10DECEMBER

Letnik 16 • πtevilka 151 • DECEMBER 2009 • revijo izdaja Ministrstvo za πolstvo in πport RS

Poπt

nina

pla

Ëana

pri

poπt

i Lju

blja

na

Šolska gimnastikaŠolska gimnastika je po-jem, ki se nanaša na gi-mnastiko v šoli. Če bi se pri GZS resnično zavedali njenega pomena, ne bi v njen pred delovali le vir-tualno, pač pa bi ji dajali veljavo na vsakem koraku. Tako pa se za njen obstoj, zadnjih nekaj let, krčevi-to trudi le nekaj ljudi, ki se zavedajo škode, če bi usahnila. Med pravimi zagovorniki, ki za gimna-stiko tudi veliko naredijo, je Ana Peček, športna pe-dagoginja z Osnove šole Dobrova.

Almanah športaNa decembrskem srečanju Slovencev, ki živijo v Italiji in v Avstriji, smo lahko občudovali njihova almanaha športa. Kaj je almanah? V arabskem jeziku pomeni Al manakh podnebje, Arabci pa so v svojem almanahu sledili astronomskemu koledarju in zapisovali dogodke in vreme v sosledju, ki ga je narekovala astronomija. Iz arabskega sveta se je pojem razširil, v novejšem času smo dobili tudi športne almanahe, v katerih bolje organizirane nacionalne zveze beležijo dogodke enega leta. Nekoč smo uživali ob športnem almanahu, ki ga je izdajala časopisna hiša Delo. Na omenjenem srečanju so svoja almanaha predstavili Slovenci v Italiji, ki so ga tudi lepo poimenovali Spletna stran OŠ Gorje in HS

Na OŠ Gorje so prenovili spletno stran, Nenad Pilipovič, učitelj športne vzgoje, pa nam je ob tej priložnosti napisal: »Trajalo je kar nekaj časa. Pod športna vzgoja si lahko pogledate »super« uspehe naše šole na vseh sedmih stopnjah šolskih športnih tekmovanj. Včasih je to viselo natiskano v avli šole, kmalu je ena stena postala premajhna in takrat smo se domislili, da bi na spletni strani naredili svojo Hišo slave (Hall of fame). Seveda to ni vse, imamo še marsikaj na zalogi in bomo svojo stran dopolnjevali. Vse skupaj pa je živ organizem, ki neprestano raste. Namen zbirke dosežkov je motivacija prihodnjih rodov. Upam, da je vidno, da je ta pot uspešna in prava.Vsem Vam se moram zahvaliti, brez vas takega obsežnega seznama najboljših dosežkov ne bi bilo. Je pa priročno tudi za nekdanje učence zadnjih 17 let, ki lahko doma pogledajo, kako stojijo njihove »delnice« v primerjavi s trenutnimi športnimi asi na šoli. Sam občasno s ponosom gledam izide plavalnega maratona na Fakulteti za šport v Ljubljani, vendar moram tja fizično, kar mi je sicer v veselje, a menim, da bi lahko bili dosežki tudi na spletu.«

Visoka obletnica v RušahŠportni društvo Ruše je letos praznovalo 90-letnico, odkar so ustanovili sokolsko društvo. Z novim prizidkom je gimnastična sekcija dobila zelo dobre vadbene možnosti, s sodobnimi gimnastičnimi vadbenimi površinami pa je veliko pridobila tudi športna vzgoja na Osnovni šoli Janka Glazerja, predvsem pa njihovi športni oddelki, ki so postali že stalnica.

Telovadke in telovadci v novih prostorih

Ekipa OŠ Gorje na DP v gorskem kolesarstvu

Valerija – vztraja pri gimnastiki V ekipi Osnovne šole Maksa Pečarja, ki je nastopila na šolske DP v akrobatiki, je izstopala visoka devetošolka Valerija Jordan. S 180 cm je skoraj za glavo višja od vrstnic, a še zmerja vztraja pri gimnastiki. Zatrjuje, da se tu najbolje počuti in da jo košarka ne zanima, čeprav jo je nekoč rada igrala: »Pri gimnastiki sem že od tretjega razreda naprej, uživam v naši skupini,« je bila kratka. Valerija pogosto preživi delček počitnic na športnih letališčih po Evropi, saj je njen oče jadralni pilot. Morda se bo tudi sama kdaj lotila jadralnega letenja.

ZBORNIK slovenskega športa v Italiji 2009 (445 strani), Almanah slovenskega športa v Avstriji (268 strani) pa nosi letnico 2008. Almanahi (zborniki) pridobivajo na vrednosti šele z leti, saj je človekov spomin kratkotrajen, to kar je zapisano na papir pa ostane. Zanimivo je, da je bil tudi eden od Informatorjev šolska športa, kjer so bili razpisi, deloma tudi almanah šolskega športa za minulo šolsko leto. Valerija Jordan

©

pORT MLAdihTRibuna

DEC

EMBE

R

�

©

pORT MLAdihTRibuna

Jezikovni kotičekKer je v ospredju decembrske številke Športa mladih nedavni judoistični turnir Nagaoka, smo razmišljali ali bi, ob sicer izvrstni organizaciji, napisali nekaj o že ustaljeni navadi, da organizatorji gostujočim tekmovalcem iz sosednjih italijanskih pokrajin dodajajo imena klubov – to pa so kar geografska imena - v italijanskem jeziku, denimo, Videm (Udine) itd. Je že res, da so tekmovalci člani kluba z italijanskim imenom in da je za vse veliko bolj preprosto, če jih na blazine vabijo v njihovem jeziku. A vendarle bi kazalo, prav zaradi tega, ker tam živijo tudi Slovenci, dodati še slovensko različico italijanskega imena.

Tu se znova srečamo z načelnim stališčem, namreč, da je jezik vrednota, ki ga je treba varovati. In tu ni druge filozofije, slovenski jezik je prav zaradi številčne majhnosti naroda zelo ranljiv. Če bi judoistični organizatorji, denimo, Udinam vselej dodali še slovensko ime, ne bi nič zamudili, bi pa veliko naredili za nacionalno zavest mladih. Morda bi bilo tudi zato manj tistih ful, kul, mega, fensi in še kaj. Da o jeziku ne razmišljamo tako samo mi, smo se lahko prepričali na oglasni strani časopisa Delo, kjer družba Seaway group, prek oglasa išče strokovnjaka v Tržiču v Italiji, in poleg v oklepaju pripišejo še Monfalcone, Italija. Seveda bi lahko zapisali samo Monfalcone, a kot vemo je Japec Jakopin, eden od lastnikov Seawayja, človek, ki zelo ceni slovenski jezik.

Montfalcone je slovenski Tržič

Polona - s svojo majico Na šolskem prvenstvu v akrobatiki je izstopala Polona Klinar, dijakinja drugega letnika Gimnazije Jesenice, pa ne po svojem nastopu, pač pa z majico, ki jo je nosila pred nastopom. Opremila jo je z napisom v angleškem jeziku in še drugimi lepotilno-simbolnimi dodatki. Izbrala je različne velikosti črk, tako da se mora bralec potruditi, da dojame vsebino, nadaljevanje pa je še sporočilo na zadnji strani. V slovenskem prevodu bi pomenil naslednje: »Samo upaš lahko, da nisem lačna,« in zadaj smiselno nadaljevanje, ki se nanaša na lastničino lakoto … Polona zatrjuje, da bo njena prihodnja majica imela napis v slovenskem jeziku. Polona s Plavškega rovta se ob gimnastiki, ki jo obiskuje na Osnovni šoli Toneta Čufarja, ukvarja še z deskanjem in športnim plezanjem.

Spletna stran OŠ GrmSpoštovani,Upam, da še vedno kdaj preletite šolske spletne strani. Naša je namreč od drugega tedna v novembru tedensko (vsak torek) aktualizirana, prej pa smo dva meseca res imeli težave, a se ne opravičujemo.Lep pozdrav! Sonja Simčič, ravnateljicaRes, spletna stran Osnovne šole Grm je znova takšna, kot smo jo bili navajeni videti. Spletna stran Šolskega športnega društva Grm, ki seveda gostuje na šolski strani, je takšna, kot mora biti dobro urejena spletna stran. Vsak trenutek je možno ugotoviti, v katerih športih je šola uspešna, predvsem pa kaže vsakdanji športni utrip, ki ga v dolenjski metropoli ne manjka. Na naši fotografiji je ravnateljica Sonja Simčič, ki smo jo v objektiv ujeli v Slovenski Bistrici, kjer sta na ekipnem atletskem prvenstvu slavili ekipi učencev in učenk. Sonja Simčič

©

pORT MLAdihTRibuna©

pORT MLAdihTRibuna ©

pORT MLAdihTRibuna

DEC

EMBE

R

�

DEC

EMBE

R

�

4Jure PiršAtletika pod Šarhovim Pohorjem

vogal

Na oktobrskem ekipnem državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole v Slo-venski Bistrici smo se srečali z mlado organizacijsko ekipo, ki je delovala hitro in brezhibno, v njej pa je imel opazno mesto Jure Pirš, športni pedagog iz II. Osnovne šole v Slovenski Bistrici ter trener in športni funkcionar v domačem Atletskem društvu Almont. Bistričani, ki so pri izpeljavi velikega tekmovanja združili obe osnovni šoli ter srednjo šolo in domače atletsko društvo, bodo, kot zatrjuje Jure Pirš, tudi prihodnjo jesen ponovili največji ekipni atletski šolski športni dogodek, k sodelovanju pa bodo znova na komentatorsko mesto povabili mariborskega trenerja Robija Hergo.

Tudi Jure Pirš je nepogrešljiv del mlade organizacijske ekipe, v kateri so kot volonterji združeni trenerji, atleti, srednješolci in osnovnošolci. Izpeljava atletskih tekmovanj v Slovenski Bistrici je postala nekaj vsakdanjega. Jeseni je že tradicionalna šolska olimpijada, ki pritegne športnike in športnice iz osnovnih šol vseh sosednjih občin. Odkar je pod tribuno športna dvorana s stezo, pozimi pod njeno streho po-tekajo mnogoboji za mlajše in starejše pionirje. Sicer pa je slovenjebistriški štadion postal tudi pomembna postojanka klubskih atletskih tekmovanj.

»Atletika ima v našem okolju pomembno mesto. To sta pokazali tudi ekipi obeh osnovnih šol, ki sta se uvrstili v finale, v srednješolskem finalu pa so uspešno nastopile tudi Bistričanke. Ena naša osnovnošolska ekipa je imela spodrsljaj s štafeto. Sicer pa

opažamo, da se z atletiko ukvarja več deklet kot fantov, kar pa je razumljivo, saj imajo fantje na voljo več možnosti za vključevanje v šport.«

Juretov položaj športnega pedagoga na II. Osnovni šoli, kjer je zaposlen prek javnih del, je zanimiv. Deluje samo v prvi in drugi triadi pri urah športne vzgoje in skupaj z razrednimi učiteljicami od 1. do 5. razreda. »Zaposlitev v šoli je samo kratkoročna, upam pa, da se bo še našel denar in da bom delal z najmlajšimi učenci tudi v prihodnje. Seveda je veliko bolje, če sva v telovadnici pri izpeljavi dva učitelja. Tako gre vse skupaj bolje in hitreje, vadba je bolj učinkovita, učenci se več naučijo, bolje pa je poskrbljeno za varnost. V toplejših mesecih smo med urami športne vzgoje pogosto v športnem parku ali na štadionu,« je dejal Jure

in seveda ni pozabil povedati, da so s takšnimi organizacijskimi prijemi pri športni vzgoji zadovoljni tudi starši. Obenem je pohvalil učiteljice, ki znajo poskrbeti za športno vzgojo.

Jure Pirš, ki je nekoč skakal v višino (205 cm), je s srcem predvsem v atletskem klubu. »Opažamo, da tako velikega priliva mladih doslej še nismo imeli. To si lahko razlagamo tudi s svetovnim atletskim prvenstvom v Berlinu in z uspehom Primoža Kozmusa, pa tudi naš metalec Vodovnik je zelo priljubljen. Kakorkoli že, za atletski klub je to zagotovo dobro znamenje. V trenerski ekipi je od osem do deset trenerjev in trenerk, poleg njih pa še nekaj starejših trenerjev, ki delajo s člani,« je razložil Jure. Ko je beseda nanesla na mlade tekmovalce, ki segajo v državni vrh, je bil navdušen, v ospredju pa sta zagotovo Veronika Podlesnik in Jan Kramberger, skakalka v višino in mladi šprinter in tekač čez visoke ovire.

