1

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

REORGANIZACIJA CARINSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

ZARADI VSTOPA RS V EU Kandidat(ka): Mojca Ferluga Študent(ka) izrednega študija Številka indeksa: 82137872 Program: univerzitetni Študijska smer: DFI Mentor: dr. Vito Bobek, izr. prof.

Ljubljana, februar 2004

2

PREDGOVOR Področja reorganizacije carinske službe zaradi vstopa Slovenije v EU sem se lotila zaradi njegove aktualnosti. Dan vstopa Slovenije v EU se vse bolj približuje. Z dnem vstopa bo Slovenija prevzela skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije. S tem bo stopila tudi v carinsko unijo. Postopno prilagajanje carinske zakonodaje evropskemu pravnemu redu je Slovenija začela že leta 1994 s pripravo prvega slovenskega carinskega zakona in zakona o carinski tarifi. Leta 1996 pa je ob uveljavitvi novega carinskega zakona in podzakonskih aktov sprejela tudi že usmeritev o postopnem prilagajanju carinske zakonodaje evropski. Vendar bo dan vstopa Republike Slovenije v EU prinesel Carinski upravi RS tudi dodatne naloge in obveznosti, saj bodo s carinskega vidika ukinjene dosedanje meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, kar ima za posledico tako organizacijske, kakor tudi kadrovske spremembe v carinski službi. Poglavitni cilj diplomskega dela je predstaviti, kako sta Slovenija in Carinska uprava RS na področju carinske unije pripravljeni na vstop Slovenije v EU, oz. organizirani, da bosta ob vstopu Slovenije v EU sposobni slediti evropskim standardom in zahtevam. Samo diplomsko delo je zamišljeno v treh smiselnih sklopih, od katerih prvi del zajema kratko predstavitev EU, od zgodovine, glavnih ciljev in institucij EU, do odločitev o širitvi in vključevanju Slovenije v omenjeno širitev EU. Drugi sklop predstavlja carinsko politiko EU in Slovenije. Tretji glavni sklop pa zajema predstavitev carinske službe RS, njeno poslanstvo in strategijo, ter reorganizacijo carinske službe zaradi vstopa Slovenije v EU. Diplomsko delo temelji na do sedaj znanih podatkih o predvidenem pristopu Republike Slovenije k EU, na evropski zakonodaji, ki bo postala veljavna ob samem pristopu, na podatkih o predvidenih novih funkcijah in opustitvi nekaterih dosedanjih opravil carinske službe, ter na izkušnjah nekaterih sosednjih carinskih uprav pri njihovi reorganizaciji carinske službe zaradi širitve EU. Omejitve tega dela se nanašajo na omejen dostop do podatkov o sami reorganizaciji carinske službe oz. na tajnosti le-teh, predvsem zaradi predvidenih socialno-ekonomskih posledic same reorganizacije. V reorganizaciji carinske službe so prikazane nove naloge in spremenjeno izvajanje obstoječih nalog, vzpostavitev bodoče zunanje meje EU, ukinitev mejne kontrole na bodočih notranjih mejah EU (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko), spremembe, ki izhajajo iz drugačnega obsega in strukture blagovnega prometa, ter prezaposlitev in ukrepi za razreševanje presežnih delavcev.

3

K A Z A L O

1 UVOD............................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave .............................. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................. 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .......................................................................... 6 1.4 Uporabljene raziskovalne metode ............................................................................. 6

2 EVROPSKA UNIJA (EU) IN SLOVENIJA................................................................. 7

2.1 Mejniki razvoja, delovanje in cilji EU....................................................................... 7 2.2 Ustanove in organi EU .............................................................................................. 9 2.3 Širitev EU ................................................................................................................ 10 2.4 Vključevanja Slovenije v EU .................................................................................. 11

3 CARINSKA UNIJA .................................................................................................... 13

3.1 Carinska politika EU ............................................................................................... 13

3.1.1 Nastanek carinske unije in njeni cilji............................................................... 13 3.1.2 Razvoj carinske unije....................................................................................... 14 3.1.3 Skupno delovanje carinskih administracij....................................................... 15 3.1.4 Prihodnost carinske unije ................................................................................ 16

3.2 Strategija carinske unije EU .................................................................................... 18 3.3 Carinska politika Slovenije...................................................................................... 19

3.3.1 Usklajevanje novih zahtev EU ........................................................................ 21 4 CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE .................................................. 23

4.1 Predstavitev carinske službe.................................................................................... 23 4.2 Poslanstvo in temeljne naloge carinske službe........................................................ 23 4.3 Strategija razvoja carinske službe ........................................................................... 25

4.3.1 Pravilno izvajanje postopkov in učinkovito pobiranje dajatev........................ 25 4.3.2 Višja raven zaščite družbe ............................................................................... 26 4.3.3 Olajševanje pretoka blaga in potnikov ............................................................ 28 4.3.4 Izboljšanje strokovnosti dela zaposlenih in pogojev za njihovo delo ............. 29 4.3.5 Celovita informacijska podpora carinski službi .............................................. 30 4.3.6 Priprava carinske službe na vstop v EU .......................................................... 31

5 REORGANIRACIJA CARINSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE ............... 32

5.1 Izhodišča za pripravo reorganizacijskega načrta ..................................................... 32 5.2 Pregled dosedanjih aktivnosti.................................................................................. 33

5.2.1 Zakonodaja ...................................................................................................... 33 5.2.2 Administrativna usposobljenost ...................................................................... 34

5.3 Nove naloge in spremembe pri izvajanju obstoječih nalog..................................... 37 5.4 Organizacijske in kadrovske spremembe ................................................................ 47

4

5.4.1 Vzpostavitev zunanje meje EU ....................................................................... 47 5.4.2 Ukinitev mejne kontrole na bodočih notranjih mejah EU............................... 49 5.4.3 Spremembe, ki izhajajo iz drugačnega obsega in strukture blagovnega prometa

......................................................................................................................... 50 5.4.4 Kadrovske in organizacijske spremembe v generalnem carinskem uradu,

upravah carinskih uradov in spremembe regionalne organizacije CURS....... 52 5.5 Odpravljanje socialno-ekonomskih posledic .......................................................... 54

6 SKLEP......................................................................................................................... 59 POVZETEK ........................................................................................................................ 60 LITERATURA.................................................................................................................... 62 VIRI..................................................................................................................................... 62 PRILOGE

Priloga 1: Organizacijska shema GCU Priloga 2: Organizacijska shema CARINSKI URADI Priloga 3: Skupni pregled kadrovskih potreb na bodoči zunanji meji na dan 15.03.2002 Priloga 4: Predlog nove organizacije Carinske uprave RS po vstopu v EU

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Polnopravno članstvo v Evropski uniji (EU) je eden izmed glavnih strateških ciljev Republike Slovenije. Težnja po vključitvi izhaja predvsem iz tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja Slovenije z Unijo ter slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor, ki ga simbolizira Evropska unija. S polnopravnim članstvom v EU bo Slovenija stopila tudi v carinsko unijo. To pomeni, da bo začela uporabljati skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko do tretjih držav. Postopno prilagajanje carinske zakonodaje evropskemu pravnemu redu je Slovenija začela že leta 1994 s pripravo prvega slovenskega carinskega zakona in zakona o carinski tarifi. Leta 1996 pa je ob uveljavitvi novega carinskega zakona in podzakonskih aktov sprejela tudi že usmeritev o postopnem prilagajanju carinske zakonodaje evropski. 01.05.2004 - dan vstopa Republike Slovenije v EU - bo prinesel Carinski upravi RS dodatne naloge in obveznosti, saj bodo s carinskega vidika ukinjene dosedanje meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, kar ima za posledico tako organizacijske, kakor tudi kadrovske spremembe v carinski službi. Reorganizacija carinske službe zajema nove naloge in spremenjeno izvajanje obstoječih nalog, vzpostavitev bodoče zunanje meje EU, ukinitev mejne kontrole na bodočih notranjih mejah EU (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko), spremembe, ki izhajajo iz drugačnega obsega in strukture blagovnega prometa, ter prezaposlitev in ukrepe za razreševanje presežnih delavcev. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen Z vstopom Slovenije v EU se bo spremenila tudi temeljna vloga slovenske carinske službe, saj bo morala slovenska carinska služba kontrolirati in nadzirati uvoz izdelkov iz tretjih držav na zunanji meji EU, pobirati carinske dajatve, davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine in hkrati varovati interese EU in njenih državljanov na številne druge načine. Namen diplomskega dela je predstavitev strategije in procesa vključevanja Slovenije v EU in s tem povezane nove naloge in spremembe že obstoječih nalog carinske službe po vstopu v EU, kako bodo le-te vplivale na organizacijske in kadrovske spremembe carinske službe (v Generalnem carinskem uradu in v upravah carinskih uradov), ter predstavitev socialno-ekonomskih posledic reorganizacije carinske službe in predvideno kadrovsko prestrukturiranje.

6

Cilji Poglavitni cilj diplomskega dela je predstaviti, kako sta Slovenija in Carinska uprava RS na področju carinske unije (Poglavje 25 v pogajanjih z EU) pripravljeni na vstop Slovenije v EU, oz. organizirani, da bosta ob vstopu Slovenije v EU sposobni slediti evropskim standardom in zahtevam. Samo diplomsko delo je zamišljeno v treh smiselnih sklopih, od katerih prvi del zajema kratko predstavitev EU, od zgodovine, glavnih ciljev in institucij EU, do odločitev o širitvi in vključevanju Slovenije v omenjeno širitev EU. Drugi sklop predstavlja carinsko politiko EU in Slovenije. Tretji glavni sklop pa zajema predstavitev carinske službe RS, njeno poslanstvo in strategijo, ter reorganizacijo carinske službe zaradi vstopa Slovenije v EU. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavke Diplomsko delo temelji na: do sedaj znanih podatkih o predvidenem pristopu Republike Slovenije k EU, na evropski zakonodaji, ki bo postala veljavna ob samem pristopu, podatkih o predvidenih novih funkcijah in opustitvi nekaterih dosedanjih opravil carinske službe, ter na izkušnjah nekaterih sosednjih carinskih uprav pri njihovi reorganizaciji carinske službe zaradi širitve EU.

Omejitve Omejitve tega dela se nanašajo na omejen dostop do podatkov o sami reorganizaciji carinske službe oz. na tajnosti le-teh, predvsem zaradi predvidenih socialno-ekonomskih posledic same reorganizacije. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Diplomsko delo je zasnovano kot makroekonomska raziskava. Delo želim obravnavati v manjši meri po statičnih kriterijih, saj so se določeni ekonomski pojavi že zgodili. V večji meri pa bo delo obravnavano po dinamičnih kriterijih, saj je bistvo dela proučevanje procesa reorganizacije oz. kadrovskega in organizacijskega usklajevanja carinske službe zaradi vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Uporabili bomo deskriptivni pristop z metodo deskripcije, saj gre v diplomskem delu predvsem za opisovanje dejstev oz. procesov, ki so privedla do potreb po reorganizaciji carinske službe in z njimi povezane organizacijske in kadrovske spremembe. Osnovni viri podatkov so bila interna gradiva Carinske uprave Republike Slovenije, v katerih je že smiselno urejena tematika reorganizacije carinske službe, zakonski in ostali podzakonski predpisi, kakor tudi različni elektronski viri.

7

2 EVROPSKA UNIJA (EU) IN SLOVENIJA 2.1 Mejniki razvoja, delovanje in cilji EU Evropska unija je nenehno razvijajoča se, živa povezava držav, ki je zasnovana na pravno obvezujočih pogodbah. Države članice so se združevale, da bi skupaj učinkoviteje uresničevale prednostne razvojne cilje. Področja skupnega delovanja so številna, za uresničevanje ciljev EU pa se uporabljajo različni instrumenti: obsežen skupni pravni red, skupna politika, skupni proračun in različni programi (Služba Vlade RS za evropske zadeve in Urad Vlade RS za informiranje 2003b). Po drugi svetovni vojni se je porodilo prepričanje o nujnosti usklajenega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi oblastmi ter neodvisnimi in demokratičnimi evropskimi institucijami, s pristojnostmi na področjih (enotni trg, denarna politika, gospodarska in socialna kohezija, varnostna politika, politika zaposlovanja, varstvo okolja zunanja in obrambna politika ter ustanovitev območja svobode in pravičnosti), kjer je skupno delovanje učinkovitejše od delovanja posameznih držav (Delegacija evropske komisije v Republiki Sloveniji 2003c). To je bil povod za začetek procesa evropskega združevanja, ki je imel na začetku dva cilja: gospodarsko obnoviti od vojne razdejano Evropo in postopno ustvariti enotno področje miru, razvoja in demokracije, kar bi preprečevalo vzpon totalitarnih režimov in ponoven izbruh vojaških spopadov na evropski celini (Ješovnik 1999). Med glavne mejnike razvoja EU prištevamo: - rojstvo Evrope, 9. maj 1950, Robert Schuman, francoski zunanji minister je predlagal

ustanovitev naddržavne evropske institucije, ki bi usklajevala proizvodnjo premoga in jekla. Šest držav – Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg – se je na deklaracijo odzvalo in leta 1951 podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ);

- Evropska gospodarska skupnost (EGS), 25. marec 1957, s podpisom Rimske pogodbe, s katero je bila ustanovljena EGS in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom), so se države članice ESPJ usmerile na gospodarsko povezovanje s ciljem vzpostavitve skupnega evropskega tržišča;

- carinska unija, 1. avgust 1968, z odstranitvijo še zadnjih carinski ovir in količinskih omejitev ter uvedbo enotne carinske stopnje pri trgovanju s tretjimi državami, je bila vzpostavljena carinska unija, kot prva stopnja v izgradnji skupnega trga;

- prva širitev, 1. januar 1973, k EGS so pristopile še Velika Britanija, Irska in Danska; - prve neposredne volitve v Evropski parlament, leta 1979, s tem je Evropski parlament

postal prva institucija Skupnosti s širšo legitimnostjo; - enotna evropska listina, 17. februar 1986, pomeni prvo temeljito prenovo pogodb o

ustanovitvi ES. Uvedle so se pomembne spremembe postopkov odločanja, s pristopom, ki je dal prednost nacionalnim normativnim ukrepom, s čemer so bili postavljeni temelji za izgradnjo enotnega trga;

- Evropska unija (EU), 7. februar 1992, podpis Pogodbe o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba), ki je začela veljati 1. novembra 1993, je uvedla nove skupne politike in

8

oblike sodelovanja, ki dotedanjemu, predvsem gospodarskemu sodelovanju med državami članicami, doda tudi politično dimenzijo - uvedba denarne unije in skupne valute (evra);

- Amsterdamska pogodba, 17. junij 1997, ki je okrepila in prevetrila nekatere politike in instrumente EU, predvsem na področjih spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel, boja proti brezposelnosti, svobode gibanja, uvajanja novih ciljev na področjih pravosodja in notranjih zadev ter boja proti organiziranem kriminalu;

- Agenda 2000, 16. julij 1997, je Evropska komisija predstavila sveženj reform, s katerimi so podali širšo perspektivo razvoja EU in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in vzhodnoevropskih držav ter finančni okvir za obdobje 2000-2006;

- Pogodba iz Nice, 26.februar 2001, ki je začela veljati v letu 2003, je uvedla predvsem institucionalne spremembe, nujne za delovanje EU po širitvi;

- Laekenska pogodba, december 2001, na podlagi katere je bila ustanovljena Konvencija o prihodnosti Evrope, katere naloga je, da preuči ključna vprašanja nadaljnjega razvoja Unije, predvsem glede boljše razmejitve pristojnosti v EU in poenostavitve njenega delovanja.

Ključni cilji povezovanja evropskih držav v Unijo so usklajen razvoj gospodarskih dejavnosti, nenehna in uravnotežena širitev, vse večja stabilnost, hiter dvig življenjskega standarda in tesnejši odnosi med državami članicami. To naj bi dosegli z odprtjem notranjih meja za prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala ter z uveljavljanjem solidarnosti skozi skupne politike in skupne finančne instrumente. Vendar pa se je usklajevanje različnih zakonodaj in predpisov začelo šele s sprejetjem in uveljavitvijo enotnega trga v letu 1993. Od Maastrichtske pogodbe dalje si Evropsko unijo najlažje predstavljamo kot zgradbo, ki temelji na treh stebrih in sicer: - prvi steber sestavlja Evropska skupnost in institucije, ki so bile ustanovljene na podlagi

ustanovitvenih pogodb (Evropska komisija, Parlament, Svet in Evropsko sodišče), skupni trg, carinska unija ter ekonomska in monetarna unija;

- drugi steber predstavlja skupno zunanjo in varnostno politiko; - tretji steber pa zajema sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropski pravni red je celota predpisov, političnih usmeritev, praks in obveznosti, ki so nastajali v procesu razvoja EU. Sestavljajo ga: - primarna zakonodaja (to so ustanovitvene pogodbe in njihove dopolnitve, pristopne

pogodbe, ki so jih sklenile države članice, ter vse pogodbe med Skupnostjo in tretjimi državami);

- sekundarna zakonodaja (zavezujoče uredbe, direktive in odločbe ter nezavezujoča priporočila in mnenja), ki jo sprejemajo organi EU;

- sodna praksa (sodbe Sodišča Evropskih Skupnosti).

9

2.2 Ustanove in organi EU Evropska unija se od tradicionalnih mednarodnih organizacij razlikuje po svoji zgradbi upravnih institucij, ki je edinstveni te vrste na svetu. S članstvom v EU prenese država članica del svoje suverenosti na neodvisne ustanove, ki zastopajo tako nacionalne kot tudi skupne evropske interese. Institucije Unije dopolnjujejo druga drugo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Evropski parlament izvolijo na neposrednih splošnih volitvah v državah članicah vsakih pet let in je izkaz demokratične volje vseh prebivalcev Evropske unije, saj zastopa njihove interese. Glavne funkcije parlamenta so: skupaj s Svetom EU sprejema evropsko zakonodajo (uredbe, direktive in odločbe), skupaj s Svetom EU se posvetuje o osnutku letnega proračuna, ki ga pripravi Evropska komisija ter proračun na koncu tudi sprejme in izvaja demokratičen nadzor nad vsemi institucijami Unije. Svet Evropske unije oz. Svet ministrov je glavni organ odločanja. Sestavljajo ga ministri držav članic, pristojni za področje, ki se obravnava na posameznem srečanju. Svet EU ima različne naloge: predstavlja interese držav članic, sprejema evropsko zakonodajo, nadzira proračun skupaj z Evropskim parlamentom, koordinira ekonomsko politiko in ostale aktivnosti držav članic, potrjuje mednarodne pogodbe in sporazume, ki jih sicer sklene Evropska komisija. Evropska komisija je vodilna sila evropskih integracijskih procesov in skrbi za uresničevanje skupnega evropskega interesa, saj zastopa interese Unije kot celote. Sestavljajo jo predsednik in komisarji, ki jih predlagajo države članice in jih potrdi tudi Evropski parlament. Glavne naloge Komisije so: priprava predlogov zakonodajnih aktov, skrb za pravilno izvajanje zakonodaje in proračunske politike, zastopa evropske interese v razmerju do nečlanic in mednarodnih organizacij, s katerimi sklepa različne sporazume (trgovinske, politične…). Evropski svet je najvišje politično telo Unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav oz. vlad članic in predsednik Komisije. Na srečanjih, ki potekajo najmanj dvakrat letno oblikujejo splošne politične smernice razvoja Unije. Sodišče Evropskih skupnosti skrbi za pravilno in dosledni izvajanje evropske zakonodaje, pristojno pa je tudi za tolmačenje evropskega pravnega reda. Računsko sodišče v prvi vrsti vrši nadzor nad proračunom Unije, saj preverja in revidira vse prihodke in odhodke na računih institucij in organov EU. Evropsko centralno banko predstavlja dvanajst držav članic monetarne unije, ki neodvisno od navodil nacionalnih vlad vodijo skupno monetarno politiko in izdajajo skupno denarno enoto evro. Njen glavni cilj je stabilnost cen na območju evra. Odbor za gospodarske in socialne zadeve zastopa interese delodajalcev, delavcev in različnih interesnih skupin. Odbor je predvsem posvetovalni organ za gospodarske in socialne zadeve pri sprejemanju skupne zakonodaje.

10

Odbor regij sestavljajo predstavniki regionalnih in lokalnih oblasti držav članic. Njegova temeljna naloga je svetovati Svetu EU in Evropski Komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev. Evropska investicijska banka je evropska finančna institucija. Finančno podpira predvsem tiste projekte, ki pripomorejo k uravnoteženem razvoju Unije. 2.3 Širitev EU Širitev je gotovo eden najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija v 21. stoletju. Je enkratna zgodovinska priložnost nadaljnjega združevanja in integracije držav na evropski celini ter pomemben dejavnik stabilnosti in blaginje, ki je v interesu celotne mednarodne skupnosti, saj pomeni tudi vnovično združitev držav, ki si delijo skupne vrednote in cilje (Končina 2002, 2). Evropska unija šteje trenutno petnajst držav članic, ki so se v preteklosti priključevale tej integraciji v štirih zaporednih širitvah. Šestim podpisnicam Pariške pogodbe so se leta 1973 najprej pridružile Danska, Irska in Velika Britanija, leta 1981 Grčija, nato leta 1986 Portugalska in Španija, na koncu leta 1995 pa še Avstrija, Finska in Švedska. Vendar pa je širitev, s katero se Evropa sooča danes, svojevrsten izziv, saj te širitve zaradi njenega obsega (števila držav kandidatk, območja in prebivalstva) in drugačnosti (bogastva zgodovin in kultur) ne moremo primerjati s prejšnjimi. Temeljni pogoji za širitev so zapisani v 49. členu Amsterdamske pogodbe ki pravi, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi katerakoli evropska država. Svojo prošnjo mora nasloviti na Svet EU, ki odločitev o pristopu sprejme soglasno, po posvetovanju z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Z vidika prizadevanj držav Srednje in Vzhodne Evrope, da se pridružijo EU, so na srečanju Evropskega sveta v Koebenhavnu leta 1993 opredelili pogoje, ki jih mora država izpolnjevati, če želi postati polnopravna članica Evropske unije(Delegacija evropske komisije v Republiki Sloveniji 2003b): - stabilnost družbenih in državnih institucij, ki zagotavljajo demokratični razvoj, načela

pravne države, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin; - delovanje tržnega gospodarstva, ter sposobnost spoprijeti se s konkurenčnimi pritiski in

tržnimi silami na enotnem trgu; - sposobnost prevzemati obveznosti, ki izhajajo iz članstva, vključno z zavezanostjo

ciljem politične, gospodarske in denarne unije. Nadalje je v sklepih Evropskega sveta v Madridu decembra 1995 zapisano, da morajo države kandidatke okrepiti in usposobiti svoje administrativne (upravne in sodne) strukture ter tako povečati učinkovitost izvajanja zakonodaje. Dve leti pozneje so na zasedanju Evropskega sveta v Luksemburgu odločili, da se mora kot prvi pogoj širitve Unije delovanje ustanov okrepiti in izboljšati, kot to določajo institucionalne določbe amsterdamske pogodbe.

11

Decembra 1999 je Evropski svet v Helsinkih znova potrdil, da koebenhavnska merila ostajajo temelj za članstvo v EU in dodal, da morajo države kandidatke deliti vrednote in cilje Evropske unije, ki so zapisani v pogodbah. Evropski svet je izrazil mnenje, da je zadovoljitev političnim merilom pogoj za začetek pristopnih pogajanj in države kandidatke pozval, naj naredijo vse za rešitev mejnih vprašanj ter vseh ostalih, ki so s temi povezana. Širitveni proces vključuje naslednje sklope: - evropska konferenca, ki predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države

kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu (skupna zunanja in varnostna politika…);

- pristopni proces, v katerega je vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo. Je enoten proces, ki je sestavljen iz poglobljene predpristopne strategije, iz pogajanj o pristopu in iz pregledne procedure;

- pristopna pogajanja določajo pogoje, pod katerimi se bodo države vključile v EU. Marca 1998 je EU formalno začela proces, ki omogoča širitev s trinajstimi državami: Bolgarijo, Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo in Turčijo. 13.12.2003 so se na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu s še zadnjimi finančnimi dogovori zaključila pristopna pogajanja z deseterico držav kandidatk (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija). Evropski svet je hkrati potrdil, da lahko te države postanejo članice EU 1. maja 2004. Naštete države so 16. aprila 2003 v Atenah podpisale Pristopno pogodbo k Evropski uniji. 2.4 Vključevanje Slovenije v EU Slovenija tako geografsko, zgodovinsko, kot tudi politično, gospodarsko in kulturno, že pripada evropskemu ekonomskemu prostoru (Služba Vlade RS za evropske zadeve in Urad Vlade RS za informiranje 2003a). Ob osamosvojitvi si je postavila cilj postati demokratična, pravna in socialna država z odprtim tržnim gospodarstvom, v svoji zunanji politiki pa je dosledno poudarjala, da je vključitev v EU njena prednostna naloga. Že leta 1992 je zaprosila EU za sklenitev evropskega sporazuma in za podporo pri prestrukturiranju in konsolidaciji slovenskega gospodarstva. Ko je leta 1993 začel veljati sporazum o sodelovanju z EU, je slovenska vlada zaprosila za začetek pogajanj o sklenitvi evropskega sporazuma, ki je bil podpisan v juniju 1996, ko je Vlada Republike Slovenije tudi formalno zaprosila za članstvo v Uniji.Meseca maja 1997 je Slovenija sprejela izhodišča in pripravila Strategijo RS za vključevanje v EU, ki je določila vsebinske in metodološke vidike priprav na članstvo. Strategija ima štiri operativne cilje (Urad vlade za informiranje, Slovenija Doma v Evropi 2003c): - analizirati doseženo raven ekonomske in socialne preobrazbe Slovenije; - določiti specifične cilje posameznih sektorjev in področij; - začrtati usklajen sistem reform in ukrepov ekonomske politike, ki so potrebni za

dosego teh ciljev; - vzpostaviti ustrezne mehanizme za nadzorovanje izvajanja reform in ukrepov.

