Revija Slovenskih èleznic · 2015. 5. 18. · junij 2004 Revija Slovenskih èleznic Nova smer Mednarodni èlezni{ki seminar Velike spremembe so pred vrati Tovorni promet Kopenski

junij 2004

Revija Slovenskih èleznic

Nova smerMednarodni èlezni{ki seminarVelike spremembe so pred vrati

Tovorni prometKopenski tranzit pred novimi izzivi

InfrastrukturaOdstranjevanje odsluènih pragovZa ~istej{e in lep{e okolje

Intervju: Du{an @i~kar, direktor S@ - CD d.o.o.Pripravljeni smo na dobre rezultate

NOVA PROGA 06-2004 ovitek.qxd 30.6.2004 12:16 Page 1

Do bolj{ih storitevtudi brez zakonodaje»Slovenske èleznice, Skupnost evropskih èleznic in Mednarodna è-lezni{ka zveza pozdravljajo zadnjo {iritev Evropske unije,« so v skup-ni izjavi zapisali Bla` Miklav~i~, Johannes Ludewig in Benedikt Weibel.Po njihovem prepri~anju odpiranje EU dràvam Srednje in VzhodneEvrope daje èleznicam nove prilo`nosti, politi~nim odlo~evalcem paprina{a nove izzive, zlasti glede upo{tevanja stanja infrastrukture invoznih sredstev novih ~lanic pri razvoju enotnega èlezni{kega siste-ma. Hkrati pa so podpisniki skupne izjave, ki je bila predstavljena namednarodnem èlezni{kem seminarju konec maja v Ljubljani, opozo-rili, da je za èleznice obstoj enotnega evropskega èlezni{kega ob-mo~ja dejstvo è kar nekaj ~asa. Evropska komisija in evropski parla-ment sta è sprejela drugi sveènj ukrepov – tako imenovani drugi è-lezni{ki paket. Ta dolo~a, da se bo 1. januarja 2006 evropsko èlez-ni{ko omre`je odprlo za konkurenco v mednarodnem prometu, 1. ja-nuarja 2007 pa bo popolnoma spro{~en tudi dostop na èlezni{kaomre`ja na dràvni ravni. Gre za velike spremembe, na katere se po-samezne èleznice, tudi na{e, è pripravljamo kar nekaj ~asa, zatosam vstop v EU ne prina{a ve~jih sprememb in presene~enj.Zanimiva pa je v kontekstu nove, raz{irjene Evrope, primerjava medstarimi in novimi ~lanicami ter njihovimi èlezni{kimi sistemi. Zaevropske èleznice je zna~ilno, da najve~ prihodkov ustvarijo s prevo-zi potnikov, njihov dele` tovornega prometa pa je relativno majhen.Vodja generalnega direktorata evropske komisije za transport Jean-Arnold Vinois je povedal, da je povpre~ni dele` tovornega prometaèleznic »stare« Evrope, brez upo{tevanja ladijskega transporta,okrog 15 odstotkov. Dele` osmih novih ~lanic (Ciper in Malta nimataèlezni{kih prog) je povpre~no 30-odstoten. Tr`ni dele`, ki ga z èlez-ni{kimi prevozi tovora dosegamo v Sloveniji, je 41-odstoten. Estonijapa dosega celo 75-odstotni tr`ni dele`, pri ~emer je treba upo{teva-ti, da imajo baltske dràve poseben poloàj zaradi rednih prevozovnafte iz Rusije v baltska pristani{~a.Visoki tr`ni deleì srednje- in vzhodnoevropskih èleznic so delnoprav gotovo dedi{~ina nekdanjega monopolnega poloàja in dràvneza{~ite poslovanja, ki pa sta è zdavnaj romala na smeti{~e zgodovi-ne. Na prvo mesto so stopile nove storitve – bolj{e, hitrej{e, cenej{ein zanesljivej{e. Le z njimi bomo lahko tudi v novih evropskih ~lanicahobdràli relativno visoke deleè v tovornem prometu in jih celo pove-~ali. Zato bo treba postoriti {e marsikaj, tudi zato, ker evropski zako-nodajalci ne po~ivajo. Pripravlja se è tretji èlezni{ki paket, ki predvi-deva tudi penale za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v tovor-nem prometu. Predstavniki evropskih èleznic so prepri~ani, da bi bilsprejem tak{nega predloga {kodljiv, saj bi v resnici zelo negativnovplival na kakovost storitev. Zdaj je nastopil ~as, da evropske èlezni-ce politi~nim odlo~evalcem predstavimo svoja prizadevanja za izbolj-{anje storitev, ki jih ni malo, ter z dogovori na najvi{ji dràvni in evrop-ski ravni sku{ajo najti kompromis, ki bi zadovoljil vse sodelujo~e.

Nova smer@elezni{ki tovorni promet v novem stoletjuje bil osrednja tema mednarodnega èlez-ni{kega seminarja, ki je potekal 27. in 28.maja v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Nova smerDeset let uspe{nega poslovanja je na zadnjidan maja proslavilo @elezni{ko invalidskopodjetje, ki kruh daje è 725 delavcem, ve-~inoma invalidom.

Potniški prometPri globalnih cenah, ki jih uvajamo tudi prinas, gre predvsem za nov na~in oblikovanjacene, kar pomeni, da se lahko bolj uspe{noodzivamo na potrebe in zahteve trga.

Tovorni prometKopenski tranzit v zadnjih letih ne dosegarekordnih rezultatov kot lu{ki tranzit, a jepomemben del na{ih storitev. Novi produktipa krivuljo è obra~ajo navzgor.

IntervjuDu{an @i~kar je v za~etku lanskega leta jeprevzel vodenje podjetja S@-Centralne de-lavnice, d. o. o, ki ga è kroni~no mu~ijopomanjkanje dela in slabi rezultati.

S@ so ljudjeDanilo [enkinc»Delo z ljudmi mi je bilo vselej v uìtek!«

256

101216

Novo progo izdajajo Slovenske èleznice, Slu`ba za organizacij-sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: [email protected] • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje:Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorjifotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Marko Tancar, ZvoneRibi~, Dario Cortese, Andra` Bri{ki-Javor, Mi{o Serajnik, BenjaminOrnik, Drago Ogrizek. • tisk: Present d.o.o. • Nova proga izidedesetkrat na leto v 10.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brez-pla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.

Bralci in dopisniki, ne pozabite!Prihodnja {tevilka Nove proge izide 6. septembra. Prispevke zanjolahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 16. avgusta.

1UvodnikMarko Tancar,odgovorni urednik Nove proge

Revija Slovenskih èleznic junij 2004

NOVA PROGA 06-2004.qxd 30.6.2004 12:17 Page 1

2 Nova smer

@elezni{ki tovorni promet v no-vem stoletju je bil osrednja temamednarodnega èlezni{kega se-minarja, ki je potekal 27. in 28.maja v ljubljanskem Cankarjevemdomu. Organizirali smo ga v so-delovanju z Mednarodnim èlez-ni{kim zdruènjem za kongresnedejavnosti (IRCA). Na seminarju,kakr{nega v Sloveniji {e ni bilo,so strokovnjaki s podro~ja èlez-nic, politike in gospodarstva raz-pravljali o izzivih, ki so pred è-leznicami, o pri~akovanjih upo-rabnikov ter o vlogi in pomenuprometne politike.Prvi dan seminarja je udeleèncepozdravil generalni direktor Bla`Miklav~i~ in jim zaèlel uspe{nodelo. Spregovorila sta tudi pred-sednik GZS mag. Jo`ko ûk inprometni minister dr. MarkoPavliha. »Promet je temeljno gi-balo ~love{tva in àl tudi eno odnajbolj zanemarjenih podro~ij,«je povedal minister. Po njegovihbesedah je promet è v »stari«Evropski uniji s 15 ~lanicami za-posloval 14 milijonov ljudi in po-menil kar 10 odstotkov evropske-

ga bruto proizvoda, a je bil vsee-no na stranskem tiru. »To mora-mo spremeniti,« je bil prepri~anPavliha in povedal, da zato na-staja tudi slovenska resolucija oprometni politiki. V njej je predvi-deno povezovanje èlezni{kegain cestnega prometa v sistem jav-nega potni{kega prometa, naj-prej s kombinirano vozovnico,leta 2012 pa z uvedbo integrira-ne vozovnice. Zato bo po mini-strovih besedah najprej nujnotreba kon~ati reorganizacijo Slo-venskih èleznic z ustanovitvijojedrnega podjetja Potni{ki pro-met, ki bo usposobljeno za u~in-kovito vklju~evanje v sistem jav-nega potni{kega prometa. »@enaslednje leto bomo govorili oenotnem voznem redu javnegapotni{kega prometa in leta 2008imeli javno agencijo za potni{kipromet,« je {e povedal. S tem najbi izvajalcem javnega potni{kegaprometa zagotovili enakopravnepogoje, soliden temelj javnegapotni{kega prometa pa naj bi bilprav èlezni{ki promet. Pri opiso-vanju skrbi prometne politike za

gospodarstvo je zaradi prijazno-sti do okolja Pavliha posebno po-zornost spet namenil èlezni{ke-mu transportu. Opozoril je nanapovedano rast tovornega pro-meta in s tem povezane zgostitvev cestnem prometu. Eden odklju~nih ukrepov za vzpostavitevravnovesja med na~ini transportabo uporabnina. »Na podlagi pra-vi~nih kriterijev dolo~anja upo-rabnine bo lahko èlezni{ki si-stem z vi{jo stopnjo tehni~ne intehnolo{ke usposobljenosti,predvsem pa s poslovno uspo-sobljenostjo prevzel dele`, ki mupripada,« je prepri~an prometniminister. Omenil je tudi pomenSlovenije kot prese~i{~a V. in X.koridorja in povezavo obeh kori-dorjev s pomorskim prometomLuke Koper. Marko Pavliha je na-povedal tudi nekaj ve~jih infra-strukturnih del. @e prihodnje letonaj bi za~eli dela na drugem tirumed Koprom in Diva~o, ki je naj-huj{e ozko grlo na na{ih progah.Dela naj bi bila kon~ana do leta2012. Napovedal je tudi elektrifi-kacijo proge Pragersko-Hodo{, ki

naj bi bila kon~ana leta 2008.Hkrati potekajo tudi priprave naposodobitev proge Ljubljana-Ho-do{, do leta 2015 pa bi èlelizgraditi drugi tir med Mariboromin [entiljem. Do leta 2020 naj bitako v èlezni{ka infrastrukturnadela skupaj vloìli milijardo evrov.