Morda še pojasnilo k naslovu. Slovenjebistriški štadion se naslanja na obronke Pohorja, in vselej ko sem tam, pomislim na poslednje bojišče Šarhovega Pohorskega bataljona. Nanj sem pomislil tudi nedavno v Franciji, pod planoto Vercors, kjer so Nemci med drugo vojno (1944) zgoraj na planoti, s padalci in transportnimi jadral-nimi letali, obkolili in pobili partizane in domačine, požgali vas. Pod planoto imajo domoljubi mogočen spomenik.

Niko SlaNa

vogal

REvijO iZDAjAMinistrstvo za πolstvo in πport, Direktorat za πport Masarykova 16, 1000 LjubljanaODGOvORNi UREDNiKNiko SlanaUREDNi©TvOParmova 33, 1000 Ljubljana tel. 01 2363 107, 041 753 333, faks 01 2363 150 e-poπta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comUREDNi©Ki ODBORTjaπa Andreé Prosenc, dr. Mojca Dopona TopiË, dr. Bojan Knap, dr. Peter Klavora, dr. Marjeta KovaË, dr. Tomaæ Pavlin, Aleπ PeËe, dr. Stanko Pinter, Roman Raæman, Urπka Stritar.NAROČANjE NA REvijONiko Slana e-poπta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comTiSKPREMIERE, d.o.o.NAKLADA2.500OBLiKOvANjE iN PRELOMStudio MEDIA, d.o.o., LjubljanaKOREKTORiCABarbara ©ifrarVabimo vas, da sodelujete s svojimi pogledi in izkuπnjami. Prispevke sprejemamo po e-poπti ali po poπti na disketah. Fotografij ne vraËamo, razen po dogovoru. Odzivi na objavljene prispevke naj ne bodo daljπi od πtirideset vrstic. Pridræujemo si pravico do krajπanja prispevkov, tistih, ki ne ustrezajo namenu, ne bomo objavili.

Revija za πport otrok in mladine nadaljuje tradicijo biltena ©©D in glasila ©olski πport.ISSN 1318-1718.

Revija je namenjena πportnim naraπËajnikom, trenerjem, πportnim pedagogom, starπem in vsem, ki jih zanima πport mladih.

DEC

EMBE

R

�

  2

6

8

12

18

30

38

14

28

©port mla­dih ■ letnik 16/151 ■ DECEMBER 2009

ured­nist­vosm@­gma­il.comured­nist­vosm@­gma­il.com

vsebina

Sergej Stepančič, nekdanji predsednik JK Olimpije, je pred leti skušal na Japonskem, v povsem judoističnem okolju Judoističnega inštituta Kodokan v Tokiu (ustanovljen 1882), ugotoviti, ali se morda še kdo spominja Kokičija Nagaoke, japonskega judoista, študenta in ambasadorja juda v Sloveniji, ki je pred več kot pol stoletja prinesel ta šport v Ljublja-no. Razumljivo, da jim je že zdavnaj ušel iz spomina, če je sploh kdaj bival v njihovem kolektivnem spominu, predvsem pa so se čudili, kot je zagotavljal Sergej, da v Sloveniji še zmeraj gojimo spominsko tekmovanje z njegovim imenom. Seveda je prav, da z velikim domačim tekmovanjem spodbujamo spomin na Japonca, sicer prijatelja Slovenije, ki se je ponesrečil na naših blazinah in kasneje umrl v Nemčiji.

Tradicionalno tekmovanje, ki se je z leti spreminjalo, nekoliko kaže tudi na stanje juda v Sloveniji. Kaj smo lahko izluščili iz Nagaoke 2009? Več kot tretjina udeležencev je bila

najmlajših. 235 naraščajnikov je stopilo na blazine v soboto zjutraj, ko je bila na sporedu igra. To potrjuje, da je organi-zacij, ki ponujajo judo kot temeljni šport za mlade, več kot kadarkoli doslej in da je izjemno veliko staršev, ki so pripravljeni spremljati svoje naraščajnike na treninge in tekmovanja.

Če organizatorji priznajo ali ne, jih je presenetila izjemno visoka udeležba najmlajših. Množice staršev ni bilo mo-goče spraviti v prijazen red, ki bi vsem zagotavljal boljše možnosti preživetja, in sicer od spremljanja bojev na blazinah do sklepnega dejanja, podeljevanja medalj in fotografiranja najboljših na stopničkah. Ustvarila se je neznanska gneča staršev in čeprav je imel vsak od njih na zmagovalnih stopnicah samo enega svojega predstavnika,

ki ga je želel ovekovečiti, zakon množice tega skoraj ni dovoljeval. Zanimivo je, da se je red po odhodu najmlajših in njihovih staršev vzpostavil sam po sebi, tekmovanje je lahko lepo steklo.

Morda bi lahko dejali, da odziv najmlajših odpira vrata še nesluteni množičnosti v judu, a prof. Jože Škraba, ki je letos v Ljubljani prejel priznanje za dolgoletno delo v svojem športu, še zmeraj zatrjuje, da to za kakovostni judo, ki se utrjuje šele v kasnejših letih, najbrž ni tako dobro, kot to zgleda na prvi pogled in kot to, razumljivo, skušajo prikazati različne male judoistične šole. Posel je pač posel. Najbrž ni treba ponavljati, da dolgoletno ukvarjanje najmlajših z eno samo športno zvrstjo ni najbolj zdravo za predanost v kasnejših letih, ko je treba poprijeti zares. Mnoge male dlani in stopala, ki so se oprijemala plezalne stene ob blazinah, so nehote kazala, da je to res.

Druga opazna podoba Nagaoke 2009 je bila udeležba, ki je bila v nekoliko starejših ka-tegorijah dokaj pičla, čeprav je bilo še zmeraj kar precej športnikov iz sosednjih dežel. Če želimo priznati ali ne, je v starejših kategorijah in v klubih izven Ljubljane recesija naredila svoje. Ko smo se pogovarjali s starši iz Murske Sobote, se je v družinah močno pokazala povezanost gospodarstva s športom. Vse slabše gospodarske razmere posredno grozijo športu in tradicionalni turnir Nagaoka je to potrdil. Tudi razmišljanje Milene Harpf Aras, predstavnice staršev, ki v Športu mladih piše o klubskem življenju, potrjuje, da je preživetje mnogih klubov v Ljubljani, še bolj pa izven nje, že na kritični meji. Še dobro, da imajo klubi podporo nekaterih sponzorjev, Panožne športne šole, da jih delno financira država, da se nekaj podobnega dogaja tudi prek MOL v Ljubljani in da so klubi povezani tudi s šolami in razumnimi cenami najemnin v šolskih športnih dvoranah.

Tribuna­Športni pedagogi, ki jih srečujemo na tekmovanjih, zagotavljajo, da bodo za ŠM poslali to ali ono, razmišljajo zanimivo, povedo, kaj bo vsebina zapisa, denimo, za »tribuno športa mladih«. Navadno se navdušenje za sodelovanje tu tudi zaustavi.

Zgodovina­ športa­Pomemben del slovenske gimnastike se odvija v Rušah in zato nam je dr. Tomaž Pavlin razkril delček športne in tudi siceršnje zgodovine mesteca v dolini Drave.

INFO Direktorat za šport v sklopu Ministrstva za šolstvo in šport posveča veliko časa in energije zagotavljanju finančnih sredstev za projekte in programe, ki podpirajo razvoj mladih športnikov in trenerjev. Med temi je tudi projekt Nacionalne panožne športne šole.

Tri pomembne za­deveV letu, ki se je izteklo, smo na vidno mesto pomembnih dogodkov postavili tri. Kaj o njih menite vi.

Na­ši blogerji Aleš Peče, Nina Markun Puhan in Milena Aras Harpf. Vsi trije so zanimivi, predvsem pa odpirajo nova vprašanja.

Deset plusBadmintonistka Ana Marija Šetina, umetnostne drsalke Olimpije in Pina Umek, nogometaš Elias Lassani, športna plezalca Maruša Fon in Miha Hajna, atleta Jan Kramberger in Veronika Podlesnik, telovadca Miha Šmigoc in Jure Weingerl, judoista Dean Maslo in Jure Logar.

Ordina­cija­Naše telesne celice, večinoma so to živčne celice, v mirovanju porabijo 0,1 g glukoze v eni minuti ali 6 g na uro. Tudi če mirujemo, lahko dobro intelektualno delamo, če zaužijemo okrog 150 g ogljikovih hidratov v enem dnevu.

Šport med Slovenci v Ita­lijiŠportno združenje Bor, eno najstarejših in najuglednejših društev slovenske narodne skupnosti v Italiji, slavi letos 50-letnico obstoja. Kotalkarica Tanja Romano je osvojila že štirinajsto zlato na svetovnih prvenstvih.

Mirko & PrdkoNašima atletoma se je začelo dogajati.

Judo in množičnost – je to dobro?

DEC

EMBE

R

�

iz zgodovine športa piše dr. TOMAž PAVLiN

Villa RousteRuše so staro naselje in kot se lahko po-

učimo v Enciklopediji Slovenije, arheološka raziskovanja dokazujejo, da so bile naselbine že v začetku prvega tisočletja pr. n. št., to je v času pozne bronaste dobe in kulture žarnih grobišč, ter nato znova v antični dobi in pre-vladi Rima tudi v naših krajih. V srednjeveških zgodovinskih virih se Ruše omenjajo 1091. kot villa Rouste ali dvorec oziroma pristava Rouste v lasti koroške fevdalne družine Spanheim. Engelbert i. Spainheim je villo Rouste daroval Cerkvi oziroma benediktinskemu samostanu iz Št. Pavla v Labotski dolini. Proti koncu 14. stoletja so pozidali Marijino cerkev, ki je kmalu postala znano romarsko središče, kraj pa se je preimenoval v Maria Rast. Da je kraj pridobil kulturno vlogo, priča delovanje

Ruše - od Sokolov 1919 do DP 2009

Decembrsko drža­vno prvenstvo v gimna­stiki v Ruša­h posta­ja­ tra­dicija­. Da­ bi mla­di telova­dci in telova­dke vedeli, da­ gimna­stika­ v Ruša­h ni neka­j novega­, se je dobro ozreti na­ zgodovino, še posebno v letu 2009, ko so Ruša­ni pra­znova­li 90 let gimna­stike v svojem kra­ju. V kra­tkih črta­h jo je orisa­l dr. Peter Gla­vič, predsednik športnega­ društva­ Ruše, na­slednika­ telova­dnega­ Sokola­ in potem Pa­rtiza­na­, neka­j vrstic pa­ doda­jmo tudi mi.

latinske gimnazije v 16. in 17. stoletju. Prebi-valstvo je bilo po večini ruralno, naselje, ki se je razvilo kot oskrbno središče ob vstopu Ruškega potoka v ravnino ob Dravi, pa je bilo predvsem obrtniškega značaja. Tako so se kra-jani ob kmetijstvu ukvarjali z lesarstvom, ki so ga gozdovi zalednega Pohorja nudili v obilici, z železarstvom, s trgovino in prometom. V industrijski dobi 19. stoletja so se pojavili prvi tovarniški obrati kot tovarne stekla, papirja in vžigalic. Na industrijski razvoj je vplivala železnica ob Dravi leta 1863, naslednje leto so Ruše dobile tudi pošto in se preoblikovale v središče tega dela Dravske doline.

železnica in industrijska gradnja sta vplivali na delavsko migracijo, med tovarnami pa je pridobila najpomembnejše mesto med prvo svetovno vojno zgrajena in še danes delujoča Tovarna dušika, na Dravi pa je bila vzporedno

DEC

EMBE

R

�

DEC

EMBE

R

�

zgrajena hidroelektrarna Fala. Tovarna dušika je namreč vse do skoraj konca tridesetih let 20. sto-letja porabila 60–90 % električne energije iz HE Fala. Prvotno so v Rušah nameravali izdelovati dušikove spojine in smodnik, a so načrt spreme-nili in se lotili kalcijevega karbida in kalcijevega cianamida. Skoraj vse so izvozili in zaradi pov-praševanja leta 1928 povečali zmogljivost, tako da je bila Tovarna dušika z dnevno proizvodnjo 100 ton karbida največja v Evropi.