12

Izhajajoč iz ciljev je strategija razdeljena na štiri dele. V prvem delu temeljnim zahtevam vključevanja v EU sledi še splošna analiza sedanjega stanja gospodarstva in problemov, ki jih bo treba rešiti v prihodnje. Drugi del vključuje makroekonomski okvir in podlage za uspešno približevanje slovenskega gospodarstva EU. Obravnava monetarno, fiskalno, dohodkovno politiko in politike mednarodnih odnosov. Tretji del obravnava strukturne reforme, ki morajo nuditi oporo makroekonomski politiki. Le-te morajo biti usmerjene k povečevanju mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in k oblikovanju socialno in okoljsko sprejemljivih politik (liberalizacija cen in konkurence, reforme podjetij in finančnega sektorja…). Četrti del strategije pa predstavlja časovni razpored izvajanja potrebnih politik, ki povzemajo cilje Strategije, osnovne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti in uveljaviti, ter njihov vrstni red. Slovenija in EU sta leta 1996 podpisali začasni sporazum o trgovini, ki velja od začetka leta 1997. Z njim je začel veljati trgovinski del sporazuma o pridružitvi, ki določa območje proste trgovine med Slovenijo in petnajsterico. Leta 1997 je Evropska komisija v Agendi 2000 predstavila mnenje o državah kandidatkah za vstop v EU in ker je bilo mnenje za Slovenijo ugodno, je bila uvrščena v prvi krog držav kandidatk za začetek pogajanj, ki so se v letu 1998 tudi uradno začela. Koristi članstva Slovenije v EU bodo velikega pomena predvsem zaradi pozitivnih ekonomskih, političnih, varnostnih, socialnih in ostalih učinkov, ki jih bo prinesla integracija. Med najpomembnejše neposredne koristi štejemo (Urad vlade za informiranje, Slovenija Doma v Evropi 2003b): zagotovitev stabilnega političnega in gospodarskega okolja, ki bosta spodbujala vsestranski družbeni razvoj; večja nacionalna varnost prek vključevanja v skupne mehanizme zunanje in varnostne politike; krepitev ugleda in pogajalske moči Slovenije tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju ter slovenskim državljanom zagotovitev pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU; možnost soodločanja pri vseh vprašanjih sooblikovanja prihodnje Evrope in sveta, kar je ključnega pomena za dolgoročni razvoj Slovenije; zagotovitev velikega notranjega trga za slovensko gospodarstvo; zagotovitev večje predvidljivosti in obvladljivosti poslovanja in zmanjšanja poslovnega tveganja ter zagotovitev novih razvojnih možnosti, ki jih daje gospodarska in denarna unija; povečanje medsebojne trgovine in s tem pomembna spodbuda domači gospodarski rasti in povečanju zaposlenosti; konkurenca na notranjem trgu bo motivacija in stimulacija slovenskim podjetjem za izboljšanje konkurenčne sposobnosti preko razvoja novih izdelkov in storitev, uporabe sodobnih tehnologij in stalnega zmanjševanja proizvodnih stroškov; boljši dostop do kapitala, opreme, znanja in tehnologij, prevzem standardov, tehničnih predpisov, osnovnih znanj in organizacijskih tehnik, ter s tem dodaten vpliv na povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva; odprtje novih izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti slovenskim državljanom. Kot najpomembnejše posredne koristi pa lahko opredelimo stroške izgubljenih priložnosti zaradi nevključitve Slovenije v Evropsko unijo: Slovenija bi ostala izven skupnih zunanjepolitičnih, varnostnih in obrambnih mehanizmov, sama bi morala s precej višjimi stroški skrbeti za svoj mednarodnopravni, varnostni in politični položaj, onemogočen bi bil vpliv na sprejemanje odločitev v okviru integracijskih procesov v Evropski uniji, ki so zanjo strateškega pomena.

13

3 CARINSKA UNIJA 3.1 Carinska politika EU1 V zadnjih 30-tih letih je carinska unija realizirala mnoge cilje: ukinila je carine na notranjih mejah, razvila je enoten carinski kodeks Skupnosti in vzpostavila notranji trg. Doseženi cilji, ki se zdijo danes normalni, so rezultat večletnega težkega dela in izgradnje zaupanja med zgodovinskimi nasprotniki. Danes unija teži za postopno carinsko integracijo na različnih operativnih nivojih. Uspeh mora biti merjen s stopnjo konkurenčnosti evropske industrije in trgovine, kot rezultatom moderne, preproste, transparentne in bolj prilagodljive zakonodaje. Evropska komisija mora sedaj postaviti nove cilje carinske politike, saj mora le-ta postati še bolj učinkovita in pripravljena na sprejem nove vloge. 3.1.1 Nastanek carinske unije in njeni cilji Carinske unija je pomemben element evropskega enotnega trga s svojimi štirimi temeljnimi svoboščinami: prost pretok blaga, kapitala, storitev in oseb. Ta enoten trg z 370 milijoni potrošniki je največji v industrializiranem svetu. Enoten trg brez notranjih ekonomskih meja je katalizator za ekonomsko integracijo EU. Vzpostaviti, razvijati in voditi enoten skupni trg, kjer se lahko blago prosto giblje, je možno le na temeljih carinske unije, v kateri obstajajo splošna pravila na njenih zunanjih mejah. Brez evropske carinske unije ne bi bila možna skupna ekonomska in razvojna politika, skupen kmetijski trg in učinkovita koordinacija ekonomske in denarne politike. Cilji carinske in evropske unije so: - pospeševati svetovno trgovanje; - spodbujati korektno trgovanje; - povečati privlačnost EU kot industrijski in trgovinski prostor in prispevati k

ustanavljanju novih delovnih mest; - spodbujati razvoj po drugih delih sveta; - pomoč kandidatkam pri sprejemu njihovih bodočih vlog; - zagotoviti varnost vsem fizičnim in pravnim osebam EU na vseh področjih, ki zadevajo

uvoz in izvoz, na transparenten, enoten, preprost in učinkovit način; - zagotoviti maksimalne prednosti enotnega trga za vse udeležence, olajšati sistem

pobiranja prihodkov, carinskih dajatev, DDV in trošarin; - zbiranje bistvenih statističnih podatkov o opravljenem trgovanju.

1 Povzeto po EUROPA-Taxation and Customs Union. 2003b.

14

3.1.2 Razvoj carinske unije Vse skupaj se je začelo leta 1958, ko je prvih šest držav članic ustanovilo zvezo, ki je kasneje postala EU. Eden od prvih korakov je bila ustanovitev tarifne unije, saj so s tem lahko odpravili vse carinske dajatve na trgovanje med članicami te zveze. Vse države članice so se strinjale, da združijo njihove ločene in različne tarife v eno samo, ki velja za celotno Evropsko Skupnost. Tarifna unija je bila dokončana leta 1968, z odstranitvijo vseh carinskih dajatev in omejitev med šestimi članicami ustanoviteljicami Skupnosti. Uvedena je bila skupna carinska tarifa, ki se uporablja za uvoženo blago iz tretjih držav. S tem so bile omogočene nove izvozne možnosti, ki so dale nov zagon gospodarstvom posameznih članic. Povečalo se je trgovanje med članicami, kar je vodilo v tržni optimizem in rast investicij v Skupnosti. Od leta 1958 do leta 1972 se je trgovina med šestimi ustanovnimi članicami Skupnosti in ostalim svetom povečala za trikrat, trgovina znotraj Skupnosti pa kar za devetkrat. V letih od 1968 do 1993, ki predstavljajo vmesno fazo razvoja carinske unije, se je začela ustvarjati mnogo bolj pomembna carinska zakonodaja. Pomembno je bilo zagotoviti, da bo blago, ki bo kjerkoli uvoženo v Skupnost, predmet skupnih tarifnih pravil in tudi skupnih carinskih predpisov. S tem se je zagotovilo, da je bila tarifa uporabljena povsod na enak način. Zelo pomemben korak je bil narejen leta 1988 s poenostavitvijo carinskih postopkov oz. z uvedbo enotne carinske listine (ECL). ECL je bil sprejet kot deklaracija, ki nadomešča 150 ločenih dokumentov, ki so se prej uporabljali v carinski administraciji držav članic. V istem času so bile vzpostavljene tudi ostale tržne zakonitosti, ki so potrebne za uspešno delovanje carinske unije. Obstaja več različnih ravni carinskih integracij in organiziranja ekonomskih kooperacij. Dve najpomembnejši sta carinska unija in prostotrgovinska območja. V čem se razlikujeta? Območje proste trgovine uporabljajo države, ki si želijo zbližati svoje ekonomije, ne pa jih integrirati v eno samo. Takšna svobodna trgovinska območja so: - Evropski gospodarski prostor (EEA – European Economic Area); - Evropski sporazum o prosti trgovini (EFTA – European Free Trade Agreement); - Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA – North American Free Trade

Agreement); - Skupni trg južne cone (MERCOSUR). Glavna značilnost območij proste trgovine je delna ali popolna ukinitev carinskih dajatev in omejitev v medsebojnem trgovanju. Tako vsaka država članica območja prostega trga ohrani lastno carinsko tarifo in zunanjo trgovinsko politiko do tretjih držav, spoštovati pa mora pravila, ki določajo, katero blago se lahko prosto giblje med državami članicami območja. Za ugotavljanje upoštevanja postavljenih pravil se morajo med državami članicami še vedno izvajati carinski postopki za blago, ki prehaja notranje meje. Za razliko od območja proste trgovine pa carinska unija stremi k ekonomski integraciji brez kakršnih koli trgovinskih omejevanj ali prepovedi na notranjih mejah. Zastavljene

15

cilje otežujejo različne stopnje davka na prodajo v državah članicah. Vse države članice carinske unije uporabljajo skupno carinski tarifo in zunanjetrgovinsko politiko do tretjih držav. Med članicami ni potrebno vzdrževati nobenih notranjih mej za carinske ali zunanjetrgovinske namene. Skupna carinska tarifa omogoča izvajanje skupnih politik proti nečlanicam. Ekonomska integracija v carinski uniji je lahko daljnosežna. Enoten trg je pravnomočno stopil v veljavo leta 1993, z zagotovitvijo štirih svoboščin: prost pretok blaga, kapitala, storitev in oseb, na brezmejnem notranjem trgu. Enoten trg je odpravil vlogo pobiranja carin, trošarin in DDV med državami članicami in omogočil, da je carinska unija postala prepoznavna za vse v Skupnosti. Tako so bile 1.1.1993 na vseh notranjih mejah ukinjene carinske kontrole, vključno z uporabo ECL-a za pretok blaga znotraj Skupnosti, vendar pa so bile še vedno ohranjene določene kontrole za preprečevanje trgovanja z drogami in emigracijo. Leta 1994 je začel veljati carinski zakonik Skupnosti, ki je konsolidiral vso carinsko zakonodajo Skupnosti v enotno besedilo in s tem vzpostavil okvire za vse uvozne in izvozne postopke. Enoten notranji trg služi kot motor za večjo harmonizacijo na različnih carinskih in necarinskih področjih. Kot posledica te ekonomske integracije je Skupnost postala ne le pomemben zunanjetrgovinski partner tretjim državam, ampak se je bistveno povečalo tudi notranje trgovanje. Enoten trg, ki je varno zasnovan na carinski uniji je osnova, na kateri lahko temeljijo evropske spodbude za rast, konkurenčnost in zaposlovanje. Enoten trg služi kot katalizator pri strategiji ekonomske širitve EU. Ta brez obstoja carinske unije in njenega principa prostega pretoka blaga ne bi bila možna. 3.1.3 Skupno delovanje carinskih administracij Trg z 370 milijoni potrošniki je odvisen od dela 130.000 carinskih delavcev v petnajstih državah članicah. Lahko rečemo, da so carinski delavci vratarji EU, saj kontrolirajo uvoz blaga iz tretjih držav, ki prehaja preko skupnih zunanjih mej Skupnosti, z namenom pobiranja carinskih dajatev, DDV in trošarin in z nalogo zaščite interesov Unije in njenih prebivalcev. Razvoj evropske carinske unije v enoten evropski trg je odpravil vse notranje ekonomske meje med članicami. Ta evolucija je povečala pomembnost kontrol na zunanjih mejah. Ko blago prečka zunanjo mejo, ni več možnosti za carinsko kontrolo.

16

Vse carinske administracije morajo delovati in razmišljati enotno. S tem so postale medsebojno odvisne in morajo računati ena na drugo. Naraščanje trgovanja je dodaten razlog za učinkovit sistem kontrole blaga, glede na to, da je vedno težje intervenirati fizično. Tako se administracijam pojavlja nov izziv, kako zagotoviti pretok trgovanja ob učinkoviti kontroli. V preteklosti je bila kontrola fizična, zahtevala je veliko časa, napora, predstavljala je tudi velike stroške za obe strani. Danes so kontrolni postopki bistveno spremenjeni in se še razvijajo. Moderne delovne metode se uporabljajo za enostavnejše in bolj usmerjene kontrole na mestih, kjer so le-te potrebne in kjer so tudi najbolj učinkovite. Mednje spadajo: izgradnja informacijskega sistema, ki omogoča elektronsko izmenjavo podatkov, naknadna preverjanja, pregledi dokumentacije in različne analize tveganja. Te metode so vse bolj uporabljene in visoko razvite. Uporabnikom prijazni postopki in moderna carinska zakonodaja sta lahko pomembna dejavnika pri odločanju o določitvi lokacije različnih dejavnosti in industrije. Čas in denar sta pomembna elementa konkurenčnosti evropske ekonomije. Niso pomembne samo poenostavitve različnih postopkov ampak tudi učinkovitost uporabljenih metod za zaščito prebivalcev EU. Evropska komisija in nacionalne administracije imajo skupno odgovornost za izpolnitev legitimnih pričakovanj. Komisija je preko Generalnega direktorata pristojnega za carine in davke odgovorna za: razvoj carinske politike, za predloge carinske zakonodaje, za koordiniranje administracij posameznih članic, za svetovanje in zbiranje povratnih informacij iz poslovnega sveta in industrije v EU. Nacionalne carinske administracije pa so odgovorne za: dnevno uporabo evropske zakonodaje, za pobiranje carinskih dajatev, trošarin in DDV za uvoženo blago in za uporabo vseh ostalih skupnih politik v sodelovanju z nacionalnim okoljem. Osnovna carinska zakonodaja je vsebovana v carinskem zakoniku Skupnosti in nomenklaturi. Ostale politike, ki jih carina uporablja na mejah, so vključene v drugih zakonih. Vsi zakoni so v glavnem sprejeti s strani Sveta ministrov in potrjeni s strani Evropskega parlamenta na osnovi predlogov Evropske komisije. 3.1.4 Prihodnost carinske unije Pri pripravah držav kandidatk na vključitev v EU je med ostalimi carina pomemben sektor, saj so v okviru EU države članice medsebojno odvisne. Veriga je močna tako kot je močan njen najšibkejši člen. Spričo specifičnih carinskih nalog je ustanovitev učinkovite in moderne carinske službe bistven element pristopnega paketa. Kontrola na novi razširjeni zunanji meji bo velika naloga, medtem ko bo vloga carin na enotnem trgu zahtevala specifična strokovna znanja. S strani EU je tudi predvidena tehnična pomoč državam kandidatkam v okviru programa PHARE.

17

Tesno sodelovanje med Evropsko komisijo, carinskimi administracijami držav članic in članic kandidatk je že obrodilo pomemben napredek, ki je opazen predvsem pri usklajevanju carinske zakonodaje v državah kandidatkah. Glavna naloga carinskih administracij držav kandidatk bo predvsem izvrševanje evropskih carinskih in zunanjetrgovinskih zakonov. To bo zelo težko, saj se bo med drugim povečal tudi pretok prometa. EU je stalno prisotna na različnih multilateralnih trgovinskih in carinskih pogajanjih. Kot največji trgovinski blok bo še naprej igrala pomembno vlogo na mednarodnem področju, še posebej v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Evropska komisija igra pomembno vlogo predstavnika Skupnosti in vlogo pogajalca pri posvetovanjih z državami članicami. Svetovna trgovinska organizacija je naznanila nov krog pogajanj imenovan »tisočletje«, kjer naj bi obravnavali: izboljšanje vstopa na tržišče, elektronsko poslovanje, preferencialno trgovino, trgovinske olajšave, s poudarkom na poenostavljenih postopkih in harmonizaciji carinskih postopkov. Konsolidacijski program »CARINA 2000« Medsebojno delovanje in sodelovanje carinskih administracij držav članic je oteženo zaradi različnih dejavnikov: različnih delovnih področij, odgovornosti, kulture in tradicije. To zagotavlja plodna tla za nove ideje in dosego skupne sinergije. Čeprav je harmonizacija carinske zakonodaje praktično dokončana, se lahko zgodi, da bi se poenotena pravila v različnih državah članicah uporabljala na različne načine, zaradi česar notranji trg EU ne bi deloval več enako učinkovito. Enotna uporaba harmonizirane carinske zakonodaje, s strani administracij vseh držav članic, bi morala doseči višji nivo. Potrebno je bilo zagotoviti okvir, kjer bi se lahko razpravljalo o skupnih vprašanjih in zadevah, ki še nimajo pravne podlage. Decembra 1996 sta Evropski parlament in Svet ministrov sprejela predlog Evropske komisije za akcijski program carin v Skupnosti imenovan »CARINA 2000». V njem so postavljene izčrpne smernice, kako opravljati aktivnosti na carinskem področju, ob upoštevanju nacionalnih pristojnosti. Program je bil uspešen, vendar je bil izboljšan in obnovljen kot program »CARINA 2002«, ki je vseboval program obstoječih in bodočih informacijskih tehnologij (Transit) in izobraževalni program (Matthaeus). Glavni cilj programa »CARINA 2002« je bil preprečevanje operativnih odstopanj v izvedbi carinskih predpisov na nacionalno ravni. Program je upošteval, da se ob ukinitvi notranjih meja vzpostavila učinkovita kontrola na novi zunanji meji. Za dosego ciljev programa »CARINA 2002« je bilo potrebno predvsem partnersko sodelovanje med vsemi administracijami držav članic in Evropsko komisijo. Program »CARINA 2002« je predvideval sledeče aktivnosti: - obiski strokovnjakov Evropske komisije v različnih državah članicah, z namenom

ugotovitve morebitnih pomanjkljivosti pri izvedbah carinskih postopkov; - okrepljen boj Evropske komisije in držav članic proti goljufija, z zbiranjem,

analiziranjem in interpretiranjem avtomatsko obdelanih informacij, z namenom učinkovitega odpravljanja nepravilnosti;

- podporo Evropske komisije za izboljšanje delovnih metod carinskih administracij (uporaba analiz tveganja, naknadnih kontrol, kontrol dokumentacij in računalniška obdelava carinskih postopkov);

18

- izmenjava carinskih delavcev med različnimi carinskimi administracijami, z namenom izmenjave izkušenj za nadaljnje razvijanje skupnih izobraževalnih programov;

- organiziranje seminarjev z udeleženci iz gospodarstva, razpravljanje o problemih, ter iskanje skupnih enotnih metod za rešitev teh problemov;

- računalniška podpora carinskih postopkov v EU. Zaradi uspešnosti omenjenih programov in kot nadaljevanje le-teh, je bil sprejet tudi program »CARINA 2007«. Program poteka od 1.1.2003 do 31.12.2007 in zagotavlja zakonsko in finančno osnovo za (EUROPA-Taxation and Customs Union 2004): - elektronsko izmenjavo podatkov med nacionalnimi administracijami; - izobraževalne seminarje za carinske delavce in strokovnjake; - izmenjavo carinskih delavcev med nacionalnimi administracijami; - elektronski sistem, ki bo zagotovil brezpapirno carinsko poslovanje. V programu sodelujejo tudi države kandidatke za priključitev k EU in s tem pomagajo sebi in sedanjim članicam pri pripravi za razširitev. Stroški programa, ki bodo razdeljeni med države članice EU in kandidatke v obdobju petih let, bodo dosegli vrednost 133 milijonov evrov. Program »CARINA 2007« je oblikovan tako, da vzpodbuja trgovanje in preprečuje zlorabe, s čimer so zagotovljeni finančni in varnostni interesi skupnosti. Nov pomemben vidik spremenjene vloge carinske službe, bo razviden tudi v odnosu do politike zdravstvene in okoljevarstvene zaščite. 3.2 Strategija carinske unije EU Strategija carinske unije EU je bila podana v Sporočilu Evropske komisije, z dne 8.2.2001. Cilji Sporočila so, da se določijo nove strategije, ki morajo biti sprejete za carinske aktivnosti v EU. Pri določitvi strategije se morajo upoštevati sedanje in bodoče spremembe, predlagati pa se morajo konkretne aktivnosti. Sporočilo daje pregled sedanjih in kratkoročnih izzivov, s katerimi se bo carinska unija srečala v bližnji prihodnosti: širitev EU, boj proti goljufijam in organiziranemu kriminalu, vloga carine pri zbiranju prihodkov, razvoj v mednarodnem sodelovanju, varnost državljanov, nove tržne tehnike, vpliv na konkurenčnost evropskih poslov in povečana pomembnost posrednih davkov. Sporočilo opozarja na dosedanje dobre izkušnje kako sodelovati med vključenimi strukturami, na kakšen način izobraževati carinske delavce, poenostavitvi zakonodaje in investiranju v infrastrukturo ter opremo (SCADPlus 2003b). Evropska komisija v Sporočilu predlaga različne aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti, da se bo carina lažje spoprijela z njenimi dolžnostmi v bližnji prihodnosti. V Sporočilu so strateški cilji Unije usmerjeni v (EUROPA-Taxation and Customs Union 2003a): - zagotavljanje okvira, ki je potreben za razvoj mednarodne trgovine, na osnovi jasnih,

stabilnih in primernih pravilih; - zagotavljanje potrebnih virov za Skupnost in njene članice;

19

- zaščito družbe pred neupravičenim trgovanjem in zavarovanjem njenih finančnih, komercialnih, zdravstvenih in okoljevarstvenih interesov.