Skupna izjava za sodo-ben tovorni prometDelovni del prvega dneva semi-narja se je za~el z okroglo mizo,na kateri so sodelovali tudi gene-ralni direktor Bla` Miklav~i~, mi-nister za promet Marko Pavlihater izvr{ni direktor Skupnostievropskih èleznic (CER) Johan-nes Ludewig. Sledile so razprave,razdeljene po vsebinskih sklopih.Poseben poudarek pa je sre~anjudal slovesni podpis izjave o to-vornem prometu v novem stolet-ju. Podpisala sta jo Bla` Miklav-~i~ in Johannes Ludewig, èprej pa jo je podpisal predsednikMednarodne èlezni{ke zvezeUIC Benedikt Weibel. Slednji seseminarja àl ni mogel udeleìti.V izjavi so v osmih to~kah izrazilistali{~a evropskih èleznic do iz-zivov, ki jih èlezni{ki tovorni pro-met v novem stoletju in raz{irjeniEvropi postavlja pred èleznice,uporabnike in politike.V izjavi so podpisniki zapisali, daS@, CER in UIC pozdravljajo zad-njo {iritev Evropske unije. Za è-leznice je bil obstoj enotnegaevropskega èlezni{kega obmo~-ja dejstvo è kar nekaj ~asa. Od-piranje EU dràvam Srednje inVzhodne Evrope daje èleznicamnove prilo`nosti, politi~nim odlo-~evalcem pa prina{a nove izzive,zlasti glede upo{tevanja stanjainfrastrukture in voznih sredstevnovih ~lanic pri razvoju enotnegaèlezni{kega sistema. Evropskeèleznice zato pozdravljajo ne-davni sprejem drugega èlezni{-kega paketa, ki upo{teva tudi po-sebni poloàj srednje- in vzhod-noevropskih dràv.Hitra rast tovornega prometa

Mednarodni èlezni{ki seminar

Velike spremembe so pred v

V debatah so sodelovali najvi{ji predstavniki èleznic, politike in gospodarstva iz vse Evrope.


zahteva ve~ novosti v èlezni{-kem sektorju, ki mora oblikovatitransportno hrbtenico ter zdruì-ti razli~ne transportne na~ine povsej Evropi. Kot pomemben ko-rak v pravi smeri izjava omenjaprav interoperabilne lokomotive,ki povezujejo Zalog in êrvinjan.Evropske èleznice se zavedajo,da morajo zlasti izbolj{ati kako-vost svojih storitev in produktiv-nost. Zato bodo {e naprej brezizjem izpolnjevale dolo~ila doku-menta o kakovosti tovornegaprometa, ki so ga sprejele 4. juli-ja 2003. Veliko pove~anje pro-duktivnosti in uvajanje novih, ce-nej{ih in zanesljivej{ih medna-rodnih produktov in storitev vzadnjih letih kaèjo, da se po-trebne spremembe na èleznicahè dogajajo. Zato S@, CER in UICizraàjo veliko skrb glede tretjegaèlezni{kega paketa, ki ga je predkratkim predlagala Evropska ko-misija. Ta namre~ predvideva si-stem obveznih pla~il penalov vèlezni{kem tovornem prometu.Evropske èleznice so prepri~ane,da bi sprejem tak{nega predloga,v nasprotju z njegovim name-nom, zelo negativno vplival nakakovost storitev. Zato evropskeèleznice soglasno pozivajo poli-ti~ne dejavnike, naj zavrnejo topotencialno zelo {kodljivo zako-nodajo. Hkrati se na podro~ju

prometne politike zavzemajo zatesnej{e sodelovanje med politi-ko in èlezni{kimi podjetji takona ravni Evropske unije kot naravni dràvnih vlad. Realisti~entemelj evropskega tovornegaprometa bo lahko postavljen le,~e bodo èleznice in politi~ni od-lo~evalci delali skupaj, sistemati~-no in usklajeno, je {e zapisano vizjavi.

Spremembe na evropskiravni nujneDrugi dan seminarja, 28. maja,smo organizirali tudi tiskovnokonferenco, ki je bila zelo dobroobiskana in na kateri so najvi{jiudeleènci predstavili glavneteme, o katerih so se pogovarjali.»Slovenske èleznice nismo leslu~ajno organizator tokratnegaseminarja,« je povedal Bla` Mi-klav~i~. »Smo netipi~na èlezni-ca, saj tri ~etrtine transportnihprihodkov ustvarimo s tovorom,le ~etrtino pa s prevozom potni-kov. Za druge evropske èlezniceje zna~ilna prav obratna slika.«Posebej je omenil tudi visok tr`nidele` tovornega prometa Sloven-skih èleznic, ki zna{a kar 41 od-stotkov, kar je precej bolje odevropskega povpre~ja. »Tovornipromet je na{e preìvetje in zatomu tudi namenjamo toliko po-

zornosti,« je {e povedal generalnidirektor. Po njegovih besedahprihodnost vidimo v uvajanjublok vlakov, v katerem smo prvi vEvropi in è dobivamo posnemo-valce. Na{o strategijo v tovornem

prometu je pojasnil izvr{ni direk-tor tovornega prometa Sre~ko@erjav, ki je opisal sistem evrop-skega omre`ja blok vlakov (Net-work Europe) ter vzpostavljanjelogisti~nih centrov, kakr{en na-


3Nova smer

vrati

Predstavnik evropske komisije, Jean-Arnold Vinois, je povedal, da se morajo evropskeèleznice prestrukturirati in odpraviti medsebojne zgodovinske ovire.

Generalni direktor Bla` Miklav~i~ in generalni sekretar Mednarodnega èlezni{kegazdruènja za kongresne dejavnosti IRCA, Antoine Martens.

Del ekipe S@, ki je skrbela za nemoten potek seminarja: namestnik generalnega direk-torja mag. Andrej Godec, generalni direktor Bla` Miklav~i~, pomo~nica izvr{nega direk-torja za strate{ko trènje in razvoj Mirjam Kasteli~, generalni sekretar Igor [imenc in iz-vr{ni direktor tovornega prometa Sre~ko @erjav (z leve).


4 Nova smerstaja tudi v ljubljanskih Mostah.Jean-Arnold Vinois, vodja gene-ralnega direktorata evropske ko-misije za transport, je povedal, daso bile èleznice zgodovinsko za-snovane tako, da ne povezujejodràv, temve~ jih lo~ujejo. Zato botreba premagati {tevilne tehni~nein administrativne ovire, tako dabodo, podobno kot ceste, tudièleznice lahko popolnoma inte-roperabilne. @eleznice pa se mo-rajo tudi prestrukturirati, pri ~e-mer EU ne dolo~a privatizacije, kije stvar vsake posami~ne èlezni-ce. Vsekakor pa je treba zagotovi-ti lo~eno vodenje ra~unov in pre-nahati s prelivanjem sredstev medpotni{kim in tovornim prometomter obratno. Evropske èleznice sibodo prizadevale do leta 2010stabilizirati in celo pove~ati svojtr`ni dele`, za kar pa se bodo mo-rale precej bolj obrniti k uporabni-kom in jim ponuditi bolj{e storitvein ni`je cene. »Tr`ni dele` èleznicv EU je okrog 15 odstotkov, v no-vih osmih ~lanicah pa je povpre~-no 30-odstoten. Tako visok dele`bi radi obdràli,« je povedal Vi-nois. Novim ~lanicam bo s svojimiskladi pomagala tudi Evropskaunija; do leta 2006 naj bi èlezni-ce dobile kar polovico od sedmihmilijard, namenjenih za transport.Denar torej je, zdaj bo treba pri-praviti ustrezne programe in ga

izkoristiti.Namestnik izvr{nega direktorjaCER-a Colin Hall je, podobno kotdrugi govorniki, pohvalil dose`keSlovenskih èleznic. Pridruìl se jemnenju Jeana-Arnolda Vinoisa opozornosti, ki jo EU namenja è-leznici. »Od skupno 30 trans-portnih projektov na evropskiravni jih je kar 21 èlezni{kih,« je

povedal. Poudaril je, da evropskeèleznice niso proti konkurenci,kot se jim v~asih o~ita, temve~dejavno sodelujejo z organi EUpri oblikovanju nove zakonodajein podpirajo dolgoro~ne ciljeevropske prometne politike. Dru-gi èlezni{ki paket prina{aogromne spremembe, saj bo leta2006 evropsko omre`je odprto

za konkurenco na podro~ju med-narodnih povezav, leto poznejepa tudi na dràvni ravni. Hall je vimenu CER-a podprl tak{no re{i-tev, saj je prepri~an, da bo èlez-ni{ko omre`je treba poenotiti inuvesti interoperabilnost.

Za manj formalno izmenjavo mnenj je poskrbel ve~erni sprejem v èlezni{kem muzeju, za profesionalno glasbeno podlago pa neu-trudni godbeniki zidanomo{ke godbe.

Takole se je na eno prvih voènj zJesenic proti Ljubljani podala lo-komotiva 363-019, odeta v novebarve. Po oblikovni zasnovi Mar-jane Habicht iz Slu`be za organi-zacijsko komuniciranje so ob re-

viziji vlak maja prebarvali v delav-nicah Centralnih delavnic v Mo-stah. Naslednja bo novo preoble-ko dobila lokomotiva 261-018,postopno pa bo ob revizijah sle-dilo {e barvanje preostalih briìt.

Vlada je na seji 24. junija kot us-tanoviteljica Holdinga Slovenskeèleznice, d.o.o. dala soglasje kPoslovnemu na~rtu dejavnostitovornega prometa. S tem jedala soglasje tudi za investicijskiprogram za nakup 20 novihve~sistemskih elektri~nih loko-motiv, vrednih 75 milijonovevrov. Dobavila jih bo dru`baSiemens SGP Wien, ki je bila najavnem razpisu izbrana kot naj-bolj ugodni ponudnik. Nove lo-komotive bodo na na{e tire za-peljale leta 2006. Vlada je poobravnavi omenjenega poslov-nega na~rta Ministrstvu za fi-nance naloìla, naj v dogovoru s

Holdingom S@ dolo~i optimalnimodel, ki bo ob zapadlosti glav-nice omogo~al pla~ilo finan~nihobveznosti do Eurofime. Vobrazloìtvi je vlada {e zapisala,da je postopna zamenjava za-starelih in dotrajanih elektri~nihlokomotiv predpogoj za konku-ren~nost Slovenskih èleznic.Na{ tovorni promet pa je poprepri~anju vlade tisti del Slo-venskih èleznic, ki je bil è do-slej izrazito tr`no usmerjen in jelani è dosegel pozitiven opera-tivni rezultat ter kon~ni poslovniizid, kar ambicioznim ciljem po-slovnega na~rta daje dolo~enoverodostojnost.

Vlada odobrila nakup lokomotiv

Prva rde~a briìta



Deset let je dolga doba v ìvljenjuposameznika, v ~asu vse ostrej{etr`ne konkurence pa je deset letpomemben mejnik tudi za pod-jetje. Zlasti ~e desetletje zazna-muje izpolnjevanje vizije podjetjater doseganje zastavljenih ciljev.Prav deset let uspe{nega poslo-vanja je na zadnji dan maja pro-slavilo @elezni{ko invalidsko pod-jetje z odli~no pripravljeno slove-snostjo v èlezni{kem muzeju vLjubljani.Kot je povedal direktor @elezni{-kega invalidskega podjetja (@IP)Joè Kole{a, ki podjetje vodi èod za~etka, se je bilo treba predustanovitvijo spopadati z nerazu-mevanjem mati~nega podjetja.Idejni projekt o ustanovitvi inva-lidskega podjetja, ki bi zagotav-ljalo delo 400 invalidnim delav-cem, je bil è leta 1990 predstav-ljen vodstvu Slovenskih èleznic,ki pa projekta ni podprlo. Zelenolu~ za ustanovitev invalidskegapodjetja je jeseni leta 1993 pri`-gal tedaj novi direktor S@ MarjanRekar, in 1. junija 1994 je @IP za-~el poslovati. Za~etki so biliskromni; @IP je tedaj zaposloval180 delavcev, ve~inoma invali-dov.»Na za~etku poslovanja smo bilidele`ni nespodbudnih napovedi,~e{ da podjetje s tako dejavnost-jo in tako strukturo delavcev nebo uspelo in preìvelo. Mi »@i-povci« pa smo verjeli, da bomo

