REORGANIZACIJA CESTNEGA TOVORNEGA ...REORGANIZACIJA CESTNEGA TOVORNEGA TRANSPORTA V HLADNI VERIGI PODJETJA PIŠEK & HSF LOGISTICS, D.O.O. Podjetje Pišek & HSF Logistics, d.o.o., se

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Irena Horjak

REORGANIZACIJA CESTNEGA TOVORNEGA TRANSPORTA V

HLADNI VERIGI PODJETJA PIŠEK & HSF LOGISTICS D.O.O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, maj 2016

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Irena Horjak

REORGANIZACIJA CESTNEGA TOVORNEGA TRANSPORTA V

HLADNI VERIGI PODJETJA PIŠEK & HSF LOGISTICS D.O.O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentorica: doc. dr. Darja Topolšek Somentorica: asist. Tina Cvahte

Celje, maj 2016

Mariborska cesta 7

3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisana Horjak Irena, študentka Gospodarske in tehniške logistike (VS študija), z vpisno številko 20012858, sem avtorica zaključnega dela: Reorganizacija cestnega tovornega transporta v hladni verigi podjetja Pišek & HSF Logistics d.o.o. S svojim podpisom zagotavljam: • da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Laura Štorman, prof. slov.

V Celju, dne ________________ Podpis avtorice:_________________

ZAHVALA

Zahvalo bi namenila mentorici doc. dr. Darji Topolšek in somentorici asist. Tini Cvahte

za pomoč in svetovanje pri izdelavi diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem

podjetju Pišek & HSF Logistics, d.o.o., ki so mi omogočili in posredovali vse potrebne

informacije za izdelavo diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi družini za podporo in pomoč v času študija.

REORGANIZACIJA CESTNEGA TOVORNEGA TRANSPORTA V HLADNI VERIGI PODJETJA PIŠEK & HSF LOGISTICS, D.O.O.

Podjetje Pišek & HSF Logistics, d.o.o., se ukvarja s transportom hitro pokvarljivega in zmrznjenega blaga. Transport takšnega blaga je zelo zahteven, saj se mora hladna veriga zagotavljati skozi celotno distribucijo blaga od proizvajalca do kupca. V okviru hladne verige imajo vozniki veliko odgovornost, saj mora natovarjanje, transport in raztovarjanje blaga neprekinjeno potekati v hladni verigi. Skozi celotno transportno pot morajo biti pozorni na količino in kakovost blaga ter ohranjati predpisano temperaturo blaga, da ne prekinejo hladne verige. Ker gre za živilsko dejavnost, kjer je zelo pomembno, da so živila varna za potrošnika, se morajo vozniki za to dejavnost redno izobraževati in dopolnjevati svoje znanje. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo predstavili transport hitro pokvarljivega blaga, delo in delovni čas voznikov ter hladno verigo. V praktičnem delu pa bomo predstavili primer transportne poti blaga od proizvajalca do kupca v okviru katere bomo izpostavili dva problema - utrujenost voznikov med vožnjo in nadzor temperature blaga med transportom. Utrujenost voznikov bi zmanjšali ali odpravili z vgradnjo opozorilnega sistema za voznika, ki opozori voznika kadar le-ta začne kazati znake utrujenosti. S posodobitvijo sistema za nadzor temperature blaga med transportom bi voznikom omogočili kontrolo temperature iz voznikove kabine. Na koncu diplomske naloge bomo podali kritično analizo in predloge za izboljšavo problemov. Ključne besede: transport hitro pokvarljivega blaga, delo in delovni čas voznikov, hladna veriga.

REORGANIZATION OF ROAD FREIGHT TRANSPORT IN THE COLD CHAIN COMPANY PIŠEK & HSF LOGISTICS LTD

Pišek & HSF Logistics Ltd is a company specialising in transport of easily perishable and frozen goods. The transport of such goods is very demanding because the cold chain needs to be maintained throughout the entire goods distribution route, from the manufacturer to the buyer. In maintaining an unbroken cold chain, the drivers carry a big responsibility because all loading, transport and unloading of goods needs to be carried out in atemperature-controlled environment. The drivers need to pay attention to the quantity and quality of the goods, and maintain a prescribed temperature throughout the entire transport route to ensure the cold chain is not broken. In food logistics, where keeping the food safe for the buyers is very important, the drivers need to constantly educate themselves and expand their knowledge. In the theoretical part of my thesis, I will describe the transport of easily perishable goods, the drivers' work activities and work hours and the cold chain. In the practical part, I will give an example of the transport route from the manufacturer to the buyer, highlighting some issue, such as driver fatigue and goods temperature monitoring during transport. Driver fatigue could be reduced or eliminated by implementing a warning system that alerts the driver when he starts displaying signs of fatigue. Updating the goods temperature monitoring system during transport would enable the driver to monitor the temperature from within the cabin. At the end of the thesis, I will represent a critical analysis and some suggestions on how to improve the issues. Keywords: transport of easily perishable goods, drivers' work activities and work schedule, cold chain.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Irena Horjak: Reorganizacija cestnega tovornega transporta v hladni verigi podjetja I Pišek & HSF Logistics d.o.o.

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ............................................................................................................. 2

NAMEN, CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA .................................................................... 3

PREDSTAVITEV PODJETJA ............................................................................................... 4

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 5

METODE DELA ............................................................................................................... 5

1 TEORETIČNE OSNOVE ........................................................................................... 6

1.1 SPLOŠNI OPIS CESTNEGA TRANSPORTA ..................................................................... 6

1.1.1 Transport hitro pokvarljivega blaga ................................................................ 7

1.1.2 Dokumentacija v transportu ............................................................................ 9

1.2 DELO VOZNIKOV .................................................................................................... 12

1.2.1 Delovni čas voznikov ..................................................................................... 13

1.2.2 Raziskava o utrujenosti voznikov na območju EU ......................................... 15

1.3 HLADNA VERIGA .................................................................................................... 16

1.3.1 Pomen hladne verige za živila ....................................................................... 16

1.3.2 Hladna veriga od proizvajalca do kupca ....................................................... 17

1.3.3 Kritične točke blaga v hladni verigi .............................................................. 18

1.3.4 Ohranjanje temperature blaga ...................................................................... 18

1.3.5 Zahteve za prevoznike pri transportu v hladni verigi .................................... 19

1.3.6 Nihanje temperature v transportu .................................................................. 20

2 OBSTOJEČE STANJE V PODJETJU PIŠEK & HSF LOGISTICS, D.O.O. .... 21

2.1 VOZNI PARK PODJETJA ........................................................................................... 21

2.2 DELO VOZNIKOV V PODJETJU ................................................................................. 23

2.3 HLADNA VERIGA V PODJETJU ................................................................................. 23

2.4 POSNETEK STANJA TRANSPORTNE POTI BLAGA OD PROIZVAJALCA DO KUPCA ........ 25

2.4.1 Naročilo transporta ....................................................................................... 25

2.4.2 Pred odhodom do nakladališča ..................................................................... 26

2.4.3 Natovarjanje blaga ........................................................................................ 26

2.4.4 Transport ....................................................................................................... 27

2.4.5 Raztovarjanje blaga ....................................................................................... 30

2.4.6 Dokumentacija na transportni poti ................................................................ 30


Irena Horjak: Reorganizacija cestnega tovornega transporta v hladni verigi podjetja II Pišek & HSF Logistics d.o.o.

2.5 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................................ 34

3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ....................................................................... 39

3.1 PREDLOG ZA PREPREČEVANJE UTRUJENOSTI VOZNIKA ........................................... 39

3.2 POSODOBITEV SISTEMA ZA NADZOR TEMPERATURE BLAGA MED TRANSPORTOM ... 43

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 47

OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA .......................................... 47

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ........................................................................................ 48

MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................................................. 49

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 50

KAZALO SLIK

SLIKA 1: LOGOTIP PODJETJA ............................................................................................... 4

SLIKA 2: POLPRIKLOPNIK-HLADILNIK ................................................................................ 22

SLIKA 3: PRIMER TRANSPORTNE POTI ................................................................................. 29

SLIKA 4: ISHIKAWA DIAGRAM ............................................................................................. 37

SLIKA 5: OPOZORILNI SISTEM ZA VOZNIKA .......................................................................... 40

SLIKA 6: PRIMER HLADILNEGA AGREGATA .......................................................................... 43

KAZALO TABEL

TABELA 1: SWOT ANALIZA .................................................................................................. 35

TABELA 2: PRIKAZ PREVOŽENIH KM IN REGISTRIRANIH VOZIL V RS ...................................... 40

TABELA 3: CESTNOPROMETNE NESREČE V RS ..................................................................... 41


Irena Horjak: Reorganizacija cestnega tovornega transporta v hladni verigi podjetja 1

Pišek & HSF Logistics d.o.o.

UVOD

Transport je v zadnjem času zelo napredoval, njegova naloga je premeščanje blaga, ljudi

in informacij iz enega mesta na drugo. Transport blaga in ljudi se opravlja s

transportnimi sredstvi po transportnih poteh. Prevozniki, ki se ukvarjajo z mednarodnim

transportom, so z razvojem kombiniranega transporta, izgradnjo distribucijskih centrov

in pristanišč v državi dobili nove priložnosti za distribucijo blaga (Ogorelc, 2004, str. 9).

Konkurenca na področju cestnega transporta je na območju EU dokaj močna in z

vstopom Slovenije v EU so se morali slovenski prevozniki na hitro prilagoditi

zahtevnemu evropskemu trgu. Z uvajanjem evropske zakonodaje v svoje delovanje,

tako na področju delovne in socialne zakonodaje, opremljenosti vozil in tudi pri

dvigovanju nivoja kakovosti storitev.