Na osnovi naštetih strateških ciljev je Evropska komisija predlagala sledeče aktivnosti: - poenostavljanje in racionaliziranje zakonodaje; - izboljšanje carinske kontrole; - zagotavljanje dobrih storitev poslovni skupnosti; - izboljšanje izobraževanja; - izboljšanje mednarodnega sodelovanja na področju carin. 3.3 Carinska politika Slovenije Zaščitna politika bivše Jugoslavije, ki je veljala za celotno obdobje obstoja Jugoslavije, je temeljila na carinski tarifi in na zunanjetrgovinskih režimih. Carinska tarifa je bila diferencirana po stopnjah obdelave, kar je pomenilo, da je tedanji sistem carinske zaščite sledil logiki zviševanja stopenj z višanjem stopenj predelave. Carinska tarifa je bila splošna, kar je pomenilo, da so bile zaščitene vse vrste proizvodnje in vzpodbujala mednarodne specializacije. Ker pa je bil dinar pretežno precenjen, je bil dejanski vpliv carinske tarife manjši, kot so ga nominalno izražale carinske stopnje. Zato so morali biti bolj poudarjeni zunanjetrgovinski režimi. Tako je sistem dopuščal uporabo številnih oprostitev in olajšav, vseboval pa je tudi množico necenovnih instrumentov zaščite: režim pogojno prostega uvoza, kontingente, dovoljenja, regionalno usmerjanje uvoza, racionalno omejevanje deviznih sredstev in razne oblike subvencioniranja domače proizvodnje Bobek, Gusel 1998, str.242-244) Ker je bila v tem času večina uvoza še dodatno obremenjena z uvoznimi režimi in ker je bil le-ta večinoma namenjen za osnovna sredstva za drugo domačo proizvodnjo, so te povišane cene vplivale na povečanje stroškov vseh naslednjih fazah predelave. Takratni sistem je imel negativne posledice za mnoga področja gospodarstva, saj je omogočal neracionalno alokacijo in porabo proizvodnih dejavnikov, kar je povzročalo, da so se dohodki selili v neperspektivne proizvodne dejavnosti, namesto da bi spodbujali tiste, ki so imele možnost za dolgoročen uspeh. Tako so bili nekonkurenčni proizvajalci nezmožni konkurirati na tujih trgih, sistem pa tudi ni spodbujal izvozno naravnane dejavnosti. Vse to je povzročalo neustrezen razvoj gospodarske strukture ter nezmožnost prilagajanja mednarodnim gospodarskim spremembam. Vse navedene težave, ki so se pojavile kot rezultat tako oblikovanega sistema, kakor tudi zunanji pritiski, so v ospredje vse bolj postavljali nujnost spremembe dotedanje strategije. Tako je bivša Jugoslavija konec osemdesetih začela proces liberalizacije zunanje trgovine in tako stopila na pot odpiranja domačega gospodarstva. S tem je pretrgala prakso nenehnega zviševanja uvoznih dajatev in zapletanja sistema olajšav. Vendar popolnoma jasne slike ni bilo možno dobiti, saj so bile po eni strani znižane davščine za izravnavo davčne obremenitve in odpravljene visoke takse za plačila v tujino, po drugi strani pa so se uvedle dodatne izjeme in uravnavanja olajšav uvoza zaradi izvoza. Z uvedbo ukrepov za

20

sproščanje uvoza pa je bil odpravljen do tedaj prevladujoč vpliv necenovnih oblik zaščite, ki pa ni bil v zadostni meri nadomeščen z zvišanjem stopenj cenovnih oblik zaščite, kot bolj preglednim sistemom. Ker pa proces liberalizacije ni bil dovolj usklajen z ostalimi potrebnimi ukrepi ekonomske politike in je hkrati sovpadel tudi s procesom razkrajanja in dokončnim razpadom Jugoslavije, je kmalu začel kazati negativne rezultate. Povečanje plačilnobilančnega deficita, pešanje izvoza, povišanje cen, ki je hitro nadomestila devalvacija dinarja, vedno nove devalvacije, pritiski na ponovno uvajanje omejevalnih uvoznih režimov, ter ukinjanje notranje konvertibilnosti dinarja, je poleg ostalega, pokazalo na zgrešenost začetega procesa liberalizacije. Slovenija je po osamosvojitvi nadaljevala že začeti proces zunanjetrgovinske liberalizacije, vendar je prevzela odgovornost za razvoj ekonomske politike in lastnega gospodarskega razvoja. Prestopila je iz socialnega v tržno gospodarstvo, po eni strani z dobrimi izhodiščnimi pogoji (relativno odprto gospodarstvo, ceneno in usposobljeno delovno silo in sorazmerno visok življenjski standard), po drugi strani pa s težavami (gospodarska škoda zaradi agresije jugoslovanske vojske na Slovenijo, krčenje jugoslovanskega trga in s tem preusmeritev proizvodnje in izvoza na razvita, pretežno evropska konkurenčna tržišča, vojna na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, prekinjena prometna in druga infrastruktura povezana z jugom). Začeti proces liberalizacije je Slovenija nadaljevala z nadaljnjim odpravljanjem količinskega in vrednostnega uvoza, pogojno prostega uvoza, regionalnega usmerjanja uvoza in z odpravljanjem oziroma zniževanjem drugih uvoznih dajatev. Nov korak na poti odpiranja gospodarstva so pomenili ukrepi v letu 1992, ki so znižali carine in posebno davščino za izravnavo davčne obremenitve pri uvozu opreme in reprodukcijskega materiala, ki ga pri nas nismo proizvajali. Tako je zniževanje posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve na 1% ob ohranitvi nekaterih bistvenih olajšav pomembno znižalo vpliv drugih uvoznih dajatev. V letu 1993 je ostala pomembna davščina le pri uvozu alkohola in cigaret. Uveljavila se je tudi posebna kmetijska dajatev (prelevman) kot nadomestilo ukinjenega količinskega omejevanja uvoza. Leta 1994 se je Slovenija vključila v Splošni sporazum o carinah in trgovini in Svetovno trgovinsko organizacijo, ki širi načela liberalizacije s področja trgovine na celotno mednarodno menjavo. V tem obdobju liberalizacije zunanjetrgovinske menjave sta bila še vedno v veljavi Carinski zakon in Zakon o carinski tarifi, ki sta bila sprejeta še v bivši Jugoslaviji. Seveda pa ta dva zakona zaradi neustrezne carinske zaščite, nista bila usklajena z načrti, ki jih je imela Slovenija na tem področju, kar se je popravljalo s posameznimi odloki. Zato je Slovenija leta 1996 prešla na nov zakonski okvir carinskega sistema in s tem na novo carinsko tarifo. Zaščita slovenskega gospodarstva se je v letih od 1993 pa do danes še bolj znižala, saj je Slovenija v tem obdobju podpisala več sporazumov o prosti trgovini (z državami EU, EFTA, CEFTA, Litva Latvija, Estonija, Turčija, Izrael, Hrvaška, Makedonija in BIH), iz katerih izhaja, da se za blago uvoženo iz naštetih držav uvozne dajatve postopno znižujejo in dokončno odpravijo.

21

3.3.1 Usklajevanje novih zahtev EU Pravna ureditev Slovenije na področju carinske unije, zunanjih ekonomskih odnosov in mednarodne razvojne pomoči, je v veliki meri že usklajena s pravnim redom EU, zato večjih vsebinskih težav ni pričakovati (Urad vlade za informiranje, Slovenija Doma v Evropi 2003a). Z dnem vstopa v EU bo Slovenija prevzela skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije. V zunanjetrgovinskih odnosih s tretjimi državami se bo morala Slovenija ravnati po naslednjih določilih (Bobek 2003, str.12-13): - uvedba skupne carinske tarife do tretjih držav; - uvedba carinskih kontingentov; - uporaba količinskih trgovinskih omejitev (ukinitev vseh teh omejitev velja le med

članicami, ne pa s tretjimi državami); - koordinacija trgovinske politike (novih pogodb članice ne smejo sklepati individualno); - pridružitev čezmorskih držav; - premagovanje plačilnobilančnih težav. Kot posledica vsega navedenega, se bo morala Slovenija ob vstopu v EU na eni strani odpovedati sporazumom o prosti trgovini, ki jih je sklenila s tretjimi državami, na drugi strani pa bo morala skleniti sporazume, ki jih ima EU s tretjimi državami, ukiniti bo morala nacionalne ukrepe trgovinske politike, prevzeti bo morala vse pravice in obveznosti države članice EU v mednarodnih organizacijah. Vsi ti ukrepi pa zahtevajo pripravo ustreznih pravnih podlag, se pravi sklenitev novih oziroma sprememba obstoječih sporazumov, konvencij, protokolov in pogodb. Slovenija je na pogajanjih vztrajala na ohranitvi desetletnega prehodnega obdobja za ohranitev preferencialnega trgovinskega režima s Hrvaško, Makedonijo in BIH, saj so le-ti ugodnejši od režimov EU do teh držav. Ker pa Slovenija v tej točki pogajanj ni uspela, bo to povzročilo določene gospodarske težave. Kot kažejo analize, bo nastopil precejšen izpad bruto domačega proizvoda, saj ima trojica omenjenih držav 15-odstoten delež v slovenskem izvozu, ter sedemodstoten delež v uvozu. Stabilizacijsko asociacijski sporazum (SAS), ki sta ga sklenili Hrvaška in EU, za nekatere izdelke (goveje meso, pršut, olje, vložene vrtnine, marmelada), ki jih Slovenija izvaža na Hrvaško, sploh ne daje koncesij in obratno. Nekatere koncesije, recimo za določeno sadje, bodo manjše, carinske kvote pa nižje za klobase, mleko, smetano in konzervirane izdelke iz mesa. Za vse predelane proizvode pa bo carina ukinjena šele leta 2007. Pri uvozu blaga v Makedonijo, pa bo potrebno plačati kar 80-odstotno carino za najpomembnejše izvozne izdelke iz Slovenije (zdravila, okna, vrata iz lesa, železne in jeklene konstrukcije, akumulatorje, hladilnike in drugo) (Krljič Vreg 2003, str. 19-20). S tem, ko bo Slovenija ob vstopu v EU začela uporabljati skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko do tretjih držav, bo stopila tudi v carinsko unijo. Postopno prilagajanje carinske zakonodaje evropskemu pravnemu redu je Slovenija začela že leta 1994 s pripravo slovenskega carinskega zakona in zakona o carinski tarifi. Leta 1996 pa je Slovenija ob uveljavitvi novega carinskega zakona in podzakonskih aktov sprejela tudi usmeritev o postopnem prilagajanju carinske zakonodaje evropski, pri čemer naj bi hitrost

22

prilagajanja upoštevala tako sposobnost in pripravljenost slovenskega gospodarstva na prevzem določenih administrativnih obveznosti, ki jih zahteva evropski carinski sistem, kot tudi hitrost prilagajanja na drugih zakonodajnih področjih, ki bistveno vplivajo na izvajanje carinske zakonodaje (npr. kmetijska politika). Glede na trenutno stopnjo usklajenosti slovenske carinske zakonodaje z evropskimi predpisi in drugimi mednarodnimi standardi, velikih vsebinskih novosti na trgovanju z blagom iz tretjih držav ni mogoče pričakovati, pomembno pa je, da bodo morali tako podjetja kot tudi slovenski carinski organi pri tem upoštevati neposredno evropsko zakonodajo. Zaradi spremembe »statusa« pomembnega dela sedanje slovenske zunanje trgovine bodo podjetja in carinski organi morali na novo preučiti, ali je obstoj vseh dovoljenj za poenostavitve v carinskih zadevah ter dovoljenj za carinske postopke z ekonomskim učinkom, ki so jih v preteklosti izdali slovenski carinski organi, ekonomsko upravičen ali ne (Gospodarska zbornica Slovenije 2003). Tako bo polnopravno članstvo Slovenije v EU Carinski upravi RS poleg navedenih prineslo še mnogo drugih dodatnih nalog. Poleg obveznosti, ki jih ima CURS v okviru slovenske državne uprave, bo morala sprejeti še dodatne naloge v zvezi s pobiranjem neposrednih prihodkov EU, izvajanjem skupne trgovinske politike ter zaščito in carinski nadzor svojega dela zunaj meja EU. Z vstopom v EU bosta namreč meji z Avstrijo in Italijo postali notranji meji. Do tega datuma bo treba nadzor na omenjenih mejah opravljati kar najbolj učinkovito. V trenutku polnopravnega članstva pa bo prenehal veljati slovenski carinski zakon z izvedbenimi predpisi, razen v tistih določbah, ki tudi v EU ostajajo v pristojnosti držav članic. Slovenija mora v okviru prilagajanja evropskemu pravnemu redu med drugim poskrbeti tudi za pravočasno izobraževanje carinskih uslužbencev, ter zagotoviti ustrezne tehnične in materialne pogoje za delo. Tako je bila že doslej v Sloveniji v okviru različnih programov predpristopne pomoči (PHARE, MATTHEUS) zagotovljena tehnična pomoč, tako pri pripravi zakonodaje, kot tudi pri pripravi različnih izvedbenih rešitev. Slovenija pričakuje, da se bodo te oblike pomoči, vključno s pomočjo pri rešitvi problema strukture prezaposlenosti carinskih delavcev in špediterjev, nadaljevala vsaj do vstopa v EU. Poleg obstoječih programov predpristopne pomoči pa je zelo pomemben tudi obstoj Urada za izmenjavo informacij o tehnični pomoči TAIEX, katerega glavni cilj je hitro in učinkovito odzivanje na povpraševanje iz držav upravičenk in zagotavljanje tekočega prenosa tehničnega znanja na vseh področjih, ki so pomembna za pravni red Skupnosti (What is TAIEX 2003).

23

4 CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 4.1 Predstavitev carinske službe Carinska uprava Republike Slovenije (CURS) je bila ustanovljena dne 25.06.1991 zaradi osamosvojitve in odcepitve Republike Slovenije od nekdanje skupne države SFRJ, kar je pomenilo tudi izstop iz vseh zveznih uprav, kamor je spadala tudi carinska služba. V tem začetnem obdobju delovanja samostojne carinske službe se je še uporabljala zakonodaja nekdanje države, ki se je kasneje vse bolj prilagajala evropskim zahtevam in je sedaj izoblikovana v moderno carinsko službo z jasnimi razvojnimi smernicami. Carinska Uprava Republike Slovenije deluje kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Carinska dejavnost, tako fiskalno zaščitna kot kontrolna, število zaposlenih in regionalna razpredenost, so kriteriji, ki uvrščajo carino med pomembnejše službe v državi in družbi. Carinski zakon, Zakon o carinski službi, Zakon o carinski tarifi in podzakonski akti so temeljna zakonska osnova carinskega sistema v Republiki Sloveniji. Carinsko Upravo Republike Slovenije sestavljajo Generalni carinski urad, 9 carinskih uradov in 89 izpostav (podatki veljajo za leto 2002). Upravo in delo Generalnega carinskega urada vodi generalni direktor skupaj z namestnikom; sestavlja pa ga 10 sektorjev (priloga 1: organizacijska shema GCU) (Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS 2003c), ki skrbijo za izvajanje, pojasnjevanje in kontrolo carinskih postopkov, oziroma s svojo dejavnostjo omogočajo in podpirajo delovanje celotne službe. Na področni ravni je devet carinskih uradov (CU): Celje, Dravograd, Jesenice, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Sežana. Carinski uradi so sestavljeni iz uprave, ki skrbi za izvajanje carinskih predpisov in postopkov na območju carinskega urada, in carinskih izpostav. Carinske izpostave so zadolžene za neposredno izvajanje nalog službe na mejah in v notranjosti države (priloga 2: organizacijska shema CU). 4.2 Poslanstvo in temeljne naloge carinske službe Poslanstvo carinske službe je opredeljeno v strategiji razvoja CURS. V njej je opredeljen smisel tega poslanstva ki pravi, da bo carinska služba opravljala carinsko in davčno politiko na učinkovit in uspešen način tako, da bo ščitila družbo, spodbujala razvoj gospodarstva in zagotavljala hiter pretok blaga in ljudi. Za uresničevanje poslanstva carinske službe je potrebno vložiti veliko truda, predvsem zato, da bo carinska služba sodobna organizacija, ki se bo sposobna vključiti v Evropsko unijo in druge mednarodne povezave in da bo zagotavljala natančne, pravočasne in visoko kvalitetne informacije ministrstvom in drugim partnerjem v mednarodni trgovini.

24

Pri izvajanju svojega poslanstva bo carinska služba vzpodbujala in krepila moralne vrednote, kot so poštenost, korektnost in nepristranskost. V Zakonu o carinski službi (Ur.l.RS 56/99) so opredeljene naloge in organizacija carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske odgovornosti, priznanja in prekrški. V skladu s 3. členom omenjenega zakona med temeljne naloge spadajo: - opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora; - odobravanje carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga; - izvajanje carinske in trošarinske kontrole ter inšpekcijskih pregledov; - preprečevanje in odkrivanje kaznivih ravnanj v zvezi z blagom, ki se vnaša na carinsko

območje ali iznaša iz tega območja, in v zvezi s trošarinskimi izdelki ter vodenje postopka o carinskih in trošarinskih prekrških na prvi stopnji;

- opravljanje kontrole vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev, kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja nacionalnih vrednot umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varovanja lastnine;

- kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije;

- opravljanje drugih nalog, določenih s tem zakonom in v drugih predpisih. Za opravljanje nalog carinske službe imajo pooblaščene uradne osebe službe (cariniki, inšpektorji in izterjevalci) carinska pooblastila. Pooblaščene uradne osebe službe lahko: - pregledujejo in preverjajo verodostojnost osebnih dokumentov; - vabijo osebe na razgovor in zbirajo obvestila; - zahtevajo predložitev dokumentov in jih pregledujejo; - pregledujejo baze podatkov in računalniške sisteme; - odvzemajo vzorce blaga in trošarinskih izdelkov; - največ za 15 dni zasežejo dokumente, baze podatkov, predmete in vzorce; - vstopijo na zemljišče in na prostore, kjer se opravljajo določene dejavnosti ter jih

pregledujejo; - ustavljajo in pregledujejo prevozna sredstva in osebe; - opravijo pregled osebe; - nosijo orožje. Pooblaščene osebe morajo pri izvajanju navedenih pooblastil upoštevati določbe Zakona o carinski službi in Pravilnika uradnih oseb carinske službe (Ur.l.RS 65/2000), pri tem pa so dolžne ravnati tudi v skladu z ustavo in zakoni, spoštovati temeljne človekove svoboščine in ravnati v skladu s pravili kodeksa etike delavcev službe. Cariniki in inšpektorji uporabljajo za preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih dejanj z izdelki posebno tehnično opremo, posebej izurjene službene pse in posebej označena in s svetlobnimi in zvočnimi napravami opremljena službena vozila.

25

4.3 Strategija razvoja carinske službe2 Carinska služba je določila šest strateških področij, na katerih bodo potekale najpomembnejše aktivnosti, ki so potrebne za prilagoditev službe novim razvojnim potrebam, ki so povezane z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Strateška področja zajemajo celotno delovanje carinske službe, znotraj katerih je Carinska Uprava Republike Slovenije oblikovala prioritetne cilje in najpomembnejše naloge. Doseženi cilji in opravljene naloge so predpogoj, da bo slovenska carina svoje poslanstvo lahko uspešno izvajala tudi v pogojih polnopravnega članstva v Evropski uniji. Ključni dejavniki za dosego zastavljenih strateških ciljev so: - zadosten obseg finančnih sredstev, ki bodo omogočala posodobitev in izgradnjo

potrebnih informacijskih sistemov ter zagotovitev ustreznih tehničnih in materialnih pogojev za delo carine;

- ustrezna podpora vlogi in mestu carinske službe v okviru javne uprave, ki je pogojena predvsem z celovito podporo delovanju carinske službe, zadostno samostojnostjo in ustreznimi pooblastili;

- ustrezna umestitev carinskih delavcev v sistem plač javnih uslužbencev, nagrajevanja v javni upravi in učinkovitejše sankcioniranje notranjih prekrškov, ki so eni od temeljnih pogojev za boljšo motivacijo in uspešno izvedbo vseh nalog;

- usklajenost predpisov s predpisi Evropske unije, za kar sta potrebna aktivno prizadevanje Ministrstva za finance in koordiniran pristop z drugimi ministrstvi. Ključen dejavnik za uspešno delo carinske službe so pravočasni prevodi carinske zakonodaje v slovenščino, ki bodo omogočali njeno uporabo in izdelavo izvedbenih navodil.

4.3.1 Pravilno izvajanje postopkov in učinkovito pobiranje dajatev Ena izmed osnovnih nalog carinske službe je izvajanje učinkovitega sistema ugotavljanja, kontrole, nadzora in izterjave carinskega dolga, da se zagotovi plačilo carinskega dolga v zakonsko določenem obsegu in roku. Carinska služba Republike Slovenije obračunava ob sprostitvi blaga v prost promet uvozne dajatve (carino, trošarino, davek na dodano vrednost in posebne uvozne dajatve). Za pravilno določitev višine carinskega dolga je potrebno pravilno uvrstiti blago v nomenklaturo carinske tarife, ugotoviti poreklo blaga, njegovo vrednost in namen, zaradi katerega se blago uvaža. Carinski delavci potrebujejo veliko strokovnega znanja za opravljanje svojih nalog, ki ga je potrebno neprestano obnavljati in dopolnjevati. Zahtevnost določevanja višine carinskega dolga je toliko večja zaradi vsakoletnega spreminjanja nomenklature carinske tarife, pojavljanja raznovrstnega novega blaga, zaradi spreminjanja vrednosti blaga glede na razmere na tržiščih in zaradi sklepanja novih sporazumov o prosti trgovini s posameznimi

2 Povzeto po Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS 2002b.

26

državami, kar je povezano s preferencialnimi carinskimi stopnjami, kvotami, sezonskimi carinami itd. Z vstopom v Evropsko unijo bo 75% pobranih carinskih dajatev nakazano v Bruselj, saj bodo ta sredstva lasten vir prihodkov Evropske unije. Manjši delež pobranih carin za Slovenijo pa ne pomeni lažjega dela, saj bo pravilno in dosledno izvajanje carinskih predpisov v razmerah polnopravnega članstva izredno pomembno zaradi izvajanja skupne evropske carinske, trgovinske, kmetijske in drugih politik EU, ter tudi zaradi sankcij, ki sledijo ob nedoslednem izvajanju enotne zakonodaje. Carinska uprava ima na prvem strateškem področju pred seboj naslednje cilje in z njimi povezane naloge: 1. Pregled zakonodaje EU in priprava potrebnih pojasnil in navodil:

• s pregledom zakonodaje EU; • s pripravo navodil in pojasnil posameznih nosilcev strokovnih področij (promet,

cestne takse in dovolilnice, katalog ukrepov carinika pri prepovedih in omejitvah, priprava dovoljenj, uvedba skupnega zavarovanja…).

2. Zagotovitev pravilnega izvajanja carinskih postopkov:

• z vzpostavitvijo sistema redne notranje kontrole izvajanja carinskih postopkov ter obračunavanja in izterjave carinskega dolga;

• z dokončno izdelavo sistema analize tveganja in dodelavo informacijske podpore temu sistemu.

3. Zagotovitev pravilnega ugotavljanja podlag za določitev dajatev in drugih ukrepov

trgovinske politike: • s postavitvijo sistema TARIC (Tariff Intégré de la Communauté), ki zajema

sprejem in postavitev baze TARIC in povezave s Carinskim informacijskim sistemom (CIS) in z vključitvijo nacionalnih predpisov oziroma ukrepov;

• z vzpostavitvijo sistema EBTI (European Binding Tariff Information); • z vzpostavitvijo sistema Quota; • s pripravami in izvajanjem bodoče skupne kmetijske politike.

4. Nadzor in kontrola nad obračunavanjem in plačevanjem carin, trošarin in drugih

dajatev; • s postopno prenovo finančnega modula, ki pokriva knjigovodstvo prehodnega

računa GCU, v smislu novih računovodskih in finančnih zakonskih določil ter ob upoštevanju, da del obveznih dajatev z vstopom v EU postane izvirni prihodek EU;

• z izdelavo kontrol s področja trošarin pri zajemu podatkov s carinske deklaracije v carinski informacijski sistem (CIS).

4.3.2 Višja raven zaščite družbe Sodobna gospodarska in druga kriminaliteta predstavlja globalni problem. Slovenija leži na stičišču pomembnih tranzitnih poti med vzhodom in zahodom, kar pomeni veliko

27

nevarnost za vnos prepovedanega blaga. Ena izmed nalog carine je tudi, da zaščiti družbo v največji možni meri, pri tem pa ne moti normalnega pretoka blaga in ljudi. Z uveljavitvijo nove zakonodaje se je s poenostavitvami odprlo veliko možnosti za dodatno izogibanje nadzoru nad uvoženim blagom in plačilu uvoznih dajatev. Z zagotovitvijo ustreznega nadzora želi carina dvigniti raven zaščite slovenske družbe. V prihodnosti lahko pričakujemo porast nedovoljene trgovine z mamili, orožjem, umetninami, zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, zlorabe pravic intelektualne lastnine ipd. Poleg tega lahko pričakujemo tudi več poskusov oškodovanja državnega proračuna z dejanji kot so tihotapstvo komercialnega blaga, utaja davkov, goljufije v zvezi s subvencioniranjem izvoza ali zaščitnimi dajatvami pri uvozu, dejanj, ki pomenijo zlorabo intelektualne lastnine, kot je uvoz piratskih avdio in video posnetkov ter računalniških programov in ponaredkov blagovnih znamk, dejanj, povezanih s pranjem denarja. V času globalnih komunikacij in trgovinskih povezav so se razmaknile možnosti za delovanje vseh kriminalnih in nelegalnih združb. Kot pomemben člen v trgovinski verigi se mora carina aktivno vključiti v zatiranje nelegalne trgovine, ki je lahko vir za delovanje tovrstnih združb in tudi terorizma. Carinska služba lahko z budnostjo in doslednim izvajanjem predpisov bistveno pripomore k varnosti doma in v svetu. Zaradi vsega zgoraj navedenega ima Carinska uprava naslednje cilje: 1. Odkrivanje izogibanja plačilu dajatev in drugih oblik komercialnih goljufij:

• z izboljšanjem obveščevalno in analitičnega dela pri odkrivanju kaznivih dejanj; • s pripravo enotne evidence o inšpekcijskih pregledih ter carinskih in trošarinskih

kontrolah, ki bi bila računalniško podprta (EPPI - Evidenca Pridobljenih in Posredovanih Informacij);

• s pristopom Republike Slovenije h konvenciji Neapelj II; • z inštalacijo evropskega sistema AFIS; • s pridobitvijo novih informacijskih virov in povezav na baze podatkov, kot so

centralen register vozil in prebivalstva, razširjen davčni register…; • s pripravo priročnika za izvajanje inšpekcijskih pregledov ter carinskih in

trošarinskih kontrol. 2. Odkrivanje in zatiranje tihotapstva prepovedanih drog:

• z izboljšanjem obveščevalnega in analitičnega dela pri odkrivanju drog; • z zajezitvijo pretoka drog na t.i. balkanski poti; • s preprečevanjem preusmerjanja predhodnih sestavin; • z zagotovitvijo ustreznih in izšolanih kadrov z ustrezno tehnično opremo; • z vključevanjem v mednarodne projekte s področja kriminalistične analitike; • s podpisom memoranduma med carino in policijo glede sodelovanja na

obveščevalno-analitičnem področju ter s sodelovanjem carine z drugimi domačimi in tujimi službami ter institucijami na področju izmenjave podatkov.

3. Seznanjanje javnosti o odkritih kršitvah in obveščanje družbe glede škodljivosti,

nevarnosti vnosa in uporabe drog ter ostalih škodljivih stvari, ki mora potekati preko

28

organiziranja tiskovnih konferenc in predstavitev javnosti ob pomembnejših odkritjih in uspehih carinske službe.