Telovadni začetki – s prispevki za novi prapor

industrijski in socialno kulturni razvoj gresta običajno z roko v roki. Z družbenim razvojem in oblikovanjem slovenskega trgovsko-obrtniškega meščanstva ter delavstva so nastopili časi socialne-ga povezovanja in druženja na narodni osnovi. V socialnem razvoju so imela pomembno vlogo dru-štva, med njimi telovadna, sokolska in orlovska. Sokolstvo na zgornjem Štajerskem se je dodobra pojavilo šele tik pred prvo svetovno vojno. Razvoj je povezan z Mariborom, od koder so prihajali vzori. V Mariboru je bilo leta 1900 ustanovljeno Športno društvo Maribor, ki mu bomo morali nameniti v prihodnjem letu nekaj pozornosti, kajti poraja se vprašanje, ali ni bilo športno društvo le krinka za ustanovitev sokolskega društva – seveda ob primernem trenutku, saj si lahko mislimo, da je bilo nemštvu in nemškutarstvu narodno sokolstvo napoti. Tako so se mariborski Slovenci, ljubitelji telovadbe, združili v telovadni sekciji v okviru že imenovanega društva, leta 1907 pa so si ustanovili Sokolsko društvo, matično društvo na Maribor-skem, ki je pomembno zaznamovalo tamkajšnje življenje in sokolstvo zanašalo v mariborsko bližnjo in širšo okolico. Tudi v Ruše.

Ruše so se medtem širile in gostile tudi mari-borske Sokole, tako da so bili Rušani s sokolsko idejo in sokolskim društvom kot organizacijsko celico pred prvo svetovno vojno že seznanjeni. O tem priča tudi dogodek izpred stotih let. Leta 1909 so Rušani za mariborski sokolski prapor zbrali več kot 100 kron, z željo, da mariborsko sokolsko društvo razvije svoj novi prapor v Rušah in s tem utrjuje in manifestira slovenstvo. želja se jim je izpolnila pet let kasneje, 28. junija leta 1914, ko je mariborsko sokolsko društvo, ki je v Rušah že večkrat nastopalo, slovesno razvilo društveni prapor v Rušah. A kaj ko je v slovan-sko-balkanskem kotlu Gavrilo Princip ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Ferdinanda in je sledila prva svetovna vojna.

Odprtje sokolskega doma v Rušah

Prva svetovna vojna je zavrla delovanje in nasta-janje sokolskih društev, je pa narodna evforija po koncu prve svetovne vojne, ko je Rudolf Maister zavzel in slovenstvu priboril Maribor, spodbudila sokolsko reorganiziranje. Sokoli, svobodni v na-cionalni slovanski državi, so dobili krila in med sokolskimi društvi, ki so nastala po koncu prve svetovne vojne, je bilo Sokolsko društvo Ruše, ki je združevalo tudi Selničane z druge strani Drave. Ustanovni občni zbor je bil 19. decembra 1919. Leta 1921 je društvo štelo 45 članov in 50 članic, leta 1929 pa se je ločil selniški del z druge strani Drave.

(nadaljevanje na 29. strani)

DEC

EMBE

R

�

DEC

EMBE

R

�

spletni info kazalecinternet

programi

Ministrstvo za šolstvo in šport – Direktorat za šport

Nacionalne panožne športne šole Pot do vrhunskega­ dosežka­ v športu je dolga­, za­to je z na­črtnim delom na­jvečkra­t treba­ za­četi že zgoda­j. Ka­kovostna­, strokovno vodena­ športna­ vzgoja­ na­da­rjenih otrok je temelj vrhunskega­ športa­, za­to je pra­v tem progra­mom treba­ da­ti na­jvečjo vsebinsko, metodološko in ma­teria­lno-fina­nčno podporo. Direktora­t za­ šport v sklopu Ministrstva­ za­ šolstvo in šport podpira­ vse projekte in progra­me, ki omogoča­jo ra­zvoj mla­dih športnikov in trenerjev.

Projekt Nacionalna panožna športna šola (NPŠŠ) je nastal kot poizkusni projekt leta 1997, od leta 2000 pa je opredeljen v usmeritvah Nacionalnega programa športa in tudi v njegovi vsebini. NPŠŠ je organizirana oblika športne vzgoje za nadarjene mladostnike, uvrščene v programe kakovostnega in vrhunskega športa. Naziv Panožne športne šole lahko pridobi izvajalec, če zadosti prostorskim, kadrovskim in drugim zahtevam za strokovno izpeljavo programa, ki jih določi najvišji strokovni organ v posamezni panožni športni panogi. Nosilci in izvajalci NPŠŠ so lahko Nacionalne panožne športne zveze (NPŠZ), športna društva, šole, podjetja, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu.

Nacionalna panožna športna šola mora imeti: trenerski kader z ustrezno izobrazbo športne smeri, program z jasno opredeljenim dolgoročnim načrtom dela in ustreznim individualnim programom za trenerja, materialne in prostorske

možnosti za izpeljavo tega programa ter usklajenost programa s programom panožne športne zveze. Programu daje soglasje najvišji strokovni organ zveze.

Cilji projekta Nacionalne panožne športne šoleOsnovni namen projekta je dvigniti raven športa otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, do mednarodne primerljive ravni. To lahko dosežemo tako, da bomo:

spodbudili načrtno delovanje Nacionalnih panožnih športnih šol,skupaj z nacionalnimi športnimi zvezami in izvajalci zagotovili kakovostni proces treniranja in tekmovanja mladih, nadarjenih športnikov,izbrali trenerje z visokošolsko izobrazbo športne smeri,skrbeli za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje trenerjev,štipendirali študente Fakultete za šport na temelju letnega programa športa in objavljenega javnega razpisa

•

•

•

•

•

z namenom, da po študiju nadaljujejo trenersko delo v projektu NPŠŠ,sofinancirali pripravništvo za strokovne delavce v športu, ki ga bodo opravljali pri izvajalcih letnega programa športa,zagotovili stabilno sofinanciranje delovanja Nacionalnih panožnih športnih šol,spremljali delovanje športnih šol.

Udeleženci v projektu NPŠŠUdeleženci v projektu NPŠŠ so ministrstvo, pristojno za šport, nacionalne panožne športne zveze (nosilci projekta) in izvajalci letnega programa športa (izvajalci projekta), trenerji v klubih, trenerji nacionalnih športnih zvez in trenerji – koordinatorji v nacionalnih športnih zvezah. V projektu so športniki v klubih, ki tekmujejo v različnih tekmovalnih sistemih, športniki, ki so vključeni v delo regijske skupine, in športniki reprezentanti.

Potek projektaMinistrstvo, pristojno za šport, v skladu z letnim programom športa v RS v Uradnem listu Republike Slovenije vsako leto objavi razpis za zbiranje predlogov za izbor in sofinanciranje izvajalcev in plačila strokovnim delavcem v programih panožnih športnih šol. Minister s sklepom določi strokovno komisijo, ki po končanem zbiranju prijav pripravi predlog izbranih izvajalcev. Z izbranimi izvajalci sklenejo večletno pogodbo o sodelovanju. Podpisniki pogodbe so: nosilec projekta, izvajalec projekta in trener, ki bo izvajal program v NPŠŠ. Trener mora vsako leto predložiti podrobno poročilo o delu in program dela za naslednje leto, njegovo delo pa mora oceniti tudi strokovni organ nacionalne športne panožne zveze. Z izvajalcem, ki ne izpolnjuje določil pogodbe, se pogodba prekine. Prav tako se prekine pogodba ob negativnem mnenju nacionalne športne zveze o delu trenerja ali če trener prekine delovno razmerje zaradi osebnih razlogov.

Naloge ministrstva, pristojnega za šport:

priprava javnega razpisa za vsako leto,izbor novih kandidatov, ki se prijavijo na razpis,preverjanje poročil o delu posameznega trenerja,priprava razpisa za štipendiranje študentov Fakultete za šport, ki se bodo po študiju vključili v projekt,priprava razpisa za sofinanciranje pripravniških mest,spremljanje pripravništva strokovnih delavcev v športu, ki so zaposleni v

•

•

•

•

•

•

•

•

•

Dušan Hauptman vodi projekt Nacionalne panožne športne šole na Ministrstvu za šolstvo in šport - Direktorat za šport

DEC

EMBE

R

�

spletni info kazalecinternet

programi

Januar9. šah, posamezno, finale16. Mladina in gore, finale, Trzin

Februar6. judo, finale,6. streljanje z zračno puško, finale, Ljubljana7. šolski pokljuški maraton, Rudno polje10. smučarski skoki, finale12. skoki z male prožne ponjave, finale

Slovenski judoLetnik 14/83 julij, septemberS tekmovalnimi uspehi se debeli tudi revija Slovenski judo, pričujoča izdaja ima kar 48 strani, predvsem pa postaja vse bolj raznovrstna. Naslovnico na kateri »leti« Marinčič na kadetskem EP v Kopru, je prispeval Šport mladih, mladim pa je namenjena tudi zadnja stran, na kateri je slikovni opis meta tani otoshi (spust v dolino). Izobraževalne strani pa v podporo novemu izpitnemu programu ponujajo še več slikovnih predstavitev nekaterih nožnih metov. Zgodovinske strani osvetljujejo leto 1978, ko je bil na vrhuncu tekmovalne poti tudi Marjan Fabjan (I. Reya). Kar šest strani in pol je namenjenih dopingu in poškodbam. Marsikaj lahko zvemo o nacionalni panožni športni šoli in mali šoli juda, prve strani revije pa so namenjene tekmovalnim dosežkom.

Šport, 2009, št. 3-4Revija za teoretična in praktična vprašanja športa Dvojna revija ima kar 155 strani, temu primerna pa je zelo raznovrstna vsebina z rumeno prilogo, ki je namenjena univerzitetnemu športu, zdaj najbolj aktualni športni temi v Sloveniji. V tem delu je zapis z naslovom Univerzitetni šport včeraj in danes, avtorica Ksenija Filipič-Jeras, pa je za uvodno misel svojega prispevka postregla z mislijo dr. Franca Pedička, znanega pedagoškega raziskovalca, ki so ga, iz predavateljska zbora takratne Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, kaj hitro spodili. Njegove misli izpred skoraj petih desetletij so še danes zanimive.Nekaj vsebin: Uvodnik: Andreja Kocjančič, Silvo Kristan: Napačna klasifikacija, Odličnost se kaže tudi v neoporečnem strokovnem izrazju – ali imamo res fakulteto za giboslovje, Milan Hosta: Od fitnessa prek wellnessa in selfnessa do playnessa, Jerneja Fišer in soavtorji: Motiv staršev za vključitev otrok v program Gimnastika v osnovni šoli, Marta Bon in soavtorji: SWOT analiza slovenskega ženskega rokometa, Tadej Debevec: Sodobni trendi uporabe višinskega treninga v športu, Borut Pistotnik: Kondicija in forma v kineziologiji, Barbara Grižančič in Mateja Videmšek: Športne dejavnosti in materialne razmere v vaških in mestnik vrtcih na obali.

Olimpijski krogi, november 2009Številka je zanimiva, ker prinaša novo gradivo na ogenj polemik o porabi denarja v športu. Aktualna tema so športne stave, mini olimpijade se vrstijo, v slikovnem središču pa je Miro Cerar in priznanja, ki jih je prejel ob življenjskem jubileju. Zvemo še, kaj se je dogajalo 15. oktobra, ob dnevu OKS. Znova je zanimiva olimpijska kartica. Jo že imate?

Šola v naraviPo naključju smo dobili v roke 8-listno barvno informativno glasilo Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ima v podnaslovu zapisano, da gre za revijo za spodbujanje in razvoj šole v naravi. Revija izhaja šele prvo leto, prinašajo pa izkušnje iz

projektu,spremljanje napredovanja strokovnih delavcev v športu, ki so zaposleni v projektu, v nazive.

Naloge nosilcev projekta (NPŠZ):

skrb za dolgoročno načrtovanje programov NPŠŠ in za zaposlovanje strokovnih delavcev v teh programih,redni nadzor in ocenjevanje izvajanja programa,vsakoletna ocena najvišjega strokovnega organa o programu, izvajalcu in strokovnem delavcu, ki jo mora podati ministrstvu najkasneje ob izteku roka za prijavo na javni razpis za sofinanciranje programa za naslednje leto,sodelovanje z ministrstvom pri spremljanju in koordiniranju izvajanja programa,omogočanje sodelovanja strokovnega delavca v svojih strokovnih organih.

Naloge izvajalcev projekta (klubi,društva):

omogočanje strokovne izpeljave programa,redno spremljanje dela strokovnega delavca in obveščanje nosilca in ministrstva o ugotovitvah, pomembnih za izvajanje programa,posredovanje celovitega letnega poročila o izvajanju programa ministrstvu,redno izplačevanje plačila strokovnemu delavcu, spodbujanje sodelovanja strokovnega delavca v svojih strokovnih organih in podpiranje njegovega usposabljanja.