Vsako proizvodno podjetje si želi uspeti in biti konkurenčno tako na domačem kot

tujem trgu. Cilj vsakega podjetja je čim bolj zadovoljiti naročnika in zagotoviti, da bo

blago dostavljeno hitro, varno, v pravi količini ter na dogovorjeno mesto ob pravem

času. Zato organizacijo transporta prepustijo za to usposobljenemu logistično-

transportnemu podjetju. Za uspešno poslovanje logistično-transportnega podjetja je zelo

pomembno, da sledijo vsem sodobnim standardom in novostim s ciljem povečanja

konkurenčnosti, varnosti, kakovosti in racionalizacije svojih storitev.

V diplomski nalogi bomo opisali transport hitro pokvarljivega blaga, predstavili delo ter

delovni čas voznikov in hladno verigo v podjetju. S pomočjo analize obstoječega stanja,

kjer se bomo omejili na en primer transportne poti, bomo ugotovili, na katerih kritičnih

točkah se pojavljajo problemi. Na koncu pa bomo predstavili predloge za izboljšavo

problemov.




Opis problema

Podjetje Pišek & HSF Logistics, d.o.o., se ukvarja z zelo zahtevno obliko transporta

hitro pokvarljivega blaga. Sam transport hitro pokvarljivega blaga v cestnem prometu je

eden izmed pomembnih členov celotne hladne verige, vzdrževanje predpisane

temperature pa je ključnega pomena za varnost in kakovost določenega živila.

Veliko odgovornost tukaj prevzemajo vozniki. Poleg zahtevnosti same vožnje so

odgovorni za stanje temperature v hladilni komori, paziti morajo na transportno

embalažo pri natovarjanju in raztovarjanju blaga ter dosledno slediti in vpisovati

podatke v transportno dokumentacijo. V podjetju tako opažajo probleme pri utrujenosti

voznikov in nadzoru temperature blaga med transportom.

Poklicni vozniki večino svojega časa preživijo za volanom v svojem tovornem vozilu.

Izpostavljeni so raznim nevarnostim (ropi na počivališčih, prometne nesreče), hrupu in

izpušnim plinom. Vozniki svoje delo opravljajo v vseh vremenskih razmerah, saj

morajo upoštevati rok dostave blaga kupcu. Tako vozniki predvsem pri mednarodnem

transportu na daljše razdalje preživijo po več ur za volanom, se ne gibljejo, so pod

stresom in napetostjo. Vsi našteti dejavniki lahko povzročajo utrujenost, zaspanost in

slabo počutje, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu in predstavljajo problem pri

transportu na daljših razdaljah. Delo poklicnih voznikov je že samo po sebi zelo

odgovorno, zato vsaka dodatna obremenitev voznika, ki se ne nanaša le na vožnjo,

zagotovo povzroči večjo utrujenost in možnost napak.

V hladni verigi podjetje za transport blaga uporablja tovorno vozilo in polpriklopnik-

hladilnik, s katerim transportirajo hitro pokvarljivo blago. Ohranjanje predpisane

temperature v hladilni komori je osnovni pogoj za zagotavljanje kakovosti in kvalitete

blaga. Pri transportu v hladni verigi se pojavi problem pri nadzoru temperature blaga v

hladilni komori, saj mora voznik ustaviti tovorno vozilo in fizično preveriti temperaturo

blaga, ki je zabeležena na termografskem merilcu.




Namen, cilji in teze diplomskega dela

Namen diplomske naloge je analizirati obstoječe stanje transporta blaga na transportni

poti. Na primeru izbrane transportne poti bomo ugotovili probleme, ki nastanejo pri

transportu blaga od proizvajalca do kupca, ter podali predloge za izboljšavo problemov.

V okviru diplomske naloge smo si zastavili naslednje cilje in teze.

Cilji:

• opisati transport hitro pokvarljivega blaga;

• predstaviti delo in delovni čas voznikov;

• opisati pomen hladne verige;

• opisati in predstaviti vozni park podjetja;

• predstaviti obstoječe stanje izbrane transportne poti od proizvajalca do kupca;

• podati kritično analizo;

• podati predloge za rešitev problema.

Teze:

• utrujenost voznikov na daljših razdaljah lahko zmanjšamo z opozorilnim sistemom

za voznika;

• s posodobitvijo sistema za nadzor temperature blaga v hladilni komori bi omogočali

vozniku nadzor nad temperaturo iz voznikove kabine.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

Irena Horjak: Reorganizacija cestnega tovornega transporta v hladni verigi podjetja


Predstavitev podjetja

Podjetje Pišek je bilo ustanovljeno leta 1987 s statusom samostojnega podjetnika. Pišek

Peter, s.p., se je leta 2006 povezal s HSF Logistics Nizozemska in nastalo je podjetje

Frigotransport Pišek & HSF Logistics, d.o.o., s sedežem v Celju. Piš

Logistics, d.o.o., je danes prepoznavno logisti

zaposlenimi (»O nas« [Pišek &

Podjetje Frigotransport Pišek &

tujini, se ukvarja z mednarodnim transportom blaga v cestnem prometu. V okviru

hladne verige transport blaga opravljajo s

transportirajo posamične palete, zmrznjeno ali sveže blago. Organizacijo transporta

vršijo v vse države Evropske un

občasne transporte, ki so kombinirani s pomorskim transportom v Anglijo, Irsko in

Skandinavijo (»O nas« [Pišek &


: Reorganizacija cestnega tovornega transporta v hladni verigi podjetja


ev podjetja



Frigotransport Pišek & HSF Logistics, d.o.o., s sedežem v Celju. Piš

Logistics, d.o.o., je danes prepoznavno logistično-transportno podjetje v Sloveniji s 60

« [Pišek & HSF Logistics], 2014).

Podjetje Frigotransport Pišek & HSF Logistics, d.o.o., ki se je uveljavilo doma in v

z mednarodnim transportom blaga v cestnem prometu. V okviru

hladne verige transport blaga opravljajo s polpriklopniki-hladilniki

čne palete, zmrznjeno ali sveže blago. Organizacijo transporta

vršijo v vse države Evropske unije, Ukrajino, Rusijo in na Balkan. Imajo pa tudi

asne transporte, ki so kombinirani s pomorskim transportom v Anglijo, Irsko in

« [Pišek & HSF Logistics], 2014).

Slika 1: Logotip podjetja

Vir: »O nas«[Pišek& HSF Logistics], 2014

Visokošolski strokovni študijski program

: Reorganizacija cestnega tovornega transporta v hladni verigi podjetja 4



Frigotransport Pišek & HSF Logistics, d.o.o., s sedežem v Celju. Pišek & HSF

transportno podjetje v Sloveniji s 60

, ki se je uveljavilo doma in v

z mednarodnim transportom blaga v cestnem prometu. V okviru

hladilniki, s katerimi

ne palete, zmrznjeno ali sveže blago. Organizacijo transporta

ije, Ukrajino, Rusijo in na Balkan. Imajo pa tudi

asne transporte, ki so kombinirani s pomorskim transportom v Anglijo, Irsko in




Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo:

• da bo podjetje podalo točne podatke, ki jih bomo potrebovali za obravnavane teme

in za izdelavo diplomske naloge;

• da ima podjetje veliko transportnih poti, na katerih se pojavljajo podobni problemi,

zato se bomo osredotočili na en primer transportne poti.

Omejeni bomo:

• z zaupnostjo internih podatkov podjetja;

• z razpoložljivo literaturo in internetnimi viri.

Metode dela

V teoretičnem delu bomo uporabili:

• metodo deskripcije: s katero bomo opisali dejstva, pojme in pojave;

• metodo kompilacije: s katero bomo povzemali spoznanja, stališča in mnenja drugih

avtorjev;

• metodo klasifikacije: s katero bomo definirali določene pojme.

V praktičnem delu bomo uporabili:

• metodo intervjuja: pri kateri bomo s pomočjo pogovora s predstavnico podjetja

pridobili interne podatke podjetja;

• metodo analize podatkov in informacij, pridobljenih v podjetju.

Pri pisanju diplomske naloge si bomo pomagali z uporabo strokovne literature in virov,

dostopnih preko interneta, ki opisujejo obravnavano temo. Podatke bomo pridobili tudi

iz spletne strani podjetja ter ostale dokumentacije in literature podjetja.




1 TEORETIČNE OSNOVE

V teoretičnem delu bomo opredelili cestni transport, transport hitro pokvarljivega blaga

in transportno dokumentacijo, ki je potrebna v cestnem transportu. Predstavili bomo

tudi delo in delovni čas voznikov ter opisali pomen hladne verige za podjetje.

1.1 Splošni opis cestnega transporta

Za razvoj cestnega transporta sta pomembna gradnja cestne infrastrukture in razvoj

transportnih sredstev. Cestni transport največ uporabljajo strojna in prehrambna

industrija ter proizvodnja pijač. V današnjem času se je količina tovora zmanjšala, zato

je transport bolj pogost, transportni trg se je povečal, je bolj prilagodljiv, dobavni roki

pošiljk pa so krajši (Ogorelc, 2004, str. 207).

