščini

Kosovelovih otroških pesmi najti tudi take, s pomočjo katerih bi lahko pri

učencih razvijali še kakšno drugo recepcijsko zmoţnost, na primer

zmoţnost zaznavanja in doţivljanja rime in ritma ter zmoţnost

racionalnega mišljenja.

Tako lahko zaključim, da instrumentarij slovenskih beril za knjiţevno

vzgojo ne izkorišča bogate zapuščine Kosovelovih pesmi v zadostni meri,

saj se v primerjavi s kvantiteto Kosovelovih del za otroke v berilih pojavlja

le peščica izbranih del in še te so si tematsko in oblikovno zelo podobne.

Page 76: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

67

Na podlagi tega so te pesmi usmerjene v zadovoljevanje podobnih

interesov za branje in ne dopuščajo razvijanja širših recepcijskih

zmoţnosti.

Logični zaključek torej je, da bi z ustreznejšo in bolj raznoliko izbiro in

vključitvijo Kosovelovih pesmi v slovenske učbenike za knjiţevno vzgojo

lahko dosegli veliko večji učinek pri razvijanju recepcijskih zmoţnosti,

kakor tudi pri spodbujanju interesov za branje poezije in tako našim

otrokom ponudili več.

Page 77: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

68

4 SKLEP

V svojem diplomskem delu sem svojo pozornost usmerila v razvijanje

recepcijske zmoţnosti Kosovelove poezije pri otrocih v prvem triletju

osnovnošolskega izobraţevanja. Recepcijska zmoţnost kot taka je

namreč ključnega pomena pri razumevanju in dojemanju poezije in v veliki

meri vpliva na kasnejši odnos do branja poezije: mladim bralcem lahko

predstavlja nekaj nezanimivega in dolgočasnega ali pa nekaj zabavnega,

nekaj, kar vzbuja v njih prijetne občutke in doţivetja.

Prvi pogoj pri razvijanju recepcijske zmoţnosti je izbira ustreznih pesmi

glede na trenutne literarne interese otrok, ki pa so seveda odvisni od

splošnega kognitivnega razvoja, osnovne karakteristike katerega pa

moramo kot pedagoški delavci poznati. Čeprav se interes za branje

poezije proti koncu prvega triletja največkrat začne izgubljati v

avanturistični prozi, pa je z ustrezno izbiro pesmi in metod izobraţevanja

mogoče otroške interese usmerjati tudi v branje poezije in s tem

posledično razvijati tudi recepcijske zmoţnosti poezije in ohranjati prijetne

literarnoestetske občutke ob branju poezije.

Ker pa je teoretične izsledke mnogo laţje predstaviti s pomočjo konkretnih

primerov, sem se v svoji diplomski nalogi osredotočila na otroško poezijo

Srečka Kosovela, in sicer sem po predstavitvi in primerjavi Kosovelove

mladinske in nemladinske poezije v prvem delu naloge v drugem delu

diplomske naloge preverila, katere pesmi omenjenega avtorja lahko

najdemo v berilih za knjiţevno vzgojo v prvem triletju najbolj znanih

slovenskih zaloţb Mladinska knjiga, Izolit, Rokus Klett in Drţavna zaloţba

Slovenije. Poleg tega me je najbolj zanimalo, kam je usmerjen didaktični

instrumentarij različnih zaloţb, katere recepcijske zmoţnosti je mogoče

razvijati s pomočjo izbranih Kosovelovih pesmi in tudi ali bi lahko didaktični

inštrumentarij bolje izkoristil raznolikost Kosovelove otroške poezije pri

razvijanju recepcijske zmoţnosti poezije. S pomočjo zastavljenih hipotez

sem prišla do pričakovanih rezultatov in zaključkov in ugotovila, da

didaktični inštrumentarij vseh omenjenih zaloţb usmerja otroke in učitelja v

Page 78: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

69

zaznavanje, razumevanje in vrednotenje jezika poezije le na določenem

segmentu zaznavanja in bi bilo ţe z izbiro bolj raznolikih pesmi Srečka

Kosovela mogoče doseči tudi druge segmente zmoţnosti doţivljanja in

vrednotenja literarnega besedila.

Ko se otroci srečajo s Srečkom Kosovelom, se pravzaprav srečujejo z

enim od osrednjih pesnikov slovenske knjiţevnosti, kakor tudi z enim od

kanonskih pesnikov moderne slovenske mladinske literature, čigar

modernost se kaţe predvsem v dejstvu, da se je v njegovih pesmih

povsem izgubila vzgojna nota in je otroškost v njegovi poeziji postavljena

nad odraslost. Čeprav je razveseljivo dejstvo, da pesmi Srečka Kosovela

še zmeraj najdejo primerno ter zasluţeno mesto v slovenskem knjiţevnem

prostoru in se pojavljajo v berilih za prvo triletje osnovne šole, pa menim,

da bi lahko glede na pesnikovo bogato zapuščino iztisnili še mnogo več.

Večina slovenskih zaloţb sicer vključuje vsaj minimalno število

Kosovelovih pesmi, vendar so izbrane pesmi tematsko in oblikovno zelo

podobne in usmerjene predvsem v razvijanje podobnih literarnih interesov

in recepcijske zmoţnosti.

Na podlagi tega sem prišla do zaključka, da didaktični instrumentarij

slovenskih učbenikov za knjiţevni pouk ne izkorišča vseh moţnostih

razvijanja recepcijskih zmoţnosti, ki jih ponuja bogata zbirka Kosovelovih

otroških pesmi. Na podlagi predstavljenih teoretičnih dejstev in zbranih

podatkov ugotavljam, da bi z izbiro tematsko in oblikovno bolj raznolikih

pesmi Srečka Kosovela pri knjiţevni vzgoji lahko vplivali na razvijanje širše

recepcijske zmoţnosti, spodbujali različnejše interese za poezijo ter na

podlagi tega vplivali na oblikovanje in širjenje otrokovega literarnega

obzorja in prispevali k bogatenju literarnoestetskega doţivetja ob branju

poezije.