Naloge trenerjev: strokovna izpeljava programa in koordiniranje dela drugih trenerjev, ki sodelujejo pri tem programu,vsakoletno poročilo o delu v preteklem letu in podroben enoleten program za naslednje leto, ki ga mora predložiti izvajalcu in ministrstvu najkasneje do izteka roka za prijavo na javni razpis za sofinanciranje programa za naslednje leto, redno obveščanje izvajalca, nosilca in ministrstva o tekočih zadevah,strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje,sodelovanje v strokovnih organih izvajalca in nosilca,sodelovanje s športniki, ki so v programu, z njihovimi starši in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami pri zagotavljanju najboljših možnosti za uresničevanje programa ter pri reševanju statusnih in drugih težav športnikov.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v letu 2009 uspelo povečati finančna sredstva za sofinanciranje programov panožnih športnih šol, tako da so sedaj trenerji za svoje delo plačani primerljivo s svojimi kolegi profesorji v šolstvu. V letu 2009 sofinancira 128 trenerjev v programih športnih šol in 5 strokovnih delavcev v športni rekreaciji.

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

KOLEDAR ŠPORTNIH TEKMOVANJ IN PRIREDITEV

DEC

EMBE

R

10

EP v krosu

Tina Berčič 46. na MEP v krosuDUBLiN, 13. decembra - na 16. evropskem prvenstvu v krosu je Tina

Berčič (Mass Lj) zasedla 46. mesto med 76 tekmovalkami, kar je bila najvišja uvrstitev mlade slovenske ekipe. Slovenija ni imela tekmovalcev v starejših kategorijah.

Martin Steiner, predsednik strokovnega sveta AZS, ki je spremljal evropsko prvenstvo tudi lani, je povedal: »Lani smo bili večinoma povsem

v ozadju in z velikimi zaostanki. Letos nam je uspelo ujeti priključek. Dve leti trdega dela bi nas do decembra leta 2011, ko bo to tekmovanje v Velenju, vendarle pripeljalo do solidnih uvrstitev, do mest v prvi tretjini,« je prepričan Steiner.

izidi, mlajši člani (75 uvrščenih): 1. Nou-reddine Smail (Fr) 25:11, 2. Hassan Chahdi (Fr) 25:17, 3. Atelaw Yeshetela Bekele (Bel) 25:21, 66. Mitja Krevs (Slo) 27:53, 69. Peter Oblak (Slo) 28:04, mladinci (88 uvrščenih): 1. Jeroen D’Hoedt (Bel) 18:46, 2. Nick Goolab (VB) 18:47, 3. James Wilkinson (VB) 18:47, 84. Jan Breznik 21:01, 85. Nejc Deželak 21:04, 87. Tine Torkar (Slo) 21:19, 88. Aleš Zver (vsi Slo) 21:40,

mladinke (76 uvrščenih): 1. Karoline Bjerkeli Groevdal (Nor) 14:10, 2. Gulšat Fazlitadinova (Rus) 14:12, 3. Kate Avery (VB) 14:27, 46. Tina Berčič 15:27, 60. Mateja Golenač (obe Slo) 15:48.

KOŠARKA

Slovenski mladinci na 8. mestuiSCAR (Špa), 8. decembra – Slovenska reprezentanca U-16 se je

udeležila močnega mednarodnega turnirja in po štirih porazih pristala na 8. mestu.

izidi slovenske ekipe: Slovenija : Kastilija 63:75, Slovenija : italija 58:87, Slovenija : Turčija 54:75, za 7. mesto: Slovenija : Poljska 54:72.

Dejan Mihevc, selektor reprezentance, je nastop svoje ekipe ocenil ta-kole: »Za nami je zahteven turnir, ki pa je za fante zelo pomemben. Ti so prvič dobili predstavo, kaj pomeni igrati na tako močnem turnirju in s takšnim tempom. Kljub temu, da smo izgubili vse štiri tekme, pa smo prek treningov in tekem napredovali. Na koncu nam je le uspelo enakovredno igrati po tri četrtine, v zadnji pa nam je zmanjkalo moči in zbranosti. V nadaljevanju bo potrebno name-niti več pozornosti razvoju temeljnih motoričnih sposobnostih in košarkarskim osnovam, kot so odkrivanja in podaje, saj smo bili v teh prvinah slabši od ostalih reprezentanc.«

Širša reprezentanca u-16: Filip Pesek-Omerzel (Komenda), Rok Cindrič (UO), Jan Rizman (H Polz), Jure Ritlop (Mb Messer), Gregor Hrovat (KK Vzaj), žiga Zatežič (K Nm), Matej Cencič (Tolm), Jaka Debeljak (Janče), Jean Luka Bilbija (T Kr), Tomaž Bončina (Ajdov), Jakob Stražar (Janče), Aldin Hasič (E Esot), Luka Mežan (T Kr), Aleksej Nikolič (ZL), Jure Kopač (G Slov), Matic Perger (H Polz), Tomaž Opara (UO), Matic Maček (ZL).

Krkaši so gostovali in se učiliŠIBENIK, SPLIT, 11. decembra - Mlajši košarkarji Krke (letnik

1996 in mlajši ter 1998 in mlajši) so se mudili na pripravah v Splitu in v Šibeniku. Niz nastopov so začeli v soboto dopoldne, ko so se oboji pomerili z vrstniki Košarkarske šole Dražena Petrovića in jih tudi premagali, v popoldanskih urah pa so igrali še s košar-karji KK Split. Igralci letnika 1996 so izgubili, mlajši pa so igrali odlično in po zaostanku 10 točk poskrbeli za preobrat ter visoko zmagali. V nedeljo sta sledili še dve tekmi, tokrat sta bili obe splitski ekipi letnikov 1996 in 1998 močnejši od utrujenih Krkašev. Za fante je bila odlična izkušnja, saj so se merili z eno izmed boljših ekip na Hrvaškem, obenem pa so spoznali svoje vrstnike, ki jih bodo še dolgo srečevali.

Izidi , sobota dopoldne, Šibenik, letnik 1996: KK Krka : ŠK D. Petrović 89:59 (strelci za Krko: Jakobčič 3, Janc 14, Prus 10, Lešnjak 16, Osolnik 9, Nenadovski 0, Ku-žnik 4, Kruljac 0, Berkopec 12, Stibrič 4, Matkovič 12, Pavlič 5). Šibenik, letnik 1998: KK Krka : ŠK D. Petrović 69:64

(strelci za Krko: M. Gabrijel 6, N. Gabrijel 3, Herendič 6, Kastelic 8, Škedelj 2, Moretti 0, Nedanovski 18, Pečnik 3, Vi-drih 2, Šmajdek J. 11, Šmajdek N. 0, Kozjan 0, Stipaničev 11). Sobota, Split, letnik 1996: ŠK Split : KK Krka 91:57, letnik 1998: KK Krka : ŠK Split 60:32, nedelja dopoldne, Split, le-tnik 1996: Split : Krka 83:55, letnik 1998: Split : Krka 63:40.

LOKOSTRELSTVO

Lokostrelski maratonGORiCA, 13. decembra - Na 20. dvoranskem lokostrelskem maratonu,

kjer so lokostrelci v enem dnevu streljali na 25 in 18 m, se je zbralo prek 120 lokostrelcev iz italije in Slovenije. Naši lokostrelci so bili uspešni, še posebno člani LK Šenčur. Pri mladinci je z golim lokom zmagal Aleš Marinko, pri kadetih z ukrivljenim lokom Tilen Vidic, pri dečkih pa je bil drugi Domen Kavaš. Vsi so člani LK Šenčur.

ŠAH

Brinovec 16. na MSPANATOLiJA, 23. novembra – Na mladinskem svetovnem prvenstvu

v šahu je bil najuspešnejši David Brinovec, ki je v najmlajši kategoriji do 8 let pristal na 16. mestu. V tej kategoriji je igralo kar 129 šahistov, medalje pa so osvojili Aryan Ghalomi (iRi), Tanuj Vasudeva (ZDA) 8,5 in Taba Tabaei (iRi) 8,5.

Uvrstitve drugih slovenskih igralcev, F8: 111. Aleks Stepančič 4, F12: 65. Peter Urbanč (5,5), F 14: 77. Gal Drnovšek (5,5), F 18: 66. Jure Plaskan (5). Pri dekletih pa so bile uvrstitve naslednje, D 12: Teja Vidic (6), D 14: 83. Daša Bojc (4), D 18: Špela Orehek (5). info: http://wycc2009.tsf.org.tr, http//www.sah-zveza.si/rez/0911/wych2009/

Svetovno prvenstvo navijaških in pom pon skupin

BREMEN (Nem) - Slovenska navijaška reprezentanca se je ob koncu novembra udeležila 5. svetovnega prvenstva navijaških in pom-pon skupin, ki je bilo v Bremnu. Konkurenca je bila huda, najžlahtnejša odličja pa so pripadla Norvežanom, Tajvancem in Japoncem.

Dvodnevnega prvenstva se je udeležilo dvajset reprezentanc iz Ame-rike, Evrope in Azije, tekmovale pa so v štirih navijaških kategorijah in eni plesni. Člani slovenske reprezentance so merili moči v treh navijaških

Tina Berčič

Slovenska navijaška reprezentanca (foto: Maruša Uranjek)

KRKA

DEC

EMBE

R

11

kategorijah in zasedli četrto (dekliški navijaški dvigi), peto (mešani navijaški dvigi) in deveto mesto (mešane navijaške skupine). Norveški navijači so postali prvaki v kategoriji plesnih skupin in dekliških skupinskih dvigov, Tajvanci so zmagali v kategoriji mešanih skupinskih dvigov, Japonci pa so jemali dih v kategoriji dekliških in mešanih navijaških skupin.

Slovenski predstavniki z uvrstitvami niso bili razočarani, saj se zavedajo moči konkurence, članica Alma Jašaragič pa je po tekmovanju povedala: »Potrudili smo se, imeli smo se lepo in že začenjamo vadbo za prihodnje svetovno prvenstvo.«

UMETNOSTNO DRSANJE

Mladinski svetovni pokal 2009, 2010LAUSSANNNE (Šv), 18. oktober - Skupna razvrstitev po osmih tekmah,

mladinke (146): 1. Kanako Murakami (Jap), 46. Patricija Greščič (SBL). 77. Daša Grm (Ce), 95. Nika Cerič (SBL), mladinci: 1. Yuzuru Hanyu

(Jap), športni pari: Wenjing (Švi) in Cong Han (Kit), plesni pari: 1. Maia in Alex Shibutani (ZDA).

12. pokal MeranoMERANO (it) - 12. do 15. november – Članice (20): 1. Caroline Kostner

(ita) 167,40, 13. Daša Grm (Cel) 102,83, člani (21): 1. Javier Fernandez (Špa) 198,87, 13. Gregor Urbas (SBL) 144,77, mladinke (16): Luisa Weber (Nem) 120,09, 2. Patricija Greščič (SBL) 114,25, 3. Pina Umek (Ce) 78,07.

22. Zlati medved ZAGREB, 28. november – Slovenske drsalke in drsalec so bili zelo

uspešni na velikem hrvaškem mednarodnem tekmovanju, saj so na najvišjo stopničko stopili: Patricia Gleščič, Naja Ferkov, Katja Vodlan (vse tri SBL), Matej Gregorc, Jan Rebec (oba LAB), srebrne medalje so osvojili Patricija Juren (Ce), Michael Chrastecky (SBL), Lara Guček (Ce), bron pa Daša Grm (Ce), Klara Jagodic (Kra), Saira Čatak, Kaja Gril (obe Jes).

NO

VEM

BER

11

TEHNI©KI MUZEJ SLOVENIJETehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki bo zaprt od 4. decembra do 1. marca 2010. Oddelek TMS v Polhovem Gradcu pa je prenovili zbirko v Muzeju pošte in telekomunikacij.

PrIrOdOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE

Evolucija Zemlje in geološke značilnosti SlovenijeGeološki procesi so v milijardah let izoblikovali čudovit planet – Zemljo. Od njenega nastanka pa do danes sile iz notranjosti in moč sonca preoblikujejo njeno podobo. Razstava je na ogled do 9. februarja 2011.

Seizmografi skozi časOb 50-letnici moderne seizmologije na Slovenskem se boste srečali z zgodovino Observatorija na Golovcu v Ljubljani, ki so ga postavili leta 1958. Geološka vitrina je na ogled do konca januarja 2010.

Slovenski naravoslovci v Darwinovem časuKnjižna razstava ob 200-letnici rojstva Charlesa Darwina, s poudarkom na slovenskih naravoslovcih iz Darwinovega časa. Knjižnična vitrina je na ogled do 31. marca 2010.