Transport in prometni sistem sta zelo pomembna za blagovno izmenjavo (tako domačo,

kot mednarodno). Promet je pomemben zaradi hitrega razvoja proizvodnje in večjega

povpraševanja po kakovostnejših, cenovno ugodnih in hitro dostopnih izdelkih ter

storitvah. Današnji sistem med proizvodnjo in potrošnjo deluje s pomočjo prometnega

sistema. Za zagotavljanje delovanja tega sistema pa je pomembna prometna

infrastruktura, ki omogoča ustvarjanje prometne storitve. Prometno infrastrukturo

predstavljajo prometne poti in objekti, ki so namenjeni za proizvodnjo prometne storitve

(Lipičnik & Topolšek, 2008, str. 1).

Izgradnja prometne infrastrukture je bila včasih pomemben razvojni faktor, danes je

pomembna pri medregionalnem povezovanju, v slabo dostopnih pokrajinah pa prinaša

pozitivne učinke (Lipičnik & Topolšek, 2008, str. 2).

Prednosti cestnega transporta (Medeot, 2005, str. 67):

• dostopne transportne poti;

• transport od vrat do vrat;

• hitrost in majhna poraba goriva;

• varna in udobna vožnja;

• reden in točen.




Slabosti cestnega transporta (Medeot, 2005, str. 67):

• preobremenjene ceste (poškodbe cest);

• ogrožanje prometne varnosti (zastoji, nesreče);

• odvisen od vremenskih razmer;

• onesnaževanje okolja (hrup, izpušni plini).

1.1.1 Transport hitro pokvarljivega blaga

V današnjem času se je pojavila potreba po večjih količinah prehrambnih proizvodov

med prebivalci v industrijskih in mestnih središčih (Herynek & Pivec, 2010, str. 136).

Zato se s transportom hitro pokvarljivega blaga v cestnem prometu ukvarja vedno več

podjetji, ki transportirajo blago za lastne potrebe in po naročilu tretje osebe.

Veliko prehrambnih proizvodov se pripelje iz oddaljenih krajev in z drugih celin. Pri

transportu hitro pokvarljivega blaga morajo biti posamezni proizvodi specialno

pakirani, za njih pa je potreben poseben transport. Zaradi takšnega transporta blaga so

se razvila specialna vozila in skladišča ter organizacija hitrega transporta. Ker je za

transport hitro pokvarljivega blaga potrebna hitrost in dostava »od vrat do vrat«,je

najbolj primeren cestni promet na kratkih in srednjih razdaljah (Herynek & Pivec, 2010,

str. 136).

Hitro pokvarljivo blago so prehrambni proizvodi, ki se v kratkem času hitro pokvarijo

zaradi vremenskih in drugih vplivov. Delimo ga v naslednje skupine (Herynek & Pivec,

2010, str. 136):

• hitro pokvarljivo blago je zaradi fizičnih, kemijskih in bioloških značilnosti

občutljivo na vremenske in temperaturne vplive;

• sveži proizvodi so občutljivi na temperaturne spremembe;

• zmrznjeni proizvodi potrebujejo temperaturo pod –17 stopinj Celzija;

• globoko zmrznjeni proizvodi potrebujejo temperaturo od –18 do –20 stopinj Celzija;

• hitro pokvarljivi proizvodi so mesni, mlečni proizvodi, sadje in povrtnina ter pijače

in sokovi.




Za transport hitro pokvarljivega blaga so potrebna naslednja posebna vozila: termična

(hladilniki), izotermična, vozila z gretjem in vozila s prezračevanjem. Vsako vozilo ima

glede na vrsto blaga, ki ga transportira, svoje značilnosti (Herynek & Pivec, 2010, str.

137):

• pri transportu mesa morajo biti v prostoru za hlajenje na stropu kljuke za obešanje

mesa;

• tla prostora za hlajenje so zgrajena z nagibom, da tekočina odteka, za lažje čiščenje

vozila pa morajo imeti tla rešetke;

• naprave za nadzor temperature so v kabini vozila;

• zaradi lažjega natovarjanja in raztovarjanja so vrata prostora za hlajenje na zadnji

strani vozila;

• vrata se morajo hermetično zapirati.

Transport blaga poteka po naslednjem zaporedju (Herynek & Pivec, 2010, str. 137):

• natovarjanje:

o pred natovarjanjem se mora tovorni prostor očistiti in prezračiti, vozilo mora

priti na natovarjanje ob točno določenem času, čas natovarjanja je potrebno

vpisati v potni nalog in vozni list;

o v času natovarjanja se preveri temperatura blaga, način pakiranja in količina

blaga, vse napake pa se zapišejo na vozni list. Obvestiti je potrebno nadrejenega

v podjetju, pri zlaganju blaga mora zrak krožiti, pri transportu sadja se mora

zadnji sloj sadja pokriti;

• pred odhodom: preverijo se vsi spremni dokumenti, tahograf, pregledajo vse

odprtine in vrata na vozilu, preveri se, ali je zapisovalec temperature v redu;

• na poti: pregleda se zapisovalec toplote, v primeru nesreče se takoj obvesti nadrejeni

v podjetju, med počitkom vozilo ne sme biti brez nadzora;

• ob prihodu: na potni nalog in vozni list je potrebno zabeležiti čas prihoda, javiti se

prejemniku, hitro raztovoriti, prejemnik pa podpiše, da je prevzel blago. Če se je

blago pokvarilo, je potrebno takoj obvestiti nadrejenega v podjetje in napisati

zapisnik.




1.1.2 Dokumentacija v transportu

Dokumentacija, ki jo mora imeti voznik za transport določenega blaga, je naslednja

(Herynek& Pivec, 2010, str. 119):

• za voznika: vozniško dovoljenje, izkaznica o vozniških kvalifikacijah, voznikova

kartica, potni list, potrdilo o zaposlitvi, razna potrdila (certifikat za prevoz nevarnih

snovi in izredni prevoz);

• za vozilo: prometno dovoljenje, izvod licence, zelena karta za zavarovanje vozila,

pogodba o najemu, nakupu vozila ali lizingu vozila (če prevoznik ni lastnik vozila),

potrdilo o primernosti vozila za mednarodni transport pod okriljem TIR zvezka,

potrdilo za ekološko vozilo, če je usposobljeno, tahografski lističi, dovoljenje

CEMT ali dovolilnica za transport blaga v posamezni državi, potrdilo o ustreznosti

vozila za transport nevarnih snovi in izredni transport;

• za tovor: tovorni list CMR, računi, dobavnice, odpremnice, NCTS (New

Computerised Transit System) dokument za tranzitni postopek, zvezek TIR, ATA

zvezek, potrdilo o poreklu blaga, druga veterinarska, fitosanitarna potrdila,

trošarinski dokumenti.

Vsak prevoznik mora imeti licenco, ki jo določa Zakon o prevozih v cestnem prometu.

To je dovoljenje, s katerim lahko prevoznik opravlja dejavnost cestnega transporta

potnikov ali blaga v mednarodnem cestnem prometu. Licence ni potrebno pridobiti za

transport vozil, ki so namenjena za obrambo in zaščito, poštna vozila, za medicinske in

humanitarne namene (Ogorelc, 2004, str. 424).

Dokumentacija, ki spremlja blago v mednarodnem cestnem tovornem transportu, je

naslednja:

• CMR1;

• konvencija TIR2;

• dovolilnica;

• potrdilo o menjavi embalaže.

1CMR - »Izhaja iz francoske besedne zveze Conventionrelative au contrat de transport international de marchandises par route. Je konvencija o pogodbi za mednarodni transport tovora po cesti«. 2 TIR - Transport Internationaux Routiers. Je carinska konvencija o mednarodnem transportu blaga.




CMR, imenovan tudi tovorni list, ureja zahteve o vseh vrstah blaga na tovornem vozilu.

Tovorni list se uporablja, kadar se premešča blago iz ene države v drugo (mora pa biti

ena izmed držav članica CMR). Sporazum velja v vseh evropskih ter nekateri tretjih

državah. Obrazec je namenjen izključno cestnim vozilom (»CMR« [TimoCom], 2014).

Tovorni list je dokument, ki spremlja blago med transportom v tuje države. Napisan je v

treh ali več izvodih za pošiljatelja, prejemnika in prevoznika. Tovorni list je dokaz, da je

bila sklenjena transportna pogodba in potrdilo, da je prevoznik od pošiljatelja prevzel

blago v transport. Ko je blago naloženo na tovorno vozilo, pošiljatelj in prevoznik

podpišeta tovorni list in se dogovorita, kako si bosta delila transportne stroške ter

znesek vpišeta na tovorni list. Prevoznik mora preveriti, ali se podatki, ki se nanašajo na

število tovorkov, težo in stanje tovora na tovornem listu, ujemajo s prevzetim tovorom

(Ogorelc, 2004, str. 426).

Vsebina tovornega lista zajema naslednje podatke, ki pa morajo biti zelo berljivo in

pravilno izpolnjeni (»CMR« [TimoCom], 2014):

• pošiljatelj;

• prejemnik;

• priloženi dokumenti;

• vrsta in količina blaga;

• registrska številka vozila;

• prevoznik.

TIR je carinska konvencija, ki je poenostavila pregled na meji. Vozila, kontejnerje in

tovor pregledajo, ko prispejo v državo uvoznico in ne ob prehodu meje. Transport po

TIR konvenciji omogoča: da se transport opravlja v varnih vozilih ali kontejnerjih, da

zvezek TIR spremlja tovor, da tranzitne države sprejmejo ukrepe carinskega nadzora

(Ogorelc, 2004, str. 426).