4.3.3 Olajševanje pretoka blaga in potnikov Pospeševanje pretoka blaga in ljudi je dolgoročen proces izboljšav v mednarodni trgovini. Vanj so vključeni proizvajalci, uvozniki in izvozniki, špediterji, prevozniki, banke in zavarovalnice ter državna administracija. Carinska služba kot del državne uprave se zaveda svoje vloge pri vključevanju v racionalizacijo trgovanja, zato želi v nadaljnjem razvoju kot pomemben člen v verigi udeležencev prispevati svoj delež. V okviru možnosti je že upoštevala priporočila Sveta za carinsko sodelovanje. Carinska zakonodaja omogoča uvajanje poenostavljenih postopkov na podlagi nepopolne deklaracije, deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov ter elektronsko izmenjavo podatkov enotne carinske listine za izvedbo vseh carinskih postopkov, ki predstavlja pomemben steber v tem procesu. Omenjene olajšave niso zadostne, zato so upravičene želje vseh udeležencev v carinskih postopkih po nadaljnjih sistematičnih poenostavitvah in s tem krajšem zadrževanju blaga na meji ali v notranjosti ob zagotavljanju kvalitetnih podatkov zainteresiranemu okolju, preglednosti poslovanja službe in uveljavitvi sodelovanja z okoljem. Cilji so: 1. Carinska kontrola na osnovi analize tveganja in selektivnosti:

• z vpeljavo sistema analize tveganja s sistemom določitve poti. 2. Posodobitev sistema za elektronsko izmenjavo enotne carinske listine (ECL):

• s pripravo vzpostavitvenega dokumenta projekta in izvajanjem aktivnosti v skladu z njim.

3. Popolna vključitev v elektronsko poslovanje državne uprave:

• elektronska izmenjava mesečnih poročil o trošarinskih izdelkih s trošarinskimi zavezanci;

• zagotoviti dostop do trošarinskih obrazcev na svetovnem spletu; • zavezancem za plačilo omogočiti vpogled v njihovo knjigovodsko stanje; • vsebinska prenova izvajanja carinskih postopkov s prehodom na vlaganje

zahtevkov za dovoljenja preko interneta; • izvajanje carinskega nadzora in carinjenja z razširjeno uporabo računalniške in

avtomatske izmenjave podatkov; • izvajanje tranzitnega postopka z uvedbo aplikacije MCC in prehodom na

elektronsko brezpapirno poslovanje. 4. Svetovanje in nudenje pomoči udeležencem v postopkih:

• preko nadaljnje posodobitve carinskih internetnih strani in postavitvijo službe posredovanja carinskih informacij.

29

4.3.4 Izboljšanje strokovnosti dela zaposlenih in pogojev za njihovo delo Za učinkovito delovanje carinske službe je potrebno ves čas vlagati v znanje in sposobnosti zaposlenih tako, da bo delo carinskih delavcev opravljeno na visoki kakovostni in profesionalni ravni, korektno do soudeležencev ter hkrati čim bolj uspešno in enostavno. Potrebno je nenehno osnovno, dodatno in specializirano izobraževanje ter seznanjanje zaposlenih z novostmi in spremembami na njihovem delovnem področju. Strokovno izobraževanje znotraj službe se začne s tečajem, kot pripravo in s strokovnim carinskim izpitom, ki ga morajo opraviti carinski delavci. Tečaj za carinski izpit je ločen glede na stopnjo šolske izobrazbe. Poleg osnovnega izobraževanja je potrebno carinskim delavcem zagotoviti še dodatne oblike izobraževanja in tako omogočiti njihov osebnostni razvoj, motivacijo za boljše delo ter osnovo za diferenciacijo, specializacijo in napredovanje. Izzivi, predvsem spremembe v zakonodaji, spremenjena vloga carinske službe, vključevanje v Evropsko unijo ter s tem povezane organizacijske in kadrovske spremembe, uvrščajo izobraževanje med pomembnejše naloge v strategiji razvoja carinske službe. Materialne in tehnološke pogoje poslovanja zagotavljajo infrastruktura, osnovna oprema, delovnega mesta, oprema za posebne naloge, ki jih opravlja carinska služba in z informacijskim sistemom podprto poslovanje službe. Med materialne osnove spadajo še kritje tekočih stroškov dela službe, vzdrževanje objektov in opreme ter sredstva za investicije. Carinska služba lahko dobro, uspešno in primerljivo z drugimi službami dela le, če je dobro in tehnološko sodobno opremljena za izvajanje svojih nalog. Osnovni cilji so: 1. Izdelati sistem specialističnega izobraževanja:

• s pripravo načrtov izobraževanja za različne ciljne skupine; • s pripravo in izvedbo specialističnega izobraževanja, ki je potrebno za uvedbo

novih sistemov in novosti ob vstopu v EU. 2. Ureditev delovnih pogojev na zunanji meji EU:

• kar zajema izgradnjo treh mejnih kontrolnih točk (BIP): Letališče Brnik, Luka Koper in ŽP Dobova;

• izgradnjo mednarodnih, meddržavnih ter maloobmejnih mejnih prehodov. 3. Ustrezna in enotna oprema delovnih mest in organizacijskih enot:

• tako, da bodo na osnovi dejanskega stanje izdelani kriteriji in enakomerno ter zadostno opremljena vsa delovna mesta.

4. Uvajanje nove organizacije in novega sistema uslužbenskih delovnih razmerij:

• ureditev nove organizacije službe na podlagi nove zakonodaje o državni upravi; • uvajanje novega delovno pravnega sistema javnih uslužbencev; • zagotoviti ustrezen in primerljiv sistem vrednotenja delovnih mest in nazivov v

carinski službi na podlagi nove plačne zakonodaje.

30

5. Pridobitev še novih pooblastil na podlagi spremembe zakona o carinski službi 6. Sklenitev novih bilateralnih sporazumov o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah 4.3.5 Celovita informacijska podpora carinski službi Informacijska tehnologija spreminja tradicionalne načine izvajanja postopkov v mednarodni trgovini. Večina carinskih administracij danes še zahteva papirnato dokumentacijo, hkrati pa so vedno močnejši trendi, ki temeljijo na zmanjšanju potrebne papirne dokumentacije za izvedbo carinskih postopkov, ob prehajanju na elektronsko poslovanje. Informacijska tehnologija omogoča razvoj visoko zmogljivih informacijskih rešitev na področju hitre pošte, multimodalnega transporta in ostalih postopkov v logističnih verigah, kjer carinska administracija ne predstavlja več ovire pri pretoku blaga, ampak se vključuje v verigo, kot eden od partnerjev po predhodno dogovorjenih pravilih. Sodobni povezani in odprti informacijski sistemi predstavljajo tehnološko in vsebinsko infrastrukturo elektronskemu poslovanju. Njihova povezanost in odprtost se kaže tako, da presegajo meje posamezne organizacije in tako komunicirajo na nivoju države, Evrope in sveta, kar pomeni njihovo globalizacijo. Že nekaj let carina omogoča svojim partnerjem izmenjavo podatkov elektronsko z RIP (računalniška izmenjava podatkov). Uveljavila se je na področju vlaganja deklaracij, pri poenostavljenih postopkih, pri plačevanju in obračunavanju trošarin. Pri svojem delu carinska služba uporablja carinski informacijski sistem (CIS), ki omogoča avtomatsko obdelavo dokumentov, kontrolo in pregled nad carinskimi postopki ter zagotavlja nadzor nad vplačevanjem carinskih in drugih dajatev. Ta sistem bo potrebno nadgraditi ter ustrezno povezati z evropskimi informacijskimi sistemi, ki bodo pri nas zaživeli z vstopom v EU. Cilji na področju informacijske podpore so: 1. Vključitev CURS v CCN/CSI (Common Communication Network/ Common System

Interface) omrežje, z nabavo opreme in ureditvijo sistemskih prostorov, kakor tudi z namestitvijo, operativnim zagonom sistema in vzdrževanjem.

2. Vključitev sistema TARIC v informacijski sistem carine, ki pomeni vpeljavo in uvedbo

TARIC-a v sistem carinjenja. 3. Vpeljava tranzitnega sistema z MCC aplikacijo:

• nabava strojne opreme; • instalacija MCC aplikacije; • izobraževanje uporabnikov, testiranje in uvajanje.

31

4. Prenova finančnega modula in zagotovitev podjetjem vpogled v terjatve in plačila v korakih: • razvoj in uvedba modulov Terjatev, Plačila in zapiranje terjatev, Obračun obresti,

Poročanje in analitika; • objava podatkov na spletni strani.

5. Prenos elektronske evidence imetnikov trošarinskih dovoljenj iz CIS v TIS (Trošarinski

informacijski sistem) in njena dopolnitev: • razvoj in izdelava aplikacije; • testiranje, seznanitev uporabnikov in uvedba.

6. Vzpostavitev intranet okolja za potrebe CURS:

• razvoj in integracija obstoječih načinov komuniciranja v enotno intranet rešitev; • zagotoviti vzdrževanje in posodabljanje podatkov na intranetu.

4.3.6 Priprava carinske službe na vstop v Evropsko unijo Carinska uprava RS sodeluje pri spremembah zakonodaje, tako na področju carinskega sistema in carinskih postopkov, kot organizacije in pristojnosti slovenske carinske službe. Na poti prilagajanja bo slovenska carina aktivno sodelovala v mednarodnih integracijah ter drugih oblikah združevanja in povezovanja. Carinska uprava pričakuje, da bo Evropska komisija še naprej podpirala prizadevanja za izboljšanje operativnosti slovenske carine s sodelovanjem v različnih projektih in predvsem programu Customs 2007. Cilji: 1. Reorganizacija službe zaradi vstopa v EU. 2. Koordinacija EU zadev in podpora delovanju službe:

• s strateško usmeritvijo in razvojem CURS, ki zajema pripravo strateških načrtov in izdelavo razvojnih planov;

• z izdelava poročil, mnenj in uradnih stališč za potrebe vlade in Evropske Komisije, sodelovanje pri pogajanjih in usklajevanje poročil;

• s koordinacijo evropskih projektov; • z vodenjem in koordinacijo programa Customs 2007; • na področju stikov z javnostjo pa s posredovanje in koordinacijo informacij,

internetom in pripravo javnih nastopov.

32

5 REORGANIZACIJA CARINSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE3 5.1 Izhodišča za pripravo reorganizacijskega načrta Na srečanju direktorjev carinskih služb držav članic EU, EFTE, srednje- in vzhodnoevropskih držav, baltskih držav ter Cipra in Turčije, julija 1997 v Reykjaviku, je bilo dogovorjeno, da morajo biti države kandidatke za polnopravno članstvo v celoti sposobne prevzeti odgovornosti in obveznosti na carinskem področju. Za to pa je potreben temeljit in celovit proces priprav tako v državah kandidatkah kot tudi v Evropski uniji in njenih državah članicah. Med ostalim je bilo predlagano, da se med Evropsko unijo in državami kandidatkami (ministrom, odgovornim za carine) podpiše deklaracija o podpori predpristopni strategiji carinske in davčne uprave. Republika Slovenija je dne 14. 5. 1998 to deklaracijo tudi podpisala. Vendar zajema pripravljenost na vstop v EU poleg področja usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU tudi institucionalno in kadrovsko pripravljenost Republike Slovenije oziroma njenih organov na funkcijo nove zunanje meje EU in hkratno opustitev dosedanjih meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Izhodišča za pripravo načrta reorganizacije na vlogo, ki jo bo Carinska uprava RS imela v razmerah polnopravnega članstva v EU, temelji na: - predpostavki, da je predvideni datum pristopa Republike Slovenije k EU 01. 05. 2004; - predpostavki, da bo sočasno s Slovenijo pristopila k EU tudi Madžarska in da hkrati

Republika Hrvaška ne bo pristopila k EU oz. da bo meja z Republiko Hrvaško bodoča zunanja meja EU;

- evropski zakonodaji in izvedbenih predpisih, ki bodo postali veljavni ob pristopu Slovenije k EU, kjer je navedeno, da je za izvajanje le-teh zadolžena carinska služba, oz. je bila v Sloveniji že sprejeta odločitev, da bo to zakonodajo izvajala carinska služba;

- evropski zakonodaji in njenih izvedbenih predpisih, za izvajanje katere bi, po zgledu drugih držav članic EU, lahko bila v Sloveniji pristojna carinska služba;

- analizi trenutnega obsega in strukture prometa preko mejnih prehodov in blagovne menjave z državami EU in ostalimi državami ter z ocenitvijo strukture in obsega prometa v razmerah polnopravnega članstva;

- trenutni organizaciji in kadrovski zasedbi carinske službe (glej prilogo 1 in 2); - izkušnjah carinskih uprav držav članic EU in še posebej carinskih uprav držav, ki so k

Evropski uniji pristopile v zadnjem krogu. Sam pristop, ki je bil uporabljen za oceno potrebne kadrovske zasedbe in bodoče organizacije carinske službe zaradi vstopa Republike Slovenije v EU, je temeljil v prvi vrsti na pregledu vseh novih nalog in spremenjenem načinu izvajanja obstoječih nalog, za katere bo pristojna carinska služba v razmerah polnopravnega članstva. Zaradi tega novega

3 Povzeto po Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS. 2003a, 2003b, 2002a..

33

delovnega področja carinske službe so bile kadrovske in organizacijske potrebe analizirane po naslednjih sklopih obravnave: 1. carinska kontrola in carinjenje blaga na bodoči zunanji meji EU; 2. posledice ukinitve kontrole na bodočih notranjih mejah EU (Italija, Avstrija in

Madžarska); 3. kadrovske in organizacijske spremembe, ki izhajajo iz drugačnega obsega in strukture

blagovnega prometa; 4. kadrovske in organizacijske spremembe v upravah carinskih uradov, izvajanje nalog s

področja trošarin, preiskav in druge nove naloge; 5. zbirna primerjava kadrovskih in organizacijskih posledic, ki jih bo v carinski službi

povzročilo polnopravno članstvo, s predlaganimi spremembami o drugačni območni razdelitvi med carinskimi uradi.

5.2 Pregled dosedanjih aktivnosti 5.2.1 Zakonodaja Osnovni zakonski okvir carinskega in trošarinskega sistema v Republiki Sloveniji predstavljajo carinski zakon, zakon o carinski službi, zakon o trošarinah, zakon o davku na dodano vrednost, zakon o carinski tarifi in podzakonski akti, izdani na njihovi podlagi. Poleg teh zakonov je Carinska uprava RS zadolžena za izvajanje številnih drugih zakonov in podzakonskih aktov v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija je že kmalu po osamosvojitvi začela prilagajati svojo carinsko zakonodajo in način dela carinski zakonodaji in praksi carinskih organov držav članic EU. Enotna carinska listina (ECL), ki se v državah EU uporablja kot enoten dokument za vse vrste carinskih postopkov, je bila leta 1992 uvedena v uporabo za tranzitne postopke, leta 1996 pa se ECL z uveljavitvijo novega carinskega zakona uvede še v vse ostale postopke. Slovenska carinska zakonodaje, še posebej carinski zakon, je skoraj v celoti usklajena z evropskim pravnim redom in evropskim carinskim kodeksom. V veliki meri je usklajeno tudi izvajanje navedene zakonodaje v praksi, kjer se je uspešnost opravljenega dela odrazila na pregledu zakonodaje, ki se nanaša na delovno področje carinske službe, področij 25 (Carinska unija) in 26 (Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč), saj bo v prihodnje med drugimi pristojna za izvajanje zakonodaj tudi na teh področjih. V okviru pogajanj z EU je bila carinska služba poleg prej omenjenih področij že od vsega začetka aktivno vključena še na druga pogajalska področja oz. v poglavja: 7. Kmetijstvo,10. Obdavčitev, 24. Pravosodje in notranje zadeve, 28. Finančni nadzor in 29. Financiranje in proračun. Predstavniki carinske službe aktivno sodelujejo na vseh pogajalskih področjih, in to tako pri pregledih zakonodaje kot tudi pri pripravi pogajalskih izhodišč in dodatnih pojasnil. Vloga carine je v času približevanja in usklajevanja s pravnim redom EU vedno bolj

34

pomembna, saj se celoten proces vse bolj prenaša na t. i. administrativno usposobljenost za pravilno in učinkovito izvajanje zakonodaje na vseh navedenih področjih, tu pa bo carina igrala ključno vlogo. 5.2.2 Administrativna usposobljenost Strategija razvoja CURS Generalni direktorat Evropske komisije, ki je pristojen za carine in davke (DG TAXUD), je 1997 pripravil dokument Srednja Evropa – carinska in davčna predpristopna strategija, v katerem so zajeta priporočila za nadaljnje delo na carinskem in davčnem področju v smeri priprave na polnopravno članstvo v EU. Na podlagi navedenega dokumenta je Carinska uprava RS že 1997 kot prva carinska služba v srednji in vzhodni Evropi pripravila Strategijo razvoja Carinske uprave Republike Slovenije do leta 2000. Junija leta 2001 je bila opravljena revizija strategije s ponovnim ovrednotenjem poslovnih ciljev ter določitvijo aktivnosti in prioritet carinske službe do vstopa v EU. Smernice Evropske Komisije Smernice Evropske Komisije za področje carine (EC Customs Blueprints) je v marcu leta 1998 pripravil Generalni direktorat za carine in davke skupaj s strokovnjaki držav članic in držav kandidatk. Smernice, za razliko od pregleda usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU (screening), katerega namen je zagotovitev zakonskih pogojev za vstop, služijo kot vodilo carinskim upravam držav partneric pri oblikovanju operativne usposobljenosti za izpolnitev pogojev polnopravnega članstva. V smernicah je celotno poslovanje carine razdeljeno na 13 področij (Zakonodaja, Organizacija in vodenje, Tranzit in promet blaga, Nadzor na meji in v notranjosti, Izobraževanje...) in za vsako področje je pripravljena ločena smernica. Posamezna smernica je vsebinsko sestavljena iz: - namena, ki predstavlja širši cilj oziroma želeno stanje na določenem področju; - ciljev, kjer je namen podrobneje razdeljen na glavne cilje, pomembne za to področje; - ključnih pokazateljev oziroma standardov, ki jih je potrebno doseči, da bi lahko

uspešno operativno izvajali naloge z določenega področja. Leta 1999 je bila pripravljena tudi analiza razkoraka, ki je zajemala pregled posameznih smernic po ključnih pokazateljih in primerjavo le-teh s trenutnim stanjem na določenem področju v slovenski carinski službi. Pri tem je bilo potrebno, poleg opisa trenutnega stanja, ugotoviti razlike oziroma pomanjkljivosti in če le-te sodijo med tehnične ali vedenjske pomanjkljivosti. Na podlagi tako pripravljene analize razkoraka je carinska služba pripravila analizo potreb (predvsem tuje tehnične pomoči) zaradi zapolnitve razkoraka na posameznih področjih. Na screeningu leta 2000 za področje 25 (Carinska unija) so bile smernice vključene v uradni del dokumentov in zahtev (pravnega reda), ki jih mora država kandidatka izpolnjevati za polnopravno članstvo v EU. Carinska služba je opravila revizijo analize

35

razkoraka, ter jo v obliki aneksa o administrativno-operativni usposobljenosti carinske službe za izvajanje pravnega reda EU na področju 25 poslala Evropski komisiji. Zakonske in organizacijske spremembe Delovanje slovenske carinske službe ureja Zakon o carinski službi (ZCS). Prvi zakon o carinski službi je bil objavljen v Uradnem listu št. 1/91, nov veljaven zakon pa v Uradnem listu št. 56/99. V zakonu so opredeljene naloge in organizacija carinske službe, pooblastila carinskih delavcev, posebej pa tudi zbiranje, varstvo in varovanje podatkov, delovna razmerja ter disciplinska in odškodninska odgovornost. Najpomembnejšo organizacijsko spremembo pred uveljavitvijo novega zakona o carinski službi je pomenil leta 1997 ustanovljeni Sektor za preiskovalne zadeve (ustrezna podlaga je v pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest CURS). Temeljna pristojnost in naloga tega sektorja, ki je bil ustanovljen po vzoru podobnih organizacijskih enot v večini carinskih uprav držav članic EU, je načrtovanje in izvajanje operativnih ukrepov za odkrivanje vseh oblik carinskih ter sedaj tudi trošarinskih kršitev in kršitev drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska služba. Z novim zakonom o carinski službi je dobila Carinska uprava RS dodatna pooblastila za izvajanje carinskih in trošarinskih kontrol in tako je v letu 1999 je začela Carinska uprava RS na podlagi zakona o trošarinah v celoti pobirati trošarine pri uvozu in v domačem prometu ter izvajati nadzor nad trošarinskimi zavezanci in prometom trošarinskih izdelkov. V skladu s tem so bile vpeljane ustrezne organizacijske spremembe, in sicer z ustanovitvijo Sektorja za trošarine na Generalnem carinskem uradu in oddelkov za trošarine v carinskih uradih. Z zakonom o carinski službi je bila med drugim postavljena nova organizacija službe, tako da so bili v Carinski upravi RS zaradi prevzema novih nalog preimenovani obstoječi carinski organi (Generalni carinski urad, carinski uradi kot območne organizacijske enote ter izpostave kot notranje organizacijske enote carinskih uradov). Ukinjeni so bili carinski referati kot najmanjše operativne območne enote carinske službe in s tem je bila zmanjšana drobitev organizacije službe. Dokončna prilagoditev organizacije službe novemu zakonu o carinski službi se nadaljuje po sprejetju novega pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Carinski upravi RS (sredi aprila 2000), v skladu s katerim je bilo v Generalnem carinskem uradu ustanovljeno več novih oddelkov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje nalog carinske službe ob vstopu v EU (Oddelek za TARIC v Sektorju za tarifo, vrednost in poreklo, Enota za tranzit v Sektorju za carinske in davčne postopke, Oddelek za administrativno sodelovanje na področju trošarin v Sektorju za trošarine, Preiskovalni informacijsko-analitski center v Sektorju za preiskave). Prilagoditev carinskih postopkov Pri pripravi na izvajanje predpisov EU je Carinska uprava RS v letu 2003 še dodatno posvetila spoznavanju evropskih predpisov in predlaganju rešitev v nacionalnih predpisih. Poleg tega je pripravila nekatera navodila in pojasnila carinikom ter operativne obrazce, da bi se lahko udeleženci z njimi seznanili in jih po vstopu tudi uporabljali. Tako je v tem obdobju pripravila pregled zakonodaje EU in pregled do sedaj izdanih navodil in pojasnil

36

ter načrt, katera navodila in pojasnila bomo do vstopa v EU nadomestili z novimi oziroma katera področja moramo dodatno urediti. Za vse te spremembe načrtuje carina tudi ustrezno informacijsko podporo. Sedaj pripravlja vse potrebno za prehodno obdobje, tj. prehod blaga iz statusa slovenskega blaga na status blaga Skupnosti na dan 1. 5. 2004. Pri tem gre tako za davčno kot carinsko vprašanje. V ta kontekst spada tudi sodelovanje pri spremembi Zakona o davku na dodano vrednost in pripravo novega carinskega zakona. Drugo področje, ki ga je v tem obdobju intenzivno obdelovala, je bila priprava poenostavljenih postopkov za delo v razmerah EU. Izobraževanje Carinska uprava RS že ves čas od ustanovitve dalje posveča posebno pozornost strokovnemu usposabljanju carinskih delavcev. Poleg usposabljanja in priprave za opravljanje strokovnega izpita, ki ga je od leta 1991 naprej opravilo že več kot 1200 delavcev, se izvajajo tudi različne oblike dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja, med katerimi so najpomembnejše: - usposabljanje delavcev na mednarodnih mejnih prehodih v okviru projekta Ukrepi za

povečanje učinkovitosti na mejnih prehodih; - usposabljanje inšpektorjev za opravljanje carinskih in trošarinskih kontrol ter

inšpekcijskih pregledov; - usposabljanje za preprečevanje in odkrivanje posebnih vrst kršitev, npr. kršitev pravic

intelektualne lastnine, tihotapljenje mamil, tihotapljenje radioaktivnih in jedrskih snovi, preprečevanje nezakonitega prometa z jedrskim, biološkim in kemijskim orožjem ter deli tega orožja, kršitev predpisov o blagu z dvojno rabo itd.;

- posebno usposabljanje s tujo tehnično pomočjo (multilateralna in bilateralna pomoč Phare, programi Evropske komisije, kot so Mattheus, Customs 2002, Fiscalis), bilateralna pomoč tujih carinskih uprav itd.;

- ostali specializirani tečaji (npr. tečaji tujega jezika, komunikacija, odnos s strankami ipd.).

V začetku leta 2003 sta bila pripravljena in sprejeta dva nova programa izpopolnjevanja carinskih delavcev, in sicer Program specialističnega strokovnega usposabljanja in Program usposabljanja zaradi vstopa v EU. Temeljni cilj Programa usposabljanja zaradi vstopa v EU je usposobiti delavce, da bodo lahko opravljali nove naloge, ki jih bo carinska služba prevzela ob vstopu v EU. Izvajalci tega programa so delavci CURS. Program opredeljuje 13 temeljnih vsebin usposabljanja za vse ključne ciljne skupine, in sicer v obsegu 219 pedagoških ur. Vsebine usposabljanja so: vloga in delovanje carinske službe v EU, uvod v evropski carinski zakonik in carinsko pravo, skupni tranzitni postopek in tranzit Skupnosti, prepovedi in omejitve, Intrastat, skupna kmetijska politika EU, kvote, TARIC, carinska vrednost, poreklo blaga, izvajanje trošarinskega sistema ob polnopravnem članstvu v EU, finančno poslovanje in evidentiranje obveznih dajatev. Glavnina vsebin, ki so določene s programom, bo izpeljana med majem 2003 in marcem 2004.