KNJIGArNAV začetku decembra so na Novem trgu 2, v bližini NUK-a, odprli novo knjigarno založbe Beletina. Čeprav je založba usmerjena k resnim knjižnim delom, pa je knjigarna pisana na kožo mladim, ki bodo na njenih policah našli veliko zase. Info: www.zalozba.org, knjigarna@zalozba.org, tel. 01 426 33 47

rAZSTAVAStanko Bloudek – leteči človek v Idriji

Mestni muzej Idrija je 3. decembra povzel razstavo Stanko Bloudek – leteči človek (1890-1959), ki bo na gradu Gewerkenegg na ogled do 31. januarja 2010. Če ste zamudili zanimivo razstavo v Bistri pri Vrhniki (TMS) imate še možnost, da ujamete zamujeno. Pravzaprav se lahko tako priklonimo človeku, ki je v pionirskem obdobju letalstva naredil precej

več, kot je v zavesti Slovencev. Bloudka, ki si ga lastijo in ga predvsem smučarski skakalci, ni bil v svojih letalskih poizkusih nič manj uspešen kot brata Rusjan, a ker je v tistem pionirskem obdobju izjemnega letalskega kipenja časovno zaostajal za Rusjanom za nekaj mesecev, je ostal v njegovi senci. Bloudek je s svojimi letalskimi koraki, ki so presegli Rusjanovo življenjsko obdobje za dobri dve desetletji, krepko prehitel primorskega rojaka. Žal tudi ni zabeleženo, da se je Aeroklub Ljubljana kratko obdobje po vojni imenoval AK Stanko Bloudek. Razstava kaže, kako vsestranski ustvarjalec je bil Bloudek, saj je poleg skakalnic in letal načrtoval še marsikaj, denimo, avtobuse, avtomobile, motorje, lovsko letalo. Na razstavi je tudi maketa kopališča Ilirija v Ljubljani in še marsikaj.

DEC

EMBE

R

12

Letu 2009 ob rob

Boris Pahor na Fakulteti za šport

Trije veliki dogodki Vse je relativno, tudi to, kaj je za koga velik dogodek. Vse v življenju ocenjujemo z nekega osebnega vrednostnega stališča. Nekatere dogodke ocenjujemo kot pomembne zaradi različnih razlogov, morda zaradi velike simbolne vrednosti, zaradi tega, ker so se dogodili prvič in kažejo neko novo pot, nekateri »tretji« dogodki pa so se nam vtisnili v spomin, denimo, zaradi tega, ker so izžarevali pozitivno ozračje. Tokrat se dogaja prvič, da skušamo potegniti iz množice dogodkov tri, ki naj bi po našem mnenju izstopali. Veseli bomo, če se boste odzvali in povedali (zapisali), kateri dogodki v minulem letu so se vam vtisnili v spomin, s pozitivnim ali z negativnim predznakom. Zagotovo je najslabše, da se ne bi spomnili ničesar, kar bi bilo vredno razmisleka, da bi obrnili list v naši knjigi šolskega športa, ne da bi se spomnili, kaj je pisalo na prejšnji strani.

Odstraniti pajčevinoS svežino razmišljanja se je izkazala Milena Aras Harpf

Kaj je danes največji sovražnik športa mladih? Pa ne morda svetovni splet? Vsak dan opazujem otroke, ki ure in ure zapravljajo pred računal-nikom. Še tisti mladi športniki, ki premagajo skušnjave in redno trenirajo, radi sedejo pred utripajoč ekran in kakšno uro surfajo po spletu. Ali ne bi bilo lepo, če bi kdaj za spremembo našli zanje kaj vzpodbudnega? Nekaj tako banalnega, kot so njihovi športni uspehi na spletni strani šole ali kluba?

Žal se mi včasih zdi, da ni pravega odziva

s strani šole. Če šola že ima spletno stran, je rezervirana za pravilnik šole, urnike različnih interesnih dejavnosti in spiske učiteljev in pred-metov, kar je sicer v redu. Opažam pa kronično pomanjkanje prostora za mlade športnike in razmišljam, kje je vzrok. Ali je kriva računal-niška nepismenost učiteljev športne vzgoje ali pa za splet skrbi nekdo, ki ga to v resnici ne zanima? Se morda športniki ne morejo dogo-voriti s sodelavcem, ki ureja spletno stran šole? Ali je vmes slepota (to je še najlepši izraz, ki

sem ga našla za to stanje) za mlade športnike? Po eni strani šola želi zdrave učence in dijake, pripravljene na vse izzive sodobnega sveta, želi,

DEC

EMBE

R

12

V iztekajočem letu 2009 je bilo v dnevnem časopisju veliko zapisanega o našem pisatelju Borisu Pahorju, tako da je novica o njegovem obisku in predavanju na Fakulteti za šport vzbu-dila veliko zanimanje, denimo, med njegovimi simpatizerji na hodnikih Zavoda za šolstvo, na Parmovi v Ljubljani, kjer nastaja revija Šport mladih. Zasluge za pomemben dogodek gredo predvsem zgodovinarju dr. Tomažu Pavlinu in njegovim prijateljskim povezavam v Trstu, saj si-cer pisatelja nikoli ne bi bilo na Fakulteti za šport. Naša najstarejša strokovna športna ustanova je

spraševal, ali ni morda celo naša nacionalna himna vprašljiva, saj govori o servilnosti naroda, ki jo tako rad prepeva, ne pa o našem nacionalnem ponosu. »Zakaj nismo vzeli za nacionalno hi-mno druge, tretje ali četrte kitice iste pesmi, ki so naravnane bolj domoljubno,« se je spraševal pisatelj. Še nihče doslej si ni upal niti pomisliti, da bi bilo lahko kaj narobe s slovensko himno. Naj ne bo odveč, če Zdravljico znova preberete in se prepričate, o čem govori Pahor.

Čeprav je bila Pahorjeva Nekropola napisana že pred desetletji, smo jo Slovenci odkrili šele

Pahorjeve prisotnosti. V zadnjih letih je imel pisatelj po Italiji nešteto predavanj predvsem za mlade, saj jim je želel iz prve roke povedati o svoji osebni izkušnji s fašizmom, mladi pa so ga povsod poslušali z velikim zanimanjem. Zakaj to ni uspelo v Ljubljani, je vprašanje, ki je zanimivo in najbrž vredno razmisleka.

Morda bo kdo dejal, da v strokovni ustanovi ni mesta za gojenje domoljubnih čustev.

A mnogi menijo, da je treba izrabiti vse priložnosti in mladim ljudem razložiti, da sta jezik in ozemlje edino zatočišče, ki nam ostajata in ki nas opredeljujeta kot narod. Morali bi jim povedati, da se je treba spoštljivo prikloniti člo-veku, ki si upa sredi Italije na glas povedati, da je Slovenec in da je bil fašizem plod italijanskega nacionalizma. Seveda ni bilo pričakovati, da bo Pahor prav veliko govoril o športu. Tudi redke izrečene misli o športu stojijo trdno. Poudaril je, kot se spodobi za uglajenega gospoda v preda-valnici Fakultete za šport, da je šport lahko samo spremljevalec našega bivanja in da narod vendarle opredeljuje predvsem kultura. Govoril je tudi o telesu, o edinem, kar dobi človek ob rojstvu in kar je treba varovati. Spomnil je, da človek od nekdaj pa do danes doživlja največja ponižanja prav prek telesa.

Danes, ko pišem te vrstice, ne vem, kaj naj si mislim, da na Fakulteti za šport nimajo posebno prijaznega odnosa do filozofsko podkovanih ljudi, ki bi znali prihodnjim strokovnjakom za šport vcepiti še kaj več kot golo stroko. To za-gotovo ni dobro znamenje. Boris Pahor ima od svojega obiska na Fakulteti za šport v Ljubljani v svoji knjižnici tudi delo Šport po meri otrok in mladostnikov. Pisatelj je knjigo vzel v svoje roke kot vsako knjigo, ki je napisana na kožo človeku. Zagotovo bo prebral tudi kakšno stran in si skušal ustvariti vtis o jeziku športnih strokovnjakov.

bila tako celo korak pred Cankarjevim domom in Državnim zborom, ki je tržaškega pisatelja, ki so ga omenjali v povezavi z Nobelovo nagrado za literaturo, povabila decembra. Univerza v Ljubljani mu je častni doktorat podelila lani.

Zakaj je srečanje s pisateljem Borisom Pahor-jem tako pomembno? Prav gotovo tudi zato, ker je glasnik pokončne drže Slovencev, živečih v Italiji in tudi tistih v matici. Žal je v Sloveniji bolj malo intelektualcev in ljudi, ki bi javno poudarjali, kako pomembna je za nacionalno samobitnost pokončna drža, seveda v povezavi z vsemi prvinami, ki ji dajejo vsebino, od jezika, politike do umetnosti in navsezadnje tudi športa. V nekem nedavnem pogovoru za TV se je Pahor

nedavno, po tem ko so jo pohvalili književni kri-tiki v Italiji, ko je doživela pozornost v Franciji. V Parizu je Boris Pahor prejel najvišje državno odlikovanje: red viteza legije časti. Slovenci bi mu morali podeliti najvišje državno priznanje že zdavnaj, saj je bil eden redkih, ki je upal Ita-lijanom in svetu povedati, da ima fašizem svoje korenine na Primorskem, da so ga najprej izkusili Slovenci v Italiji, ki jih je njihova iztrebljevalna politika postavila na seznam nezaželenih narodov že leta 1920 s požigom slovenskega Narodnega doma v Trstu.

V veliki predavalnici Fakultete za šport so manjkali predvsem študenti, to pa je znamenje, da naša eminentna ustanova ni dojela simbolike

DEC

EMBE

R

13

Plezalska tekma za DPTridnevni praznik športnega plezanja (od 4. do 6. decembra) v športni

dvorani na Zlatem polju v Kranju, v katerem so izpeljali finale državnega prvenstva v težavnostnem plezanju in plezanju po balvanih, je bil za ljubitelje športnega plezanja in za občasne spremljevalce dogajanj veliko pozitivno presenečenje. Športno prizorišče, ki ga je pripravil Alpinistični odsek Kranj, kaže na odnos plezalcev do svojega športa. Najbrž ni bilo nikogar, ki ne bi pomislil na svežino prijemov, sodobnost, predvsem pa na zanimivo predstavo in dogajanje – za plezalce in za gledalce.

Kaj se je dogajalo? Najkrajši odgovor bi bil – vse! Na klasični plezalni steni je potekalo državno prvenstvo v težavnostnem plezanju, v amfiteatru dvorane so postavili domiselni lok, na katerega zunanje in notranje stene so postavili kratke balvanske smeri. »Nekatere so bile dokaj lahke, druge pa precej težje, nekaj pa je bilo izjemno težavnih in so jih zmogli samo najboljši. Celoten niz smeri je bil sestavljen tako, da so vsi imeli nekaj od plezanja,« je povedala Marija Štremfelj, medtem ko je z dolgo palico, na koncu katere je bila ščetka, čistila balvanske oprimke v premoru, ko za trenutek ni bilo treba ocenjevati uspešnosti.

Še veliko bolj kot domiselna postavitev tekmovalne arene pa je bila celo-tna urejenost prostora, ki je bila pisana na kožo gledalcem. Ograje so bile namreč tik ob stenah, tako da so lahko tekmovalce spodbujali iz neposredne bližine, poleg tega pa tekmovalni prostor ni bil hermetično zaprt in ljudje, ki so si želeli fotografirati iz nekega položaja znotraj tekmovališča, so to lahko tudi naredili. Nobenih znamenj policijske organizacije ni bilo čutiti. Vsi so se lahko sproščeno gibali okoli balvanskega loka, brez takšnih ali drugačnih akreditacij, kljub vsemu pa je bilo v vsem tem vrvenju dovolj

urejenosti, da je lahko tekmovanje potekalo nemoteno. Za množico staršev, ki so si prišli ogledat tekmovanje, je bila takšna organizacija pravo razkošje, ki ga doslej v Sloveniji še nismo videli.

Seveda se je treba zaustaviti tudi pri vseh drugih dejavnostih. Prav never-jetno je, kako dobro so kranjski organizatorji izrabili prostor. Na policah so lahko obiskovalci kupovali planinsko literaturo, precej je bilo ponudnikov plezalne opreme, plezalcem je bila na voljo tudi cenejša rabljena oprema, na velikem ekranu so vrteli filme, na voljo je bila fotogalerija minulega dogajanja, v kotičku dvorane je potekala slikarska delavnica, zvrstilo se je nekaj predavanj, prišla je tudi Martina Čufar.