»Konvencija TIR iz leta 1975, pripravljena pod okriljem Ekonomske komisije OZN za

Evropo (UNECE). Členi451-457b IDZ opisujejo notranje predpise Skupnosti ogibanju

blaga v Skupnosti na podlagi postopka TIR. Postopek TIR se uporablja samo za tranzit,

ki se začne ali konča na ozemlju zunaj carinskega območja Skupnosti ali se opravi med




dvema krajema na carinskem območju Skupnosti po ozemlju tretje države«. Zvezek TIR

je carinska deklaracija za transport blaga s cestnimi vozili ali kontejnerji s carinskimi

oznakami, ki velja samo za en transport (»Postopek TIR v NCTS« [Carinska uprava

Republike Slovenije], 2009).

Dovolilnica je javna listina, ki jo prevoznik dobi na Obrtno-podjetniški zbornici

Slovenije. Dovoljuje, da lahko tovorno vozilo s tujo registracijo vozi po slovenskih

cestah ali da vozilo s slovensko registracijo lahko vozi po cestah države, ki je izdala

dovoljenje za vožnjo po njih. Dovolilnica daje prevozniku pravico, da opravlja

mednarodni transport blaga na ozemlju in z ozemlja druge države pogodbenice ali za

tranzit čez to ozemlje. Države pogodbenice so z uvedbo dovolilnic pridobile boljši

nazor nad tujimi prevozniki na svojem ozemlju in domačimi prevozniki na tujem

ozemlju. Dovolilnica za transport blaga ni prenosljiva, uporablja se samo za eno vozilo

in velja 13 mesecev (»Dovolilnice« [Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije], b. d.).

Poznamo več vrst dovolilnic, ki jih prevozniki potrebujejo za transport blaga v

mednarodnem cestnem transportu (»Dovolilnice« [Obrtno-podjetniška zbornica

Slovenije], b. d.):

• bilateralna - samo za bilateralni prevoz (prevoz blaga med ozemljema dveh

pogodbenic);

• tranzitna - samo za tranzitne prevoze (prevoz blaga preko ozemlja ene od

pogodbenic);

• univerzalna - omogoča vse zgoraj navedene vrste prevozov blaga, če ni drugače

določeno, s temi dovolilnicami pa ne moremo opravljati prevoze za in iz tretjih

držav;

• univerzalna zelena dovolilnica - enaka univerzalni, vozilo mora ustrezati določenim

ekološkim standardom (EURO 1 - zeleno vozilo, EURO 2 - bolj zeleno in varno

vozilo, EURO 3 - varnejše vozilo itd.);

• dovolilnice za in iz tretjih držav s tranzitom ali brez tranzita preko ozemlja lastne

države - za prevoz blaga, ki ga opravi prevoznik ene pogodbenice iz (na) ozemlja-e

tretje države na (iz) ozemlje-a druge pogodbenice.




Potrdilo o menjavi embalaže oziroma po nemško Palettenschein je dokument, ki se

izpolni, kadar je blago zloženo na povratnih paletah in ostali embalaži. Dokument se

izpolni natančno in sproti pri natovarjanju blaga ter služi kot dokazilo, da je prevoznik

naredil zamenjavo embalaže. Nanj se napiše število zamenjanih palet, pošiljatelj,

prevoznik in prejemnik blaga. Dokument mora voznik po končani vožnji skupaj z

drugimi dokumenti prinesti v podjetje.

1.2 Delo voznikov

Za uspešno poslovanje organizacije so delavci zelo pomembni, saj s svojim delom

prispevajo, da je delo opravljeno čim bolj kvalitetno. Zato organizacija poskuša

izkoristiti učinek delavcev in z določenimi nalogami zapolniti njihov delovni čas. To je

razumljivo, saj delavci za organizacijo predstavljajo strošek in tudi prispevajo k

ustvarjanju zastavljenih ciljev. Če pride do obremenjenosti delavcev, to vpliva na

njihovo zadovoljstvo in učinkovitost dela (so utrujeni, opravijo malo nalog, pogostejše

bolniške odsotnosti). Glede obremenitev delavcev morajo vodilni v podjetju narediti

mejo, pri tem pa so omejeni s predpisi glede dela zaposlenih. Druga področja dela, kot

so delo voznikov, pa so s predpisi posebej urejena (Sternad, 2008).

V procesu transporta potnikov in tovora morajo ustrezno razporediti delo delavcev,

njihove vmesne odmore in počitke. Za učinkovitejše poslovanje organizacije morajo

delo organizirati tako, da bo transportni proces potekal nemoteno in da bodo delavci s

svojim delom hitreje in kvalitetnejše izvajali transportne storitve (Sternad, 2008).

Pri organiziranju dela delavcev v transportnem procesu, kjer je povpraševanje po

prometnih storitvah veliko, je potrebno upoštevati naslednje predpisane omejitve

(Sternad, 2008):

• delovnega časa;

• nadurnega dela;

• odmorov;

• dnevnih počitkov;

• tedenskih počitkov.




1.2.1 Delovni čas voznikov

Za doseganje zastavljenih ciljev vsaka transportna organizacija optimalno izkorišča

voznike in transportna sredstva. Vozniki morajo biti med svojim delovnim časom

popolnoma zbrani, ker pa to za njih predstavlja psihološki napor, se čez čas pojavi

utrujenost, ki lahko privede do nevarnosti na cesti (Sternad, 2008).

Vsi poklicni vozniki morajo pri svojem delu striktno upoštevati delovni čas, ki ga

določata Socialna zakonodaja na področju cestnega transporta in Zakon o delovnem

času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih

prevozih, ki ju bomo opisali v nadaljevanju.

Socialna zakonodaja na področju cestnega transporta določa čas vožnje, počitke in

dvojno posadko (»Pregled bistvenih pravil in obveznosti« [Socialna zakonodaja na

področju cestnega transporta], 2006):

• »čas vožnje je celotni čas vožnje od trenutka, ko voznik začne z vožnjo po času

počitka ali odmoru, do začetka časa počitka ali odmora«. Čas vožnje v enem dnevu

ne sme presegati 9 ur;

• »dnevni čas počitka pomeni dnevno obdobje, v katerem lahko voznik svobodno

razpolaga s svojim časom, in zajema "redni dnevni čas počitka" (traja vsaj 11ur) in

"skrajšani dnevni čas počitka" (traja vsaj 9 ur in ne manj kot 11 ur)«;

• »tedenski čas počitka pomeni vsak tedenski čas, v katerem lahko voznik svobodno

razpolaga s svojim časom, in zajema "redni tedenski čas počitka" (traja vsaj 45ur) in

"skrajšani tedenski čas počitka" (traja manj kot 45 ur in najmanj 24 zaporednih ur)«;

• »vožnja z več vozniki pomeni situacijo, v kateri sta v vsakem obdobju vožnje med

katerima koli dvema zaporednima dnevnima časoma počitka ali med dnevnim

časom počitka in tedenskim časom počitka v vozilu vsaj dva voznika, ki vozita«.




Drugo poglavje Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o

zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Ur.l. RS, št. 64/2007-UPB2, 97/2010, 77/2011,

110/2013, 14/2014, 76/2005-UPB5, v nadaljevanju ZDCOPMD-UPB5) je namenjeno

delovnemu času in obveznim počitkom voznikov:

• 4. člen ZDCOPMD-UPB5 navaja povprečni tedenski delovni čas. Za teden se šteje

čas med ponedeljkom od 00:00 in nedeljo do 24:00. »Najdaljši tedenski delovni čas

se lahko poveča na 60 ur samo, če se v 4 mesecih ne preseže povprečja

oseminštiridesetih ur pri vseh delodajalcih skupaj, če voznik vozi za več različnih

delodajalcev«;

• 5. člen ZDCOPMD-UPB5 govori o odmorih »osebe, ki opravljajo mobilno

dejavnost v cestnem prevozu, ki morajo imeti najkasneje po šestih urah

neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30

minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur,

ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet

ur«. Odmori pa se lahko razdelijo na več obdobij, obdobje pa mora trajati vsaj 15

minut;

• 7. člen ZDCOPMD-UPB5 opredeljuje nočno delo mobilnih delavcev. Nočno delo je

med enajsto uro zvečer in šesto uro zjutraj. »Če mobilni delavec ponoči opravlja

delo 4 ali več ur, ne sme v štiriindvajsetih urah preseči 10-urnega delovnika«;

• 8. člen ZDCOPMD-UPB5 določa, da je naloga delodajalcev, da dosledno

upoštevajo vse določbe, ki urejajo delovni čas mobilnih delavcev, jih seznanjajo z

določbami uredb, vodijo evidence o opravljenih delovnih urah in hranijo

dokumentacijo skladno z zakoni, ki urejajo evidence s področja dela in socialne

varnosti.

V delovni čas je vključen čas, ki ga voznik porabi za (»Pregled bistvenih pravil in

obveznosti« [Socialna zakonodaja na področju cestnega transporta], 2006):

• natovarjanje in raztovarjanje;

• čiščenje in tehnično vzdrževanje;

• vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora,

izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno

določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in

raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino;




• čas, ko voznica ali voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na

svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo.

1.2.2 Raziskava o utrujenosti voznikov na območju EU

Spodnji raziskavi o utrujenosti voznikov, ki so jo naredili na območju Evropske unije,

prikazujeta, da neenakomerno porazdeljen delovni čas in utrujenost voznikov

povzročata prometne nesreče in težave v cestnem transportu.