uspeli in naredili uspe{no podjet-je. In tudi smo, za kar gre {e po-sebej zahvala vsem nekdanjim insedanjim zaposlenim,« je pouda-ril Joè Kole{a.Podjetje pa je hitro napredovaloin {irilo svoje dejavnosti. @e leta1995 so za~eli z upravljanjemèlezni{kih po~itni{kih zmoglji-vosti in v nekaj letih ve~ino zelozanemarjenih po~itni{kih enotusposobili za letovanje. V nasled-njih letih so @IP-ovci prevzemalinove in nove naloge – urejanjeokolja èlezni{kih postaj, ~i{~enjeposlovnih prostorov ter potni{kihvagonov in vlakov, upravljanjesamskih domov in parkiri{~ S@,vzdrèvanje objektov in cestnihvozil, gojenje ro`, razli~ne inva-lidske delavnice ter name{~anjerazli~nih avtomatov za napitke sosamo nekatere od dejavnosti, kise jim vsak dan pridruùjejonove. Danes @elezni{ko invalid-sko podjetje zaposluje 725 delav-cev, najve~ pa jih je bilo leta 2001– kar 824. Pri svojem poslovanjune dosegajo visokih dobi~kov, kipa tako ali tako niso cilj poslova-nja tak{nega podjetja. Uspe{nopa izpolnjujejo svoje temeljnoposlanstvo – zaposlovanje ~imve~jega {tevila invalidov Sloven-skih èleznic. Kljub tesni poveza-nosti z materinskim podjetjempa @IP nikakor ni odvisen samood del znotraj sistema. Kar 44odstotkov prihodkov namre~ po

besedah Kole{e ustvarijo na zu-nanjem trgu.Navzo~e sta nagovorila tudi ge-neralni direktor Bla` Miklav~i~ innjegov pomo~nik mag. AndrejPagon, ki je predsednik nadzor-nega sveta @elezni{kega invalid-skega podjetja. Oba sta sprego-vorila o velikem pomenu @IP-a innjegovi veliki povezanosti s Slo-

venskimi èleznicami. Za malomanj resni del prireditve so po-skrbeli ske~i petih igralcev, ki sona spro{~en na~in povezovaliprogram in mimogrede s {alamiprikazali tudi zgodovino in dejav-nosti @IP-a.

Marko Tancar

@IP dopolnil 10 let

5Nova smer

Direktor @IP-a Joè Kole{a je opisal zgodovino podjetja.

Da navzo~i res niso mogli niti pomisliti na dolg~as, so poskrbeli {tevilni nastopajo~i –@elezni~arska godba iz Zidanega Mostu, New Swing Quartet, skupina Black & White terplesna skupina Janje Zupan.

Program je s ske~i povezovala skupina petih igralcev, ki so takole prikazali del dejavnosti@IP-a.


6Potni{ki prometMilo{ Rov{nik

V ponudbi cen prevozov z vlakise vedno pogosteje sre~ujemo spojmom »globalne cene«. Pogo-sto se uporablja tudi izraz »tr`necene«, ki pa je le delno ustrezen.Pravzaprav so vse javno objavlje-ne cene, ki veljajo na trgu pre-voznih storitev, tr`ne. V èlezni{-kem potni{kem prometu pa izraztr`na cena (angle{ko: market pri-ce) pomeni tudi, da na dolo~enirelaciji upo{tevamo konkuren~necene ter druge dejavnike, kot naprimer termin potovanja in po-dobno. Tr`no ceno lahko obliku-jemo tudi s primernim popustomglede na redno ceno v skladu sklasi~no tarifo. Pri globalnih ce-nah gre predvsem za druga~enna~in oblikovanja cene kot priklasi~ni tarifi, kar pomeni, da selahko bolj uspe{no odzivamo napotrebe in zahteve trga. To pa je

tudi vzrok za pogosto enakouporabo obeh pojmov – global-nih in tr`nih cen. Kaj torej pome-ni izraz globalna cena? Gre zaceno, v katero so poleg cene pre-voza v{teti tudi rezervacija sede-à in po potrebi tudi razli~nedruge storitve, na primer gostin-ska postre`ba pri sedeù, ~asopisin podobno. Cena velja za dolo-~en vlak in termin potovanja,enako kot pri letalih. V Sloveniji uporabljamo globalnecene samo za vlake ICS v notra-njem prometu. Potniki v medna-rodnem prometu pa lahko tudiza te vlake {e vedno kupijo med-narodno vozovnico po tarifi TCV,vendar z obvezno rezervacijo se-deà. Enako velja tudi za potnikez vozovnicami Inter Rail ali EuroDomino. V tujini pa so globalnecene veliko bolj raz{irjene. Sistem

globalnih cen je danes v celotiuveljavljen na vseh vlakih daljin-skega prometa v [paniji, na vla-kih TGV v Franciji, na {tevilnihno~nih vlakih v Evropi, na vlakihEurostar in Thalys in tako naprej.To pomeni, da za potovanje v Pa-riz ne moremo enostavno kupitimednarodne vozovnice in potemizbirati vlake po na{i volji, temve~moramo za potovanje v Francijinajprej izbrati vlak in nato kupitiustrezno vozovnico. Imetniki vo-zovnic Inter Rail ali Euro Dominoin drugih podobnih vozovnic pamorajo obvezno rezervirati se-de`. Enako velja, ~e potujemo zvlakom v [panijo. V nasprotnemprimeru na vlaku v najbolj{emprimeru pla~amo primerno do-pla~ilo ali pa moramo celo kupitinovo vozovnico po polni ceni.Sistem globalnih cen bo v pri-

hodnje v daljinskem mednarod-nem in notranjem prometu ve~i-noma povsem nadomestil klasi~-no mednarodno tarifo TCV. Neglede na {tevilne popuste klasi~-ne tarife ta namre~ ne omogo~ave~je tr`ne prilagodljivosti, in stak{nim sistemom cen je pred-vsem v daljinskem prometu te`kokonkurirati osebnemu, avtobu-snemu in letalskemu prometu.V Zahodni Evropi so hitri vlaki, naprimer Thalys, TGV in ICE, na raz-daljah do 500 kilometrov glede~asa potovanja zelo konkuren~-nim letalskim prevoznikom. S po-nudbo novih poceni letalskihprevoznikov (Ryanair, EasyJet) pase je konkurenca na trgu {e po-ve~ala. Ti prevozniki namre~ vdolo~enih terminih ponujajo èskoraj neverjetno nizke cene, skaterimi so za~eli odvzemati pot-

Globalne cene v potni{kem p


7Potni{ki promet

Marjetka Ur{i~


nike èleznici. S klasi~nimi tarifa-mi odgovor na tak{no konkuren-co ni mogo~. ê vlak pelje v do-lo~enem terminu slabo zaseden,stro{ki pa so znani, ga je smotr-no napolniti tudi z ni`jimi cena-mi. Velja pravilo, da je bolj{i vlaks tremi potniki s ceno 5 enot, kotpa vlak z enim potnikom, ki pla-~a 10 enot. Pomembno je pred-vsem dolo~iti mejno ceno. Takoso danes tudi cene za potovanjav nekaterih terminih na vlakihzelo konkuren~ne. Od Dunaja doBenetk lahko z no~nim vlakompotujemo è za 29 evrov, enakotudi do Hamburga. Tak{ne po-nudbe so predvsem namenjenepotnikom, ki jim je pri odlo~itvinajpomembnej{a cena, ne patermin potovanja. Torej so topredvsem turisti~na potovanja.Sistem oblikovanja globalnih cenje na prvi pogled enostaven, todaza njegovo uporabo je nujnauvedba elektronskega sistemaodprave potnikov. V mednarod-

nem prometu danes prihodekdobivamo predvsem v deleùglede na pot, ki jo potnik prepo-tuje na na{em omre`ju. Na drugistrani so mednarodni vlaki tudistro{ek, saj se pla~uje uporabatujih vagonov na na{em omre`jupo na~elu osnih kilometrov. Kopa bomo prodajali vozovnice zglobalnimi cenami za vlake dru-gih prevoznikov v tujini ali v pri-hodnje tudi v Sloveniji, bo na{prihodek provizija od prodajnecene. To pa pomeni, da bomo vprihodnje uspe{nost mednarod-nega potni{kega prometa ~edaljebolj merili s prihodkom, ki ne bonujno sorazmeren s pove~anjem{tevila potnikov. Za nadaljnje us-pe{no sodelovanje v mednarod-nem prometu bo izredno po-membna dopolnitev sistema od-prave potnikov. V praksi to po-meni povezavo prodajnega siste-ma Supra z rezervacijskim siste-mom Epa. Povezava sistema Epain Supra se razvija v okviru pro-

jekta SP-4. Potekajo pa è pogo-vori z italijanskimi, madàrskimiin avstrijskimi èleznicami o obli-kovanju globalnih cen na dolo~e-nih relacijah è z voznim redom2004/2005.Ne nazadnje je treba omeniti pro-jekta evropskih èleznic Prifis inMerits. Prvi pomeni bazo podat-kov, v katero bodo prevozniki po-sredovali svoje cenovne ponudbe,drugi pa je bazo voznih redov raz-li~nih prevoznikov. Oba sistemaskupaj bosta omogo~ila vsemuporabnikom informacijo o voz-nih redih ter cenah mednarodne-ga èlezni{kega prometa vse Evro-pe. Gre za izredno obse`na inklju~na projekta, pri katerih tudiintenzivno sodelujemo.Za èlezni{ki promet je zaradi nje-govih posebnosti zelo pomembenelektronsko podprt informacijskoprodajni sistem. Na eni strani soprodajna mesta na èlezni{kih po-stajah ali v agencijah, na drugistrani so razli~ni rezervacijski siste-

mi, kjer so naloèni podatki s ce-nami in rezervacijami. V Slovenijirezervacije in globalne cene pro-dajamo s sistemom Epa, ki je po-vezan tudi z drugimi rezervacijski-mi sistemi. Tako lahko v Slovenijikupimo vozovnice za skoraj vsevlake, ki vozijo v Evropi. Izjema sovlaki Thalys, glede katerih se pravzdaj dogovarjamo za sklenitev po-godbe, prav tako je cilj tudi proda-ja vlakov Eurostar, ki vozijo podRokavskim prelivom. êprav so teponudbe na prvi pogled oddalje-ne in tr`no nezanimive, pa so pri-hodkovno zanimive, zlasti v pove-zavi z letalskim prometom.Zelo pomemben pa je sistem glo-balnih cen tudi zaradi ugotavlja-nja dejanskih prihodkov po vlakihin s tem njihove dejanske renta-bilnosti glede na stro{ke. To jetudi eden od razlogov, da vsanova èlezni{ka podjetja, na pri-mer Thalys, Metropolitan in Con-nex, uporabljajo skoraj izklju~noglobalne cene.

prometu

Eden izmed razlogov razvoja so-dobnega in do uporabnika pri-jaznega »orodja« za posredova-nje informacij o cenah in voznihredih èlezni{kega prometa je èobstoje~i informacijski in rezerva-cijski sistem letalskih dru`b, ki nainternetnih straneh ponuja svo-jim strankam informacije o ceniin voznem redu. Kompleksnosttarifnega sistema posameznihevropskih èlezni{ki uprav je dozdaj onemogo~ala izpis pravilneinformacije o ceni. V UIC-ju so èsku{ali poenostaviti in uskladitirazli~ne tarife, a jim to ni uspelo.Z vzpostavitvijo evropskega infor-macijskega sistema Prifis bi te te-àve lahko odpravili. Poleg tega

bi bili z elektronsko izmenjavo ta-rif odpravljeni tudi precej visokistro{ki njihove distribucije. To je{e dodatna spodbuda razvoja in-formacijskega sistema, v nasled-nji fazi pa tudi rezerviranja inprodaje vozovnic po internetu.Cilj projekta Prifis (Price and fareinformation system) je razvojorodja, ki bo razli~nim uporabni-kom omogo~alo enostaven do-stop do obstoje~ih cen evropskihdràv v povezavi z obstoje~imvoznim redom (projekt Merits),tako da bodo izhodni podatkiuporabni za potovalni na~rt.Splo{na baza s cenami, potoval-nimi in cenovnimi pogoji ter voz-norednimi podatki bo dostop do

teh podatkov omogo~ala tudiNacionalnemu distribucijskemusistemu (NDS). Rezultat projektabo spletna stran, do katere bodolahko dostopali vsi zunanji upo-rabniki z vsega sveta ter è predpotovanjem dobili vse informaci-je. Spletno stran bodo uporablja-le tudi vse èlezni{ke uprave, kisodelujejo v projektu Prifis oziro-ma so ~lanice UIC, ki je pobudnikin nosilec projekta.Za izdelavo informacijskega siste-ma Prifis je bila 19. aprila letospodpisana pogodba med UIC inSysRail, pri projektu pa bodo so-delovala tudi podjetja DUO, TSFin DB System. Informacijski si-stem Prifis bo vklju~eval nasled-

nje podatke oziroma baze: voz-noredne podatke iz obstoje~ebaze Merits, podatke o cenah,tarifah in potovalnih pogojih, kibodo predstavljeni v zvezku 108-1, globalne cene pa v 108-2.Kon~na informacija se bo obliko-vala z iskalnikom Horse, do kate-rega pride zahtevana informacijao relaciji potovanja. Voznorednipodatki se bodo ~rpali iz bazeMerits, podatki o cenah in tarifahpa s posebnim iskalnikom izbaze, ki bo vsebovala podatke izè omenjenih zvezkov 108.1 in108.2. Shema poteka iskanjazahtevane informacije je prikaza-na v nadaljevanju.