Še posebno je treba pohvaliti oba voditelja, ki sta se z mikrofonom v roki gibala od prizorišča do prizorišča, gledalcem sta predstavlja tekmo-valce, komentirala njihove dosežke, se z njimi pogovarjala. Bila sta vzorna in navdušujoča, tako da gledalcem določen tekmovalec ni mogel uiti iz nadzora, čeprav so morda prav tisti trenutek, ko so stopili v areno, da med oprimki pokažejo svojo moč in spretnost, namenili pozornost čemu drugemu. Morda je edina pomanjkljivost Plezalskih dnevov Kranja ta, da ni bilo dovolj reklame. Seveda organizatorji ne morejo narediti vsega, zato upamo, da bo mogoče tako prireditev zaslediti v prihodnje na novi spletni strani Zavoda za šport RS Planica.

da ne bi bili na ulici, da bi se ukvarjali s športom v šoli in zunaj nje, po drugi strani pa jim je pre-težko, da bi jim namenila najmanjšo pozornost – denimo, vsaj naštela njihove dosežke. Splet je danes demokratičen medij in s prav malo truda bi, ob strani s šolskim jedilnikom, predstavo Muce Mace in obiskom tehničnega muzeja, lahko objavili še uspehe svojih rokometašev, judoistov ali veslačev.

Roko na srce, mladi športniki so vsak v svoj uspeh vložili veliko svojega časa, volje, ljubezni. Zakaj ne bi dobili na spletni strani svoje matične šole nekaj vrstic, morda celo kakšne fotografije, portreta? Navsezadnje tudi šola s svojo zasnovo daje prostor telesnemu in duhovnemu razvoju otroka. Čemu torej takšno sprenevedanje?

Šola kot stavba nima pri tem ničesar, za vsem stojijo samo ljudje. Športni pedagogi, ki se ne znajo ali nočejo spoprijeti z izzivi današnjega dne. Morda se jim zdi, da niso plačani za dodatni trud in najbrž res niso. Pa vendar, mogoče bi bilo potrebno le malo truda, da bi spodbudili učence, ki bi skupaj z učitelji matematike ali tehnike na krožku informatike ali pri urah izbirnih vsebin to z veseljem naredili.

To ni banalno prilizovanje otroškemu egu, pač pa samo priznanje delu. In kje je boljše mesto, da se pokaže to priznanje, kot na šoli? Če ne more-mo spodbuditi mladih športnikov s štipendijami, s športno opremo, bi jim lahko dali vsaj nekaj, kar je zastonj – prijazno besedo. Tudi to je priznanje. Lepo je postaviti pokal v vitrino šole, še lepše je

vedeti, da si tudi sam nekaj pripomogel, čeprav samo pri urejanju tekmovalnih dosežkov tiste peščice (žal), ki se ukvarja s športom in tekmuje. In ker so novi časi, oglasna deska v avli šole ni več dovolj. Danes je čas spletnih povezav, tehnike in hitrih informacij.

Nočem nanizati primerov slabe prakse. Na videz je na nekaterih spletnih straneh vse to tudi vidno, a kaj, ko so učenci na fotografijah že zdavnaj srednješolci. Menim, da je žoga na strani športnih pedagogov. Kako jo bodo sprejeli? Verjamem, da bi bili vsi bolj zadovoljni ob svežih informacijah kot pa s spletno stranjo, polno paj-čevine. Informirajmo učence v njihovem jeziku in njihovem mediju, tudi tako bi povečali ali ohranili motivacijo za delo v šoli in športu.

DEC

EMBE

R

13

Tomo Česen: Ne samo grifiToma Česna, načelnika komisije za športno

plezanje, ni treba predstavljati po dolgem in povprek. Je človek, ki ne mara kritike kar tako, posebno od ljudi, ki sami ne znajo pokazati boljšega. Tudi zato je podprl zamisel članov kranjskega AO, da prek Plezalnih dni Kranja (PDK) pripravijo nekaj novega. O novosti je Tomo odgovoril na nekaj vprašanj.

Je bila izpeljava PDK zelo zahtevna?»Seveda, nihče si ne zna predstavljati, koliko

dela je bilo s postavitvijo celotnega odra. Or-ganizatorji niso želeli biti povprečni, zadali so si za cilj, da izpeljejo vse najboljše, do zadnjih podrobnosti, ki jih večina niti ne opazi.«

Osem smeri na balvanih in še v plezalnih stenah, kdaj ste postavljali vse to?»Organizacijska ekipa je prišla v športno dvo-

rano šele v petek, še skoraj med urami športne vzgoje. Čeprav je delala velika ekipa ljudi, tega ne bi zmogli pripraviti, če ne bi smeri v balvani postavili že na tekmi v Divači. Načrtovanje smeri in postavitev je kar zahtevna zadeva, ki vzame veliko časa. Ja, fantje iz AO Kranj si zaslužijo pohvale. So prostovoljci, ker drugače se tega ne

bi dalo izpeljati, nihče nima toliko denarja, da bi lahko vse to plačal.«

Predavala je Martina Čufar, na ogled je bil film o Nataliji Gros, ljudje so se lahko razgledali po planinski literaturi …»Všeč mi je, da niso samo »grifi«, da je še

kaj drugega.«Poligon za DP v Kranju je bil vzorčni primer, kakšen bi bil lahko plezalni center, o kate-rem slovenski plezalci že dolgo sanjajo.»Če v Sloveniji še nimamo plezalnega centra,

to ne more biti ovira, da ne bi imeli nekaj vr-hunskih plezalcev in plezalk, saj je za vrhunski šport treba še kaj več. Ampak za bolj množično kakovostno rast bi plezalni center prišel zelo prav. Menim, da bi ga morala financirati dr-žava, saj nihče nima toliko denarja, da bi ga vložil v takšen projekt. Problem Slovenije je njena majhnost. Ne vidim možnosti, da bi kdaj dobili kaj takega.«

Nove športne dvorane imajo skoraj vse, tudi plezalno steno.»Lepo bi bilo, če bi načrtovalci dvoran

včasih kaj vprašali ljudi, ki se na to spoznajo. Saj nočemo biti pomembni, a nesmisel je delati

nekaj, kar ničemur ne služi, kar je samo strošek in prihodek za izdelovalca. Če je v standardni opremi telovadnic majhna stena, to za plezalni šport ne pomeni nič. Ja, želim si več posluha tistih, ki načrtujejo telovadnice in športne dvorane.«

Kam spada nova stena v Šmartnem pri Litiji?»Ta stena je še kar dobra, tudi dobra ekipa

ljudi se je začela zbirati okoli nje in tudi do-sežki na letošnjem prvenstvu kažejo, da dobro delajo. Upamo lahko samo, da ne bo plezanje povsem v podrejeni vlogi. Zato je stene treba načrtovati tako, da se z drugimi športi ne izključujejo. Tudi v Zagorju je plezalna stena, pa žal ni lokalnih dejavnikov, ki bi pognali dejavnost.«

Kaj menite o šolskih tekmovanjih v ple-zanju?»O njih smo precej razmišljali, ali imajo

smisel ali ne. Menimo, da so pomembna. Za otroke se splača delati. Organizacijo smo malo poenostavili, saj je težko izpeljati več področ-nih tekmovanj, ker ni na voljo dvoran in tudi ne organizatorjev.«

DEC

EMBE

R

14

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

14

Milena Aras HarpfMilena Aras HarpfMilena Aras Harpf

Kaj je danes največji sovražnik športa mladih? Pa ne morda svetovni splet? Vsak dan opazujem otroke, ki ure in ure zapravljajo pred računalnikom. Še tisti mladi športniki, ki premagajo skušnjave in redno trenirajo, radi sedejo pred utripajoč ekran in kakšno uro surfajo po spletu. Ali ne bi bilo lepo, če bi kdaj za spremembo našli zanje kaj vzpodbudnega? Nekaj tako banalnega, kot so njihovi športni uspehi na spletni strani šole ali kluba?

Žal se mi včasih zdi, da ni pravega odziva s strani šole. Če šola že ima spletno stran, je rezervirana za pravilnik šole, urnike različnih interesnih dejavnosti in spiske učiteljev in predmetov, kar je sicer v redu. Opažam pa kronično pomanjkanje prostora za mlade športnike in razmišljam, kje je vzrok. Ali je

Odstraniti pajčevino

Prof. Nina Markun PuhanProf. Nina Markun PuhanProf. Nina Markun Puhan

Izraz »stalno strokovno usposabljanje in spopolnjeva-nje« v tujini in tudi pri nas vedno pogosteje zamenjuje izraz »stalni strokovni razvoj«. Pri tem imamo v mislih dodatna znanja (vedenja) kot tudi več možnosti in prije-mov strokovnega razvoja vseh nas, tudi učiteljev in tudi športnih pedagogov.

Oblik usposabljanja je veliko, tako da se v pestri ponudbi kar težko znajdemo. Zavod RS za šolstvo npr. ponuja: štu-dijske skupine, seminarje, tematske konference, svetovalne storitve. Študijske skupine so usmerjene na izmenjavo izkušenj učiteljev istega predmeta oz. področja in sezna-njanje s svežimi spremembami in strokovnimi novostmi. Podajajo jih predmetni svetovalci ZRSŠ regijsko, po vsej Sloveniji, že debelo desetletje. V tem času se je njihova organizacijska oblika spreminjala, ostali pa so okviri – tri srečanja na leto od katerih sta dve v regijskem študijskem središču, eno pa na daljavo, v spletni učilnici.

V letošnjem šolskem letu smo prvo srečanje osnov-nošolskih športnih pedagogov v študijskih središčih že izpeljali. Skupne teme vseh predmetov - diferenciacije in individualizacije smo se lotili s pomočjo konkretnih primerov pri gimnastiki. Na pomoč sta nam priskočila Klemen Bedenik in Aleksander Šajn, strokovnjaka Gim-nastične zveze Slovenije, ki sta temeljna teoretska izhodišča diferenciacije dopolnila s praktičnimi primeri. Po odzivih športnih pedagogov sta bili izbira vsebine in izpeljava zelo dobra. Na enem od študijskih središč so srečanje posneli in gradivo že uporabljajo pri športni vzgoji.

Prihodnje študijsko srečanje bo prek spletne učilnice: http://info.edus.si/studijske . Tisto, kar smo spoznali na prvem študijskem srečanju, je treba čim prej preizkusiti v praksi in izkušnje predstaviti v spletni učilnici. Vsebine so lahko povezane z gimnastiko ali s katerimkoli drugim učnim sklopom. Prav vsem bodo koristili predstavljeni primeri diferenciacije vsebin, ciljev, učnih metod, di-

»Flop« za razmislek

V rokah imam Šport mladih, pogledala bom, kakšne spletne strani imajo na šolah nagrajencev ZDŠPS, tudi to bo pokazatelj ali razmišljam prav ali ne …

kriva računalniška nepismenost učiteljev športne vzgoje ali pa za splet skrbi nekdo, ki ga to v resnici ne zanima? Se morda športniki ne morejo dogovoriti s sodelavcem, ki ureja spletno stran šole? Ali je vmes slepota (to je še najlepši izraz, ki sem ga našla za to stanje) za mlade športnike? Po eni strani šola želi zdrave učence in dijake, pripravljene na vse izzive sodobnega sveta, želi, da ne bi bili na ulici, da bi se ukvarjali s športom v šoli in zunaj nje, po drugi strani pa jim je pretežko, da bi jim namenila najmanjšo pozornost – denimo, vsaj naštela njihove dosežke. Splet je danes demokratičen medij in s prav malo truda bi, ob strani s šolskim jedilnikom, predstavo Muce Mace in obiskom tehničnega muzeja, lahko objavili še uspehe svojih rokometašev, judoistov ali veslačev.

Roko na srce, mladi športniki so vsak v svoj uspeh vložili veliko svojega časa, volje, ljubezni. Zakaj ne bi dobili na spletni strani svoje matične šole nekaj vrstic, morda celo kakšne fotografije, portreta? Navsezadnje tudi šola s svojo zasnovo daje prostor telesnemu in duhovnemu razvoju otroka. Čemu torej takšno sprenevedanje?

Šola kot stavba nima pri tem ničesar, za vsem stojijo samo ljudje. Športni pedagogi, ki se ne znajo ali nočejo spoprijeti z izzivi današnjega dne. Morda se jim zdi, da niso plačani za dodatni trud in najbrž res niso. Pa vendar, mogoče bi bilo potrebno le malo truda, da bi spodbudili učence, ki bi skupaj z učitelji matematike ali tehnike na krožku informatike ali pri urah izbirnih vsebin to z veseljem naredili.