»Izsledki raziskav, narejenih na območju EU, kažejo, da je utrujenost voznikov glavni

dejavnik v približno 20% nesreč v komercialnih prevozih in da je več kot 50% voznikov

na dolge proge občasno zaspalo za volanom. Pogostost nesreč se v nočnem času poveča

več kot desetkrat, najbolj kritičen pa je čas med drugo in peto uro zjutraj. Vzrok nesreč

je tudi neenakomerna porazdelitev delovnega časa; 63% voznikov, ki so preživeli 4 in

več noči od doma, je priznalo, da so zaspali za volanom, medtem ko se je to zgodilo le

33% voznikom, ki so spali doma« (»Predstavitev slovenske in evropske “socialne"

zakonodaje v cestnem prometu« [Gospodarska zbornica Slovenije], 2006).

»Utrujenost je po podatkih raziskave Eurofounda o evropskih pogojih dela in

nacionalnih raziskavah najpogostejša zdravstvena težava v kopenskem transportu.

Sektor cestnega prometa je zelo konkurenčen. Obseg dela narašča in vozniki se

srečujejo s čedalje večjimi pritiski, na primer pritiski strank po hitrejši in cenejši

dostavi, s težavami, kot so ‘upravljanje dostav ob ravno pravem času’, čedalje gostejši

promet, oddaljeno spremljanje in velikim številom voznikov z nerednim ali dolgim

delovnikom« (»Nevarnosti in tveganja za voznike v cestnem prometu« [Evropska

agencija za varnost zdravje pri delu], b. d.).




1.3 Hladna veriga

Za transport hitro pokvarljivega blaga, tako na krajše kot daljše razdalje, je hladna

veriga izrednega pomena, saj omogoča podjetjem, ki se ukvarjajo s tem področjem, da

lahko transport blaga opravljajo ne glede na zunanjo temperaturo ali letni čas. Ker sta

transport hitro pokvarljivega blaga in hladna veriga povezana, bomo v nadaljevanju

predstavili hladno verigo.

1.3.1 Pomen hladne verige za živila

Hladna veriga je skupek vseh dejavnosti za vzdrževanje predpisane nizke temperature

določenega živila. Cilj hladne verige je ohranitev varnosti in kakovosti živil v celotni

hladni verigi, torej od proizvodnje do končnega potrošnika (»Hladna veriga« [Zavod za

zdravstveno varstvo Ljubljana], 2011).

Hlajenje in zamrzovanje je učinkovita in široko uporabna metoda shranjevanja hitro

pokvarljivih živil. Proizvodnja le-teh izredno hitro raste zaradi svoje velike porabe v

vsakdanjem življenju potrošnikov. Dejstvo je, da nekatera živila potujejo iz enega na

drug del sveta preden pridejo do končnega potrošnika. Zato je izrednega pomena, da se

skozi celotno pot dosledno upoštevajo temperaturni pogoji, ki jih je proizvajalec

navedel za posamezno živilo. Vzdrževanje dovolj nizke temperature je ključni

preventivni ukrep, s katerim zagotavljamo varnost in kakovost živil. Živila ne samo, da

se jim zaradi temperaturnih sprememb lahko spremeni kakovost, zaradi razvoja

mikroorganizmov so lahko tudi nevarna za zdravje in življenje ljudi. Vsako odstopanje

od zahtevane temperature sproži proces kvarjenja živil (»Hladna veriga« [Zavod za

zdravstveno varstvo Ljubljana], 2011).




Hladno verigo uporabljajo v kemični ter drugih industrijah, najpogosteje pa jo

uporabljajo v prehrambni in farmacevtski industriji. Za hladno verigo sta pomembna

sledljivost, ki je zagotovljena s pravilnim označevanjem, dokumentiranjem in

arhiviranjem ter poznavanjem sistema. Zahteva tudi ustrezno infrastrukturo, ki omogoča

delovanje hladne verige, ustrezne prostore za shranjevanje, distribucijska skladišča in

prevozna sredstva s hladilnimi komorami (»Zakaj je hladna veriga tako pomembna?«

[Repa], b. d.).

1.3.2 Hladna veriga od proizvajalca do kupca

Hladna veriga zahteva velika distribucijska skladišča in ustrezna transportna sredstva s

hladilnimi komorami za zagotavljanje ustrezne temperature blaga. Blago, ki ga ohladijo

ali zmrznejo pri proizvajalcu, morajo ohranjati, nadzorovati in vzdrževati skozi celotno

dobavno verigo od proizvajalca prek trgovcev na debelo in drobno do potrošnika

(Hladna veriga, 2013).

Natovarjanje in raztovarjanje potekata v posebno ohlajenem prostoru (tunelska rampa,

ki jo imajo nekatera podjetja), da ne prekinejo hladne verige. Pred vsakim prevzemom

in predaji morajo nastaviti in izmeriti temperaturo v hladilni komori, ki mora biti takšna,

kot jo proizvajalec predpiše za določen transport. Med transportom morajo vzdrževati in

nadzirati temperaturo in jo zapisovati na termografe (elektronske termometre). Ko živila

pripeljejo do naročnika, hladno verigo zagotavlja on. Če naročnik pri prevzemu ugotovi,

da se je med transportom temperatura blaga spremenila, lahko naročnik blago zavrne

(Hladna veriga, 2013).

Med prevozniki se vedno bolj uveljavlja sistem stalnega nadzora pri transportu blaga v

hladni verigi. Stranke, ki se odločijo za takšen transport, v vsakem trenutku vedo, kje je

njihova pošiljka in kakšna je trenutna temperatura v hladilni komori (Hladna veriga,

2013).




1.3.3 Kritične točke blaga v hladni verigi

Kritične točke se pojavijo tam, kjer se z blagom največ dogaja (Hladna veriga, 2010):

• natovarjanje - čakanje na prevzem blaga;

• transport - pri transportu hitro pokvarljivega blaga je kritična točka transport, kjer je

blago izpostavljeno zunanjim vplivom, vozila so dalj časa na poti zaradi zastojev in

prometnih nesreč;

• raztovarjanje - čakanje, da blago raztovorijo;

• deklariranje na ne dovolj nizki temperaturi.

Ohranjanje blaga skozi kritične točke je zelo zahtevno, saj se vrata velikokrat odprejo, v

vozilo pa pride toplejši zrak. Če blaga hitro ne obravnavajo, se lahko pokvari in je

primerno samo še za uničenje. Med transportom se temperatura nenehno zapisuje v

digitalne zapisovalce temperatur, iz katerih lahko kasneje naredijo analizo temperature.

V hladni verigi sta logistika in transport zelo zahtevna, ker mora blago skozi celoten

proces ostati ohlajeno na določeni temperaturi (Hladna veriga, 2010).

1.3.4 Ohranjanje temperature blaga

Nekateri potrošniki temperature blaga ne ohranjajo, zato se lahko blago pokvari ali pa

učinkovine v njem ne delujejo več ustrezno. Pri temperaturno občutljivem blagu morajo

zelo dobro poznati lastnosti njegovih učinkovin. Občutljivo blago vsebuje majhne

količine učinkovin v izdelkih in če jih ne shranjujejo ustrezno, lahko hitro spremenijo

lastnosti in delovanje. Ker se kupci ne zavedajo pomena shranjevanja blaga na

predpisani temperaturi, morajo kupce oziroma potrošnike obvestiti o načinu hranjenja in

uporabi (Hladna veriga, 2013).




V hladni oskrbovalni verigi se za varnost in vzdrževanje živil uporablja HACCP3

sistem, ki omogoča prepoznavanje, oceno in nadzor nad dejavniki tveganja. Pri

farmacevtskih izdelkih se zagotavlja samo predpisana temperatura (Hladna veriga,

2013).

1.3.5 Zahteve za prevoznike pri transportu v hladni verigi

Prevozniki, ki opravljajo transport hitro pokvarljivega blaga, morajo biti registrirani kot

živilski obrati. Med transportom blaga morajo voditi evidenco o temperaturi in evidenco

o čiščenju ali dezinfekciji tovornih vozil (Hladna veriga, 2010).

Pri transportu v hladni verigi morajo vsi prevozniki upoštevati HACCP sistem, ki

zagotavlja varna živila za potrošnika in prepozna vse dejavnike tveganja v živilih, ki

lahko ogrožajo človeka (»HACCP in zdravstveno tehnični pogoji« [IVD], 2006).

Za HACCP sistem se morajo izobraževati vsi, ki imajo stik z živili, torej vsi zaposleni

in odgovorne osebe v proizvodnji, prodaji, pripravi in prometu z živili (»Sistem

HACCP« [Ljudska univerza Kočevje], b. d.).

Usposabljanje oseb za delo z živili in nadzor nad uvozom živil določa Zakon o

zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l. RS,

št. 52/2000, 42/2002, v nadaljevanju ZZUZIS):

• 4. člen ZZUZIS določa, da lahko »v proizvodnji in prometu z živili delajo samo

osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo za delo z živili oziroma so zanj

dodatno usposobljene in izpolnjujejo osnovne zahteve osebne higiene.

Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom živil, so dolžne

skrbeti za stalno usposabljanje delavcev, ki prihajajo pri delu v stik z živili«;

• 24. člen ZZUZIS določa, da morajo biti živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik

z živili, ki se uvažajo v državo oziroma izvažajo iz države, zdravstveno ustrezna.