37

Informacijska podpora Računalniško podprt carinski informacijski sistem (CIS), ki ga Carinska uprava RS gradi in stalno dopolnjuje od leta 1992, podpira njeno poslovanje na vseh ključnih področjih, kot so: nadzor blaga, carinjenje blaga, trošarine, finance in ostale spremljevalne funkcije (kadri, pisarniško poslovanje …). Razvoj, vzdrževanje in zagotavljanje delovanja programske opreme poteka v sodelovanju s specializiranim zunanjim podjetjem. Za delovanje centralnega računalnika, na katerem teče CIS, ter delovanje hitrega komunikacijskega omrežja državnih organov, ki povezuje vse carinske izpostave in večino mejnih prehodov v navidezno enotno računalniško omrežje, skrbi Center vlade za informatiko. V devetih carinskih uradih in Generalnem carinskem uradu je uporabnikom namenjenih 1.300 delovnih postaj, vključenih v 60 lokalnih računalniških omrežij, ki so povezana v hitro komunikacijsko omrežje in preko njega s centralnim računalnikom. Pred vključitvijo v EU bo potrebno obstoječi CIS tehnološko posodobiti v skladu s standardi EU, vsebinsko dograditi skladno s smernicami Evropske komisije ter tako zagotoviti povezljivost in možnost izmenjave podatkov z informacijskimi sistemi ostalih članic EU. 5.3 Nove naloge in spremembe pri izvajanju obstoječih nalog Z vstopom Slovenije v EU se bo spremenila tudi temeljna vloga slovenske carinske službe. Trenutno 2300 carinskih uslužbencev varuje trg, ki ima 2 milijona potrošnikov. V razmerah skupnega evropskega trga se bodo slovenski cariniki pridružili 130.000 carinskim uslužbencem iz 15 uprav držav članic, ki trenutno varujejo trg s 370 milijoni potrošnikov. Carina kontrolira in nadzira uvoz izdelkov iz tretjih držav na zunanji meji EU, pobira carinske dajatve, DDV in trošarine ter hkrati varuje interese EU in njenih državljanov na številne druge načine. Osnovne naloge in dodatne naloge, ki jih bo morala CURS opravljati za potrebe celotne EU Osnovne naloge, ki jih bo po vstopu v EU opravljala Carinska uprava RS na mejnih prehodih, izhajajo iz carinskega zakona in njegovih izvedbenih predpisov oziroma (po vstopu v EU) evropskega carinskega kodeksa in pravil, določenih na ravni EU in namenjenih izvedbi evropskega carinskega kodeksa, ter nacionalnih pravil pri izvajanju evropskega carinskega kodeksa. Dejavnosti carinskih organov v zvezi s kontrolo vnosa blaga na meji EU opredeljujemo, glede na dodatno prevzete naloge, po funkcijah: - carinsko preverjanje blaga na meji: carinski organi so nameščeni na meji kot stalne

ekipe in mobilne enote, katerih glavna naloga je kontrola blaga in izvajanje predpisov, ki določajo prepovedi in omejitve;

38

- izvajanje pravnih posledic v primeru ugotovljenih kršitev omenjenih predpisov: carinski organi morajo izvesti postopek, da se glede na kršitev izvedejo posledice, ki so lahko zavrnitev blaga, odvzem blaga, predlog za uvedbo prekrška, prijava pristojnemu organu, ovadba tožilstvu ipd.;

- carinski dolg: v mnogih primerih istočasno z odkritjem kršitve predpisov o prepovedih in omejitvah nastane tudi carinski dolg; carinski organi morajo opredeliti primer in glede na dejansko stanje določiti podlage ter obračunati carinski dolg (obračun, izdaja odločbe, izvršba);

- sankcije: carinski organi so pooblaščeni, da na kraju samem izrekajo mandatne kazni za nekatere prekrške, poleg tega carinski organi vodijo postopek o prekršku in izrekajo kazni.

Kot pravo EU bodo carinski organi za celotno območje EU izvajali naloge na področju prepovedi in omejitev. Najpomembnejše uredbe, ki nalagajo nove naloge, so uredbe o: - kontroli iznosa blaga z dvojnih namenom uporabe iz Skupnosti; - kontroli uvoza in izvoza odpadkov; - kontroli uvoza in izvoza naprav, ki vsebujejo pline, ki uničujejo ozonski plašč; - kontroli uvoza in izvoza nevarnih kemikalij; - kontroli uvoza in izvoza zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst; - kontroli uvoza blaga, ki je nevarno za uporabo z vidika varnosti potrošnika

(uporabnika). Gre za prepoved vnosa blaga, predvsem strojev, naprav in aparatov, ki nimajo varnostnih atestov in niso primerni za varno uporabo;

- preprečevanju uvoza blaga, s katerim se kršijo pravice, ki izhajajo iz intelektualne lastnine, ponarejeno blago, neupravičena raba patentov, modelov ipd.).

V blagovnem carinjenju se bo z vstopom v EU izvajalo pravo EU, s tem pa so povezane nekatere nove naloge pri izvajanju ukrepov trgovinske politike, prepovedi in omejitev ter kmetijstva. Gre predvsem za izvajanje naslednjih predpisov oziroma uredb o: - blagu iz tretjih držav za katerega ne veljajo količinske omejitve, razen za tekstilno

blago in blago iz določenih držav; - vodenju uvoznih in izvoznih kontingentov; - uvozu tekstila iz določenih tretjih držav; - uvozu tekstilnega blaga v EU iz nekaterih tretjih držav; - kontroli izvoza blaga z dvojnim namenom uporabe; - uvedbi dajatev v primeru dampinškega uvoza; - uvedb zaščitnih carin za blago iz tretjih držav, v primeru motenj na trgu; - statistiki Skupnosti s tretjimi državami, ki temelji na enotni carinski listini, podatke pa

zajema nacionalna carina. Blagovno carinjenje bo zahtevalo izvajanje nekaterih predpisov s področja prepovedi in omejitev, še zlasti pri carinskem postopku sprostitve blaga v prost promet in pri izvozu. Poleg predpisov, ki so bili že omenjeni in jih izvaja tudi mejna carinska izpostava, je treba še posebej omeniti predpise, ki se nanašajo na uvoz kemikalij, živil, veterinarske predpise, fitosanitarne predpise, predpise, ki se nanašajo na uvoz medicinskih pripomočkov in zdravil, predpise, ki urejajo uvoz in izvoz odpadkov, predpise v zvezi z uvozom naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, predpise o predhodnih sestavinah za prepovedane droge (prekurzorji) itd.

39

Poleg tega se izvajajo še nekateri drugi predpisi, ki se ne nanašajo na blago, a bo za njihovo izvajanje zadolžena (tudi) carina. Ti predpisi se nanašajo na devizni promet, vnos in iznos denarja, preprečevanje pranja denarja, preprečevanje zaposlovanja na črno, uporabo cestnih dovolilnic itd. V razmerah polnopravnega članstva, ko bo postala slovenska meja z Republiko Hrvaško zunanja meje EU, bodo na mejnih prehodih nove dodatne naloge, ki jih bo izvajala slovenska carinska služba za potrebe ostalih carinskih služb. Te naloge so predvsem: - kontrola in potrjevanje iznosa blaga v potniškem prometu; - kontrola in potrditev iznosa blaga, ki je bilo ocarinjeno v katerem koli kraju EU in je

izstopilo na mejnem prehodu Slovenije; - kontrola in potrjevanje izstopa blaga, ki je predmet subvencij iz naslova skupne

kmetijske politike, s celotnega carinskega območja; - skupni tranzitni postopek; - izvajanje uvoznih postopkov za podjetja, ki imajo sedež v drugih državah EU; - obveščanje Evropske komisije o določenih postopkih z ekonomskim učinkom ter

posredovanje podatkov o izdanih dovoljenjih za potrebe izvajanja postopkov v več državah članicah EU;

- določiti pristojnost carinskih izpostav, ki bodo carinile blago za celoten prostor EU; - medsebojno sodelovanje in pomoč držav članic na področju izterjave. Za izvajanje vseh teh nalog bo potrebno dodatno okrepiti kadre na bodoči zunanji meji EU, poleg tega pa še kadre za izvajanje naknadnih kontrol v notranjem blagovnem carinjenju ter v preiskovalni službi oziroma v Generalnem carinskem uradu za potrebe sodelovanja z ostalimi organi v Sloveniji in EU. Izvajanje sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško Po mednarodnem pravu bo morala mejna carinska služba izvajati sporazum o maloobmejnem prometu z Republiko Hrvaško, sporazum o opravljanju mejne kontrole v potniškem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter morebitne druge sporazume, ki se nanašajo na meddržavni promet z Republiko Hrvaško. Carinska služba bo morala opravljati naloge carinskega nadzora na mejnih prehodih (skupno število je 27) za obmejni promet z Republiko Hrvaško v skladu s sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Izvajanje naknadnih kontrol in uvedba sistema analize tveganja Z vključitvijo Slovenije v EU se bo začel spreminjati način dela carinskih organov, ki izvajajo carinjenje blaga. Večina blaga se bo ocarinila že na mejnem prehodu ali pa po poenostavljenem postopku, tako da skoraj ne bo več dosedanjega načina, ko se velik del blaga ocarini na blagovnih carinskih izpostavah neposredno na prevoznem sredstvu. Tako bosta posebno veljavo in pomen pridobili kontrola v fazi carinjenja in naknadna kontrola v podjetjih, ki bosta potekali na podlagi sistema analize tveganja. Po zgledu evropskih carinskih uprav uvaja Carinska uprava RS spremembe pri izvajanju kontrole carinskih postopkov, naknadnih kontrol in inšpekcijskih pregledov. Izvajanje vseh teh nalog bo potekalo na podlagi sistema analize tveganja. To pomeni tako uvedbo ukrepov

40

za izvajanje in merjenje učinkovitosti kot tudi poglobljeno uporabo sodobne informacijske tehnologije. Carinska kontrola se bo v vseh fazah carinskega postopka izvajala ob uporabi analize tveganja ter s poudarkom na področjih visokega tveganja in povečani sposobnosti odkrivanja nepravilnosti. Poleg tega bo potrebno zaradi večjega obsega naknadnih kontrol in izvajanja sistema analize tveganja kadrovsko okrepiti oddelke za kontrolne zadeve pri carinskih uradih in Sektor za preiskovalne zadeve. Naloge povezane s trošarinami Posebne naloge s področja trošarin (registracija zavezancev, izdaja trošarinskih dovoljenj, obravnava obračunov trošarine, vračila trošarine ter kontrola vseh vrst zavezancev in upravičencev) se izvajajo v 10 organizacijskih enotah, ki so v carinskih uradih. Naloge s področja trošarin pri izvozu in uvozu trošarinskih izdelkov se izvajajo v okviru organizacijskih enot, zadolženih za carinske postopke. Trenutno so kadrovske potrebe na ožjem področju trošarin za 32 delavcev, za katere so delovna mesta že sistematizirana. Zaradi novih nalog, ki so določene z novelo zakona o trošarinah, glede obravnave malih proizvajalcev žganja in predvsem zaradi potrebe po povečanju števila kontrol pri trošarinskih zavezancih in upravičencih do vračila trošarine, je potrebno zagotoviti delavce za navedena delovna mesta. Delovna mesta so razpršena po celotnem območju Slovenije. Poleg prej navedenih potreb po kadrovski popolnitvi v carinskih uradih se mora Carinska uprava RS do vstopa v EU pripraviti za sodelovanje z EU in posameznimi državami članicami EU, zaradi česar bo CURS operativno usposobila Oddelek za administrativno sodelovanje na področju trošarin. Po vstopu v EU, pa bo potrebno poleg tekočega poslovanja v okviru sistemov, ki so že bili opisani, izvajati nove naloge, ki izhajajo iz dokončne uskladitve slovenske trošarinske zakonodaje z zakonodajo EU. Uvedeni bosta novi vrsti trošarinskih zavezancev, in sicer »registrirani trgovci« (registered traders) in »neregistrirani trgovci« (non-registered traders). Poleg navedenega je CURS v maju 2003 pridobila pristojnost izvajanja postopkov pobiranja, knjiženja, prisilne izterjave in nadzora v zvezi z dajatvami EU za področje sladkorja. Ravno tako naj bi se v letu 2004 v EU začel izvajati nov enoten sistem obdavčenja energetskih proizvodov, ki bistveno razširja obseg harmoniziranih trošarinskih izdelkov (npr. na električno energijo, premog ...). Ker naj bi se tudi navedeni postopki izvajali v okviru sistema trošarin, se na CURS pričakuje na tem področju dodatno povečan obseg dela. Dodatne naloge na področju preiskav in naloge, povezane s III. stebrom EU Za uspešno izvajanje nalog carinske službe pooblaščene uradne osebe preiskovalne službe nujno potrebujejo pooblastila, ki jih pooblaščenim uradnim osebam opredeljuje in daje zakon o carinski službi (glej točko 4.1).

41

Pooblaščene uradne osebe Sektorja za preiskovalne zadeve opravljajo na celotnem carinskem območju Republike Slovenije specifične naloge in naloge posebnega pomena za učinkovito delovanje celotne službe zaradi ugotavljanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov. Zato so izpostavljene ogroženosti in nevarnosti pri preiskovanju različnih oblik kriminala. Opravljanje teh nalog zahteva posebno izurjenost in specifična strokovna znanja. Pooblaščene uradne osebe uporabljajo za preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj posebno tehnično opremo, mobilne rentgenske aparate in posebej izurjene pse za odkrivanje prepovedanih drog. Zaradi izpostavljenosti in ogroženosti so usposobljene po posebnem programu ter je njihova pravica in dolžnost imeti in nositi orožje in strelivo. Carinske službe so za carinsko območje EU, še posebej na vstopnih mejnih točkah, odgovorne za preprečevanje, preiskave in zatiranje kršitev predpisov. Resne grožnje javnemu zdravju, morali in varnosti so osnova razvojni usmeritvi v boju zoper nedovoljeno trgovino vseh vrst. Pravna podlaga za zahtevane naloge se nahaja v zakonodaji EU in sicer: 1. V Konvenciji o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskim upravami, kamor bo Republika Slovenija pristopila ob vstopu v polnopravno članstvo EU. Konvencija ureja sodelovanje med carinskimi službami držav članic z namenom preprečevanja in odkrivanja kršitev nacionalnih carinskih predpisov ter kaznovanje teh kršitev. 2. Z resolucijo Sveta ES je urejeno sodelovanje med carinskimi službami držav članic. V resoluciji so navedeni predvsem načini opravljanja skupnih carinskih operacij nadzora. 3. Uredba ES o medsebojni upravni pomoči držav članic in sodelovanju teh z Evropsko komisijo zaradi zagotovitve pravilnega izvajanja zakonodaje na carinskem in kmetijskem področju, ureja način sodelovanja med službami, ki so odgovorne za izvajanje carinske zakonodaje in kmetijskih zadev med državami članicami in med Evropsko komisijo, da bi zagotovili skladnost izvajanja te zakonodaje v Skupnosti. 4. Svet ES je sprejel tudi Listino o skupnem delovanju za določitev ciljnih kriterijev, metod selektivnosti ipd. ter zbiranje carinskih in policijskih informacij, carinske službe pa morajo v okviru zakonitih in praktičnih možnosti zagotoviti izvajanje njenih določil, iz katerih izhaja, da si morajo carinske službe prizadevati za učinkovito uporabo kriterijev pri določanju tarč in metod selektivnosti, ter zbiranje carinskih in policijskih informacij v boju zoper promet z mamili. 5. V Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene in Sporazumu o začasni uporabi konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene med državami članicami EU, pa je urejeno področje uporabe informacijske tehnologije za carinske potrebe. 6. V Resoluciji Sveta ES o policijsko/carinskih sporazumih v boju zoper mamila je poudarjena potreba po tesnem delovnem sodelovanju med policijsko in carinsko službo, ter poziva države članice k sklepanju formalnih sporazumov na nacionalni ravni, upoštevaje navodila iz konvencije.

42

7. Akt Sveta ES v zvezi z usklajevanjem zakonodaje in prakse v državah članicah v boju zoper odvisnost od mamil in preprečevanju nedovoljenega prometa z mamili poziva članice, da njihove policijske in carinske službe ter pravosodje uskladijo in zagotovijo najučinkovitejšo, med članicami primerljivo prakso, ter s tem tesnejše evropsko sodelovanje pri preprečevanju in boju zoper nedovoljeno trgovino z mamili v EU. 8. Akt Sveta ES o sodelovanju med carinsko službo in podjetji v boju zoper trgovino z mamili poziva države članice k podpisu dogovora o sodelovanju med podjetji in carinsko službo z namenom tesnejšega sodelovanja z gospodarstvom na področju boja zoper trgovino z mamili. V aktu so določila, ki naj bi jih taki sporazumi vsebovali. Za uspešno izvajanje zgoraj navedenih nalog s področja III. stebra, bodo potrebne nove dodatne organizacijske in kadrovske okrepitve predvsem na področju preiskovalne službe. Glede na dosedanje opravljanje nalog bo potrebno Sektor za preiskovalne zadeve okrepiti z novimi profili in delavci. Predvsem bo potrebno organizirati: 1. Centralno koordinacijsko enoto za izmenjavo in posredovanje informacij, ki bo morala delovati 24 ur na dan (v okviru centra PIAC – Preiskovalno informacijsko analitski center). Za opravljanje analiz za oceno tveganj bodo potrebni tako dodatni delavci s srednjo izobrazbo, kakor tudi tisti z visoko ali višjo izobrazbo. 2. Nove organizacijske enote ali specializacije in povečanje števila osebja za izvajanje in nadzor kmetijske zakonodaje, trošarinskih izdelkov, prepovedanih drog in prekurzorjev, blaga z dvojno rabo, radioaktivnih snovi in orožja za masovno uničenje, industrijske in intelektualne lastnine, CITES in kulturne dediščine. 3. Večje število enot za zatiranje tihotapstva (EZT), kar naj bi zagotovilo izboljšanje dela na področju preprečevanja nezakonitega vnosa blaga, prepovedanih drog, orožja in streliva, orožja za masovno uničevanje, blaga z dvojno rabo, kontrole namenske uporabe goriv in kontrole carinskega in trošarinskega blaga na celotnem carinskem območju. Predvidena je ustanovitev posebne mobilne ekipe za upravljanje z mobilno rentgensko napravo za pregled tovornjakov. 4. Potrebno bo ustanoviti novo organizacijsko enoto, ki bo pokrivala mednarodno medsebojno pomoč med upravnimi organi v okviru sklenjenih bilateralnih in multilateralnih sporazumov. Naloge, povezane z vzdrževanjem sistema TARIC TARIC je kombinirana nomenklatura carinske tarife, obogatena z vsemi podatki o predpisih in pogojih, ki jih mora ob izvajanju carinskih postopkov upoštevati carinik. To je v bistvu baza podatkov, sestavljena iz 96 tabel, ki se dnevno (preko noči) spreminjajo, tako da vsebujejo vedno ažurirane podatke o višini uvoznih dajatev, carinskih kontingentih, preferencialih, preferencialnih izključitvah, preferencialnih kontingentih, plafonih, protidampinških in protisubvencijskih dajatvah, izvoznih nadomestilih, dodatnih dajatvah za sladkor in moko, kompenzacijskih dajatvah, referenčnih cenah, prepovedih in omejitvah, zahtevah po pregledih, posebnih merskih enotah itd. Oddelek za TARIC na GCU prevzema naloge s področja priprav, organizacije in koordinacije pri vzdrževanju TARIC-a, ter usklajevanja dela z drugimi institucijami. Ob vstopu v EU bo aktivno sodeloval z DG TAXUD (delovna srečanja, razvoj TARIC-a).

43

Pomembna vloga oddelka bo v informiranju carinikov in uvoznikov o ukrepih, zajetih v TARIC-u. Baza podatkov TARIC se bo ažurirala iz Bruslja. V Sloveniji bo potrebno prejeto datoteko dnevno pregledati, ji dodati nacionalne spremembe, jo prilagoditi nacionalnemu carinskemu informacijskemu sistemu, jo prilagoditi za uporabo javnosti itd. Za opravljane teh nalog je predvidena ustanovitev posebne organizacijske enote za dnevno vzdrževanje TARIC-a. Izvajanje sistema razdeljevanja tarifnih kvot Na podlagi 20. člena Carinskega kodeksa EU se lahko uvajajo preferencialni tarifni ukrepi oziroma ukrepi avtonomnih znižanj, ki pomenijo znižanje carinskih stopenj ob sprostitvi blaga v prost promet. Nekateri od teh ukrepov so omejeni s količino uvoženega blaga (tarifne kvote, tarifni plafoni). Te količine se razdeljujejo centralno pri DG TAXUD. Nacionalne carinske uprave opravljajo vlogo sprejemnika zahtevkov za dodelitev kvote, kontrolorja pravilnosti teh zahtevkov, pošiljatelja zahtevkov v DG TAXUD, centralnega prejemnika rezultatov delitve, zbiralca in posredovalca podatkov o izrabi kvote oziroma plafona. Vodstvene, organizacijske in koordinacijske naloge tega področja se bodo opravljale na GCU (Sektor za tarifo, vrednost in poreklo). Dnevno izvajanje navedenih opravil je predvideno v posebni organizacijski enota za kvote, ki je ustanovljena na CU Jesenice. Izvajanje mehanizmov skupne kmetijske politike EU v okviru carinske službe Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo dobila carinska služba pomembne dodatne naloge s področja skupne kmetijske politike (SKP). To področje je eno najpomembnejših v EU, saj EU zanj namenja večji del skupnega proračuna in ima nepravilno izvajanje velike finančne posledice za države članice. Krovna institucija za področje SKP v Sloveniji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je za izvajanje mehanizmov SKP ustanovila Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP). Carinska služba se mora v skladu z zavezami iz pogajalskih izhodišč pripraviti na prevzem določenih nalog s področja SKP, ki jih neposredno narekujejo uredbe EU oziroma ji bodo delegirane s strani AKTRP. Področje SKP ureja veliko število uredb EU, ki natančno opredeljujejo in predpisujejo tudi postopke za izvajanje zunanjetrgovinskih mehanizmov SKP, v izvajanje katerih bo vključena tudi carinska služba. Ti mehanizmi vključujejo postopke z uvoznimi in izvoznimi dovoljenji, predhodne in naknadne kontrole upravičenosti do izplačevanja izvoznih nadomestil, intervencije in kmetijske kvote. Za izvajanje vseh nalog bo potrebno po zgledu članic ustanoviti ustrezne organizacijske enote v Generalnem carinskem uradu in v vseh carinskih uradih. Organizacijska enota v GCU, Oddelek za SKP, bo v prvi vrsti prevzela naloge s področja priprav, organizacije in koordinacije izvajanja mehanizmov SKP ter usklajevanja dela z

44

drugimi institucijami. Ob vstopu v EU se bo aktivno udeleževala sestankov v Bruslju, delovnih srečanj, spremljala bo potek kontrol Evropske komisije, sodelovala pri načrtovanju, koordinaciji in nadzoru nad nalogami v pristojnosti carine ter komunicirala z drugimi domačimi in tujimi institucijami. Carinski uradi bodo izvajali naloge s področja predhodnih fizičnih kontrol blaga, ki jih narekujejo uredbe Evropske skupnosti. V sklopu teh nalog bodo opravljali administrativno kontrolo usklajenosti carinske dokumentacije z izvoznimi dovoljenji, na podlagi analize tveganja izvajali predhodne fizične kontrole v podjetjih, posredovali dokumentacijo in poročali pristojnim institucijam. Za izvajanje teh nalog bo treba ustanoviti posebne organizacijske enote v okviru carinskih uradov. Naknadne kontrole v podjetjih pa so neposredno v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – AKTRP, vendar bodo s sporazumom med obema institucijama delegirane v izvajanje carini. Naloge s področja tranzita Naloge na tem področju zahtevajo uvedbo skupnega NCTS (New Computerised Transit System) - tranzitnega postopka z vidika nalog centralne tranzitne pisarne (CTP). Evropska komisija je namreč v letu 2003 sprejela odločitev, da je vsaka država, ki ima vsaj eno izpostavo vključeno v sistem NCTS, dolžna postopati, kot da so vse izpostave povezane v NCTS. Ta odločitev je začela veljati 1. 7. 2003. Glede na nadaljnji razvoj NCTS-a in na zahteve Komisije po 100-odstotni uvedbi NCTS-a in doseganju visokega nivoja elektronske izmenjave podatkov z zunanjimi uporabniki (gospodarstvom), je prišlo na področju uvedbe skupnega tranzitnega postopka do naslednjih novih nalog, ki jih bo morala izvajati CTP: - uvedba in vzdrževanje novega računalniškega sistema za upravljanje garancij; - uvedba novega računalniškega sistema poizvedovanja; - uvedba novega postopka izmenjave informacij o pooblaščenih prejemnikih; - uvedba nacionalne enote za pomoč uporabnikom (Help Desk). Pri tem ne gre samo za

potrebo, ampak za prevzem prakse vseh evropskih držav na tem področju. Zahteva se 24-urno delovanje tega servisa, tako zaradi operativnih potreb carine kot gospodarstva ter centralne službe v Bruslju, ki skrbi za nemoteno delovanje NCTS-a;

- zaradi zahteve in potrebe po elektronski izmenjavi sporočil med carino in zunanjim okoljem je prišlo do uvedbe t. i. nacionalne kontaktne skupine za tranzit, ki omogoča direkten kontakt in izmenjavo informacij med carino in gospodarstvom. Ta skupina je že začela delovati, prvi in osnovni cilj – izdelava računalniških aplikacij za izmenjavo podatkov za zunanje uporabnike – je v realizaciji. V tem projektu že aktivno sodelujejo tudi predvideni člani CTP;

- zaradi zahtevnosti projekta uvedbe NCTS se je pokazala potreba po dodatni kadrovski pomoči na področju informatike, ki jo nudi CTP Sektorju za informatiko pri GCU;

- uvedba NCTS-a v operativno izvajanje bo zahtevala veliko več izobraževanja predvsem na strani carinskih delavcev. CTP bo skupaj z regionalnimi tranzitnimi koordinatorji prevzela del tega procesa.