To ni banalno prilizovanje otroškemu egu, pač pa samo priznanje delu. In kje je boljše mesto, da se pokaže to priznanje, kot na šoli? Če ne moremo spodbuditi mladih športnikov s štipendijami, s športno opremo, bi jim lahko dali vsaj nekaj, kar je zastonj – prijazno besedo. Tudi to je priznanje. Lepo je postaviti pokal v vitrino šole, še lepše je vedeti, da si tudi sam nekaj pripomo-gel, čeprav samo pri urejanju tekmovalnih dosežkov tiste peščice (žal), ki se ukvarja s športom in tekmuje. In ker so novi časi, oglasna deska v avli šole ni več dovolj. Danes je čas spletnih povezav, tehnike in hitrih informacij.

Nočem nanizati primerov slabe prakse. Na videz je na nekaterih spletnih straneh vse to tudi vidno, a kaj, ko so učenci na fotografijah že zdavnaj srednješolci. Menim, da je žoga na strani športnih pedagogov. Kako jo bodo sprejeli? Verjamem, da bi bili vsi bolj zadovoljni ob svežih informacijah kot pa s spletno stranjo, polno pajčevine. Informirajmo učence v njihovem jeziku in njihovem mediju, tudi tako bi povečali ali ohranili motivacijo za delo v šoli in športu.

DEC

EMBE

R

15

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

Aleš Peče

Če se prav spominjam svojih študentov, ki so bili na praksi na naši šoli, je bila pogosto temeljna usmeritev poudarek na storilnosti. Kako čim bolj izrabiti 45 minut za dejavnost, je bilo temeljno merilo za uspešnost dela. Sam sem kot mlad učitelj in trener marsikdaj podcenjeval objektivne in subjektivne nevarnosti svojega dela. Všeč mi je bil občutek, da brez težav organiziram, spremljam in vodim večje število učencev. Nikoli nisem pomislil na normative. Z leti pa se je ta občutek začel krhati, saj so se občasno pojavljale tudi nezgode. Vsak obliž, povoj, mavec so izzvali nelagodje, tudi takrat, ko nisem bil kriv. Delal sem predano, zavzeto in odgovorno, a kljub vsemu moram priznati, da sem imel srečo, da nisem padel v zanko kakšne nezgode. Z leti me je to začelo obremenjevati, to pa je bil tudi vzrok, da po odhodu v pokoj nisem želel sprejeti nobenega dela več, denimo, v šoli v naravi.

Vabilo k sodniku ni bila šala

»Flop« za razmislek

daktičnih pristopov, tempa dela, preverjanja, izbire pripomočkov, ki bodo objavili. Izkušnje bodo tako na voljo vsem udeležencem učilnice - športnim pedagogom. Enim kot dobrodošla ideja, drugim kot potrditev njihovega dela in spodbuda, da tudi sami dodajo svoj strokovni prispevek. S tem želimo spodbuditi izmenjavo izkušenj uspešne prakse.

Na tretjem študijskem srečanju v aprilu 2010 pa načrtujemo pregled primerov iz spletne učil-nice in izmenjavo izkušenj, ki niso bile zapisane. Skušali bomo najti povezavo s teoretskimi izhodišči in tako povezati prakso s teorijo.

Ne dvomim, da je diferenciacija že ves čas prisotna pri pouku športne vzgoje. Žal pa so športni pedagogi le redko pripravljeni deliti iz-kušnje in ideje s kolegi. Mnogi, ki delajo dobro, menijo, da enako ali bolje delajo tudi vsi drugi in da vsi že vse to poznajo. A verjemite, da ni tako, vsi lahko iz izkušnje drugega le pridobimo, samo če si upamo predstaviti svojo izkušnjo, bomo imeli dobro izhodišče za razmišljanje. Teoretičnih zamisli se prej ko slej naveličamo. Zapisati je res težje kot povedati, a zapisana ostane, povedano pa kaj hitro pozabimo.

Študijske skupine kot oblika povezovanja in strokovnega razvoja učiteljev je edinstvena organizacijska oblika v Evropi. Od seminarjev, kjer gre v glavnem za posredovanje informa-cij, naj bi bile študijske skupine namenjene izmenjavi praktičnih izkušenj. Če pa želimo strokovno debato, potrebujemo sogovornika, ki je pripravljen sodelovati, izpostaviti svoje izkušnje in si upa narediti kdaj tudi kaj dru-gače. Naj spomnim, da Fosburyjeva tehnika skoka med nastajanjem ni doživela pravega sprejema, mnogi so menili, da je napačna. Flop lahko pomeni tudi spodrsljaj, polom, padec, razočaranje. Dick Fosbury pa je v Mehiki leta 1968 z »napačno tehniko« osvojil zlato olimpijsko medaljo.

Športni pedagogi – zavarujte seČasi so se zelo spremili in tudi ekonomske možnosti so vse slabše. Marsikdo v morebitni

nesreči vidi priložnost za zaslužek. Kako je z učiteljem, ko pride do nesreče? Njegovo ravnanje mora biti brez napake, od priprave, v kateri je pri organizaciji izpostavljeno načelo varnosti, do prve pomoči, obveščanja šolske uprave in staršev, pa do zapisnika, če se karkoli res zgodi. Prav tega ne sme podcenjevati, saj je le-to potrdilo za marsikatero razlago dogodka. Ko se namreč začne odvijati postopek na sodišču, včasih tudi več let po dogodku, kot se je to zgodilo meni, in sicer v času, ko sem šolo že zapustil, največkrat ostaneš sam in takrat te lahko ta formalni del reši ali vsaj pojasni položaj.

Učitelj športa se mora zavedati, da so lahko nekateri položaji zanj izjemno neugodni, celo katastrofalni. V mislih imam trenutke, ko ga ni poleg njegove skupine, saj se lahko prav takrat hitro kaj zgodi. V dolgih letih nisem zasledil, da bi temu problemu namenjali dovolj pozornosti, da bi prihodnje učitelje, trenerje in vaditelje opozarjali na odgovornost in nevarnosti pri delu. Večina jih gre skozi znano šolo, v kateri izumljajo že znano. Le redki imajo srečo, da jih je na to past opozoril nekdo, ki je vse to že preživel in je bil zato s svojim opozorilom tudi upoštevan. (nadajevanje na 17. strani)

DEC

EMBE

R

16

Akrobatika – tekma in igra Tokrat je šolsko državno prvenstvo v akrobatiki pripravila Ana Peček, športna pedagoginja na Osnovni šoli Dobrova. Že kar takoj je treba povedati, da je prvenstvo v novi športni dvorani, udeležilo se ga je 237 učencev in učenk ter dijakov in dijakinj, pripravila iz prepričanja, da tekmovanje mora biti, vedoč, da je iskanje organizatorjev težavno.

Akrobatiki je zagotovo temeljna športna zvrst, vsaj tako bi moralo biti, šolsko državno prvenstvo pa je eno izmed tistih tekmovanj, ki bi se ga lahko, seveda prek udeležbe na kvalifikacijskih tekmovanjih, udeležil skoraj vsak učenec in učenka. Preprostejše prvine, ki jih obvladajo fantje in dekleta iz osnovnih šol, so zelo blizu tega, kar bi se lahko naučili v šoli, če pa vemo, da je stoja na rokah tako rekoč prvina, ki bi jo moral predpisati šolski zdravnik, potem bi lahko v žargonu mladih dejali, da je akrobatika zakon.

V srednješolski konkurenci se je pojavila ekipa Gimnazije Škofja Loka. To je samo pohvala za delo prizadevne športne pedago-ginje in gimnastične navdušenke Majde Ber-toncelj z Osnovne šole Cvetka Golarja, pri kateri gimnazijke nadaljujejo vadbo, ki so jo začele pri njej v osnovni šoli. Udeležba večine drugih srednji šol pa je posledica razvejenega

DEC

EMBE

R

16

DEC

EMBE

R

17

blogblogblogblogblog

17

(nadajevanje z 15. strani)

Vabilo k sodniku – za pričo

Naj samo na kratko nanizam svojo do-godivščino, ki me je presenetila že po tem, ko sem zapustil šolo. Od sodnika sem dobil vabilo za pričanje o dogodku, ki se je zgodil že pred leti. Najprej sem pomislil, da gre za pomoto, ampak ko sem vabilo večkrat prebral, sem dojel, da ne gre za šalo. Šlo je za nezgodo pri športnem dnevu, katere opis je bil na kratko takšen: učencu, ki je bil slab plavalec, sem že dan pred odhodom na športni dan zabičal, da bom sam preveril njegovo plavalno znanje, in mu naročil, da me mora počakati zunaj bazena. Zatrjeval mi je, da je bil poleti na morju s starši in da je tam tudi plaval ... Ker je bilo slabo vreme, so se dogodki zvrstili nekoliko drugače, kot smo načrtovali. Ob prihodu na bazen smo pogrešali športne pripomočke za igro ob bazenu in ker sem bil z avtom, sem se odpeljal ponje v šolo. Povedati je treba, da je bila skupina spremljevalcev večja, kot to zahteva normativ, tako da tudi z mojim odhodom ni bilo v tem pogledu nič spornega, poleg pa so bili še kopališki reševalci. Zgodilo se je najslabše. Fant se je nepojasnjeno znašel v vodi, iz katere ga je izvlekel reševalec. Na srečo ni bilo nič hujšega, saj je stekel ustaljeni postopek prve pomoči. O vsem sem bil obveščen šele ob vrnitvi na bazen, ko so učenca že odpeljali na opazovanje v bolnico.

Pogrešam odgovornost učencev …

Od dogodka so minila štiri leta. Zavaro-valnica me je torej že nekaj let po dogodku poklicala kot pričo in zato sklepam, da je bil razlog odškodnina, ki so jo zahtevali starši. Prav ta primer potrjuje, kar sem zapisal že zgoraj. Ob vsem se mi zastavlja še eno zanimivo vprašanje: Kje je pri vsej tej naši vzgoji vključena odgovornost otrok? Ali učenci res ne nosijo nobene odgovornosti za spoštovanje navodil o redu in disciplini? Včasih se mi zdi, da nekateri starši svoje otroke odvezujejo vsake odgovornosti za lastno varnost in svoje ravnanje. Vso od-govornost prelagajo na učitelja, ki pogosto tudi iz objektivnih razlogov fizično ne more zagotoviti 200-odstotne varnosti.

Vsebina, organizacija in varnost so bile vselej moje vodilo. Pred in po vsakem športnem dnevu sem si vzel pet minut časa in učence z nekaj besedami seznanil z vse-bino dejavnosti in kasneje z izpeljavo le-te. Tudi pred tistim plavalnim incidentom sem učence posedel in jim razložil, kaj bomo delali, kakšen je red ob bazenu, seveda s poudarkom na varnosti. Morda prav zaradi takega pristopa nisem imel v štiridesetih letih dela nobene nevšečnosti.

In še to: pretirana občutljivost otrok povzroča, da se športni pedagogi nočejo več izpostavljati. Ko pride do nezaželenih dejanj učencev, lahko samo z mimiko obraza pokažem, da tega ne odobravam. Kaj pa lahko še naredim?

delovanja piranskega Flipa. Stasja Mehora, duša gimnastičnega utripa na Primorskem, ki je na tekmovanje pripeljala kar tri avtobuse tekmovalk, je dejala: »Lahko smo zadovoljni, da smo v gimnastiki zadržali toliko dijakinj.« Njeno razmišljanje potrjujejo dijaki, saj so imeli popolno ekipo samo brežiški gimna-zijci, ki hvalevredno vzdržujejo sokolsko tradicijo kraja, pri registriranih pa dijaki Gimnazije Ljubljana Šiška. Prof. Igor Slo-bodnik, nekoč sam član pionirske telovadne vrste, je ob koncu prvenstva obljubil, da bo na prihodnje šolsko prvenstvo pripeljal vsaj dvajset ljubiteljskih akrobatov, ker vse, kar je potrebno za tekmovanje, osvojijo že pri športni vzgoji.

Kaj lahko povemo za mlajše in starejše učenke? Flip je s svojo organiziranostjo hva-levredno segel celo do Postojne in Divače. Ena od mam, ki je spremljala hčer, je bila nadvse

zadovoljna, da se v Divači dogaja spet nekaj novega. Res, ko jih od daleč opazuješ, kaj vse znajo in s kakšno lahkoto delajo premete, se zabavajo s stojami, z igricami v dvojicah in skupinah, da zavrtijo salto naprej ali nazaj brez vsakih težav, je pač treba izreči vse priznanje vaditeljem in športnim pedagogom, ki skrbijo za njihovo redno vadbo. Zanimivo je bilo opa-zovati učenke iz Škofje Loke po opravljenem nastopu, ko so si na prostoru za ogrevanje kar same postavile blazine in uprizorile tekmova-nje – kot igro, da jim ne bi bilo dolgčas.