Prifis – evropski informa-cijski sistem s cenami


8Potni{ki prometAna Tu{ar

Pisali smo è o ugodnostih, okaterih so se Slovenske èleznicedogovorile z @eleznicami fede-racije Bosne in Hercegovine. Ju-nija smo storili naslednji korak.Z @eleznicami Republike Srbske,ki so se odlo~ile re{iti vpra{anjepotovanj èlezni~arjev na podo-ben na~in kot @FBH, smo podpi-sali sporazum, po katerem bodoèlezni~arji S@ na podlagi izkaz-nice FIP ter èlezni~arji @RS napodlagi izkaznice P-4 v bilateral-nem prometu kupovali vozovni-ce s 75-odstotnim popustom.Popusti so za~eli veljati 4. junija.@elezni~arji iz Slovenije tako lah-ko do katere koli èlezni{ke po-staje v Bosni in Hercegovini uve-ljavljajo 75-odstotni popust.Tako sporazum z @RS kot z @FBHveljata do vstopa @RS v Zdruè-nje FIP. Po vstopu, ki bo predvi-

doma naslednje leto, bodo do-lo~ila o potovanju èlezni~arjevopredeljena s Pravilnikom FIP. êbomo dosegli dogovor, po kate-rem bi zaradi obojestranskih in-teresov èlezni~arjem omogo~a-li potovanja po ugodnej{ih ce-nah, bo treba skleniti nov spora-zum, podobno kot danes velja sHrva{kimi èleznicami, s kateri-mi imamo sklenjen sporazum o75-odstotnem popustu (ne gle-de na dolo~ila pravilnika FIP).Zaradi tesnih vezi med Slovenijoter Bosno in Hercegovino bi bilotako spodbujanje prometnih to-kov vsekakor smotrno in na Slo-venskih èleznicah se bomo zav-zemali za to re{itev.Za vse tiste, ki morda razmi{lja-jo o potovanju v Bosno z vla-kom, naj ponovno navedemonekaj podrobnosti. Z Bosno in

Hercegovino obstaja àl za zdajle ena povezava, in sicer s pre-stopanjem. Vlak Lisinski odpeljeiz Ljubljane ob 6.15 ter prispe vZagreb ob 8.32. Po prestopu vZagrebu lahko potnik nadaljujepotovanje z vlakom 397 Za-greb-Plo~e, ki prispe v Banjalukoob 13.00 in Doboj ob 14.51.Vrnitev je mogo~a z vlakom 396(odhod iz Doboja ob 13.39 inBanjaluke ob 15.35, prihod vZagreb ob 19.46). V Zagrebu jetreba spet prestopiti ter nadalje-vati pot z vlakom Lisinski, kiprispe v Ljubljano ob 23.17.Bosna in Hercegovina torej vabina obisk. Zakaj si ne bi ponovnoprivo{~ili kratkega skoka do kra-jev, ki smo jih neko~ è obisko-vali?

@elezni~arji v Bosnoodslej {e ceneje

Aktualno

Tudi letos na Pivo in cvetje

Leto{nja, è 40. prireditev Pivo incvetje bo v La{kem potekala med14. in 18. julijem. Ta mnoì~naprireditev je lani pritegnila skoraj150.000 obiskovalcev. Od teh jekar 25.000 obiskovalcev potova-lo z vlakom, za {est odstotkovve~ kot predlani. Tudi letos bodozato poleg rednih vlakov v petek,soboto in nedeljo, ko je obisko-valcev najve~, vozili posebni vlaki.Po navadi je najbolj zasedena re-lacija Celje-La{ko, saj se ve~inapotnikov pripelje do èlezni{kepostaje Celje z avtomobili in odtu naprej z vlaki. Zato bo medCeljem in La{kim ter seveda vobratni smeri vozilo najve~ po-sebnih vlakov. Prireditveni pro-stori so najve~ 10 minut hoje od-daljeni od èlezni{ke postaje,La{ko pa je z vlaki povezano sprakti~no celo Slovenijo, zato jepotnikov na vlakih iz leta v letove~.

S sezonskim vlakom v Tur-~ijo

Avstrijske èleznice so vpeljalenov avtovlak, ki bo do 11. sep-tembra povezoval Dunaj in tur{-ko mesto Edirne, v obratni smeripa bo vozil do 13. septembra.Vlak ima postanka tudi v Maribo-ru in Dobovi. êprav v Slovenijinakladanje in razkladanje avto-mobilov ni mogo~e, pa je vlakvseeno zanimiva mo`nost poto-vanja, saj so v njegovi sestavi tudileàlniki. Sezonski vlak z Dunajaodpelje ob sobotah ob 23.05.Ob nedeljah ob 3.17 odpelje izMaribora, iz Dobove pa ob 5.33.V Edirne prispe vsak ponedeljekob 7.44. Iz Tur~ije se vlak vra~avsak ponedeljek ob 13.45, iz Do-bove odpelje v torek ob 17.00, izMaribora ob 19.10, na Dunaj paprispe v ob 23.05.


Prevozi v kopenskem tranzitu sopomemben del na{ih storitev v to-vornem prometu. Sestavljajo na-mre~ kar od 19 do 23 odstotkovcelotnega tovornega prometaSlovenskih èleznic. V kopenskemtranzitu prevladuje masovno, gle-de kakovosti prevozne storitvemanj zahtevno blago, kateregaprodaja pa je zelo ob~utljiva odgospodarskih gibanj v tujini.V kopenskem tranzitu prepelje-mo najve~ proizvodov ~rne inbarvne metalurgije, lesa, staregaèleza, kmetijskih proizvodov,papirja in celuloze ter gnojil. Po-ve~uje pa se tudi koli~ina prepe-ljanih kemi~nih proizvodov, naftein derivatov, gradbenega mate-riala in prehrambnih izdelkov. Zato vrsto transporta so zna~ilnavelika nihanja v obsegu prevozovmed posameznimi leti. To jepredvsem odraz gospodarskih gi-banj v èlezarski in lesni industri-ji ter kakovosti letine ìt. Zato siprizadevamo pove~ati dele` dru-gih »zahtevnej{ih« tovorov, zakatere pa je treba zagotoviti kraj-{i dostavni ~as, ve~jo varnost inzanesljivost prevoza.Geografska lega Slovenije na sti-~i{~u V. in X. koridorja ponuja do-bre mo`nosti za razvoj èlezni{ke-ga prometa. Ve~ kakor polovicavseh prevozov v kopenskem tran-zitu je iz vzhodnoevropskih dràvv Italijo, iz zahodnoevropskih dr-àv pa glavni blagovni tokovi po-

tekajo v smeri Hrva{ke, Srbije, Gr-~ije in Tur~ije. Pri ponovni vzposta-viti prevozov po X. koridorju do-segamo dobre rezultate, saj seprevozi na njem nenehno pove~u-jejo. Pri tem kaè posebej omenitipomembno vlogo postaje Ljublja-na Zalog, ki je prerasla vlogo kla-si~ne ranìrne postaje. PostajaLjubljana Zalog po naro~ilu strankzbira vagonske po{iljke, jih v skla-du z èljami strank sestavi in od-pravi kompletne vlake. S tako sto-ritvijo lahko ponudimo kraj{i ~as

prevoza, ve~jo varnost in zaneslji-vost, pove~ujemo na{o konku-ren~nost in hkrati zniùjemostro{ke poslovanja.Na{e storitve v kopenskem tran-zitu nenehno razvijamo v sodelo-vanju s tujimi èleznicami. Kon-~ujejo se dogovori s hrva{kimi insrbskimi èleznicami o vpeljavineposredne povezave na relacijiLjubljana-Beograd (vlak Sava Ex-press). Na~rtujemo, da bo vlakza~el voziti oktobra letos. Predvi-deno je, da bo vlak sprva vozilenkrat na teden v obeh smereh,po potrebi pa bodo vozili tudidodatni vlaki. Pri~akujemo, dabomo s tem produktom zaradikonkuren~nih cen prevoza in ka-kovostne storitve del tovora, ki sezdaj prevaà prete`no po cesti,preusmerili na èleznico. Velikpotencial so blagovni tokovi izTur~ije in v njo, saj glavnina tehprevozov zdaj poteka po morjuin po cesti. Zato skupaj s hrva{ki-mi, srbskimi, bolgarskimi in tur{-kimi èleznicami pripravljamonov èlezni{ki produkt vlak East

Express, ki bi zagotavljal rednovlakovno povezavo na relacijiLjubljana-Carigrad in obratno.Priprava tak{nega produkta, kizahteva celovit tr`ni pristop inoblikovanje skupne ponudbetransportnih storitev, je dolgotra-jen proces, saj èleznice na X. ko-ridorju {e vedno delujejo kot ne-prilagodljivi, komercialno nepo-vezani sistemi. Kljub temu si pri-zadevamo, da bi vlak East Ex-press za~el voziti è letos.Pri trènju prevozov v kopenskemtranzitu smo soo~eni s konkuren-co obvoznih èlezni{kih poti, po-morskih in re~nih plovnih poti tercestnih prevoznikov. Z mo`nostjoprostega dostopa do èlezni{keinfrastrukture pa bo velika nevar-nost tudi prevzem tovorov s stra-ni drugih operaterjev. Zato so vrazmerah liberalizacije evropskegatransportnega trga nujne strate{-ke povezave s tujimi èlezni{kimiupravami ter ve~jimi gospodarski-mi sistemi. Na{e dejavnosti so èpostavljene v tej smeri. Kako us-pe{ni smo, pa bo pokazal ~as.