45

Analiza prometa na področju tranzita po vstopu Slovenije v EU je pokazala, da bo v Sloveniji 500.000 začetih tranzitnih postopkov na leto in podobno število zaključenih tranzitov. To pomeni, da bo Slovenija glede na ostale članice pomembna tranzitna država in da bo tranzitni postopek po vstopu daleč najobsežnejši carinski postopek v carinski službi. Nove naloge na področju informatike Izvajanje večine novih nalog, ki jih bo prevzela carinska služba ob vstopu v EU, zahteva informacijsko podporo, ki mora biti usklajena z zahtevami EU. V teh zahtevah so opredeljeni standardi, postopki in tehnologija, v nekaterih primerih pa so priporočene in na voljo tudi enotne računalniške aplikacije. Vsebinsko lahko razdelimo naloge na štiri poslovna področja: - vključitev v mednarodno omrežje CCN/CSI; - vpeljava informacijske podpore za delovanje mednarodnega tranzitnega sistema

NCTS; - vpeljava informacijske podpore za delovanje integriranega tarifnega sistema ITMS

(Integrated Tariff Management System) z različnimi moduli; - vpeljava informacijske podpore za delovanje trošarinskega sistema SEED (System of

Exchange Excise Data), povezanega z različnimi moduli. Projekt CCN/CSI je bil po načrtih in v predvidenem roku zaključen v zadnjih dneh junija 2003. Iz EU dobavljena strojna in komunikacijska oprema je bila nameščena v prostorih Centra vlade za informatiko, vzpostavljena je bila direktna povezava z Brusljem, opravljene so nastavitve in izpeljani prevzemni testi. Za ostale projekte so bila testiranja aplikacij opravljena v celoti ali delno. Na vseh omenjenih štirih področjih mora informatika izvajati naslednje aktivnosti: - izobraževanje za poznavanje EU standardov, zahtev in aplikacij posameznega

poslovnega področja; - nabava in priprava okolja (strojna in sistemska programska oprema, komunikacije,

prostori) za delovanje novih aplikacij, njihovo vzdrževanje in zagotavljanje delovanja; - namestitev in konfiguriranje strojne, sistemske in programske opreme; - zagotavljanje delovanja programske opreme, varovanje podatkov in sistemsko

upravljanje; - pomoč uporabnikom in sodelovanje s članicami EU ter razvijalci programske opreme; - zagotavljanje povezljivosti novih EU aplikacij in izmenjave podatkov z obstoječim

CIS-om. Za zagotovitev kvalitetnega, enotnega in hitrega delovanja službe za informatiko, ki bo sposobna nuditi zadovoljivo podporo tudi v razmerah polnopravnega članstva, je potrebno: - v Generalnem carinskem uradu, v Sektorju za informatiko povečati število zaposlenih; - v vseh carinskih uradih in tudi drugih večjih enotah (Luka Koper, pomembnejši

mednarodni blagovni mejni prehodi) zagotoviti stalno prisotnost informatika ter formalno imenovati njegovega namestnika. V carinskih uradih Ljubljana, Brežice, Celje, Murska Sobota, Koper, Maribor in Sežana je treba ustanoviti novo enoto za informacijsko podporo. V ostalih treh uradih (Dravograd, Jesenice in Nova Gorica)

46

opravljajo naloge informacijske podpore v oddelku za kontrolne zadeve oz. v novoustanovljenih oddelkih;

- na Generalnem carinskem uradu organizirati dežurno službo (v začetku od 7.00–22.00, kasneje stalno) za pomoč uporabnikom, ki bi carinskim delavcem in zunanjim uporabnikom enotno posredovala strokovne informacije o izvajanju carinskih in trošarinskih postopkov, delovanju in uporabi CIS, preiskovalcem na terenu posredovala podatke za izvajanje tekočih nalog, sprejemala obvestila o težavah in napakah v delovanju CIS in komunikacij, sodelovala z institucijami EU pri mednarodni izmenjavi podatkov ter koordinirala delo z zunanjimi izvajalci pri odpravljanju težav.

Pobiranje dajatev oz. lastni viri EU Carinska uprava RS je tako kot ostale evropske carinske uprave zadolžena za pobiranje carin in kmetijskih dajatev, ki spadajo med lastne (izvirne) vire financiranja proračuna EU. Ob vstopu v EU bo potrebno prevzeti naloge in zadolžitve v zvezi s pobiranjem lastnih virov EU. Poleg tega, da bo treba posvečati dodatno pozornost zavarovanju in učinkoviti izterjavi carinskega dolga, bo treba pripravljati vrsto poročil, ki so v EU predpisana na tem področju. Poleg kratkoročnega in dolgoročnega načrtovanja prihodkov iz naslova tradicionalnih lastnih virov, ki jih bo prispevala Slovenija v proračun EU, bo treba pripravljati mesečna poročila o pobranih dajatvah, četrtletna poročila o naknadno pobranih oziroma izterjanih dajatvah, letna poročila itd. V ta namen bo na GCU potreben oddelek, ki bo servisiral zahteve na tem področju in bo imel operativne stike z uradniki v EU, skrbel za elektronsko izmenjavo podatkov in za to, da bo v proračun EU vplačan ustrezen delež tradicionalnih lastnih virov glede na delež, ki je predviden za pokrivanje stroškov pobiranja držav članic. Naloge s področja statistike (Intrastat) Carinska uprava RS je skupaj z Statističnim uradom RS podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju pri uvajanju sistema INTRASTAT v Republiki Sloveniji. Dogovor temelji na dejstvu, da bo po vstopu Slovenije v EU statistika zunanje trgovine EU s tretjimi državami (Exstrastat) še naprej temeljila na carinskih deklaracijah, za katere zagotavlja podatke carinska služba, medtem ko podatki za statistiko blagovne menjave med državami članicami EU (Intrastat) ne temeljijo več na carinskih deklaracijah, ampak jih je potrebno zbirati posebej. To pomeni poseben postopek, od carinskih deklaracij neodvisen način zbiranja podatkov, njihovo obdelavo in posredovanje Statističnemu uradu. Odločitev, da bo del nalog s področja Intrastata opravljala carinska služba, temelji na podlagi dejstev, da Statistični urad ne razpolaga z zadostnim kadrom, ki bi bil potreben za izvajanje teh nalog, in da je po drugi strani carinska služba na tem področju bolj izkušena, ustrezno izobražena, prostorsko in računalniško opremljena. Pri takšni odločitvi so bile upoštevane posledice vstopa v EU, zaradi katere bo imela Carinska uprava RS presežno število delavcev, ter hkrati pozitivne izkušnje iz nekaterih držav članic, kjer te podatke zagotavljajo carinske uprave. Centralna enota za Intrastat se nahaja v Carinskem uradu Nova Gorica. V letu 2003 je bila izvedena faza informiranja podjetij preko seminarjev, ki je potekala v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije po posameznih regijah. Izpeljan je bil še

47

pilotni projekt poročanja za Intrastat, kamor je bilo k sodelovanju povabljenih 150 največjih podjetij v Sloveniji. Podjetja so poročala o odpremah in prejemih blaga v obdobju treh mesecev; ti podatki so bili kasneje posredovani Intrastatu. Komisija EU je pilotni projekt ocenila kot uspešen. 5.4 Organizacijske in kadrovske spremembe ob vstopu 5.4.1 Vzpostavitev zunanje meje EU Bodoča zunanja meja Evropske unije bo predvidoma potekala na državni meji z Republiko Hrvaško. Meja še ni dokončno določena. Po podatkih Geodetskega zavoda RS meri kopna in rečna meja s to državo 670 km, dolžina morske meje pa še ni določena. Na meji z Republiko Hrvaško je trenutno 36 mejnih prehodov. Carinska uprava RS je na meji z Republiko Hrvaško od 8. oktobra 1991 in je morala že na samem začetku vzpostaviti ustrezno organizacijsko strukturo za izvajanje carinske zakonodaje. Na meji z Republiko Hrvaško je bilo do konca leta 2002 odprtih 23 carinskih izpostav, ki pokrivajo 31 mejnih prehodov. Na teh mejnih prehodih je sistematiziranih 484 delovnih mest, od tega je zasedenih 413 delovnih mest oziroma 85 %. Vlada RS je na 26. seji (29. 11. 2000) v okviru obravnave predloga projekta vzpostavitve varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na bodoči zunanji meji EU določila tri skupine mejnih prehodov: mejne kontrolne točke (BIP), ostale mejne prehode na bodoči zunanji meji in mejne prehode za obmejni promet. Mejne kontrolne točke (BIP – border inspection posts) Ti mejni prehodi bodo po vstopu Slovenije v EU ključnega pomena za osebni promet, prevoz blaga, živali in živil preko bodočih zunanjih meja EU, kjer se bodo opravljale vse tri oblike nadzora (policijski, carinski in inšpekcijski). Ti mejni prehodi so: - cestni mejni prehodi: Obrežje, Jelšane in Gruškovje; - železniški mejni prehod: Dobova; - letališki mejni prehod: Letališče Ljubljana; - pristaniški mejni prehod: Luka Koper. Na navedenih mejnih prehodih bo potekalo najzahtevnejše delo z glavnimi nalogami carinske službe po vstopu v EU. Zato bodo na teh mejnih prehodih ustanovljene blagovne carinske izpostave, kjer se bodo lahko opravljali vsi postopki carinjenja, kar pomeni, da se bodo izvajali carinski postopki za celotno področje EU: sprostitev blaga v prost promet in s tem prost vstop blaga v evropski gospodarski prostor ali pa uvedba blaga v katerega izmed carinskih postopkov z ekonomskim učinkom (postopek carinskega skladiščenja, postopek uvoza zaradi izvoza in postopek začasnega izvoza na oplemenitenje). Dodatna možnost osebe, ki vnese blago na carinsko območje EU, je uvedba tranzitnega postopka. Vse blago, ki se ne bo takoj uvedlo v končni carinski postopek, se bo v

48

tranzitnem postopku prepeljalo v notranjost območja EU in tam ocarinilo. Glede na prost pretok kapitala in delovne sile je pričakovati, da se bodo tudi tuje špediterske družbe potegovale za odpiranje svojih poslovalnic vsaj na območju BIP, kar pomeni selitev carinjenja blaga iz notranjosti EU na njihove meje. Na teh točkah se tako pričakuje veliko povečanje blagovnega carinjenja, saj je to z vidika prejemnika najhitrejši način dostopa do blaga. Kadrovske potrebe na mejnih kontrolnih točkah so določene glede na trenutno število sistematiziranih delovnih mest carinskih delavcev, upoštevaje bodoče naloge in obseg prometa, ki v zadnjih letih skokovito narašča. Ostali mejni prehodi na bodoči zunanji meji (mednarodni in meddržavni) V ta sklop sodijo poleg že obstoječih mejnih prehodov na meji z Republiko Hrvaško še vsi tisti mejni prehodi, ki bodo ohranili funkcijo mejne carinske kontrole tudi po vstopu Slovenije v EU. To so poleg cestnih in železniških prehodov še vsi morski in letališki mejni prehodi. Tovrstnih mejnih prehodov je 32. Glede na dejstvo, da bo v razmerah, ko bodo te mejne točke tudi vstopne točke za celotno ozemlje EU, potreben bistveno ostrejši carinski nadzor, kar pomeni tudi številčnejši kader, če želimo ohraniti hiter pretok blaga in potnikov. Hkrati podatki o prometu v zadnjih treh letih kažejo, da promet na vseh prehodih narašča. Dodatno je bilo določeno, da bodo poleg mejnih kontrolnih točk (BIP) na bodoči zunanji meji še trije mejni prehodi, v sklopu katerih bodo blagovne carinske izpostave, kjer se bodo lahko opravljali tudi vsi postopki carinjenja. Ti mejni prehodi so: Zavrč, Metlika in Dragonja. Predvidene kadrovske potrebe na vseh prehodih temeljijo na naslednjih kriterijih: - kategorija mejnega prehoda (odvisno od delovnega področja mejnega prehoda in vrste

dejanj, ki se lahko opravljajo na mejnem prehodu); - podrobna analiza razpoložljivih podatkov o gibanju prometa preko vsakega

posameznega prehoda v letih 1998–2000 in promet kamionov v letu 2001; - organizacija dela na posameznem mejnem prehodu (mikrolokacija mejnega prehoda in

prostorska razmestitev delovnih mest). Pregled oz. primerjava med trenutno zasedenimi in potrebnimi kadri po stopnjah izobrazbe na teh prehodih kaže na to, da je dodatna potreba po 90 delavcih. Mejni prehodi za obmejni promet (SOPS) in neobratujoči mejni prehodi Skupno število mejnih prehodov za obmejni promet, predvidenih po sporazumu, je 27. Praviloma bodo odprti od 6. do 22. ure. Z vidika carinskega nadzora bo potrebno na teh prehodih za učinkovito izvajanje carinskega nadzora zagotoviti stalno prisotnost enega carinskega delavca. Dodatne kadrovske potrebe carinske službe na mejnih prehodih za obmejni promet in na dveh meddržavnih mejnih prehodih, ki še ne obratujeta, znašajo 108 delavcev.

49

Skupne dodatne kadrovske potrebe za uspešno izvajanje carinske kontrole na bodoči zunanji meji znašajo 405 delavcev (Priloga 3). 5.4.2 Ukinitev mejne kontrole na bodočih notranjih mejah EU S trenutkom vstopa Republike Slovenije v EU bo v skladu z evropsko zakonodajo ukinjena carinska kontrola na t. i. notranjih mejah med državami članicami - Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Carinska kontrola znotraj EU je bila ukinjena z vzpostavitvijo enotnega trga EU 1. 1. 1993. Glavne spremembe, ki jih bo prinesla ukinitev mejne kontrole na bodočih notranjih mejah, so naslednje: - odprava uvoznih in izvoznih carinskih deklaracij za nakup/prodajo z drugimi državami

članicami; - odstranitev sistematične carinske kontrole na mejah tako v potniškem kot tudi v

blagovnem prometu; - opustitev potrjevanja oz. obračunavanja DDV ob izstopu iz Republike Slovenije oz.

vstopu v Republiko Slovenijo iz ostalih držav članic. Kopenska mejna črta z Republiko Italijo je dolga 232 km, morska pa 48 km. Na meji z Italijo je 60 prehodov. Skupna dolžina meje z Republiko Avstrijo znaša 330 km, na njej je 55 mejnih prehodov različnih kategorij. Meja z Republiko Madžarsko, na kateri je 7 mejnih prehodov, je dolga 102 km. Trenutno je na bodoči notranji meji odprtih 33 carinskih izpostav, na katerih dela 686 carinskih delavcev. Izkušnje in priporočila carinskih uprav držav članic kažejo, da je tudi po ukinitvi notranjih meja EU potrebno ohraniti določen nadzor nad pretokom blaga preko teh mej. Tako ni nobena država članica po vzpostavitvi enotnega trga v celoti opustila nadzora oziroma pokrivanja t. i. notranjih meja EU. Carinska uprava RS je predlog ustanovitve mobilnih enot s sedežem na sedanjih mejnih prehodih, ki bodo notranja meja EU, oblikovala glede na podobne rešitve v drugih državah članicah in glede na glavne prometne (tranzitne) tokove skozi Republiko Slovenijo. Predvideva se ustanovitev 6 ekip na že obstoječih izpostavah (Izpostava Vič, Izpostava Dolga vas, Izpostava Karavanke, Izpostava Šentilj, Izpostava Vrtojba in Izpostava Fernetiči), ki bodo izvajale naslednje naloge: - carinska kontrola visoko obdavčljivega blaga in blaga, ki je zavezano posebnim

prepovedim in omejitvam (prepovedane droge, cigarete, alkohol, blago z dvojno rabo, sestavine za izdelavo prepovedanih drog, radioaktivni materiali, nevarne kemikalije in nevarni odpadki, zaščitene živalske in rastlinske vrste, varstvo intelektualne lastnine in avtorskih pravic);

- kontrole ob uvozu oz. izvozu (hišno carinjenje); - naloge s področja skupne kmetijske politike; - naloge na področju trošarin (kontrola dokumentov pri prevozu trošarinskega blaga,

kontrola malih zavezancev ipd.); - naloge na področju kontrole tranzita Skupnosti oz. skupnega tranzita;

50

- določene naloge s področja preiskav in tretjega stebra; - kontrola prevozov blaga (s poudarkom na kontroli zaposlovanja na črno, obračuna

DDV za prevozne storitve, nenamenske uporabe goriv…). Skupno število presežnih delovnih mest, ki bodo nastala zaradi ukinitve carinske kontrole ob trenutku vstopa Republike Slovenije v EU, znaša 605 delavcev. Izvajanje kontrole prehajanja oseb čez mejo na mejnih prehodih za obmejni promet in kmetijskih prehodnih mestih z Italijo in Avstrijo Carinska uprava RS je leta 1994, po spremembi Zakona o carinski službi in sprejetju Uredbe vlade RS, od Policije prevzela kontrolo prehajanja oseb čez državno mejo na 43 mejnih prehodih za obmejni promet. Tako carinski organi na teh mejnih prehodih samostojno opravljajo celotno mejno kontrolo (policijsko in carinsko) prehajanja oseb in blaga. Trenutno dela na opisanih mejnih prehodi in prehodnih mestih 150 carinikov, ki so za opravljanje tega dela posebej usposobljeni. Z dnevom vstopa Republike Slovenije v EU se ukine mejna kontrola z vidika carinske kontrole. Kontrola prehajanja oseb čez bodoče notranje meje EU se ohrani do pristopa R. Slovenije k Schengenu, ki bo predvidoma leta 2007. Do takrat bo potrebno zagotoviti opravljanje kontrole prehajanja oseb čez notranje meje EU, torej tudi na mejnih prehodih za obmejni promet in na kmetijskih prehodnih mestih, na katerih tovrstno kontrolo trenutno opravljajo carinski delavci. 5.4.3 Spremembe, ki izhajajo iz drugačnega obsega in strukture blagovnega

prometa Z vstopom v EU se bo spremenila tudi struktura blagovnega prometa, ki je v pristojnosti in pod nadzorom carine. Do vstopa v EU bo carina nadzirala celoten blagovni promet in menjavo z državami EU, tako kot to počne po trenutno veljavni zakonodaji. V razmerah polnopravnega članstva, ko veljajo načela in pravila enotnega trga, je notranji blagovni promet med državami članicami prost in ga carina ne nadzira. Kadrovske in organizacijske posledice drugačne strukture in obsega blagovnega prometa po vstopu Slovenije v EU temeljijo na naslednjih izhodiščih: - analizi vseh blagovnih izpostav v Republiki Sloveniji, razen mejnih kontrolnih točk

(BIP) in tistih, ki poleg blagovnega carinjenja opravljajo še naloge mejne kontrole na bodoči zunanji meji EU;

- analizi podatkov za leto 2000 in 2001 (ob predpostavki, da se struktura prometa in obseg, ki sicer stalno narašča, ne spreminjata bistveno po posameznih organizacijskih enotah); podatki, ki so bili analizirani (število carinskih deklaracij, statistične vrednosti in število zavezancev), predstavljajo v grobem obseg dela na posamezni izpostavi (čeprav ti podatki ne prikazujejo celotnega obsega delovnega področja posameznih carinskih izpostav in je bilo potrebno upoštevati tudi določene posebnosti);

- predvideno stanje, ki se bo vzpostavilo po vstopu Slovenije v EU.

51

V carinski službi, se od uveljavitve carinskega zakona leta 1996, postopoma uvajajo spremembe v načinu dela, kot je bil v praksi pred uvedbo tega zakona. To pomeni, da se s postopnim povečevanjem raznih poenostavitev v carinskih postopkih (deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov, poenostavljen postopek deklariranja blaga, poenostavitve v skladiščno-logističnih centrih, brezpapirno poslovanje …) olajšuje pretok blaga. Vedno manj je fizične kontrole blaga v trenutku uvoza oz. izvoza; ta kontrola se postopno prenaša na naknadne kontrole v podjetjih. Pri tem je treba upoštevati, da je uvajanje poenostavljenih postopkov proces, v katerem se usposobijo tako gospodarski subjekti kot tudi carinski delavci. Predvsem za carinsko službo je pomembno, da je sposobna uspešno izvajati nadzor in kontrolo, čeprav ni vsaka pošiljka fizično pregledana. Takšen spremenjeni način pomeni bistveno olajšavo za podjetja, saj je blago dosti hitreje sproščeno v prost promet in jim carinjenje ne predstavlja bistvenih dodatnih obremenitev. Na drugi strani pomeni to za carinsko službo veliko spremembo z vidika izvajanja naknadnih kontrol pri zavezancih, saj je naknadna kontrola pri zavezancu praviloma časovno in kadrovsko bistveno zahtevnejša, kot je predložitev blaga na carinski izpostavi. Takšno usmeritev nadaljnjega uvajanja poenostavitev, ki je tudi v skladu s prakso v vseh državah članicah, namerava Carinska uprava RS nadaljevati tudi v bodoče. Zato se bo število potrebnih carinskih delavcev za izvajanje blagovnega carinjenja in naknadnih kontrol kljub zmanjšanju obsega prometa, vrednosti in števila carinskih zavezancev zmanjšalo v manjši meri kot obseg prometa. Carinska uprava RS namerava spremembe, ki izhajajo iz drugačnega obsega in strukture blagovnega prometa, izpeljati v treh fazah: 1. Prva faza zajema združevanje carinskih izpostav za blagovno carinjenje in ustrezne kadrovske spremembe, ki bodo postopoma izvedene do vstopa Slovenije v EU. Združevanje carinskih izpostav za blagovno carinjenje temelji na podlagi analize podatkov, ob upoštevanju glavnih tranzitnih poti, pokritosti regionalnih centrov in teritorialnem pokrivanju celotnega carinskega območja RS. V skladu s prvotno postavljenimi pogoji, naj bi se 14 carinskih izpostav (Škofja Loka, Ribnica, Logatec, ŽP Ljubljana, Velenje, Prevalje, Gornja Radgona /blagovni del/, ŽP Jesenice /blagovni del/, ŽP Tezno, ŽP Nova Gorica /blagovni del/, Idrija, Tolmin, Ajdovščina in Kozina /blagovni del) do 1.5.2004 postopno združilo s carinskimi izpostavami, ki so tem krajevno najbližje, vendar se je CURS po posvetovanjih z gospodarstvom in lokalnimi oblastmi odločila, da bo prišlo do zaprtja navedenih izpostav z dnem vstopa Republike Slovenije v EU. 2. Druga faza zajema pridružitev carinskih izpostav za blagovno carinjenje mejnim kontrolnim točkam (BIP) in mejnim prehodom, v okviru katerih bodo tudi izpostave za blagovno carinjenje. Izpostave, ki naj bi se ukinile, so: Ptuj in ŽP Rogatec v povezavi z Gruškovjem; Krško v povezavi z Obrežjem in Ilirska Bistrica v povezavi z Jelšanami, Koper v povezavi z Luko Koper in ŽP Središče ob Dravi v povezavi z Zavrčem. 3. Tretja faza zajema organizacijske spremembe po vstopu v EU. Prometni tokovi, struktura in obseg prometa se bodo v razmerah polnopravnega članstva v določeni meri gotovo spremenili. Trenutno je zelo težko oceniti v kolikšni meri, saj je to povezano s

52

številnimi ostalimi dejavniki, ki jih sedaj ni mogoče opredeliti (razmere na Balkanu, sklepanje pridružitvenih in stabilizacijskih sporazumov med EU in državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije, sporazumi EU z mediteranskimi državami …). Ti dejavniki močno vplivajo na obremenjenost slovenske carinske službe po vstopu v EU in s tem tudi na potrebe po odprtju oz. ukinitvi določenih carinski izpostav v Republiki Sloveniji. Tako bo potrebno določen čas po vstopu (dve do tri leta) izvesti dodatno analizo ter ustrezne organizacijske in kadrovske spremembe, ki bodo poleg carinskih izpostav za blagovno carinjenje zajele tudi carinske urade (odpiranje oz. združevanje). 5.4.4 Kadrovske in organizacijske spremembe v generalnem carinskem uradu,

upravah carinskih uradov in spremembe regionalne organizacije CURS Glavne spremembe, ki jih bo povzročilo polnopravno članstvo v carinskih uradih in Generalnem carinskem uradu, bodo v skladu z spremembami, ki izhajajo iz točke 5.3, pomenile ustrezno povečanje oz. zmanjšanje števila potrebnega kadra v upravah posameznih uradov in GCU. Kadrovske in organizacijske spremembe v Generalnem carinskem uradu V GCU se zaradi potreb, ki izhajajo iz novih nalog, in dejstva, da bo potrebno usklajeno delovanje in upravljanje carinskega sistema v Republiki Sloveniji glede na zakonodajo in pravila EU, predvideva povečanje kadra v vseh sektorjih. Zaradi boljše učinkovitosti in preglednejšega delovanja se sedanji Sektor za investicije združi z Sektorjem za finančne zadeve in nabave, funkcija mednarodnega sodelovanja pa se združi z Službo generalnega direktorja. Prav tako se predvideva ustanovitev nove organizacijske enote, ki bo skrbela za celovito vodenje in upravljanje sistema analize tveganja v slovenski carinski službi. Skupne dodatne kadrovske potrebe na Generalnem carinskem uradu tako znašajo 57 delavcev. Kadrovske in organizacijske spremembe v upravah carinskih uradov V večini uprav carinskih uradov se obstoječe število ljudi zmanjša, vendar se v vseh uradih število ljudi, ki delajo v oddelkih za kontrolne zadeve, poveča zaradi izvajanja naknadnih kontrol in mehanizmov skupne kmetijske politike ter zaradi nalog s področja trošarin. Nekatere nove naloge, ki jih carinska služba trenutno ne opravlja, potrebno pa jih bo izvajati po vstopu, se dodelijo carinskim uradom. Tako se naloge: - povezane z vzdrževanjem sistema TARIC in s sistemom razdeljevanja kvot, skupno 20

delavcev, dodelijo CU Jesenice, kjer se na upravi ustanovi ustrezna enota; - povezane s področjem tranzita oz. naloge centralne službe za skupni tranzitni postopek

in naloge iz naslova Intrastat dodelijo CU Nova Gorica, kjer se ustanovita ustrezni enoti (centralna enota za tranzit 18 delavcev in centralna enota za Intrastat 28 delavcev).