Zato mora imeti prevoznik naslednje certifikate, ki dokazuje, da je živilo

zdravstveno ustrezno:

3 HACCP - Hazard Analysis and Critical Control Point System. Je mednarodna metoda zagotavljanja varne prehrane in pomeni analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk.




o carinsko deklaracijo za uvoz, ki jo vloži pri pristojnem zdravstvenem

inšpektorju;

o veterinarski certifikat za živila živalskega izvora, ki ga vloži pri pristojnem

veterinarskem inšpektorju;

o za uvoz živil lahko imajo tudi certifikat pooblaščenega organa države izvoznice,

da so živila zdravstveno ustrezna.

1.3.6 Nihanje temperature v transportu

Nihanje temperature nastane, kadar se zamrznjen izdelek ogreje oziroma kadar njegova

temperatura niha. Težava je tudi hlajenje pod dovoljeno mejo. Mesta pretovarjanja

morajo ohranjati nizke temperature. Nanaša se na točke v hladni verigi, kjer se

proizvodi premeščajo iz ene v drugo hladno točko. Pogosto, dolgotrajno odpiranje vrat

med distribucijo in dostavo sta glavna razloga za nihanje temperature (Fuller, 1998).

Človeški faktor ima zelo veliko vlogo v tem delu hladne verige. Vestno spremljanje

natovarjanja in raztovarjanja temperaturno občutljivega blaga je dolžnost, ki jo je

potrebno dosledno upoštevati. Podjetje se zaveda problema nihanja temperature na

pretovornih mestih in zato intenzivno iščejo rešitev za odpravo težave. Rešitev vidijo

predvsem v večji odgovornosti zaposlenih in pri uvajanju novih kadrov ter doslednem

beleženju vsakega nihanja temperature in poročanju o morebitnih nihanjih v celotni

hladni verigi (Fuller,1998).




2 OBSTOJEČE STANJE V PODJETJU PIŠEK & HSF

LOGISTICS, D.O.O.

Na podlagi pogovora s predstavnico podjetja bomo v nadaljevanju predstavili vozni

park, delo in delovni čas voznikov ter hladno verigo v podjetju. Podrobneje bomo

opisali transportno pot blaga, od naročila, natovarjanja, transporta do raztovarjanja.

Opisali bomo transportno dokumentacijo, ki spremlja blago na omenjeni transportni poti

in podali kritično analizo.

2.1 Vozni park podjetja

Vozni park podjetja sestavlja 43 tovornih vozil oziroma tako imenovanih hladilnikov.

Od vseh vozil imajo 3 tovorna vozila, ki se uvrščajo v skupino EURO43, 2 tovorni

vozili EURO 6, vsa druga vozila pa se uvrščajo v skupino EURO 5 in EEV. Transport

blaga opravljajo z lastnimi tovornimi vozili in vozili pogodbenih prevoznikov. Vse

pogodbene prevoznike skrbno izberejo, da izpolnjujejo predpisane kakovostne

normative. Transport večjih pošiljk blaga lahko opravljajo s transportnimi sredstvi

povezanih podjetji celotne skupine HSF Logistics. Tovorno vozilo sestavlja voznikova

kabina in polpriklopnik-hladilnik, ki ima nakladalno površino 33 euro palet, skupna teža

kabine in polpriklopnika pa ne sme presegati 40 ton (»Vozni park« [Pišek & HSF

Logistics], 2014).

Podjetje Pišek& HSF Logistics, d.o.o., se ukvarja s transportom hitro pokvarljivega in

zmrznjenega blaga (meso, sadje, zelenjava, mleko, mlečni izdelki, drugi prehrambni

izdelki). Poleg transporta občutljivega blaga se ukvarjajo še s transportom drugih vrst

blaga, kot so: transport rož, pijač, farmacevtskih produktov, transport različnega blaga z

različnimi temperaturnimi stanji skupaj, transport z dvojno posadko in organizacijo

zbirnega transporta (»Transport« [Pišek & HSF Logistics], 2014).

4EURO – pomeni v kateri emisijski razred spada vozilo, ki ima pri okoljevarstveni kategoriji vpisano EURO

0,1,2,3,4,5 do EURO 6.




Za transport blaga imajo na voljo 3 vrste polpriklopnikov-hladilnikov (slika 2), in sicer

vozila za transport:

• hitro pokvarljivega blaga (obešeno meso s kavlji);

• rezanega cvetja in lončnic;

• navadne hladilnike.

Slika 2: Polpriklopnik-hladilnik

Vir: »Vozni park« [Pišek & HSF Logistics], 2014

Tovorna vozila so opremljena z najsodobnejšo telekomunikacijsko tehnologijo (GPS,

GSM, SMS), ki omogoča spremljanje lokacije tovornega vozila in statusa pošiljke v

vsakem trenutku. Vsi polpriklopniki-hladilniki za transport svežih in zmrznjenih živil so

opremljeni s hladilno komoro z eno in dvorežimskim sistemom ter zapisovalcem

temperature, ki glede na vrsto blaga zagotavlja ustrezno temperaturo skozi celotno

transportno pot. Notranjost hladilne komore za transport blaga je obložena z izolacijsko

oblogo iz materiala, ki ga je možno mokro ali suho očistiti. Debelina izolacijske obloge

je odvisna od tega, kateri vrsti živil je namenjeno vozilo. V istem tovornem vozilu lahko

transportirajo tudi živila z različnimi temperaturnimi nihanji, saj lahko postavijo

pregrade, ki zadržujejo določeno temperaturo živila.

Po končani vožnji morajo vozniki transportno oziroma hladilno komoro temeljito

očistiti z vročo vodo in čistili v kamionskih pralnicah ter pripraviti vozilo za naslednjo

vožnjo. V primeru razlitja živila med transportom je to potrebno očistiti takoj. Vse

postopke in načine čiščenja morajo vozniki zabeležiti na zapisnik o čiščenju tovornega

vozila.




2.2 Delo voznikov v podjetju

V podjetju Pišek & HSF Logistics, d.o.o., je delo voznikov ključnega pomena, saj brez

njih podjetje nebi moglo poslovati. Voznik s svojim tovornim vozilom izvaja

transportna dela. Ko prevzame vozilo, hkrati prevzame tudi odgovornost zanj, pred

prevzemom pa pregleda notranjost (če je hladilna komora čista) in zunanjost vozila (ali

ima vozilo kakšne poškodbe, tlak v pnevmatikah, gorivo itd.).

Voznik delo opravlja sede v zaprti kabini vozila, občasno pa opravlja tudi fizična dela,

saj mora sam razložiti blago iz tovornega vozila, hkrati pa je izpostavljen tudi

nevarnostim (npr. prometnim nesrečam, delu z viličarji). Pri svojem delu mora voznik

upoštevati cestnoprometne predpise, pravila o uporabi HACCP sistema in sodelovati z

disponenti. Uporabljati mora tahograf in tahografsko kartico, ki omogoča identifikacijo

voznika in beleži vse njegove aktivnosti. Urejeno mora imeti vso potrebno

dokumentacijo zase, za vozilo in tovor ter izpolnjevati vse potrebne transportne

dokumente, ki smo jih opisali v poglavju 2.4.6.

Vsi vozniki v podjetju morajo upoštevati časovno razporeditev vožnje, odmore, počitke

in dvojno posadko, ki ju določata Socialna zakonodaja na področju cestnega transporta

in Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni

opremi v cestnih prevozih, ki smo ju opisali v poglavju 1.2.1. Da se ta delovni čas

izvaja, niso odgovorni le vozniki, ampak tudi odgovorne osebe v podjetju.

2.3 Hladna veriga v podjetju

Podjetje ima v svojem voznem parku transportna sredstva, ki so namenjena transportu

živil v hladni verigi. Vozila so opremljena z vso opremo, ki je potrebna, da transport

živil poteka na predpisani temperaturi. Podjetje za transport hitro pokvarljivih živil

upošteva HACCP sistem. Pri pripravi živil za transport so v podjetju pozorni, kje

nabavljajo živila, na deklaracijo ob prevzemu živila, na predpisano temperaturo med

transportom in na označevanje živil.




Podjetje redno izvaja kontrolo nad živili skozi vse faze tehnološkega procesa,tako da so

živila v skladu s predpisi in da so varna za uporabo. Živila nabavljajo pri rednih in

znanih dobaviteljih ali pa pri tistih, ki imajo uveden HACCP sistem, s katerim

zagotavljajo zdravstveno ustreznost živil.

Ko prevzamejo živilo, pregledajo embalažo, deklaracijo na njej in rok uporabnosti

živila. Pri svežem sadju in zelenjavi so pozorni na zunanji videz (znaki gnitja). Če živilo

ni v skladu z zahtevami, ga dobavitelju zavrnejo.

Delikatesne in druge občutljive izdelke podjetje transportira pri temperaturi od +2oC do

+4oC, nekatere tudi do +6oC oziroma pri temperaturi, ki jo predpiše proizvajalec ali pa

je zabeležena na deklaracijski nalepki na vsakem izdelku. V skladišču ali proizvodnji,

kjer prevzamejo blago, voznik izpolni prevzemni obrazec, ki spremlja blago na

transportni poti. Občutljivi izdelki, kot so mlečni izdelki, sveže sadje, zelenjava in

slaščičarski izdelki, zahtevajo neprekinjeno hladno verigo skozi celotno pot od

proizvajalca do kupca.

Temperatura svežega sadja in zelenjave mora biti med transportom nižja ali enaka +8oC,

lahko je tudi do +11oC. Zmrznjena živila transportirajo pri temperaturi, ki je nižja ali

enaka –18oC, lahko je tudi do –15oC. Druga suha ali neobčutljiva živila, ki so lahko na

sobni temperaturi, transportirajo pri temperaturi do 25oC ali 30oC oziroma po

deklaraciji.