Srečko Kosovel je v svoji bogati zapuščini otroških pesmi ponudil skoraj

neomejene moţnosti, na nas učiteljih in didaktikih pa je, da jih tudi

izkoristimo in predstavimo našim otrokom, saj bomo s tem ne le zadovoljili

mnogim otroškim bralnim interesom, temveč tudi razvijali njihovo

recepcijsko zmoţnost na več plasteh in jih spodbujali tako k poslušanju in

branju, kot tudi k vrednotenju in razmišljanju.

Page 79: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

70

5 LITERATURA IN VIRI

Ambroţ, D. (2008). Branja 3 – berilo in učbenik za 3. letnik srednje šole.

Ljubljana: DZS.

Debeljak, D. (1999). Knjiţevnost 1–4. Radovljica: Srednja elektro in strojna

šola.

Grossman, M. (2004). Zagovor branja – bralec in knjiţevnost v 21. stoletju.

Ljubljana: Sophia.

Grginič, M. (2006). Moje branje – svet in sanje. Ljubljana: Izolit.

Gspan, A. (1974). Neznani Srečko Kosovel. Ljubljana: s. n.

Hanuš, B. (2000). Pozdravljene, besede. Ljubljana: DZS.

Hanuš, B. (2005). Kako raste svet. Ljubljana: DZS.

Jamnik, T. (2004). Zvezdice. Ljubljana: MK.

Johnson Debeljak, E. (2004). Srečko Kosovel: Pesnik in jaz. Ljubljana:

Študentska zaloţba.

Kordigel, M. (1990). Bralni razvoj, vrste branja in tipi bralcev. Otrok in

knjiga, Maribor, 29–30, str. 5–42, in 31, str. 5–22.

Kordigel, M. (1995). O razvoju recepcijske sposobnosti ali nova spoznanja

vede o mladem bralcu. Otrok in knjiga, Maribor, 1995, 39–40, str. 13–23.

Kordigel, M. (1997). Mladinska literatura, otroci in učitelji – komunikacijski

model poučevanja mladinske knjiţevnosti, 1. del. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo.

Kordigel, M. (1998). Še enkrat o integriranem/celostnem pouku z zornega

kota knjiţevne didaktike: analiza nekega modela. Jezik in slovstvo.

1997/98, letnik 43, št. 4, str. 127–142.

Kordigel Aberšek, M. (2004). Jaz pa berem 1–3. Ljubljana: Rokus-Klett.

Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske knjiţevnosti. Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo.

Kosovel, S. (1946). Pesmi – zbrano delo. Ljubljana: DZS.

Kosovel, S. (1982). Otrok s sončnico. Celje: Mohorjeva druţba.

Page 80: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

71

Kosovel, S. (2004). Medvedki sladkosnedki. Ljubljana: MK.

Novak, B. A. (2005). Zven in pomen. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni

inštitut Filozofske fakultete.

Saksida, I. (1992). Mladinska knjiţevnost pri pouku na razredni stopnji

osnovne šole. Ljubljana: MK.

Saksida, I. (1994a). Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske

knjiţevnosti. Trzin: Different.

Saksida, I. (1994b). Mladinska knjiţevnost med literarno vedo in knjiţevno

didaktiko. Maribor: Obzorja.

Saksida, I. (2001). Na mavrico po pravljico. Ljubljana: Izolit.

Saksida, I. (2005). Bralni izzivi mladinske knjiţevnosti. Domţale: Izolit.

Šabić, G. (1983). Lirska poezija u razrednoj nastavi. Zagreb: Školska

knjiga.

Vrečko, J. (2005). Kosovelova poetika. Ljubljana: Slovensko društvo za

primerjalno knjiţevnost.

Page 81: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

72

6 SPLETNI VIRI

Kordigel, M. (1998/99). Komunikacijski model knjiţevne vzgoje – poskus

strukturiranosti recepcijske sposobnosti. Jezik in slovstvo, 44. Pridobljeno

18. 5. 2009 s http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat1/044/55c01.htm.

Srečko Kosovel. (b. d.). Pridobljeno 16. 4. 2009 s

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sre%C4%8Dko_Kosovel.

Srečko Kosovel. (b. d.). Pridobljeno 16. 4. 2009 s

http://www.pesnik.net/content/view/28/71/.

Stramljič Breznik, I. (1993/94). Umetnostno besedilo kot izhodišče za

obravnavo besedotvorja v osnovni šoli. Jezik in slovstvo, 39. Pridobljeno

18. 5. 2009 s http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat2/039/78c05.HTM.

Vrečko, J., Novak, B. A. in Pavlič, D. (2005). Kosovelova poetika.

Pridobljeno 10. 5. 2009 s http://www.zrc-sazu.si/sdpk/images/2005-

3_Kosovel.pdf.

Page 82: RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU · poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmoţnosti za poezijo,

Manuela Jaušovec Recepcija Kosovelove poezije v prvem triletju osnovne šole

73

7 VIRI SLIK

Slika 1: Srečko Kosovel. Pridobljeno 18. 1. 2010 s http://lit.ijs.si.

Slika 2: Rokopis pesmi Kons 5. Pridobljeno 18. 1. 2010 s

http://sl.wikisource.org.

Slika 3: Naslovnica zbirke Medvedki sladkosnedki. Pridobljeno 18. 1. 2010

s http://www.simos.si.