53

V upravah carinskih uradov se združita Oddelek za finančne zadeve in nabave in Oddelek za splošne zadeve in vložišče v Oddelek za splošne zadeve in vložišče, ter finančne zadeve. V dveh carinskih uradih (Ljubljana in Maribor) se združita Oddelek za upravni postopek in izterjave ter Oddelek za postopek o prekrških, ki sta bila do sedaj organizacijsko ločena. Zaradi novih potreb na področju informacijske podpore se v carinskih uradih Ljubljana, Brežice, Celje, Murska Sobota, Koper, Maribor in Sežana ustanovijo nove enote za informacijsko podporo. V preostalih treh (Dravograd, Jesenice in Nova Gorica) se funkcija informacijske podpore zagotovi v oddelku za kontrolne zadeve oz. v eni izmed na novo nastali enoti (enota za vzdrževanje TARIC-a in kvot oz. enota za Intrastat ali centralna tranzitna pisarna). Spremembe regionalne organizacije Carinske uprave RS Spremembe regionalne organizacije Carinske uprave RS pomenijo spremembe v številu in teritorialni razporejenosti carinskih uradov v Republiki Sloveniji. Znotraj Carinske uprave RS deluje trenutno devet carinskih uradov. Vstop Republike Slovenije v Evropsko unijo bo imel za posledico tudi spremembe v regionalni organizaciji carinske službe. Na področju, ki ga trenutno pokriva Carinski urad Ljubljana, se bo na bodoči zunanji meji bistveno povečal obseg dela (in s tem število delovnih mest). V tem uradu se bodo odprli tudi številni novi mejnih prehodi za obmejni promet. Vse navedeno je potrebno z vidika upravljanja in enakomerne obremenjenosti regionalnih enot carinske službe (carinskih uradov) ustrezno prerazporediti. Zato je bila 1.12.2003 uradna otvoritev novega desetega Carinskega urada Brežice (z sedežem na Obrežju), ki naj bi začel z delovanjem predvidoma 1.3.2004. Pokrival bo območje upravnih enot Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Navedene upravne enote so do sedaj bile v pristojnosti Carinskega urada Ljubljana. V Carinski urad Brežice bi spadale naslednje carinske izpostave (s pripadajočimi mejnimi prehodi): Obrežje, ŽP Dobova, Novo mesto in Metlika. Kadrovske in organizacijske spremembe, obravnavane v predhodnih poglavjih, pomenijo posledično: - odpiranje novih mejnih prehodov (npr. mejnih prehodov za obmejni promet) in

ustrezno kadrovsko povečanje v organizacijskih enotah, kamor ti prehodi spadajo; - povečanje števila potrebnega kadra na določenih mejnih prehodih (mejne kontrolne

točke, mejni prehodi na bodoči zunanji meji EU); - zapiranje oz. ukinjanje določenih mejnih prehodov in izpostav na bodočih notranjih

mejah in s tem ustrezno zmanjšanje števila zaposlenih; - združevanje določenih blagovnih izpostav in s tem spremembo števila organizacijskih

enot in zaposlenih v teh enotah; - drugačno število potrebnega kadra v upravah carinskih uradov in Generalnem

carinskem uradu in - dodatne kadrovske potrebe zaradi ustanovitve novega Carinskega urada Brežice.

54

Organizacija carinske službe s potrebnimi/presežnimi delavci po stopnjah izobrazbe po vstopu v EU (glede na stanje zaposlenih 1. 7. 2003) je predstavljena v Predlogu nove organizacije Carinske uprave RS po vstopu v EU (Priloga 4). Zbirni pregled zasedenih delovnih mest in potrebnih po vstopu v EU po posameznih področjih obravnave na dan 1.7.2003: Kader Zasedeno 1.7.03 Potrebno število skupaj vis. viš. sr. skupaj vis. viš. sr. Skupaj carinski uradi 2037 366 327 1344 1612 366 278 968 Skupaj CURS (CU + GCU) 2263 510 338 1415 1881 544 293 1044 Razlika (zasedeno - potrebno) 382 -34 45 371 Iz opisanega v točki 5.4 lahko vidimo, da: - skupno presežno število delavcev, katerih delovna mesta bodo ukinjena zaradi

vstopa v EU, znaša 915 (605 presežnih delavcev na bodoči notranji meji EU in 310 delavcev zaradi sprememb v blagovnem prometu);

- dodatne kadrovske potrebe zaradi novih nalog znašajo 533 delavcev (405 delavcev, ki bodo potrebni na novi zunanji meji in 128 delavcev v GCU in upravah CU);

- če bi uspeli vse presežne delavce prezaposliti znotraj carinske službe, bi bilo 382 delavcev takih, ki bi morali delo iskati zunaj CURS (to pomeni, da bi morali rešiti vse probleme, ki so ali lokacijske narave – presežni delavci so na bodoči notranji meji, potrebni kader pa prvenstveno na bodoči zunanji meji – ali probleme glede zahtevane stopnje izobrazbe (presežnih delavcev je več s srednješolsko izobrazbo, potrebe pa so predvsem po visoki stopnji, kar pomeni, da bi moralo ustrezno število ljudi doseči zahtevano stopnjo izobrazbe).

5.5 Odpravljanje socialno-ekonomskih posledic Izhodišča Izhodišča pri reševanju socialno-ekonomskih posledic reorganizacije službe so: - carinski službi ohraniti položaj in status enega izmed pomembnih državnih upravnih

organov; - tudi po reorganizaciji službe in prerazporeditvi delavcev ohraniti oziroma zagotoviti

primeren status carinskih delavcev; - delavce, katerih delo bo postalo nepotrebno, prerazporediti na druga opravila v carinski

službi v istem ali drugem carinskem uradu, oziroma v okviru Generalnega carinskega urada, ali na delo k drugim državnim organom, tako da ne bi bilo prenehanj delovnega razmerja;

- izobraziti in usposobiti carinske delavce za izvajanje novih nalog in pooblastil, bodisi v okviru carinske službe ali pri drugih državnih organih;

55

- delavcem, katerim ne bo možno zagotoviti zaposlitve znotraj carinske službe niti v okviru drugih državnih organov, predvideti v programu razreševanja presežnih delavcev najprimernejši ukrep.

Carinska uprava RS je takoj po sprejemu oziroma potrditvi akta o reorganizaciji carinske službe zaradi vstopa RS v EU na vladi (sklep Vlade RS št. 024-03/2001-2, z dne 23. 1. 2003) prioritetno pričela z aktivnostmi za izvajanje ukrepov za odpravljanje socialno-ekonomskih posledic reorganizacije carinske službe. Izvedba vseh predvidenih aktivnosti in terminski načrt njihove realizacije sta v veliki meri odvisna od rezultatov predhodno izvedenih aktivnosti in ukrepov, pri posameznih aktivnostih tudi od odločitve drugih pristojnih organov. Izvedbo vseh ukrepov za realizacijo kadrovskega prestrukturiranja želimo realizirati tako, da bi vsi oziroma večina carinskih delavcev do 1.2.2004 vedela, kje bo po 1.5.2004 nadaljevala s svojim delom, oziroma kakšen drug ukrep bo uporabljen za ureditev njihovega delovnopravnega položaja zaradi reorganizacije carinske službe. Kadrovska struktura zaposlenih v carinski službi Prikaz števila zaposlenih na dan 1.7.2003 po posameznih organizacijskih enotah CURS, s podatkom o številu zaposlenih žensk, delavcev glede na zahtevano izobrazbo delovnega mesta, ki ga zasedajo, ter podatkom o povprečni starosti zaposlenih:

Št. zaposlenih

Ženske Izobrazba Povprečna starost

Organizacijska enota

I- V VI VII GCU 226 93 71 11 144 37,6CELJE 120 47 69 17 34 37,7DRAVOGRAD 80 23 50 11 19 42,0

JESENICE 200 34 133 33 34 43,2KOPER 220 45 148 41 31 39,9LJUBLJANA 395 144 221 77 97 38,1MARIBOR 331 54 242 44 45 41,9MURSKA SOBOTA 241 67 171 36 34 39,2NOVA GORICA 203 59 141 24 38 41,9SEŽANA 247 73 169 44 34 39,4SKUPAJ 2263 639 1415 338 510 40,09 - na delovnih mestih od I. do IV. stopnje izobrazbe je zaposlenih 59 delavcev; - na delovnih mestih s V. stopnjo izobrazbe je zaposlenih 1356 delavcev; - med zaposlenimi je 56 delavcev s statusom invalidnosti, od tega 34 delavcev II.

kategorije in 22 delavcev III. kategorije invalidnosti; - 466 delavcev bo na dan 1. 5. 2004 starejših kot 50 let, med njimi 371 carinikov; - 185 delavcev se izobražuje ob delu za pridobitev višje stopnje izobrazbe; - 52 delavcev bo do 1. 5. 2004 izpolnilo minimalne pogoje za pridobitev pravice do

starostne pokojnine.

56

Predvideni kadrovski ukrepi 1) Z omejevanjem novega in nadomestnega zaposlovanja ne želimo samo preprečiti povečevanja števila zaposlenih, temveč doseči njegovo zmanjšanje in posredno vplivati na število presežnih delavcev. Temu cilju je kadrovska politika carinske službe usmerjena že vse od leta 1995 dalje, zelo omejevalno politiko zaposlovanja pa vodi CURS še zlasti zadnja leta, glede na pričakovano reorganizacijo službe in z njo povezane kadrovske spremembe ob vstopu RS v EU. Iz tega razloga je bilo tudi v obdobju od sprejema akta o reorganizaciji dalje, izvedenih največ premestitev za določen in tudi za nedoločen čas iz enega v drug carinski urad, ter tudi iz carinskih uradov v Generalni carinski urad. Za delo na novo ustanovljenih maloobmejnih prehodih z Republiko Hrvaško so se zagotavljali delavci s premestitvami iz drugih carinskih uradov. Samo v CU Ljubljana oziroma v njegove organizacijske enote je bilo iz CU Jesenice začasno premeščenih 19 delavcev. Že sedaj ob teh začasnih premestitvah ugotavljamo težave, saj gre za razporejanje delavcev na lokacije dela, ki niso samo zelo oddaljene, temveč nekatere tudi zelo odročne. Takšno premeščanje je tudi z vidika finančnih posledic za proračun zelo neugodno, saj se stroški, povezani z delom zelo povečajo. 2) Organizacijske spremembe v carinski službi, predstavljene v aktu o reorganizaciji CURS, imajo za posledico predvsem potrebo po premestitvi večjega števila delavcev k drugemu delu, kot ga opravljajo sedaj. Premestitve delavcev bodo treh kategorij: - premestitev na drugo delovno mesto v okviru istega carinskega urada, - premestitev na delo v drug carinski urad, - premestitev na delo v drug državni organ. CURS je preko internega obvestila seznanila zaposlene z možnosti premeščanja na delo v bodoči CU Brežice ter na delo na Generalni carinski urad, ki ima zaradi novih nalog zaradi zahtev EU, dodatne potrebe zlasti po delavcih z VII. stopnjo izobrazbe. Izbira med kandidati do konca leta 2003 še ni bila opravljena. Izvedba načrtovanih aktivnosti kadrovskega prestrukturiranja s premeščanjem carinskih delavcev v druge državne organe izhaja iz dejstva, da ne bo mogoče zagotoviti vsem nepotrebnim delavcem premestitev v Policijo in velikega povpraševanja več državnih organov po dodatnih zaposlitvah zaradi potreb EU. Zato je CURS po prejemu usklajenih podatkov Kadrovske službe Vlade RS, o kadrovskih potrebah drugih državnih organov, obvestila carinske delavce s sprejetimi potrebami, z namenom, da pisno izrazijo željo po premestitvi, v kolikor jih delo v drugih organih zanima. Na osnovi informacije o možnih premestitvah v druge državne organe je bilo posredovanih skupaj 988 vlog, od tega za posamezni organ v obsegu kot sledi: - 101 vlog za Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo; - 427 vlog za Davčno upravo RS; - 147 vlog za Ministrstvo za pravosodje, Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij; - 136 vlog za Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja; - 112 vlog za Prometni inšpektorat; - 55 vlog za Slovensko obveščevalno varnostno agencijo;

57

- 10 vlog za Ministrstvo za obrambo, Slovensko vojsko. O možnostih premestitev carinskih delavcev v druge državne organe je odločala tudi Vlada RS, v okviru odločanja o kadrovskem načrtovanju državnih organov za leto 2004 in 2005 in odločila, da se premestitev tistih carinskih delavcev, ki ne bodo premeščeni v Policijo lahko opravi v navedene organe. 3) O predvidenih premestitvah carinskih delavcev na delov v Policijo je Vlada RS že odločala, ko je obravnavala poročilo o izvajanju Schengenskega izvedbenega načrta za uveljavitev bodoče zunanje meje Evropske unije (sklepi št. 003-06/2001-9 z dne 14.08.2002) in sprejela med drugimi sklepi tudi sklep, da se predvidoma 01.03.2004 opravi prehod carinikov v Policijo. Pri premestitvah carinskih delavcev na delo v Policijo je predvideno ločeno obravnavanje dveh skupin carinskih delavcev - carinikov. Prvo skupino predstavljajo cariniki, ki na določenih mejnih prehodih, ki jih je določila Vlada, opravljajo poleg carinskih pooblastil tudi kontrolo prehajanja oseb in blaga čez državno mejo oziroma izvajajo še policijska pooblastila. Vlada je kot take določila 39 mejnih prehodov za obmejni promet in 4 kmetijska prehodna mesta na meji z Republiko Avstrijo in Republiko Italijo (Uredba določitvi mejnih prehodov, na katerih kontrolo prehajanja oseb in blaga čez državno mejo opravljajo carinski organi - Uradni list RS, št. 111/2000). Z vstopom RS v EU bo opravljanje carinskega nadzora in carinske kontrole na teh mejnih prehodih odpadlo, ostala pa bo še policijska mejna kontrola do pristopa RS k Schengenu. Glede na to naj bi pristojnost za izvajanje teh pooblastil z vstopom RS v EU prešla v pristojnost Policije, naj bi se tudi carinski delavci, ki sedaj opravljajo ta pooblastila in so tudi posebej usposobljeni za izvajanje teh pooblastil, premestili na delo v Policijo in z dnem vstopa RS v EU pooblastila mejne kontrole na teh mejnih prehodih opravljali kot policisti. Gre torej za izvajanje ukrepa premestitve delavcev med državnimi organi zaradi prenosa pristojnosti in ne za premeščanje presežnih delavcev na delo v drug organ. Ta ukrep torej zajema posebno kategorijo carinskih delavcev (150 carinikov), ki so sedaj opravljali naloge, ki bodo s 1. 5. 2004 prenesene v pristojnost Policije. Carinikov - kandidatov za premestitev v Policijo, ki izrecno ne odklanjajo premestitev v Policijo, so v Policiji že uspešno opravili preizkus telesnih zmogljivosti in imajo v carinski službi veljavno zdravniško potrdilo za delo na mejnem prehodu in opravljanje mejne kontrole, ki vključuje pa tudi sposobnost nošenja orožja, je trenutno določenih 120, ostalih 30 kandidatov pa še določamo. Cariniki, ki uspešno opravijo izbirne postopke za zaposlitev v Policiji, se nato izobražujejo po posebnem programu »Izpitni program za izvajanja policijskih pooblastil«, ki ga je sprejel Programski svet Policijske akademije na 7. seji, dne 18.2.2003 in obsega skupaj 255 ur usposabljanja, od tega 215 ur teoretičnega in praktičnega dela strokovno-teoretičnih vsebin v Policijski akademiji v Tacnu in 40 ur spoznavanja nalog Policije, kot oblika prakse v enotah Policije. Planirano je usposabljanje 6 skupin carinikov po 25 kandidatov od septembra 2003 do maja 2004. Po uspešno opravljenem usposabljanju bodo carinikom izdani delovno pravni akti o premestitvi na delo v Policijo s 1.5.2004 .

58

Drugo skupino pa predstavljajo cariniki, ki bodo premeščeni na delo v Policijo kot delavci, katerih delo v carinski službi ni več potrebno. 4) Za carinske delavce, katerih delo se ne bo moglo zagotoviti niti z razporeditvijo na drugo delo v carinski službi niti z razporeditvijo na delo v druge državne organe, se bodo zagotovili drugi ukrepi, v skladu s sprejetim programom reševanje presežnih delavcev. Za reševanje statusa delavcev, katerih delo v carinski službi po izvedeni reorganizaciji ne bo več potrebno, se bodo uporabljala določila novega zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002), ki se je pričel uporabljati 28.6.2003. Predvideni ukrepi za reševanje presežnih delavcev, katerim ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve niti v carinski službi niti v drugem državnem organu: - prekvalifikacija in dokvalifikacija; - prenehanje delovnega razmerja in pravica do odpravnine; - prenehanje delovnega razmerja in dokup zavarovalne dobe do izpolnitve pogojev za

upokojitev, vendar največ 5 let. Glede na kadrovsko zasedenost carinske službe je pričakovati, da bo vsem presežnim delavcem težko zagotoviti nadaljevanje dela, bodisi znotraj carinske službe ali v drugih državnih organih. Posebej želimo izpostaviti pooblaščene uradne osebe, zlasti carinike, ki so starejši od 50 let. Večina carinskih delavcev opravlja delo v neugodnih pogojih dela, in so stalno izpostavljeni raznim škodljivim vplivom okolja. Vsi ti dejavniki so ogrožali njihovo zdravje, kar se najpogosteje manifestira v raznih boleznih, zlasti bolezni živčevja in čutil. Posledice tega se kažejo tudi v tem, da je čedalje več delavcev s statusom invalida II. ali III. kategorije invalidnosti. Prav tem kategorijam, to je starejšim delavcem in delavcem invalidom, bo potrebno zagotoviti socialno varnost. Po razjasnitvi določenih odprtih vprašanj oziroma pravnih podlag v zvezi z dokupi zavarovalne dobe CURS ugotavlja, da je izmed delavcev, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dokup ugotovljene na dan 1.5.2004 načeloma zainteresiranih 66 delavcev, od tega največ delavcev s V. stopnjo izobrazbe. CURS bo za vsak dokup zavarovalne dobe obravnavala individualno ter glede na finančne posledice uporabe tega instituta tudi odločala posamično. V skladu s sklepom Vlade RS št. sprejetim v zvezi z dokupi na seji Vlade RS št. 102-00/2000-9, z dne 6. 10. 2003, bo dokup omogočen težko zaposljivim starejšim delavcem ob predhodni analizi dokupa z vidika finančnih posledic pomembnih za odločitev o dokupu z vidika proračuna RS.

59

6 SKLEP Z dnem vstopa v EU bo Slovenija prevzela skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije. S tem ko bo Slovenija ob vstopu v EU začela uporabljati skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko do tretjih držav, bo stopila tudi v carinsko unijo, kar pomeni, da med državami članicami ni carin, tako da menjava blaga poteka prosto, brez dajatev. Pripravljenost na vstop v EU zajema poleg področja usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU tudi tako imenovani organizacijski in kadrovski del, ki pomeni institucionalno in kadrovsko pripravljenost Republike Slovenije oziroma njenih organov na funkcijo nove zunanje meje EU in hkratno opustitev dosedanjih meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Posledica tega so organizacijske in kadrovske spremembe v carinski službi. Dejstvo je, da bodo določena opravila v carinski službi zaradi vstopa RS v EU postala nepotrebna (mejna opravila na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko), obseg nekaterih opravil se bo zmanjšal (opravila na blagovnih izpostavah), obseg drugih pa se bo bistveno povečal (mejna opravila na meji z Republiko Hrvaško). Določene pristojnosti bo carinska služba ob vstopu v EU na novo pridobila ali pa bo potrebno obseg in intenzivnost opravljanja že obstoječih pristojnosti in opravil bistveno povečati. Poleg tega se bodo potrebe po novih zaposlitvah povečale tudi v drugih državnih organih. Carinska uprava RS je morala pripraviti načrt reorganizacije carinske službe zaradi vstopa Slovenije v EU, katerega izhodišča temeljijo na evropski zakonodaji in izvedbenih predpisih, za izvajanje katerih je zadolžena carina, na analizi trenutnega stanja in pričakovanega obsega in strukture prometa preko mejnih prehodov ter blagovne menjave z državami EU in ostalimi državami, na trenutni organizaciji in kadrovski zasedbi carinske službe ter izkušnjah carinskih uprav držav članic EU. Iz načrta reorganizacije je razvidno, da bo v carinski službi nastal kar velik višek ljudi in to bistveno največ s srednješolsko izobrazbo. Glede na kadrovsko zasedenost carinske službe je pričakovati, da bo vsem presežnim delavcem težko zagotoviti nadaljevanje dela, bodisi znotraj carinske službe ali v drugih državnih organih. Presežni delavci bodo posledica reorganizacije carinske službe in ne njen cilj ali namen. Osnovni cilj reorganizacije je vzpostaviti takšno organiziranost službe, da bo ob in po vstopu RS v EU sposobna slediti evropskim standardom in zahtevam. Ta cilj bo lahko dosežen le, če bo carinska služba imela kadrovski potencial, ki bo sposoben slediti tem zahtevam, torej delavce, ki bodo sposobni sprejemati nove izzive in slediti zahtevam evropskega okolja, ki pričakuje strokovnost in učinkovitost na najvišji ravni.

60

POVZETEK Z dnem vstopa v EU bo Slovenija prevzela skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije. S tem ko bo Slovenija ob vstopu v EU začela uporabljati skupno carinsko tarifo in skupno zunanjetrgovinsko politiko do tretjih držav, bo stopila tudi v carinsko unijo. Pripravljenost na vstop v EU zajema poleg področja usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU tudi tako imenovani organizacijski in kadrovski del, ki pomeni institucionalno in kadrovsko pripravljenost Republike Slovenije oziroma njenih organov na funkcijo nove zunanje meje EU in hkratno opustitev meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Posledica tega so organizacijske in kadrovske spremembe v carinski službi. Določena opravila bodo v carinski službi zaradi vstopa RS v EU postala nepotrebna, obseg nekaterih opravil se bo zmanjšal, obseg drugih pa se bo bistveno povečal. Določene pristojnosti bo carinska služba ob vstopu v EU na novo pridobila ali pa bo potrebno obseg in intenzivnost opravljanja že obstoječih pristojnosti in opravil bistveno povečati. Carinska uprava RS je pripravila načrt reorganizacije carinske službe, katerega izhodišča temeljijo na evropski zakonodaji in izvedbenih predpisih, na analizi trenutnega stanja in pričakovanega obsega in strukture prometa preko mejnih prehodov ter blagovne menjave z državami EU in ostalimi državami, na trenutni organizaciji in kadrovski zasedbi carinske službe ter izkušnjah carinskih uprav držav članic EU. Iz načrta reorganizacije je razvidno, da bo kot posledica reorganizacije carinske službe nastal presežek carinskih delavcev, katerim bo težko zagotoviti nadaljnje delo. Osnovni cilj reorganizacije je vzpostaviti takšno organiziranost službe, da bo ob vstopu RS v EU sposobna slediti evropskim standardom in zahtevam, to pa bo mogoče doseči le z ustreznim kadrovskim potencialom. ABSTRACT With her accession to the EU, Slovenia will join European Union’s common foreign-trade policy. By applying the EU’s common customs tariff and the common policy towards third countries, Slovenia will join the customs union. Preparations to join the EU, do not only imply the harmonisation of the Slovenian law with the Acquis, but also have an organisational and human-resources aspect, meaning that the Republic of Slovenia and her agencies shall reinforce the future outer borders of the EU and abolish the borders with Italy, Austria and Hungary. Some organisational and staffing changes in the customs authority will come as a consequence. Due to Slovenia’s accession to the EU, some of the tasks, currently carried out by the customs authority, will become unnecessary; the extent of some other tasks will be reduced, while others will not increase considerably. The customs authority will be given certain new tasks following the accession to the EU and some other powers and tasks will need to be extended. The Customs Authority of the Republic of Slovenia has prepared a reorganisation plan of the agency, based on the European law, executive regulations, analyses of the current

61

situation, the expectable future extent and structure of border-crossing traffic, the volume of exchange with EU members and other countries, the current organisation and staff of the customs service, as well as on the experience of other customs agency in the EU. The reorganisation plan envisaged that a certain number of customs officers will become redundant and will be hardly employed elsewhere. The basic aim of the reorganisation is to establish an organisational structure that will be able to meet European standards and requirements. Such goal can only be achieved through effective staffing. KLJUČNE BESEDE: EU; Slovenija; članstvo; carinska unija; enoten trg; skupni trg; carinska politika; zunanjetrgovinska politika; carina; carinska služba; razvoj; strategija; poslanstvo; zakonodaja; reorganizacija. KEY WORDS: EU; Slovenia; membership; customs union; single market; common market; customs policy; commercial policy: customs; customs service; development; strategy; mission; legislation; reorganisation.