10Tovorni prometMeta Bla`

Kopenski tranzit pred novimi izzivi

Struktura prevozov v kopenskem tranzitu v l. 2003


11Infrastruktura

Marko Tancar


@elezni{ke proge prepredajo vsoSlovenijo, in zato sestavljajo do-br{en del videza na{e dràve.Hkrati so prav èlezni{ka obmo~-ja pogosto prvi stik obiskovalca iztujine z na{o dràvo. Zato je bis-tveno, da so èlezni{ke potni{kein tovorne postaje, postajali{~a indrugi objekti ter povr{ine urejeniin ~isti. Pa tudi za na{e podjetjeje urejenost objektov in povr{inzelo pomembna. Ne glede na to,da gre za javno èlezni{ko infra-strukturo, ki je v lasti dràve, na-mre~ prav (ne)urejeni objekti inpovr{ine oblikujejo zunanjo po-dobo Slovenskih èleznic, za ka-tero nam nikakor ne sme bitivseeno. Na njeni podlagi si na-mre~ na{i potniki in {ir{a javnostoblikuje mnenje o na{em podjet-ju, hkrati pa tudi èlezni~arji inèlezni~arke raje delamo v ureje-nem okolju.Poslovodstvo Holdinga Slovenske

èleznice je zato v za~etku aprilasprejelo sklep o izvedbi ~istilneakcije Pomlad 2004, katere cilj jebilo ~i{~enje postajnih obmo~ij,pragovnega pasu in razli~nih ob-jektov ob progi. V akcijo so sedejavno vklju~ile vse poslovneenote, pa tudi povezane dru`beSlovenskih èleznic, koordinacijoakcije pa je prevzel pomo~nik di-rektorja infrastrukture za vzdrè-vanje Marjan Zaletelj.Ena od teàv, ki je kar nekaj ~asakazila podobo èlezni{kih postaj,so ~edalje bolj {tevilni pragovi, kiostajajo po opravljenih remontih.»Zaradi podalj{evanja ~asov medremonti so zamenjani pragovi èdotrajani in jih ne moremo ve~uporabiti na primer za vgradnjona postajnih tirih. Zato se jih jeob progah ~edalje ve~ nabiralo,«je povedal Zvone Ribi~ iz PE Vzdr-èvanje infrastrukture. Zato so seodlo~ili, da bodo pragove od-

stranili.Re~eno – storjeno, bi si torej mi-slili, zaìganje starih pragov resne bi smelo biti te`ko opravilo.Pa postopek le ni tako enostaven.Ker snovi, s katerimi so prepojenipragovi, lahko {kodijo okolju,stroga okoljska zakonodaja pre-poveduje njihovo prosto zaìga-nje. Na podlagi analize, ki jo jeopravila zunanja institucija, jebilo ugotovljeno, da se lahko od-stranijo le z odlaganjem napoobla{~eni deponiji nenevarnihodpadkov; druga mo`nost je od-daja poobla{~enemu odjemalcu,ki pragove se`ge v posebni seì-galnici, ki mora izpolnjevati dolo-~ila Pravilnika o seìganju odpad-kov, in tudi izda eviden~ni list ooddaji in uni~enju pragov.»Stro{ki deponiranja pri razli~nihkomunalnih podjetjih so precejvisoki,« je pojasnil Ribi~. »Zatosmo za~eli iskati druge mo`nosti.Obrnili smo se na kamni{ko pod-jetje Tisa, ki edino v Sloveniji lah-ko pragove zmelje in zmletedel~ke uporabi za svoje potre-be.« Pa tudi cena je bila prava,saj je cena oddaje enega pragaza seìg kar nekajkrat ni`ja ododdaje na deponijo nenevarnihodpadkov.Zaposleni iz PE vzdrèvanje infra-strukture so aprila takoj navezali

stik s PE Tovorni promet, ki jim jeomogo~ila brezpla~en prevozodsluènih pragov iz vse Sloveni-je na postajo Ljubljana Moste.Tam so jih zmleli in odpeljali, Slo-venske èleznice pa so sevedadobile tudi zakonsko dolo~eneeviden~ne liste o oddaji pragov. Zakcijo Pomlad 2004 je bilo zmle-tih kar 800 kubi~nih metrov pra-gov, kar pomeni okrog 8.000pragov, pa tudi veliko palet indrugih lesnih odpadkov iz vsehsekcij za vzdrèvanje prog terdrugih sekcij. S tem je bilo povsej Sloveniji pridobljenega karnekaj prostora, videz èlezni{kihpostaj pa se je izbolj{al. Verjetnonajbolj pomembno pa je, da jebila odstranjena nevarnost zaokolje, za katerega smo se obve-zali skrbeti in za to leta 2002 tudiprejeli certifikat sistema ravnanjaz okoljem ISO 14001.Za v prihodnje si na{i kolegi iz in-frastrukture èlijo, da bi podob-na akcija potekala vsaj enkrat naleto po vsem omre`ju, po potre-bi pa tudi pogosteje. Upati gre,da bo za tak{ne in podobne akci-je na voljo tudi dovolj sredstev,saj pomenijo pomemben del po-dobe na{ega podjetja.

Odstranjevanje odsluènih pragov

Za ~istej{e in lep{e okolje

Mletje odsluènih pragov je potekalo na postaji Ljubljana Moste.

Tole pa je rezultat mletja, pripravljen na seìg.


12IntervjuMarko Tancar

Du{an @i~kar je v skoraj dvajsetih letih dela dodobra spoznal

slovenski èlezni{ki sistem. V za~etku lanskega leta je prevzel

precej nehvale`no nalogo vodenja podjetja S@-Centralne de-

lavnice, d. o. o, ki ga è kroni~no mu~ijo pomanjkanje dela in

slabi rezultati. Po dobrem letu, odkar je prvi~ stopil v svojo

pisarno v Mostah, smo ga zaprosili za pogovor o teàvah, s

katerimi se spopadajo v CD-ju, ter o dosedanjih in {e pri~ako-

vanih spremembah.

Bi lahko najprej na kratko opisali pot, ki vas je pripeljalana ~elo Centralnih delavnic?Svojo poklicno pot sem za~el leta 1986 kot vlakovni odpravnik, obdelu pa sem tudi nadaljeval {tudij. Nato sem se v upravni stavbi za-poslil na podro~ju prometa. Pozneje sem prevzel poloàj namestnikadirektorja za trènje in promet, ob reorganizaciji in delitvi na trans-port in infrastrukturo pa sem postal ~lan uprave, pristojen za trans-port. Po spremembi statuta in vzpostavitvi eno~lanske uprave sem de-loval kot direktor podro~ja Transport, konec lanskega februarja pasem se zaposlil na sedanjem delovnem mestu v Centralnih delavni-cah.

Kak{no je bilo stanje v podjetju, ko ste prevzeli njegovovodenje?Odlo~itev za prevzem novega delovnega mesta nikakor ni bila lahka,saj so bile ob mojem prihodu Centralne delavnice v veliki krizi, kar pami je pomenilo velik poslovni in osebni izziv. Na{e podjetje je v stood-stotni lasti Slovenskih èleznic, ki so tudi najve~ji kupec na{ih storitev,zato smo od mati~nega podjetja zelo odvisni. Zaradi podalj{anih ci-klusov vzdrèvanja voznih sredstev v letu 2002 je pri{lo do velikega iz-pada dela, kar se je pokazalo tudi v kriti~no visoki izgubi konec leta.Podobne teàve pa so se nadaljevale tudi v prvih mesecih leta 2003.Zato je bilo treba ukrepati hitro. Pri nujnih spremembah sem se lah-ko zanesel na svoje poznavanje sistema, saj sem è prej deloval kotpredsednik nadzornega sveta Centralnih delavnic.

Omenili ste hitre spremembe. Kak{ne so bile?Z delno prenovljeno vodstveno ekipo smo najprej postavili natan~nekratkoro~ne in srednjero~ne cilje, o katerih lahko z veseljem povem,da è prina{ajo pozitivne rezultate. Osredoto~ili smo se predvsem nazmanj{anje stro{kov in pove~anje obsega dela ob primernih prihod-kih. Postavili smo dva klju~na projekta, ki {e potekata: kadrovsko reor-ganizacijo in racionalizacijo ter prenovo procesov dela. Obenem smookrepili svoje tr`ne dejavnosti na zunanjih trgih, se pravi zunaj Slo-venskih èleznic. Tako smo lani dele` opravljenega dela za druge kup-ce v strukturi prihodkov è pove~ali za 3 odstotke na 15 odstotkov.Za letos na~rtujemo dvig tega deleà na kar 26 odstotkov, obseg tegadela, izraèn v {tevilu prodanih ur, pa naj bi dosegel 18 odstotkov.

Dale~ najve~ji odjemalec va{ih storitev so torej {e vednoSlovenske èleznice. Kdo pa so va{i drugi pomembni po-slovni partnerji?Centralne delavnice nismo primerno opremljene za posle zunaj vzdr-èvanja èlezni{kih vozil, zato smo se osredoto~ili na vzdrèvanje è-

Pripravljeni smo na dobre

Du{an @i~kardirektor Centralnih delavnic


13Intervju


lezni{kih transportnih sredstev – vle~nih vozil, vseh vrst tovornih inpotni{kih vagonov ter potni{kih garnitur. Na kratko – sposobni smodel na vseh èlezni{kih vozilih, ki vozijo v Sloveniji in zunaj nje. Posta-vili smo si strategijo, da pri delu za Slovenske èleznice ne ustvarjamovisokih dobi~kov. Pri drugih kupcih pa dosegamo bistveno vi{je cene,kar ne nazadnje kaèjo tudi razlike pri prihodkih in opravljenem delumed S@ in drugimi kupci. V Sloveniji delamo za ve~ja podjetja, ki soneposredno ali posredno povezana z èlezni{kim transportom, v tuji-ni pa so na{i najpomembnej{i poslovni partnerji avstrijske èleznice,kupci v Italiji, pa tudi èleznice nekdanjih jugoslovanskih republik. Ne-kaj dela opravimo tudi za francoska in nem{ka podjetja. Pri tem je zanas zelo pomembno, da smo pridobili vse certifikate, ki jih zahtevajotuje èleznice – certifikat kakovosti ISO 9001:2000, evropski varilskicertifikat ter certifikate za vzdrèvanje voznih sredstev FS, DB, ÖBB inJ@. Zelo pomemben posel za nas je bil odkup odsluènih voznih sred-stev Slovenskih èleznic, ki smo ga pridobili kot najugodnej{i ponud-nik na javnem zbiranju ponudb. Z revizijo in nadaljnjo prodajo teh lo-komotiv in vagonov smo si zagotovili prepotrebno delo. Na letni rav-ni je zaradi tega posla delo zagotovljeno za ve~ kakor 90 delavcev.

Pri omenjeni prodaji rabljenih lokomotiv in vagonov pakar ne moreva mimo o~itkov, da je {lo za velike nepravil-nosti.Res je, kmalu po za~etku tega posla so se v nekaterih medijih pojavi-li skrajno neokusni odmevi in kroìti so za~ela anonimna pisma, ki sonamigovala na korupcijo. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da sovsi na{i posli popolnoma usklajeni z vsemi zakonskimi in podzakon-skimi predpisi. Tudi pri tem poslu smo upo{tevali na~elo dobrega gos-podarjenja in prav vsaka opravljena pogodba pokaè lepo pozitivnorazliko med lastno in prodajno ceno, torej ustvarjamo dobi~ek. Nana{o lastno zahtevo smo kriminalistom predali vso dokumentacijo inpodali kazensko ovadbo proti posameznikom, ki so zgodbo sproìli,po moji presoji iz nerazumljivih lastnih interesov in ambicij. Svoje ci-lje smo dosegli, izpolnili smo tudi vse razpisne zahteve Slovenskih è-leznic. Vsi skupaj pa smo prispevali tudi k lep{emu videzu na{ih po-staj in stranskih tirov, ki so bili prenatrpani z odsluènimi voznimisredstvi. Omenim naj {e, da sta celotno gradivo pregledala notranjarevizija ter na{ nadzorni svet. Skoraj so~asno je potekala tudi revizijaposlovanja leta 2003, ki jo je opravljala zunanja revizorska hi{a. Ugo-tovila je, da ni bilo nikakr{nih nepravilnosti, vsi ra~unovodski doku-menti pa odraàjo dejansko stanje. Nadzorni svet S@ je razpisal {e zu-nanjo revizijo posla, o kateri sem prepri~an, da bo dokazala, da ne-pravilnosti ni bilo. Zame je tako zgodba kon~ana, proti glavnemu ak-terju sem vloìl tudi kazensko zasebno to`bo in z nestrpnostjo ~akamna sodni epilog.