Vsako živilo, ki ga naložijo na tovorno vozilo, je ustrezno označeno, saj voznik sproti

preverja ime, količino in rok uporabnosti živila. Da voznik lažje prepozna živilo, je

označba na živilu:

• napisana v slovenskem jeziku;

• nameščena na vidno mesto na embalaži;

• razumljiva, čitljiva in neizbrisana;

• ne sme biti skrita in nejasna.




2.4 Posnetek stanja transportne poti blaga od proizvajalca do kupca

V podjetju so za urejanje transportov zadolženi disponenti in vodja logistike, ki

nadzoruje celotno organizacijo. Disponent je odgovoren za uvoz in izvoz blaga, sprejem

naročila, dajanje navodil vozniku, načrtovanje, spremljanje, sestavljanje, koordiniranje

in nadzor vožnje vozil.

Disponenti za en teden vnaprej naredijo okvirni razpored voženj za vsako tovorno

vozilo, ki pa se iz tedna v teden nenehno spreminja in dopolnjuje. Vozniku posredujejo

navodila za določeno pot, ki jo mora opraviti, en dan ali nekaj ur pred začetkom vožnje.

Če je voznik že opravil eno vožnjo, se mora takoj, ko razloži blago in dobi vso potrebno

dokumentacijo, javiti v podjetje. Ko se voznik javi disponentu, da je zaključil z vožnjo,

mu disponent preko GPS navigacije pošlje navodila za naslednjo vožnjo.

2.4.1 Naročilo transporta

Disponenti se o posameznem transportu najprej s stranko dogovarjajo telefonsko.

Telefonska oblika naročila je nekakšno prednaročilo, ki mora biti podkrepljeno

pismeno. Naročilo disponent dobi v pismeni obliki (od domačega ali tujega podjetje) po

elektronski pošti ali fax-u, zelo redko pa sprejmejo naročilo po telefonu. Po

opravljenem transportu lahko namreč pride do raznih odškodninskih zahtevkov, ki se

nato lažje rešujejo in dokazujejo na podlagi pisnega naloga, ki predstavlja neko vrsto

»pogodbe« oziroma dogovor za posamezni opravljeni transport.

Stranke poiščejo tudi sami z njihovimi prodajnimi referenti. Redne stranke, ki so njihovi

dolgoletni partnerji (tako tuji kot domači) in za njih opravljajo že poznane relacije, jim

po navadi ne pošiljajo običajnega nakladalnega naloga, saj imajo z njimi podpisane

celoletne pogodbe. Podatke o potrebi posameznega transporta jim tako pošljejo v

elektronski obliki, na podlagi tega pa lahko disponent pove vozniku vse potrebne

podatke o času naklada, vožnji in blagu, ki ga bo transportiral.




Nakladalni nalog vsebuje naslednje podatke:

• številko nakladalnega naloga ali pogodbe;

• naslov nakladališča;

• datum in čas naklada;

• vrsto blaga (če gre za hitro pokvarljivo blago mora biti zraven navedena temperatura

blaga);

• teža, količina blaga;

• razkladalno mesto;

• naslov razkladališča;

• datum in čas razklada;

• opombe.

2.4.2 Pred odhodom do nakladališča

Pred prihodom k stranki mora voznik biti v primerni in čisti obleki, če je potrebno mora

nositi varovalno obleko. Zagotoviti in preveriti mora: da je vozilo čisto znotraj in zunaj,

da je vozilo primerno za transport glede na vrsto blaga, ki ga bo transportiral (velikost,

hladilna zmogljivost), da ima tovornjak in hladilna naprava dovolj goriva in olja, da je

naprava za merjenje in beleženje toplote v dobrem stanju in da ima vse potrebne listine

zase, vozilo in tovor.

Nekaj ur pred natovarjanjem mora ohladiti hladilno komoro na ustrezno temperaturo, da

bo naklad potekal brez zastojev. Oditi je potrebno pravočasno, da do nakladališča pride

v točno določenem času.

2.4.3 Natovarjanje blaga

Natovarjanje občutljivega blaga mora potekati hitro in brez zastojev v predhodno

ohlajen tovornjak v hladni verigi (tunelska rampa, če jo podjetje ima), da se zagotovi

neprekinjena hladna veriga. Natovarjanje transportnih enot poteka pri predpisani

temperaturi, ki jo določi proizvajalec izdelka.




Ob prihodu na naklad se mora voznik javiti odgovorni osebi, pri natovarjanju pa mora

biti voznik obvezno prisoten. V redkih primerih podjetje prepove vozniku prisotnost pri

natovarjanju, v tem primeru mora voznik napisati na CMR, da ni bil prisoten pri

natovarjanju. Upoštevati mora lepo vedenje, hišni red stranke in če je kadilec, mora

kaditi v zato namenjenih prostorih. Glede na vrsto blaga, ki ga nalagajo, mora biti

voznik ustrezno oblečen in obut (npr. pri natovarjanju mesa morajo imeti oblečene bele

halje, pri natovarjanju težjega tovora ustrezne čevlje). Voznik sproti šteje tovorke,

kontrolira embalažo, kakovost blaga (pregleda deklaracijo, rok trajanja), če gre za

občutljivo blago pred natovarjanjem nastavi določeno temperaturo in jo skozi

natovarjanje preverja. Če opazi kakršnekoli spremembe pri količini in poškodbah na

blagu ali embalaži, to takoj zapiše na CMR in pokliče disponenta, da mu pove navodila

za naprej.

Ko je natovarjanje končano, voznik preko termografa nastavi ustrezno toploto, pri kateri

mora potekati transport. Odgovorna oseba za odpremo podpiše vse prevozne listine,

voznik prejme CMR tovorni list in potrdilo o menjavi embalaže, ki prikazuje, koliko

palet je bilo zamenjanih. Z dovoljenjem odgovorne osebe za odpremo se lahko voznik

odpelje iz nakladališča.

2.4.4 Transport

Transport mora potekati od pošiljatelja do prejemnika po predpisanih pravilih in

navodilih, da bo blago prispelo v pravem času, na pravo mesto, v dobrem stanju, kot je

bilo prevzeto.

Med transportom morajo vozniki:

• preverjati temperaturo v hladilni komori. Trenutno stanje temperature lahko voznik

odčita na sprednji, zunanji strani polpriklopnika-hladilnika, kjer je nameščen

termografski merilec. Ta beleži temperaturo v hladilni komori preko senzorjev, ki so

nameščeni na sprednji in zadnji strani v notranjosti hladilne komore. Temperaturni

odmik od predpisanega lahko niha nekje med +2oC in –2oC. Če voznik transportira

blago, ki tega ne dopušča, pa mora nastaviti hlajenje na NON-STOP, kar pomeni, da




temperaturni tok in izpih zraka nenehno poteka in tako ne pride do nikakršnega

temperaturnega nihanja v sami komori;

• enkrat na dan prezračiti hladilno komoro (za eno minuto), če prevaža blago, ki to

potrebuje (npr. rezano cvetje in lončnice) oziroma če vozilo ni zapečateno s carinsko

zalivko ali zalivko podjetja (npr. prevozi v tretje države);

• ob postanku mora pregledati vse zunanje dele tovornega vozila (če je vse

zaklenjeno, pričvrščeno, preveriti temperaturo v hladilni komori, pnevmatike);

• upoštevati in kontrolirati mora čas vožnje, delovni čas in nočni čas vožnje.

V primeru okvare vozila ali hladilnega agregata je potrebno uvesti vse potrebne

aktivnosti, da sev čim krajšem času blago pretovori na drugo vozilo v najbližjem

skladišču ali hladilnici.

V primeru prometne nesreče je postopek malce drugačen:

• o nastalem dogodku voznik obvesti odgovorno osebo v podjetju, ki mu poda

nadaljnja navodila;

• o prometni nesreči obvesti najbližjo policijsko postajo, ki napiše policijski zapisnik.

Le-ta je potreben pri reševanju nadaljnjih odškodninskih zahtevkov preko

zavarovalnice in ugotavljanju krivde udeležencev;

• izpolni se evropski obrazec, ki ga ima voznik v vozilu, in ki vsebuje vse podatke o

času, kraju nastanka prometne nesreče ter podatke obeh udeležencev prometne

nesreče. Nariše se tudi skica prometne nesreče. Tudi to je dokument, ki olajša delo

zavarovalnice;

• če je prišlo do manjše prometne nezgode, brez škode na tovoru, se nato odloči, ali se

poišče najbližja servisna delavnica, ki morebitno okvaro odpravi, ali pa prevoznik

sam pošlje na teren svojo servisno delavnico z izurjeno ekipo;

• v primeru večje gmotne škode, tako na tovornem kot na priklopnem vozilu, se

reševanje nadaljuje z drugim tovornim vozilom, o morebitni škodi na tovoru pa se

nemudoma obvesti lastnika tovora oziroma naročnika transporta. Prav tako je

potrebno o škodi na tovoru obvestiti zavarovalnico prevoznika in podati pismeno

prijavo, saj mora po CMR konvenciji imeti vsak prevoznik zavarovano prevozniško

odgovornost. Škoda na tovoru se nato rešuje z ogledom havarista (če tako določi




zavarovalnica), naredi se komisijski zapisnik. Zavarovalnici se dostavi tudi vsa

ostala dokumentacija, ki je potrebna za uspešno izplačilo odškodnine.