62

LITERATURA 1. Bobek, Vito. 2003. Vstop v Evropsko unijo kot vsebinski preobrat v slovenski zunanji

trgovini. Bilten EDP 1, 7-24. 2. Bobek, Vito in Tjaša Živko. 2002. Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki

Evropske unije. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. 3. Bobek, Vito in Leo Gusel. 1998. Politika mednarodne menjave. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 4. Ješovnik, Peter. (1999). Evropska unija – Vodič po EU. [online]. Dostopno na:

http://www.evropska-unija.si/Evropska_unija/Vodic/vodic.htm [06.04.2003]. 5. Končina, Miroslav. 2002. Proces širitve Evropske unije ter pravni, institucionalni in

razvojni temelji EU. Brdo pri Kranju: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije.

6. Krljič Vreg, Jasna. 2003. Dobrodošla EU!. Glas gospodarstva 11, 19-24.

VIRI 1. Delegacija evropske komisije v Republiki Sloveniji. 2003a. Odnosi med Slovenijo in

Evropsko unijo – Širitev brez primere. [online]. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/Evropska_unija/Siritev/siritev.htm [14.02.2003].

2. Delegacija evropske komisije v Republiki Sloveniji. 2003b. Publikacije Evropske unije

na kratko – Institucije in organi Evropske unije. [online]. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/Center_evropa/Publikacije/eu_nakratko.htm [14.02.2003].

3. Delegacija evropske komisije v Republiki Sloveniji. 2003c. Vprašanja in odgovori.

[online]. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/vprasanja_odgovori.htm [14.02.2003].

4. EUROPA. 2003. Institutoins of the European Union. [online]. Dostopno na:

http://europa.eu.int/inst-en.htm [09.04.2003]. 5. EUROPA-Taxation and Customs Union. 2004. Customs 2007. [online]. Dostopno na:

http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/c2007/customs_2007_1a_en.htm [24.01.2004].

63

6. EUROPA-Taxation and Customs Union. 2003a. Taxation and Customs Union. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/publications/customs/customsstrategy_en.htm [22.03.2003].

7. EUROPA-Taxation and Customs Union. 2003b. The Customs Policy of the European Union. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/publications/booklets/move/19/txt_en.htm [22.03.2003].

8. Gospodarska zbornica Slovenije. 2003. Carinska unija. [online]. Dostopno na:

http://www.gzs.si/nivo3.asp?ID=8705&Idpm=6471 [02.04.2003]. 9. Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS. 2003a. Poročilo o

uresničevanju reorganizacije Carinske uprave Republike Slovenije zaradi vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Ljubljana: Carinska uprava Republike Slovenije.

10. Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS. 2003b.

Reorganizacija CURS ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, Sporočilo za javnost. [online]. Dostopno na: http://www.sigov.si/mf/slov/curs/reorganizacija-curs.htm [22.03.2003].

11. Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS. 2003c. Splošna

predstavitev Carinske službe. [online]. Dostopno na: http://www.sigov.si/mf/slov/curs/posl_pred.htm [22.03.2003].

12. Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS. 2002a.

Reorganizacija Carinske uprave Republike Slovenije zaradi vstopa v EU. Ljubljana: Carinska uprava Republike Slovenije.

13. Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS. 2002b. Strategija

razvoja Carinske uprave Republike Slovenije do vstopa v EU. Ljubljana: Carinska uprava Republike Slovenije.

14. SCADPlus. 2003b. Strategy for the Customs Union. [online]. Dostopno na:

http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/l11014.htm [09.04.2003]. 15. Služba Vlade RS za evropske zadeve in Urad Vlade RS za informiranje. 2003a.

Slovenija – članica Evropske unije?. Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje. 16. Služba Vlade RS za evropske zadeve in Urad Vlade RS za informiranje. 2003b.

Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah. Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje.

17. Urad vlade za informiranje, Slovenija Doma v Evropi. 2003a. Carinska unija in

zunanji ekonomski odnosi. [online]. Dostopno na: http://evropa.gov.si/publikacije/zgibanke/carina [28.02.2003].

64

18. Urad za organizacijo in razvoj uprave, Upravna akademija. 2001. Evropska unija in njeni cilji.

19. Urad vlade za informiranje, Slovenija Doma v Evropi. 2003b. Slovensko vključevanje v

EU. [online]. Dostopno na: http://evropa.gov.si/publikacije/zgibanke/vključevanje/ [28.02.2003].

20. Urad vlade za informiranje, Slovenija Doma v Evropi. 2003c. Strategija Republike

Slovenije za vključevanje v EU. [online]. Dostopno na: http://evropa.gov.si/vključevanje/strategija-vključevanja/ [28.02.2003].

21. Vlada RS. 1995. Carinski zakon. Uradni list RS 1. 22. Vlada RS. 2002. Zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona. Uradni list

RS 59. 23. Vlada RS. 1999. Zakon o carinski službi. Uradni list RS 56. 24. What is TAIEX. 2003. Kaj je TAIEX. [online]. Dostopno na:

http://cadmos.carlbro.be/whatisTAIEX.ASP?x=Slovenia [14.02.2003].

65

7 PRILOGA 1 Organizacijska shema GCU

66

Služba generalnega direktorja (za evropske zadeve, razvoj in stike z javnostjo)

Sektor za tarifo, vrednost

in poreklo

Sektor za upravne zadeve

Sektor za carinske in

davčne postopke

Sektor za mednarodno sodelovanje

Sektor za investicije

1.1 Generalni direktor

Sektor za preiskovalne

zadeve Sektor za

splošne in pravne zadeve

Sektor za finančne

zadeve in nabave

Sektor za informatiko

Oddelek za tarifo

Laboratorij

Oddelek za vrednost

Oddelek za poreklo

Oddelek za sistemske

zadeve

Oddelek za obvezne dajatve

Oddelek za financiranje in

nabavo

Oddelek za tehnološko

podporo Oddelek za

razvoj informacijskih

sistemov Oddelek za

pomoč uporabnikom

Enota vrhunskih športnikov

Oddelek za kadre

Oddelek za premoženjsko -pravne zadeve

Oddelek za preiskovalne zadeve Celje

Oddelek za preiskovalne

zadeve Dravograd Oddelek za

preiskovalne zadeve Nova Gorica

Oddelek za preiskovalne

zadeve Sežana Oddelek za preiskovalne

zadeve Jesenice

Oddelek za preiskovalne zadeve Koper

Oddelek za preiskovalne zadeve

Murska Sobota

Oddelek za preiskovalne

zadeve Ljubljana

Oddelek za preiskovalne

zadeve Maribor

Oddelek za inšpekcije

Oddelek za zatiranje

tihotapstva

Oddelek za izobraževanje

Oddelek za splošne in

organizacijske zadeve

Oddelek za postopke

Služba varstva pri delu

Vložišče

Namestnikgeneralnegadirektorja

Sektor za trošarine

Oddelek za sistemske

zadeve

Oddelek za postopke

Namestnikgeneralnegadirektorja

Preiskovalno informacijsko- analitski center

Oddelek za administrativno

sodelovanje

Oddelek za TARIC

Enota za tranzit

Oddelek za analizo

podatkov

GENERALNI CARINSKI URADORGANIZACIJSKA SHEMA

Enota za zatiranje

tihotapstva Enota za zatiranje

tihotapstva

Enota za zatiranje

tihotapstva

Enota za zatiranje

tihotapstva

Enota za zatiranje tihotapstva

Ljubljana

Enota za zatira je ntihotapstva

Obrežje

Enota za zatiranje

tihotapstva

Enota za zatiranje

tihotapstva

Enota za zatiranje

tihotapstva

Enota za zatiranje

tihotapstva

67

8 PRILOGA 2 Organizacijska shema CARINSKI URADI

68

Oddelek za trošarine

Oddelek za upravni postopek, prekrške in izterjaveOddelek za finančne zadeve in nabaveOddelek za splošne zadeve in vložišče

Direktor

Izpostava 1 Izpostava 2

Pomočnik

Oddelek za kontrolne zadeve

Pomočnik

CARINSKI URADI

ORGANIZACIJSKA SHEMA

Carinski urad

Sežana

Carinski uradNova Gorica

Carinski urad

Dravograd

Carinski urad Koper

Carinski urad

Murska Sobota

Carinski urad

Ljubljana

Carinski urad

Maribor

Carinski urad

Jesenice

Carinski urad Celje

Generalni carinski urad

Izpostava n

69

PRILOGA 3: Skupni pregled kadrovskih potreb na bodoči zunanji meji na dan 15.03.2002 CU Šifra Naziv Zasedena Potrebna LJ 1034 Izpostava Letališče Brnik 39 47 LJ 1115 Izpostava Metlika 16 27 LJ 1116 Mejni prehod za obmejni promet Krasinec 0 4 LJ 1117 Mejni prehod za obmejni promet Božakovo 0 4 LJ 1118 Mejni prehod za obmejni promet Krmačina 0 4 LJ 1119 Mejni prehod za obmejni promet Radovica 0 4 LJ 1120 Mejni prehod za obmejni promet Brezovica 0 4 LJ 1123 Izpostava Obrežje 47 114 LJ 1131 Izpostava ŽP Dobova 14 25 LJ 1140 Izpostava Logatec, mejni prehod Babno Polje 6 7 LJ 1141 Mejni prehod za obmejni promet Novi Kot 0 4 LJ 1158 Izpostava Ribnica, mejni prehod Podplanina 2 4 LJ 1166 Izpostava Ribnica, mejni prehod Petrina 6 10 LJ 1167 Mejni prehod za obmejni promet Osilnica 0 4 LJ 1174 Izpostava Metlika, mejni prehod Vinica 5 7 LJ 1175 Mejni prehod za obmejni promet Sodevci 0 4 LJ 1176 Mejni prehod za obmejni promet Žuniči 0 4 LJ 1182 Izpostava Metlika, mejni prehod ŽP Metlika 4 5 LJ 1190 Izpostava Obrežje, mejni prehod Slovenska vas 10 14 LJ 1191 Mejni prehod za obmejni promet Planina v

Podboču 0 4

LJ 1212 Izpostava ŽP Dobova, mejni prehod Rigonce 15 15 1213 Mejni prehod za obmejni promet Rakovec 0 4 LJ 1220 Izpostava ŽP Dobova, mejni prehod Orešje 4 6 LJ 1221 Mejni prehod za obmejni promet Stara vas-

Bizeljsko 0 4

LJ 1222 Mejni prehod za obmejni promet Nova vas ob Sotli

0 4

CE 2030 Izpostava ŽP Rogatec, mej. preh. Bistrica ob Sotli

8 10

CE 2065 Izpostava ŽP Rogatec, mejni prehod Rogatec 9 10 CE 2066 Mejni prehod za obmejni promet Rajnkovec 0 4 CE 2067 Mejni prehod za obmejni promet Rogatec I 0 4 CE 2081 Izpostava ŽP Rogatec, mejni prehod Dobovec 16 19 CE 2103 Izpostava ŽP Rogatec, mejni prehod Imeno 5 6 CE 2104 Mejni prehod za obmejni promet Sedlarjevo 0 4 CE 2105 Mejni prehod za obmejni promet Podčetrtek 0 4 MS 4106 Izpostava Središče ob Dravi 22 23 MS 4107 Mejni prehod za obmejni promet Središče ob

Dravi I 0 4

MS 4114 Izpostava Ormož 8 10 MS 4130 Izpostava Gibina, mejni prehod Razkrižje 5 4 MS 4149 Izpostava Gibina 6 7 MS 4157 Izpostava Petišovci 11 17

70

MS 4165 Izpostava ŽP Lendava 5 5 MS 4166 Mejni prehod za obmejni promet Hotiza 0 4 KP 6044 Izpostava Luka Koper 45 73 KP 6060 Izpostava Piran 7 9 KP 6080 Izpostava Piran, mednarodni morski mejni

prehod Izola 2 4

KP 6090 Izpostava Piran, mednarodni morski mejni prehod Koper

0 8

KP 6117 Izpostava Sečovlje 19 21 KP 6133 Izpostava Sočerga 14 18 KP 6134 Mejni prehod za obmejni promet Brezovica pri

Gradinu 0 4

KP 6135 Mejni prehod za obmejni promet Rakitovec 0 4 KP 6136 Meddržavni mejni prehod Podgorje 0 6 KP 6152 Izpostava Dragonja 19 27 KP 6170 Izpostava Sečovlje, letališče Portorož 3 4 MB 7040 Izpostava Letališče Maribor 3 7 MB 7075 Izpostava Gruškovje 43 95 MB 7083 Izpostava Gruškovje, mej. preh. Zgornji

Leskovec 5 4

MB 7091 Izpostava Zavrč 25 32 MB 7092 Mejni prehod za obmejni promet Drenovec 0 4 MB 7093 Meddržavni mejni prehod Meje 0 6 SŽ 9116 Izpostava ŽP Ilirska Bistrica 10 14 SŽ 9124 Izpostava Jelšane 23 64 SŽ 9125 Mejni prehod za obmejni promet Novokračine 0 4 SŽ 9132 Izpostava Starod 21 25 SŽ 9133 Mejni prehod za obmejni promet Starod I 0 4 SŽ 9140 Izpostava ŽP Hrpelje-Kozina 5 7 Skupaj 507 912

71

PRILOGA 4: Predlog nove organizacije Carinske uprave RS po vstopu v EU POTREBNO ZASEDENO šifra Naziv Skupaj Vis. Viš. Sr. Skupaj Vis. Viš. Sr.

GENERALNI CARINSKI URAD 10G Služba generalnega direktorja 11 9 0 2 40G Sektor za trošarine 12 11 0 1 30G Sektor za tarifo, vrednost in poreklo 32 30 0 2 31G Sektor za carinske in davčne postopke 25 24 0 1 70G Sektor za preiskovalne zadeve 113 63 10 40 60G Sektor za splošne in pravne zadeve 26 15 2 9 61G - Enota vrhunskih športnikov 12 0 0 12 50G Sektor za finančne zadeve, nabave in

investicije 18 10 2 6

90G Sektor za informatiko 20 16 1 3 SKUPAJ GCU 269 178 15 76 226 144 11 71 Razlika (zasedeno - potrebno) -43 -34 -4 -5

1000 Carinski urad LJUBLJANA 10L Uprava 3 3 0 0 20L Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 15 10 2 3

22L Enota za informacijsko podporo 3 1 1 1 30L Oddelek za kontrolne zadeve 20 20 0 0 40L Oddelek za trošarine 12 7 2 3 60L Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 16 0 2 14

1018 Izpostava Ljubljana 17 5 6 6 1026 Izpostava Kranj 15 4 5 6 1034 Izpostava Letališče Brnik 47 9 10 28 1042 Izpostava Pošta Ljubljana 8 2 3 3 1077 Izpostava Jarše 13 4 5 4 1913 Izpostava Terminal Ljubljana, 23 7 8 8 1140 Izpostava Petrina, mej. preh Babno Polje 7 0 1 6 1141 Izpostava Petrina, mejni prehod za

obmejni promet Novi Kot 4 0 0 4

1158 Izpostava Petrina, mejni prehod Podplanina

4 0 0 4

1166 Izpostava Petrina, mejni prehod Petrina 10 1 1 8 1167 Izpostava Petrina, mejni prehod za

obmejni promet Osilnica 4 0 0 4

Skupaj CU Ljubljana 221 73 46 102 395 97 77 221 Kader, ki gre pod CU BREŽICE 141 13 22 106 Skupaj CU Lj (brez CU BREŽICE) 254 84 55 115 Razlika (zasedeno - potrebno) 33 11 9 13

1502 Carinski urad BREŽICE 10O Uprava 3 3 0 0 20O Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 8 6 2 0

30O Oddelek za kontrolne zadeve 9 9 0 0

72

22O Enota za informacijsko podporo 3 1 1 1 40O Oddelek za trošarine 5 2 1 2 50O Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 12 0 2 10

1123 Izpostava Obrežje 114 12 18 84 1131 Izpostava ŽP Dobova 25 1 5 19 1190 Izpostava Obrežje, mejni prehod

Slovenska vas 14 0 4 10

1191 Mejni prehod za obmejni promet Planina v Podboču

4 0 0 4

1212 Izpostava ŽP Dobova, mejni prehod Rigonce

15 0 4 11

1213 Mejni prehod za obmejni promet Rakovec

4 0 0 4

1220 Izpostava ŽP Dobova, mej. preh. Orešje 6 0 0 6 1221 Mejni prehod za obmejni promet Stara

vas - Bizeljsko 4 0 0 4

1222 Mejni prehod za obmejni promet Nova vas ob Sotli

4 0 0 4

1050 Izpostava Novo mesto 8 2 3 3 1115 Izpostava Metlika 27 5 6 16 1116 Mejni prehod za obmejni prom. Krasinec 4 0 0 4 1117 Mejni prehod za obmejni promet

Božakovo 4 0 0 4

1118 Mejni prehod za obmejni promet Krmačina

4 0 0 4

1119 Mejni prehod za obmejni promet Radovica

4 0 0 4

1120 Mejni prehod za obmejni promet Brezovica

4 0 0 4

1174 Izpostava Metlika, mejni prehod Vinica 7 0 1 6 1175 Mejni prehod za obmejni prom. Sodevci 4 0 0 4 1176 Mejni prehod za obmejni promet Žuniči 4 0 0 4 1182 Izpostava Metlika, mejni prehod ŽP

Metlika 5 0 1 4

Skupaj CU Brežice 305 41 48 216 Kader iz CU Ljubljana 141 13 22 106 Razlika (zasedeno - potrebno) -164 -28 -26 -110

2006 Carinski urad CELJE 10C Uprava 3 3 0 0 20C Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 8 6 1 1

22C Enota za informacijsko podporo 3 1 1 1 30C Oddelek za kontrolne zadeve 9 9 0 0 40C Oddelek za trošarine 8 5 1 2 60C Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 10 0 2 8

2022 Izpostava Celje 18 5 7 6 2030 Izpostava ŽP Rogatec, mej. preh.

Bistrica ob Sotli 10 0 1 9

73

2065 Izpostava ŽP Rogatec, mej. preh. Rogatec

10 0 1 9

2066 Mejni prehod za obmejni promet Rajnkovec

4 0 0 4

2067 Mejni prehod za obmejni promet Rogatec I

4 0 0 4

2081 Izpostava ŽP Rogatec, mej. preh. Dobovec

19 1 4 14

2103 Izpostava ŽP Rogatec, mej.preh. Imeno 6 0 0 6 2104 Mejni prehod za obmejni promet

Sedlarjevo 4 0 0 4

2105 Mejni prehod za obmejni promet Podčetrtek

4 0 0 4

Skupaj CU Celje 120 30 18 72 120 34 17 69 Razlika (zasedeno - potrebno) 0 4 -1 -3

3002 Carinski urad DRAVOGRAD 10D Uprava 2 2 0 0 20D Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 3 2 1 0

30D Oddelek za kontrolne zadeve 4 4 0 0 40D Oddelek za trošarine 5 3 1 1 50D Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 8 0 1 7

3037 Izpostava Vič 6 1 1 4 3053 Izpostava Dravograd 8 2 3 3

Skupaj CU Dravograd 36 14 7 15 80 19 11 50 Razlika (zasedeno - potrebno) 44 5 4 35

4009 Carinski urad MURSKA SOBOTA 10MS Uprava 3 3 0 0 20MS Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 6 4 1 1

22MS Enota za informacijsko podporo 3 1 1 1 30MS Oddelek za kontrolne zadeve 6 6 0 0 40MS Oddelek za trošarine 11 6 3 2 60MS Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 11 0 2 9

4017 Izpostava Murska Sobota 8 2 3 3 4041 Izpostava Dolga vas 11 1 2 8 4106 Izpostava Središče ob Dravi 23 1 4 18 4107 Mejni prehod za obmejni promet

Središče ob Dravi I 4 0 0 4

4114 Izpostava Ormož 10 1 1 8 4130 Izpostava Gibina, mejni prehod

Razkrižje 4 0 0 4

4149 Izpostava Gibina 7 1 1 5 4157 Izpostava Petišovci 17 1 4 12 4165 Izpostava ŽP Lendava 5 2 1 2 4166 Mejni prehod za obmejni promet Hotiza 4 0 0 4

Skupaj CU Murska Sobota 133 29 23 81 241 34 36 171 Razlika (zasedeno - potrebno) 108 5 13 90

74

5005 Carinski urad JESENICE 10J Uprava 3 3 0 0 20J Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 3 2 1 0

30J Oddelek za kontrolne zadeve 6 6 0 0 Enota za vzdrževanje TARIC-a in kvote 20 7 6 7

40J Oddelek za trošarine 5 3 1 1 60J Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 8 0 2 6

5072 Izpostava Karavanke 11 1 2 8 5080 Izpostava Plavški travnik 10 3 4 3

Skupaj CU Jesenice 66 25 16 25 200 34 33 133 Razlika (zasedeno - potrebno) 134 9 17 108

6001 Carinski urad KOPER 10K Uprava 3 3 0 0 20K Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 6 4 1 1

22K Enota za informacijsko podporo 3 1 1 1 30K Oddelek za kontrolne zadeve 12 12 0 0 40K Oddelek za trošarine 7 3 2 2 60K Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 14 0 2 12

6044 Izpostava Luka Koper 73 8 15 50 6060 Izpostava Piran 9 1 0 8 6080 Izpostava Piran, Mednarodni morski

mejni prehod Izola 4 0 0 4

6090 Izpostava Piran, Mednarodni morski mejni prehod Koper

8 0 0 8

6117 Izpostava Sečovlje 21 1 4 16 6133 Izpostava Sočerga 18 1 4 13 6134 Mejni prehod za obmejni promet

Brezovica pri Gradinu 4 0 0 4

6135 Mejni prehod za obmejni promet Rakitovec

4 0 0 4

6136 Meddržavni mejni prehod Podgorje 6 0 0 6 6152 Izpostava Dragonja 27 5 6 16 6170 Izpostava Sečovlje, letališče Portorož 4 0 0 4

Skupaj CU Koper 223 39 35 149 220 31 41 148 Razlika (zasedeno - potrebno) -3 -8 6 -1

7008 Carinski urad MARIBOR 10M Uprava 3 3 0 0 20M Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 8 5 2 1

22M Enota za informacijsko podporo 3 1 1 1 30M Oddelek za kontrolne zadeve 15 15 0 0 40M Oddelek za trošarine 8 4 1 3 60M Oddelek za splošne zadeve in vložišče,

ter finančne zadeve 16 0 2 14

7024 Izpostava Šentilj 11 1 2 8 7040 Izpostava Letališče Maribor 7 1 1 5

75

7067 Izpostava Maribor 17 5 6 6 7075 Izpostava Gruškovje 95 11 16 68 7083 Izpostava Gruškovje, mej. preh. Zgornji

Leskovec 4 0 0 4

7091 Izpostava Zavrč 32 6 6 20 7092 Mejni prehod za obmejni promet

Drenovec 4 0 0 4

7093 Meddržavni mejni prehod Meje 6 0 0 6 Skupaj CU Maribor 229 52 37 140 331 45 44 242 Razlika (zasedeno - potrebno) 102 -7 7 102

8004 Carinski urad NOVA GORICA 10G Uprava 3 3 0 0 20G Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 4 3 1 0

30G Oddelek za kontrolne zadeve 7 7 0 0 Centralna enota za tranzit 18 4 3 11 Centralna enota za Intrastat 28 4 2 22

40G Oddelek za trošarine 10 3 1 6 60G Oddelek za splošne zadeve in vložišče

ter finančne zadeve 10 0 1 9

8128 Izpostava Vrtojba - potniški del 11 1 2 8 8128 Izpostava Vrtojba - blagovni 15 5 5 5

Skupaj CU Nova Gorica 106 30 15 61 203 38 24 141 Razlika (zasedeno - potrebno) 97 8 9 80

9000 Carinski urad SEŽANA 10S Uprava 3 3 0 0 20S Oddelek za upravni postopek prekrške in

izterjave 5 4 0 1

22S Enota za informacijsko podporo 3 1 1 1 30S Oddelek za kontrolne zadeve 7 7 0 0 40S Oddelek za trošarine 6 3 1 2 60S Oddelek za splošne zadeve in vložišče

ter finančne zadeve 12 0 2 10

9019 Izpostava Fernetiči 11 1 2 8 9043 Izpostava Terminal Sežana 8 2 3 3 9116 Izpostava ŽP Ilirska Bistrica 14 1 4 9 9124 Izpostava Jelšane 64 9 14 41 9125 Mejni prehod za obmejni promet

Novokračine 4 0 0 4

9132 Izpostava Starod 25 1 5 19 9133 Mejni prehod za obmejni prom. Starod I 4 0 0 4 9140 Izpostava ŽP Hrpelje-Kozina 7 1 1 5

Skupaj CU Sežana 173 33 33 107 247 34 44 169 Razlika (zasedeno - potrebno) 74 1 11 62