Kak{ni so bili va{i lanski poslovni rezultati in kako vamkaè letos?S Slovenskimi èleznicami smo se dogovorili o vi{ji urnini, kar pozitiv-no vpliva na na{e prihodke, na drugi strani pa smo z ni`jimi notranji-mi normativi, tudi s kr~enjem nekaterih del, ki nikakor ne vplivajo navarnost, zniàli stro{ke. Znotraj podjetja smo se lotili tudi bolj{e orga-nizacije dela ter za~eli intenzivno usklajevati in prenavljati nabavneprocese, ki so {e vedno najbolj pere~ problem Slovenskih èleznic inCentralnih delavnic. S sprotnim usklajevanjem sku{amo ~im bolj teko-~e zagotavljati rezervne dele in zmanj{evati zaloge. Tudi s temi spre-membami nam je lansko leto uspelo kon~ati z minimalnim pozitivnim

rezultatom v vi{ini 3 milijonov tolarjev. Sprejet je è tudi poslovni na-~rt za letos. Predvidevamo, da bomo letos ustvarili 6,7 milijarde pri-hodkov in leto kon~ali s 64 milijoni tolarjev dobi~ka. Opravili pa bomo1,626 milijona ur. Na podlagi rezultatov prvih treh mesecev lahko po-vem, da temu cilju lepo sledimo in ga celo presegamo. Kljub dovoljvelikemu obsegu dela in doseganju rezultatov pa nam trenutni polo-àj {e ne omogo~a mirnega spanja.

Eden od najbolj »vro~ih« projektov v na{em sistemu jekadrovska reorganizacija in racionalizacija. Kako potekav Centralnih delavnicah?

V za~etku leta smo sprejeli nov pravilnik o notranji organizaciji in si-stemizaciji, ki nam daje temelj za centralizacijo vodenja, hkrati pazmanj{uje nabor delovnih mest. Vseskozi pa è zmanj{ujemo {tevilozaposlenih, lani za 32, v prvih {tirih leto{njih mesecih pa za 73 zapo-slenih. Danes nas je v Centralnih delavnicah 1024, ciljna {tevilka zakonec leta pa je 989. Po moji presoji zmanj{evanje {tevila zaposlenihpoteka za zaposlene na sprejemljiv na~in, z upokojevanjem po az-bestnem zakonu in z dogovornimi odpravninami. Z vsakim delavcemse sku{amo dogovoriti o zanj ~im bolj ugodni re{itvi in do zdaj {e nibilo nobenega konflikta. Predvidoma do konca junija bomo uveljavilinove organizacijske predpise. Ti se bodo odrazili v novem na~rtu ka-drov z opredeljenim {tevilom dejansko potrebnih izvajalcev na posa-meznih delovnih mestih in zmanj{evanju {tevila reìjskih delavcev.Na{ cilj je vzpostavitev centralizacije vodenja. Prvi korak v tej smeri sobile nove pogodbe o zaposlitvi, po katerih so vsi »reìjci« zaposlenineposredno v upravi. Seveda {e vedno fizi~no ostajajo razvr{~eni navseh na{ih petih lokacijah po Sloveniji, a zaposleni po proizvodnjahostajajo le proizvodni delavci. Kadrovske spremembe spremljajo tudinovosti v organizacijski strukturi. Prvega januarja smo zdruìli proi-zvodnji Ljubljana Moste in Ljubljana [i{ka v novo proizvodnjo Ljublja-na ter del dejavnosti iz [i{ke preselili v Moste. V [i{ki pa bomo z na-{o dejavnostjo postopno prenehali. Ob vseh na{tetih konkretnih spre-membah smo za~eli oblikovati tudi strate{ki na~rt dru`be z delovnimimenom Centralna smer, ki bo dal usmeritve za delo do leta 2009 inbo podlaga za na{e letne na~rte.

Sprememb je o~itno res veliko. Ste zadovoljni z doseè-nim?ê se izrazim po zdravni{ko, lahko ugotovim, da smo preìveli te`kooperacijo, toda okrevanje bo {e dolgotrajno. A kljub temu smo è vdobri kondiciji in pripravljeni na doseganje dobrih rezultatov. To je navsak na~in posledica skupnega dela mojih najo`jih sodelavcev in veli-kega prispevka vseh na{ih zaposlenih. Le èlim si lahko, da bi tudi vprihodnje tako dobro sodelovali. Z mojim prihodom smo si zastavilicilj, postati vodilni vzdrèvalec èlezni{kih vozil na sti~i{~u V. in X. ko-ridorja. Ta cilj se nadaljuje v na{ slogan Kakovost, zanesljivost, konku-ren~nost in odzivnost – odlike uspe{nih. S svojim delom ga sku{amoiz dneva v dan kar najbolj uresni~evati.

e rezultate


14Iz tujineMarko Tancar

Volilna zmaga [panske sociali-sti~ne stranke (PSOE), ki je aprilaprevzela vodenje vlade, je s sebojprinesla veliko sprememb tudi na{panskem èlezni{kem sektorju.V kratkem ~asu so bili zamenjanivodilni èlezni{ki menedèrji,sprejemanje nove zakonodaje paje za~asno ustavljeno.S spremembo na dràvni ravni sose zamenjali tudi vodilni ljudje na{panskih èleznicah in na resor-nih ministrstvih. Vodenje mini-strstva za razvoj, ki neposrednonadzira dràvno èlezni{ko stra-tegijo, je prevzela MagdalenaÁlvarez Arza, direktor [panskihdràvnih èleznic (Renfe) je po-

stal José Salgueiro Carmona, An-tonio González Marín pa je prev-zel vodenje infrastrukturnegaupravljavca GIF. Nova imena paspremlja tudi druga~na èlezni{-ka politika. Eden od prvih kora-kov nove vlade je bil prav odlogèlezni{kega zakona, ki naj bisprejet è 19. maja. Zakon govo-ri o odprtem dostopu do èlez-ni{ke infrastrukture in predvidevaveliko reorganizacijo Renfe in GIF.Po prepri~anju socialisti~ne vladeje bilo ~asa za diskusijo o predlo-gu zakona premalo, zato je bilnjegov sprejem odloèn najmanjna za~etek prihodnjega leta.Kot del predlagane zakonodaje

bi se potni{ki in tovorni promet{panskih èleznic lo~ila od infra-strukturne dejavnosti. Nalogeprevoznika naj bi opravljalo novopodjetje, Renfe Operator, s15.800 delavci in {tirimi poslov-nimi enotami. Infrastrukturni delpodjetja Renfe pa bi bil zdruèn spodjetjem GIF. Tako naj bi nasta-la popolnoma nova organizacijaASIF, ki bi v imenu dràve uprav-ljala 13.000 kilometrov dràvne-ga èlezni{kega omre`ja. Njenenaloge bi vklju~evale na~rtovanjein gradnjo novih povezav, vzdr-èvanje infrastrukture, vodenjeprometa, lastni{tvo in tr`no izra-bo postaj, telekomunikacije in

skrb za vse zgodovinsko premo-ènje. ASIF bi prevzel tudi odgo-vornost za investicije v skupni vi-{ini 22 milijard evrov do leta2010. Dolg [panskih dràvnihèleznic bi se razdelil med dràvo(1,54 milijarde evrov), RenfeOperator (1,36 milijarde evrov) inASIF (4,34 milijarde evrov).Nova vlada sicer v osnovi ne nas-protuje tak{nemu preoblikova-nju, resno pa jo skrbi, kako bitako drasti~ne spremembe vpli-vale na varnost in u~inkovitost{panskih èleznic. Poleg tega sose tri pokrajine pritoìle na pred-log novega zakona, ker trdijo, daje neustaven, saj zamegljuje do-govore o storitvah, ki so v izklju~-ni domeni pokrajin. Zaradi tehpomislekov {panska vlada raz-mi{lja o ustanovitvi dràvnegaèlezni{kega holdinga. Ta naj biza najve~ {est let oziroma do ~a-sa, ko bo dejansko omogo~enaenakopravna tekma prevoznikov,prevzel odgovornost tako za pre-voznika Renfe Operator kot zaupravljalca infrastrukture ASIF.Medtem ko se na dràvni ravnidolo~a strategija, pa [panske dr-àvne èleznice izbolj{ujejo svojestoritve v potni{kem in tovornemprometu. Velike spremembe na-~rtujejo v potni{kem regional-nem prometu. Ko je bila leta1990 ustanovljena poslovna eno-ta za regionalni potni{ki promet,je ta vsak dan prepeljala okrog530 vlakov, na leto pa prepeljala21 milijonov potnikov. Danesvsak dan vozi 565 regionalnihvlakov, ki na leto prepeljejo 26milijonov potnikov, okrog 27 od-stotkov od skupnega {tevila pre-peljanih potnikov Renfe. Kot ciljpa so si [panci postavili pove~a-nje regionalnega prometa kar za46 odstotkov, na 38 milijonovpotovanj na leto. Zato bodo nanajpomembnej{ih progah ponu-

[panske dràvne èleznice na prelomnici

Da za storitve, ne zapreoblikovanje

[panske dràvne èleznice (Renfe) v predmsetnem prometu Madrida uvajajo nove modularne elektromotorne garniture Civia.


Aktualno

SBB spet poslujejo pozitivno

[vicarske dràvne èleznice (SBB)so se lani vrnile v ~rne {tevilke.Poslovno leto 2003 so [vicarjikon~ali s 24,9 milijona {vicarskihfrankov dobi~ka, medtem ko soleta 2002 pridelali 12 milijonovfrankov izgube. Prihodki so se vprimerjavi z letom 2002 lani po-ve~ali za 2,6 odstotka na 6,49milijarde {vicarskih frankov. Vpotni{kem prometu so poslovalis 93,4 {vicarskih frankov dobi~-ka, kar je za 20 milijonov manjkot predlani, ko je na bolj{e do-se`ke vplival Expo. SBB Cargo jesvojo izgubo zmanj{al za dvetretjini, s 96,1 milijona leta 2002na 33,1 milijona {vicarskih fran-kov. Bolj{i rezultat je posledicabolj{ega obvladovanja stro{kovin kadrovskega preoblikovanja.SBB Cargo je opravil 9,94 milijar-de tonskih kilometrov, kar je za2,1 odstotka ve~ kot leto poprej.SBB-jevi »off-shore« podjetjiSwiss Rail Cargo s sedeèm vNem~iji in Italiji sta poslovali z iz-gubo, è prihodnje leto pa naj bidosegali pozitivne rezultate.

Dogovor o brennerskempredoru podpisan

Avstrijski in italijanski prometniminister sta podpisala sporazumo gradnji predora na brennerskiprogi ju`no od Innsbrucka. Grad-nja 56-kilometrskega predora zdvema cevema bi se lahko za~elaleta 2006, ~e bodo seveda zago-tovljena potrebna sredstva. Naj-hitrej{i rok dokon~anja del pa jeleto 2015. Novi predor bo ob~ut-no zmanj{al tranzitne ~ase medMünchnom in Verono in naj bipripomogel k selitvi tovora s cestna èleznico. Prvi pogovori oprojektu so stekli è v devetdese-tih, a so se vedno kon~ali zaradifinanciranja, saj naj bi gradnjapo`rla ve~ milijard evrov. Avstrijain Italija sedaj upata, da bo delsredstev za brennerski predorprispevala Evropska unija.