Podjetje izbere transportno pot s pomočjo map&guide programa. Na podlagi izbranega

primera smo najprej podrobneje opisali transportno pot hitro pokvarljivega blaga od

naročila, priprave na transport, natovarjanja, transporta do raztovarjanja blaga. Za lažjo

predstavo poteka transportne poti smo s pomočjo programa izrisali pot, ki jo prikazuje

slika 3. Transportno pot izrišemo tako, da v program vpišemo kraj nakladališča blaga,

kraje vseh vmesnih razkladališč in kraj končnega razkladališča blaga. Tako nam

program izriše najprimernejšo transportno pot, ki jo prikaže kot pot na zemljevidu in

izračuna celotno dolžino transportne poti.

Slika 3: Primer transportne poti

Vir: Pišek & HSF Logistics, d.o.o., b.l.

Prav tako ima voznik v tovornem vozilu navigacijo, ki mu pomaga poiskati najbolj

idealno pot. Ker pa tudi navigacija ni povsem zanesljiva je priporočljivo, da si voznik, v

primeru, da poti še ne pozna, pomaga z raznimi kartami in zemljevidi. Določena pot se

lahko spremeni v primeru, če disponent ugotovi, da so na določeni cesti razne zapore,

nesreče in delovišča ali pa če ugotovi, da pot, po kateri naj bi voznik tovor transportiral,

ni najbolj racionalna, cenovno sprejemljiva zaradi plačila visokih zneskov cestnin,




tunelov, trajektov, mostnin ipd. V tem primeru pride med voznikom in disponentom do

dogovora, po kateri poti se bo transport izvršil.

Skozi celotno pot mora disponent spremljati voznika, njegovo delo, odmore, tovorno

vozilo in njegovo lokacijo. Voznika in vozilo spremljajo s pomočjo GPS navigacije, ki

posreduje vse podatke na računalnik disponenta. Z GPS navigacijo disponent vidi:

delovni čas voznika (kdaj vozi, kdaj ima odmor), transportno pot, lokacijo vozila,

odhode, prihode, porabo goriva in kilometre.

2.4.5 Raztovarjanje blaga

Ob prihodu na raztovarjanje se mora javiti odgovorni osebi s prevoznimi listinami. Tako

kot pri natovarjanju, mora biti voznik prisoten tudi pri raztovarjanju. Seveda pa nekatera

podjetja zahtevajo, da mora voznik blago raztovoriti sam, kar je potrebno predhodno

dogovoriti s prevoznikom, saj to ne bi smela biti ustaljena praksa, ker samo

raztovarjanje ni delo voznika.

Raztovarjanje blaga mora potekati hitro, da se hladna veriga ne prekine, ter takoj

skladiščiti blago na ustrezno temperaturo. Ob prevzemu blaga prejemnik preveri

kakovost, količino in stanje blaga ter beleženje in vzdrževanje predpisane temperature

med transportom. Če prejemnik ugotovi kakršnakoli odstopanja, lahko blago tudi

zavrne. Ko je raztovarjanje končano, prejemnik podpiše prevozne listine, vozniku izda

morebitno potrdilo o menjavi transportne embalaže, voznik pa očisti tovorno vozilo.

2.4.6 Dokumentacija na transportni poti

Transportna dokumentacija, ki spremlja blago na transportni poti, je odvisna od vrste

transporta, vrste vozila in tovora. V nadaljevanju bomo opisali dokumente in

transportno dokumentacijo za zgoraj omenjeno transportno pot, ki jih uporabljajo v

podjetju Pišek& HSF Logistics, d.o.o.




Dokumenti za transport blaga po cesti, ki jih je potrebno imeti pred pričetkom vožnje in

se nanašajo na voznika, tovorno vozilo in tovor, so:

• dokumenti za voznika:

o vozniško dovoljenje z vpisano kodo 95 (vozniki se morajo vsakih 5 let udeležiti

usposabljanja za pridobitev temeljne kvalifikacije-kode 95 v skupnem obsegu 35

ur, ki se vpiše na vozniško dovoljenje voznika. Usposabljanje lahko poteka tudi

vsako koledarsko leto po 7 šolskih ur, kar v skupnem obsegu potem prav tako

znaša 35 ur);

o voznikova kartica (namenjena profesionalnim voznikom, ki identificira voznika,

beleži vse njegove aktivnosti ter beleži vse podatke o opravljeni vožnji. Kartica

velja 5 let);

o potni list oziroma osebna izkaznica (za prevoze v Rusijo potrebujejo vizo);

o potrdilo o zaposlitvi;

o če voznik ni državljan Republike Slovenije mora imeti pri sebi potrdilo, v

katerem država potrjuje, da voznik dela pri prevozniku v skladu z zakoni ali

drugimi predpisi, ki ga izda Obrtna ali Gospodarska zbornica Slovenije;

o prav tako mora imeti voznik pri sebi vsaj za 28 dni tahografskih lističev oz.

voznikovo kartico in obrazec potrdila o dejavnosti voznika. Iz tahografskih

lističev in voznikove kartice se razbere dejavnost voznika in vsi njegovi prekrški

glede delovnega časa in njegovega počitka. Iz obrazca potrdila o dejavnosti

voznika pa je razvidno, kaj je voznik počel v vmesnem času (npr. če je bil 2 dni

na dopustu ali bolniškem dopustu);

• dokumenti za tovorno vozilo:

o veljavno prometno dovoljenje;

o izvod licence skupnosti;

o homologacija;

o kopija potrdila o zavarovanju vozila;

o zelena karta za primer prometne nesreče;

o Evropski obrazec v primeru prometne nesreče (izpolni voznik z soudeležencem);

o potni nalog;

o potrdilo o ekološki stopnji tovornega vozila (določitev okoljevarstvene

kategorije vozila EURO 0,1,2,3,4,5,6 in EEV vozila). Na podlagi tega se določa




višina davka na tovorno vozilo, plačilo cestnega sklada, plačila cestnin, prejema

CEMT zvezkov;

o pisna pogodba o najemu, zakupu ali lizingu vozila (če prevoznik ni lastnik

vozila);

o dovolilnice: če se opravlja takšen transport, pri katerem so dovolilnice potrebne

(transport v tretje države, npr. BiH);

o tahografski lističi, če ima vozilo še analogni tahograf, drugače tahografske rolice,

na katere se lahko naredi izpis, če je to zahtevano. Sicer pa je to redko, ker so vsi

podatki zapisani na kartici voznika in v samem tahografu vozila. Pristojni organ

lahko z ustrezno računalniško opremo zelo natančno prebere vse morebitne

kršitve;

• listine, ki spremljajo tovor:

o CMR tovorni list;

o dobavnica - če se transport vrši v notranjem prometu, znotraj ene države (npr.

CE-LJ; ali npr. kabotaža po Nemčiji - iz Münchna v Hamburg);

o potrdila o menjavi embalaže;

o če se blago transportira v »tretje države« (npr. če peljejo blago iz EU -

Nizozemske v BIH ali iz Švice, ki ni članica EU v Slovenijo) pa tovor spremljajo

še ostali dokumenti, saj je potrebno blago tudi izvozno (v državi, kjer se naklada)

in uvozno cariniti (v državi, kamor se blago pripelje). Blago spremljajo razne

carinske deklaracije, certifikati o poreklu blaga, račun za blago. Če se prevažajo

prehrambni izdelki (meso, čokolada itd.) pa še veterinarski ali sanitarni

certifikati;

o TIR zvezek - zelo poenostavlja nalogo carinskih organov. Namen je maksimalna

poenostavitev tranzita blaga skozi posamezne tranzitne države in nudenje

največje garancije z zelo malo administrativnimi postopki.




Voznik za mednarodni transport blaga potrebuje CMR, ki ga dobi na mestu naklada ali

pri disponentu v podjetju. Voznik nato sproti spremlja natovarjanje blaga in preverja,ali

se vsi podatki iz CMR-ja ujemajo s prevzetim tovorom. Če ugotovi morebitne poškodbe

na blagu ali nepravilno količino blaga, to takoj zapiše na CMR. Obvezno mora o tem

obvestiti tudi odgovorno osebo v podjetju, saj mora le-ta prenesti omenjeni podatek

svojemu naročniku.

CMR tovorni list je sestavljen iz 24 rubrik, ki morajo biti zelo čitljivo in pravilno

izpolnjene:

• naslov pošiljatelja;

• naslov prejemnika;

• naslov prevoznika;

• naslov razkladališča v namembnem kraju;

• naslov in datum nakladališča blaga;

• spremne listine, ki so priložene tovornemu listu;

• oznake in število tovorkov, vrsta ovojnine in blaga;

• teža, prostornina;

• navodila za carinske in druge postopke;

• posebni dogovori;

• transportni stroški, voznina, popusti, pribitki;

• datum in kraj izdaje tovornega lista;

• podpis in žig pošiljatelja;

• podpis in žig prevoznika;

• podpis in žig prejemnika.

Potrdilo o menjavi embalaže mora imeti vsak voznik s seboj pri natovarjanju blaga.

Potrdilo izpolnijo ob menjavi palet in ostale embalaže, potrjeno pa mora biti s strani

pošiljatelja in prejemnika. Poleg internega obrazca dobijo vozniki razne paletne liste

pošiljatelja, ali pa se stanje palet vpi

Documents

REORGANIZACIJA CESTNEGA TOVORNEGA ...REORGANIZACIJA CESTNEGA TOVORNEGA TRANSPORTA V HLADNI VERIGI PODJETJA PIŠEK & HSF LOGISTICS, D.O.O. Podjetje Pišek & HSF Logistics, d.o.o., se