15Iz tujine


dili vsaj enourni taktni promet inuvajali vlake s hitrostjo med 250in 270 kilometrov na uro. Novakakovost storitev, vozni ~asi incene naj bi bili konkuren~ni ce-stam. Zaradi visoko postavljenihciljev so se lotili tudi temeljiteprenove voznega parka. Na pro-ge so se è podale prve {tiri odskupno 598 dizelmotornih pot-ni{kih garnitur; investicija jevredna 95 milijonov evrov. Gar-niture bodo opremljene z na-gibno tehniko, dosegali pabodo hitrosti do 160 kilometrovna uro. Nadaljuje se tudi doba-va hitrih vlakov z mo`nostjo pri-lagajanja dvema tirnima {irina-ma {panskega omre`ja. Vozilibodo v Galiciji in Andaluziji. Vsihitri vlaki bodo v prometu doleta 2008 ali 2010. V primest-nem prometu pa bodo novo ka-kovost prinesli elektromotornikiCivia. Vozili bodo v Madridu inSevilli. Gre za popolnoma novmodularni sistem, ki omogo~auporabo od dvo- do petdelnihgarnitur, pa~ glede na trenutnepotrebe, vlaki pa so opremljeniz vso najsodobnej{o opremo(TFT monitorji, GSM poveza-va,… ). Osem garnitur è vozi,predvidena je dobava {e {estih.[panske èleznice so v za~etku

leta zdruìle oddelka za inter-modalni in klasi~ni tovorni pro-met in tako ustvarile enotno po-slovno enoto s 330 milijonievrov prihodka. Tovorni prometsvojo veliko prilo`nost vidi vuvajanju novih hitrih potni{kihvlakov, ki vozijo po progah znormalno tirno {irino. Delomre`ja z ve~jo tirno {irino, kiso ga do sedaj zasedali potni{kivlaki, bo namre~ spro{~en zavo`nje tovornih vlakov. To pa bolahko pomenilo ve~jo konku-ren~nost tovornega prometa, kise è sre~uje s konkurenco na ti-rih. [tudije so pokazale, da od75 do 80 odstotkov tovora v[paniji potuje na razdaljah do300 kilometrov in Renfe pri~a-kujejo, da bi lahko z bolj{imistoritvami svoje dose`ke pove-~ali kar za do 143 milijonov tonna leto. @elijo se predvsem us-posobiti za konkuren~en prevozkontejnerjev na razdaljah med120 in 300 kilometrov. Zato so vseverozahodni regiji Galiciji èoblikovali pilotski projekt prevo-za kontejnerjev z blok vlaki nadveh srednje dolgih relacijah.Vsak od 185 metrov dolgih vla-kov, ki jih vle~e po ena lokomo-tiva serije 310 na vsakem koncuvlaka, lahko prevaà do 24 dvaj-

setfitnih kontejnerjev. Na Renfeso prepri~ani v uspeh svojegakoncepta, saj ni ve~ potrebe poranìranju, ki samo zvi{uje stro{-ke. Zaenkrat ponujajo tri tak{nevlake, v naslednjih letih naj bi jihbilo è trinajst.Analize pa so pokazale, da je vnekaterih primerih smiseln celoprevoz kontejnerjev na razda-ljah od 100 do 150 kilometrov.Tako kratke vo`nje, ki sicer ne bibile dobi~konosne, pridobivajona pomenu, saj izrabljajo loko-motive, ki sicer po cel dan stoji-jo neizrabljene. Na podlagi ana-liz so {panske èleznice s kontej-nerskim vlakom è povezale obakontejnerska terminala v Barce-loni s terminalom v pristani{kemmestu Tarragona, ~eprav gre zavo`njo, dolgo le okrog eno uro.Drug kontejnerski vlak pa celopovezuje Barcelono in intermo-dalni terminal Granollers, samo30 minut severno od mesta. Zuvajanjem novih kontejnerskihvlakov na kraj{ih razdaljah[panci nameravajo bolje izrabitisvoje osebje in opremo, kar najbi pripomoglo k izbolj{anju po-slovnega rezultata.

Barcelonski kontejnerski terminal Morrot. Renfe sedaj med terminalom in pristani{~em Tarragona prevaà kontejnerje, kljub kratki razdalji.


16S@ so ljudjeMilo{ Opre{nik

Kaj vas je pripeljalo na è-leznico? Je bila to va{aprva postaja?

Ne, ni bila. Leta 1975 sem kon~algostinsko {olo in do leta 1980sem delal v gostinstvu v Ilirski Bi-strici, vmes pa sem odsluìl tudivoja{~ino. Leta 1980 se mi je po-nudila prilo`nost v tedanjem

TTG-Gostinstvo Pivka v turisti~niposlovalnici v Postojni, kjer semostal do leta 1986. Opravil semizpit za potni{ko-prtlja`nega bla-gajnika, in to je bil moj prvi stik zèleznico, prvikrat sem jo »za~u-til«. Tam smo {tirje zaposleni de-lali vsi pravzaprav vse: v potni{kiblagajni, organizirali smo izletein letovanja, spremljali turisti~ne

skupine po ozemlju nekdanje Ju-goslavije. Potem pa nas je lastnikposlovnih prostorov zaradi ne-kak{nih neurejenih zadev prepro-sto »vrgel ven« in poslovalnico sozaprli.

Ste torej ostali na cesti?

Ne, saj ni {lo za ukinitev delovnih

mest. TTG se je ravno tedaj prei-menoval v Slovenijaturist in za-poslil sem se kot spremljevalecspalnikov. Z navdu{enjem semugotovil, da je to delo res tistopravo zame! Izredno mi je ustre-zala ta posre~ena kombinacijadela z ljudmi, kar mi je vednougajalo, in mo`nosti potovanja.»Vozil« sem, ~e lahko tako re-~em, po prostorih tedanje skup-ne dràve, veliko pa tudi po tuji-ni – München, Zürich, Stuttgart,pa Gr~ija. No, potem je pri{lo dorazpada Jugoslavije, za~eli so uki-njati vlake in moje osebne pravlji-ce je bilo nenadoma konec. Svojitedanji direktorici sem v {ali de-jal, da bi bil pripravljen leto dnidelati tudi zastonj, ~e bi le deloostalo. Pa ni bilo ni~ s tem. Dobilsem ponudbo iz Slovenijaturista-Gostinstvo Diva~a, kjer pa midelo, predvsem iz zdravstvenihrazlogov, ni ustrezalo.

Skratka, treba se je biloobrniti drugam.

Tako je. Leta 1992 so Slovenskeèleznice objavile razpis za re-ceptorja v upravni zgradbi na Ko-lodvorski in od tedaj sem na temdelovnem mestu.

Delo receptorja seveda po-teka v turnusu. Kak{en jevideti takle tedenski ci-klus?

V dnevnem turnusu sem od {e-stih zjutraj do {estih zve~er insem potem 24 ur prost. Nato padelam od {estih zve~er do {estihzjutraj in sem potem dva dniprost.

Se je te`ko privaditi natako nenavaden bioritem?

Ne, sploh ne. In tudi dva celaprosta dneva veliko pripomoreta,da lahko doma marsikaj posto-rim in uredim. [e posebej pa mi

Danilo [enkinc

Vedno sem rad delal z lju


17S@ so ljudje


to ustreza zaradi oddaljenosti odslu`be; doma sem namre~ iz vasi[embije, pribli`no pet kilometrovpred Ilirsko Bistrico. Od doma sepeljem z avtom do Pivke, od tampa naprej z vlakom do Ljubljane.V eno smer tako porabim pribli`-no uro in pol. ê bi bil zaposlenna »obi~ajnem« delovnem me-stu, denimo vsak dan od sedmihdo treh, bi moral vstajati è ob{tirih zjutraj … Pa tudi sicer negre, da bi se ~lovek pritoèval,predvsem ~e pogledam kraje,kjer ìvim. Ilirska Bistrica je najbrèno najbolj kriti~nih okolij v Slo-veniji, kar zadeva zaposlitev, karpo vrsti odpu{~ajo ljudi in celozapirajo podjetja.

Toda v no~nem turnusu jeprav gotovo dolg~as.

Ne drì popolnoma. Nekateri ko-legi sicer pravijo tako, toda menise v~asih, {e posebej po napor-nem dnevnem turnusu, malceno~nega miru prav prileè. Sicerpa tudi pono~i ni pravega zati{ja.Malo po enajsti imam obhod zu-naj in znotraj zgradbe, ki ni pravmajhna. Pregledam, ali so odda-ni vsi klju~i, ugasnjene lu~i, zapr-ta okna, zaklenjena vsa vhodnavrata … Nato je tam nekje dodveh malo miru, potem pa pripe-ljejo ~asopise, kruh, po{to in po-

dobno, vse do jutra.

Vas kdaj vznemirjajo mi-moido~i no~ni veseljaki?

Pravzaprav ni hudega. No ja, za-bavna zgodba. Neko no~ je zvo-nec zvonil kot ponorel. [el sempogledat in pred vrati so stali tri-je precej razigrani moàkarji, mevpra{ali, kod vendar hodim toliko~asa, in zahtevali klju~ sobe 222.Bili so trdno prepri~ani, da sopri{li pred svoj hotel …

Omenili ste klju~ … Vupravni zgradbi Slovenskihèleznic je okrog 600 ljudi.Ob~utek imam, da za 90odstotkov vseh veste napamet, kateri klju~ jim jezjutraj treba predati.

(Smeh) No, {tevilka, tista v od-stotkih, je morda malce pretira-na. Vse gre pa~ skozi prakso.Spo~etka gre res bolj po~asi, po-tem pa nekako postane avtoma-tizem. Sprva si pri nekom za-pomni{ samo njegov priimek, pridrugem samo ime in pri tretjemsamo {tevilko pisarne. S~asomapa se vse te tri komponente»zdruìjo« in nazadnje o vsako-mer ve{ vse.

So vsakdanji stiki s tolikimiljudmi kdaj tudi naporni?Mislim na tiste posamezni-ke, ki se pa~ ne znajo obna-{ati.

Ne, ne bi rekel, pa tudi sicer semvedno rad delal z ljudmi. Res paje, da se tu in tam najde kdo, kiho~e biti malce, kaj bi rekel, »vi-sok«, {e posebej v zadnjem ~asu,ko je na{ nadzor natan~nej{i instro`ji. Ob tak{nih prilo`nostih sevedno spomnim ~asov, ko sem {edelal na spalnikih, in besed neke-ga tedanjega vidnega politika,bilo je med vo`njo proti Beogra-du: »Ne govori ljudem, kdo si,

ampak jim pokaì, kak{en si!«

Kako se ujamete s sodelav-ci?

V izmenah nas je pet in re~emlahko, da se res dobro razume-mo. Od drugih podobnih delov-nih skupin ne odstopamo niti vpozitivnem niti v negativnemsmislu, gre zgolj za malenkosti,ki se vsak dan dogajajo vsepo-vsod. Ker je v slu`bi hkrati samopo eden, se vidimo sicer samo obprimopredajah, vendar mislim,da bi bili v nekaterih pogledihlahko za zgled marsikomu. Pravnobenih sporov ni med nami,prej èlja po prijazni pomo~i, ka-dar jo kateri od nas potrebuje.Tudi nad nadrejenimi se ne mo-rem v ni~emer pritoìti, sicer pase mi zdi, da je tako: ~e ni dobrihnadrejenih, tudi ni dobrih delav-cev – in obratno.

Prvi maj je za nami, in znjim priklju~itev RepublikeSlovenije k Evropski uniji.

Pred leti, takoj ko se je o tem za-~elo konkretneje govoriti, sem bilveliko bolj »evfori~en«, navdu{e-nje je bilo skorajda tolik{no kotob osamosvojitvi Slovenije. Po-tem smo se pa kar nekako nava-dili. Hitrih sprememb seveda nepri~akujem, vsaj kakih deset letbo potrebnih za izbolj{anje. V~a-sih nisem ~isto prepri~an, upampa, seveda. Z vidika Slovenskihèleznic pa je priklju~itev vseka-kor pozitivna – naj bo novih po-vezav z Evropo, kakr{ne se èlepo uveljavljajo, ~im ve~! Tovor-ni promet nam je pa~ glavni koskruha. Kar pa zadeva potni{kipromet – po slu`beni dol`nostiin tudi zasebno sem prekriàrilEvropo, veliko sem videl, in me-nim, da smo ji è prav blizu, {eposebej v zadnjih letih, ko smou~inkovito posodobili na{ voznipark.

In prosti ~as, kolikor ga pa~ostane?

Pred leti, ko sem bil bolj zdrav inzraven tudi precej la`ji, sem zeloveliko »hribolazil«, predvsem poJulijcih. Zlasti Krn je bil »mojagora«, osemkrat sem ga imelpod podplati. Pa kot vsak praviSlovenec sem bil na Triglavu({estkrat), tu so {e Mojstrovka,Kanin, Prestreljenik … Drugamoja velika strast, ki pa {e traja,so potovanja. [e kot mladeni~sem si vedno èlel temeljitospoznati Jugoslavijo, in sem jores. Obiskal sem tudi petnajstevropskih dràv. Zadnja pot?Amsterdam. Moram priznati, daje teh poti sicer vse manj, todavsaj enkrat ali dvakrat na leto jetreba nekam sko~iti. Pretresla pame je pot v Bosno, po krvavi voj-ni. Znameniti most v Mostarju, kiga ni bilo ve~ … Prav te dni bodoodprli novozgrajenega, in oblju-bil sem si, da ga jeseni zagotovoobi{~em! Sem tudi ~lan skupinesova{~anov, ki jim nikakor nivseeno, kak{na je videti na{a vas.Tako smo jo v zadnjih desetih le-tih popolnoma uredili – vodo-vod, kanalizacijo, asfalt, zelenice.Vse to pa je treba seveda tudisproti vzdrèvati. Ampak pri temtrdno vztrajamo in zdi se mi prav.

Kot Primorec imate okolihi{e kajpak tudi brajdo.

Niste prvi, ki me je to vpra{al.Toda moram vas popraviti: Pri-morec izpod Sne`nika! Na{a vasnamre~ leì na nadmorski vi{ini600 metrov, pri nas je burja inkruta kra{ka zemlja, in skoraj ni~od tistih priljubljenih »primor-skih« dobrin tu ne uspeva. ê ne{tejem bukve, hrasta in bora(smeh).

dmiZ vidika Slovenskih èleznic

je priklju~itev Evropski uniji

vsekakor pozitivna – naj bo

novih povezav z Evropo,

kakr{ne se è lepo

uveljavljajo, ~im ve~!


Tokratni izlet izziva z nemalo hoje,po drugi strani pa predlaga, da selahko peljemo. Z gorskim kolesomgre prav lepo, klanci pa kljubtemu so, vendar ne prehudo po-konci postavljeni. Tu okoli je vsepolno »mulatjer« in tudi {ir{ih vo-ja{kih cest iz 1. svetovne vojne, kiso danes prijetna izletni{ka prilo`-nost za spoznavanje veli~in nadSo~o s kolesom. Med Kanalom inSolkanom se razteza rob Banj{ic,visoke kra{ke planote, ki s strmimipobo~ji pada proti So~i. Njegovaizstopajo~a vzpetina je 681 me-trov visoka Skalnica, ki je po Mari-jinem sveti{~u na vrhu bolj znanakot Sveta gora. Tu zgoraj bomosre~ali {e druge izletnike in obi-skovalce, saj na vrh pridrì cesta,druga~e pa komaj kaj. To so potiin kraji, ki so tako blizu glavni pro-metni ìli ob So~i, vendar tako da-le~ od nje.Ko izlet kon~amo v Solkanu, sto-pimo {e do znanega solkanskegaèlezni{kega mostu. V ~asu na-stanka pred skoraj okroglim sto-letjem je bil znan kot most z naj-ve~jim, 85 metrov razse`nimkamnitim lokom, na vsem svetu.Dana{nji most je posnetek prvot-nega, ki je bil v 1. svetovni vojniporu{en, kamnite bloke loka paje v novozgrajenem mostu nado-mestil armirani beton, obloèn skamni. Lepota oblike pa ostajane glede na material.Z èlezni{ke postaje gremo levopo cesti v Kanal, po mostu ~ezSo~o, desno od cerkve do kriì{-~a in naravnost do Partizanskeulice. Desno za hi{o {t. 2 marka-cija usmeri na tlakovano pot, skatere stopimo na cesto, po ka-teri se vzpenjamo do smerokaza

Jelenk in za~etka trim steze. Tamgremo levo in se po betonski ce-sti vzpnemo nekaj ovinkov, do-kler smerna pu{~ica ne usmeridesno na pot. Ko po njej pride-mo na gozdno cesto, zapustimomarkacije (ozna~ena pot se na-daljuje ~ez cesto navkreber naKanalski Vrh in Jelenk) in gremodesno po cesti na asfaltno cesto.Po njej se vzpenjamo pribli`nopol ure, na ostrem ovinku pa sto-pimo desno na gozdno cesto; narazcepu stoji smerokaz, medtemko bli`nji klopci svetujeta, naj sekar ustavimo. Do sem hodimopribli`no 1 uro in pol. Pot natonadaljujemo po gozdni cesti, kije ena od ostalin {tevilnih hribov-skih prometnic iz 1. svetovne voj-ne. Po cesti se najprej blagovzpenjamo, nato pa spu{~amoali hodimo po ravnem. Ko pride-mo na asfaltno cesto, gremo de-sno po njej navzdol v Baske. Ko-nec vasi uberemo odcep desno inse po makadamski cesti spreho-dimo skozi gozd do travnikov,kjer ne moremo spregledati od-cepa levo proti Sveti Gori. Po potise zelo prijetno sprehodimo napreval Pre{ki vrh, od tam pa pocesti na Sveto Goro. S parkiri{~apod vrhom gremo po stopnicahdo cerkve. Odkar smo se lo~ili odceste kanal-Kanalski Vrh, smohodili 3 ure do 3 ure in pol.Z vrha sestopimo po cesti, s kate-re gremo nato desno na pot, pokateri pridemo do ovinka ceste,kjer se ozna~ena pot spusti de-sno navzdol. Nekaj ~asa drì podcesto, nato po jarkih in mimorazgledi{~a spet pridemo na ce-sto. Po njej sestopimo do ovinkatik nad cesto Nova Gorica-Grgar,

z njega po bli`njici na omenje-no cesto, ~eznjo in po odcepuza Lokve rahlo navkreber doovinka pod daljnovodom. Tamna desno pokaè smerokazPot miru, Sv. Gora-[kabrijel.Po poti se pod [kabrijelom naj-prej vzpnemo, nato pa spustimona hrib sv. Katarine, znan tudikot Kekec; vmes dva odcepa po-vabita na vrh [kabrijela. Ko pri-demo na asfaltno cesto, se desnopo njej spustimo proti Kekcu. Tikpred vrhom se cesta za~ne vzpe-njati; tu je na desno odcep neoz-na~ene poti v Solkan. Preden se-stopimo po njej, se lahko ustavi-mo v gostilni - planinskem domuKekec. V ponedeljek in torek jezaprt.Ko nato med sestopanjem poomenjeni poti v nekaj udobnihokljukih pridemo na pre~no pot,gremo levo, niè spodaj, ko pri-demo na {ir{o pot, pa po dobrouhojenem odcepu levo. Pot senato {e ve~krat cepi, vendar vvsakem primeru pridemo v Sol-kan. ê se drìmo levo, se boljpribliàmo Novi Gorici, ~e desno,pa v Solkan. Tam stopimo naosrednji Trg J. Srebrni~a, ki je tikpod cerkvijo. Postavimo se tako,da nam je fontana za hrbtom,gremo ~ez cesto in mimo hi{ {t.3, 2 in 1 do odcepa prve ulicedesno (Pot na Drage), po kateripridemo na `. p. Solkan. S Svetegore 2 uri do 2 uri in pol hoje.Skupaj okrog 7 ur hoje. Izletni{-ka karta Gori{ka ali Pot treh sve-ti{~, obe v merilu 1:50.000.Izlet je v celoti prevozen z gor-skim kolesom, le da se na za~et-ku iz Solkana zapeljemo v Mor-sko in po cesti na Kanalski Vrh do

omenjenega dobro ozna~enegaodcepa na ovinku. S Svete gorese spustimo po cesti, s Kekcaprav tako po cesti v Kromberk innato desno v Novo Gorico in naèlezni{ko postajo. Skupnookrog 25 kilometrov in 900 me-trov vzpona.êtudi ne bivamo v Novi Gorici, jenajenostavneje, ~e ob sobotah innedeljah za izhodi{~e vzamemotamkaj{njo èlezni{ko postajo.Vlak proti Jesenicam odpelje ob5.28 in 7.35 in ~ez manj kot polure smo è v Kanalu. Za konec iz-leta se iz Solkana lahko z vlakomzapeljemo 2 kilometra dale~ vNovo Gorico ob 18.40 ali 20.50.Seveda gremo lahko tudi pe{. Izsmeri Seàne se na izlet med ted-nom odpravimo z vlakom ob 6.32in v Novi Gorici prestopimo navlak ob 7.35. V Solkanu ujamemovlak ob 18.40 ali è pred tem sto-pimo do novogori{ke èlezni{kepostaje, s katere odpelje vlak pro-ti Seàni ob 18.45.Iz Ljubljane edini primerni vlakob koncu tedna odpelje ob 6.50,z Jesenic pa ob 8.20. Ima »lepot-no napako,« da namesto v Kana-lu ustavi v bli`njem Anhovem. êsmo na poti s kolesom, je pravvseeno, sicer pa to pomeni {epribli`no pol ure hoje do Kanala.Vlaka z èlezni{ke postaje Solkanproti Jesenicam odpeljeta ob18.08 in 19.31. Vse zapoznelcepo~aka vlak ob 21.03. S prvim se{e pripeljemo do Ljubljane, dru-ga dva pa peljeta le do Jesenic.

Na izlet z vlakom

Visoko nad So~o –iz Kanala v Solkanali Novo Gorico

Solkanski most, v ozadju Sveta gora.Osrednja razgledna

visokost izleta jeSveta gora

19Reportaà

Dario Cortese



Slikovna kriànka

Re{itev kriànke iz prej{nje Nove proge (vodoravno): cd, es, sheen, svetost, venlo, armatura, ihta, stoicizem, nerv, kapna, ito, etan, ansa, jr, list, kralji~, sonce, vi, saone, wheeler, smrdak, io,ost, ravi, fle{, maharadà, toko, anima, gl, sali, ivo, zmaj, traven, triola, trapa, ambro`.


»[efovska« namizna petrolejska svetilka, kakr{ne je bilo najti tudi v `elezni{kih pisarnah.

Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani


Documents

Revija Slovenskih èleznic · 2015. 5. 18. · junij 2004 Revija Slovenskih èleznic Nova smer Mednarodni èlezni{ki seminar Velike spremembe so pred vrati Tovorni promet Kopenski