Zakaj na tekmovanju ni bilo učencev in dijakov iz severovzhodne Slovenije, vedo samo oni. O tem pojavu, ki se samo še krepi, smo pisali že večkrat, tako da to ni nič no-vega, v slabih gospodarskih razmerah pa je tudi razumljivo. A prepričani smo, da zato gimnastična dejavnost po šolah v tem delu Slovenije ni zamrla.

DEC

EMBE

R

18

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+

Drsalke in drsalec so se predstavili»Sem trenerka osmih mladih športnikov. Zaradi skupnih interesov DKK Olimpije in DK Kranja med seboj odlično sodelujemo. Treningi tako potekajo v Ljubljani in v Kranju. Vesela sem, da se mladi športniki med seboj dobro razumejo, saj tako naša skupina širi veliko športnega duha. V prijetnem ozračju lahko tudi bolje treniramo, skupaj pa smo najboljši team,« je napisala trenerka Darja Škrlj in poleg narisala še sonček. Z Darjo trenira še Luka Klasinc, udeleženec olimpijskih iger leta 1992 v Albetvilleju. Sicer pa je za mnoge ljubiteljske drsalce Lucky Luka.

Lara Vah, DKK OlimpijaRada se hecam

»Umetnostno drsanje treniram že devet let. Moj drugi konjiček je risanje in brez teh dveh stvari si ne predstavljam življenja. Bila bi dru-gačna oseba. Vsako leto drsam z vedno večjim veseljem. Prijatelji me pogosto sprašujejo, če znam skočiti na ledu. Z veseljem in ponosom jim povem, da znam. Včasih se rada malo hecam.«Clea Kezele, DKK OlimpijaZ Japonsko pred očmi

»Drsanje treniram že osem let. Treninge imam 7-krat pri Darji Škrlj in Luki Klasincu. Obiskujem prvi letnik gimnazije Poljane, dvakrat na teden pa obiskujem tudi japonščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zanima me vse v zvezi z Japonsko, glasba, kultura, tja bi se rada tudi preselila. Moj idol je Mao Asada in nekoč bi rada drsala kot ona, čeprav se bom morala za to še potruditi.« Mateja Pršolja, DKK Olimpija S knjigo v srednji vek

»Sem Mateja Pršlja, rojena 26. 8. 1993 v Ljubljani, kjer tudi živim. Trenutno obiskujem drugi letnik gimnazije Ledina. Z drsanjem se ukvarjam od svojega četrtega leta. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč, predvsem pa je to zelo zanimiv šport. V prostem času rada šivam in obiskujem krožek risanja v šoli. Zelo rada berem tudi knjige s srednje-veško tematiko.«

1 DKK Olimpija in DK Kranj

Nina Brezar, DK KranjDrsanje in glasba

»Stara sem petnajst let in obiskujem prvi letnik gimnazije Kranj. Dr-sanje treniram že deveto leto, letos že drugo leto nastopam v kategoriji mladink. Trenirata me Darja Škrlj in Luka Klasinc. Moj največji letošnji uspeh je 3. mesto v kategoriji novice na tekmovanju za evropski kriterij Skate Celje. Poleg treninga 7-krat na teden igram flavto v šestem razredu nižje glasbene šole. Tudi v prostem času rada poslušam glasbo.«Krištof Brezar, DK KranjDrsanje, tolkala in karate

»Sem osmošolec na Osnovni šoli Matije Čopa v Kranju. Drsanje treniram devet let. Sem večkratni državni prvak za dečke. Tudi mene trenirata Darja Škrlj in Luka Klasinc. Hodim v glasbeno šolo, kjer igram na tolkala. Poleg drsanja treniram še karate. Ta dva športa navidezno nimata nič skupnega, pa vendar oba zahtevata podobne gibalne in motorične spretnosti.«Klara Jagodic, DK Kranj Veselje – ko zaškrta led

»V poletnih mesecih, ko naj bi imeli osnovnošolci proste dni, se za drsalke in drsalce začnejo suhi treningi, nato pa priprave na novo se-zono umetnostnega drsanja, ki je pred devetimi leti postalo del mojega vsakdana. Z njim se ukvarjam z veseljem in sem vedno znova navdušena, ko pod seboj čutim škrtati led.«Nika Jagodic, DK Kranj Povezanost s trenerjema

Stara sem 11 let. Umetnostno drsanje treniram od petega leta. Delam večino dvojnih skokov in lepe, a težavne piruete. Pri drsanju najbolj uživam takrat, ko lahko drsam po glasbi in izpeljem izmišljeni program. Všeč mi je, ker čutim povezanost s trenerjema.«Alja Štefelin, DK KranjNekoč – tudi trenerka

»Doma sem z Jesenic in sem dijakinja športnega oddelka jeseniške gimnazije. Drsati sem začela pri petih letih v ledeni dvorani na Jesenicah. Trenirala sta me ruska trenerja Elena in Valerij Babitski. Sem članica Drsalnega kluba Kranj, treniram pa skupaj s trenerko Darjo Škrlj in trenerjem Lukom Klasincem.

Trenutno si želim lepih drsalnih uspehov, po koncu tekmovalne kariere pa sem prepričana, da bom še velikokrat obula drsalke. Zanima me sodelovanje na drsalnih revijah, morda bom celo opravila trenerski izpit in se preizkusila kot trenerka malih nadebudnežev.«

Drsalke in drsalec – (z leve) Luka Klasinc, Mateja Pršolja, Krištof Brezar, Clea Kezele, Nika Jagodic, Klara Jagodic in Darja Škrlj.

DEC

EMBE

R

19

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+V Kaposvarju – dosežek sezone

Sem Jan Kramberger iz Slovenskih Konjic in obiskujem Osnovno šolo Zreče. Treniram v klu-bu Almont Slovenska Bistrica. Moj trener je Jure Pirš, pri katerem treniram že dobri dve leti.

Do sedaj sem se posvečal šprintom in skoku v daljavo, letos pa sem se preizkusil še v teku z ovirami in dosegel zelo dobre rezultate. Na državnem prvenstvu v Kopru sem prvič tekel 100 m z ovirami in zmagal. Nastopal sem še v teku na 100 m in dosegel 3. mesto.

Na pokalu Slovenije za pionirje v Celju sem v teku na 100 m osvojil 3. mesto. Dvakrat sem nastopil tudi za slovensko reprezentanco. V Šentvidu pri Glini v Avstriji sem nastopil v teku z ovirami in na 100 m ter v obeh disciplinah zma-gal. Bili smo še v Kaposvarju na Madžarskem, kjer sem nastopil v teku z ovirami in dosegel daleč najboljši dosežek sezone, pristal pa sem na 3. mestu.

Z minulo sezono sem zelo zadovoljen, pri-hodnje leto pa pričakujem še boljše izide tako v dvorani kot zunaj na stadionu. Upam, da bom tudi naslednje leto zastopal slovensko reprezentanco.

2 Jan Kramberger AD Almont, Slovenska Bistrica

DEC

EMBE

R

20

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+Miha z magisterijem

V Atenah - je bilo najlepše

Jure je bil med svojimi vrstniki najbolj opa-zen, saj je nosil prek bujne pričeske bel trak, tako kot tisti znani ameriški temnopolti teniški igralec, ki pa nima, v nasprotju z Juretom, več nobenega lasu. Traku si ni izmislil on sam, pač pa njegov trener Miha Marinšek, ki ga je opozoril, da si med težavnimi vajami pač ne bo mogel popravljati las, ko mu bodo zastrli pogled. In ker sodniki pač nimajo v pravniku o ocenjevanju omenjenih dolgih las kot olaj-ševalno okoliščino, je Jure sprejel trenerjev predlog. Dosežek na državnem prvenstvu je bil zelo dober – štiri medalje, od tega dve

plusdesetdesetD

ECEM

BER

20

3 Miha Hajna PK Divača

5 Jure Weingerl ŠD Center Maribor

Za plezalca nekaj pomeni, če s prstom nanj pokaže Tomo Česen, ki pri Planinski zvezi Slovenije skrbi za športno plezanje. Tomo je človek z izostrenim pogledom za plezalce, še posebno, če je tisti, na katerega je pokazal, cicibanček in bo šele čez eno leto tekmoval med mlajšimi dečki. Tomo je vprašal, ali mora biti za pogovor zmagovalec, a ker nimamo nič proti tekmovalcem, ki niso zmagovalci, je izbral 11-letnega Miho, ki je zadnji dve leti po balvanih in v težavnostnem plezanju osvajal sama srebrna odličja. Tudi letos je na tekmi v Kranju osvojil 2. mesto v težavnostnem pleza-nju in na balvanih in tudi v skupnem seštevku pristal na drugem mestu.

Sogovornik obiskuje 6. razred na Osnovni šoli Miroslava Vilharja v Postojni, pleza pa v Divači v skupini Simona Margona. Kakšno leto prej je vadil pri Mitji Lunderju. Umirjen fant, za katerega se zdi, da vselej premisli, kaj bo povedal na glas, in z besedami ne hiti,

je razložil, zakaj je v svojem šestem razredu edini plezalec, čeprav šola slovi po svoji športni usmerjenosti. »Za plezanje me je navdušil nek plezalec, ki je prišel na šolo delat reklamo za svoj šport, poleg tega pa se je s plezanjem ukvarjala tudi sestra Anja. Na treninge sem vabil še sošolca, ki je kazal nekaj zanimanja, a si je premislil. Na koncu sem šel v Divačo kar sam. Najprej sem se eno leto bolj hecal, šele kasneje sem začel trenirati bolj resno,« nam je povedal nekdanji šahist, ki je v tem miselnem športu osvojil že II. kategorijo, a se je kraljevske igre naveličal, saj je bilo preveč tekmovanj zanj prenaporno. Mimogrede je razložil, da je V. kategorija prva, ki jo osvojijo začetniki.

Miha je letos »naredil« magisterij. Ne sicer tistega na univerzi, pač pa mu je uspelo preple-zati smer s tem imenom v naravnem plezališču v Čolnišču pri Zagorju. Smer je dokaj zahtevna in ima oceno 7b. »Smeri se ocenjujejo od tretje

težavnostne stopnje, pri šesti pa je neka meja. Do tu še kar gre, naprej pa se plezalci srečujejo s precej večjimi težavami,« je povedal, mi pa smo se zadržali pri letošnjem finalu v Kranju. Bil je zadovoljen z 2. mestom in tudi s svojim nastopom, srebrna medalja pa bo šla v bogato domačo zbirko medalj.

Vprašali smo ga, kakšne sposobnosti mora imeti plezalec. Odgovoril je: »Veliko je treba trenirati za moč in tudi tehniko je treba osvojiti. Za popestritev plezanja v dvorani so najboljša naravna plezališča. Najbolj uživam na stenah v Črnem Kalu, kjer je veliko lepih smeri. Včasih gremo na kakšno tekmovanje v tujino, v Avstriji sem zmagal že večkrat.«

Zanimalo nas je, kakšna je razlika med plezanjem na balvanih in težavnostjo. Prav nič ni bil v zadregi, izbiral je zelo natančne izraze in natančno razložil, kot bi igral šah: »Pri plezanju težavnosti je plezalec navezan in ga varujejo pred padcem, pomembni sta vzdržljivost in tehnika. Balvani so kratke smeri, plezalec se giblje prosto, to pomeni, da ni na vrvi. Če pade, so spodaj mehke blazine. Za plezanje sta pomembni predvsem moč in tehnika. V skali pa je spet drugače. Tudi tu si navezan. Na umetnih stenah so oprimki vidni in natančno veš, katerega boš uporabil, v naravi pa je vsak oprimek treba šele najti.«

Zanimalo nas je, kakšni so njegovi cilji za prihodnje leto. Razkril nam je: »Čim boljši dosežki. Še bolj moram trenirati za moč in »fajtati« do konca – to pomeni, da pri plezanju uporabiš vso moč in vse znanje, ki ju premoreš.«

DEC

EMBE

R

20

DEC

EMBE

R

21

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+4 Dean Maslo JK 15. maj, Marezige

Še zmeraj ista smer – judo in veslanje

Dean je na 48. spominskem tekmovanju Nagaoka v svoji tekmovalni knjižici zabele-žil novo lovoriko, in sicer zmago med kadeti v najtežji kategoriji. Ljubljanska zmaga mu zagotovo pomeni nekaj več, saj je imel tokrat kar trde nasprotnike, predvsem pa ni bilo prav nič samoumevno, da bo zmagal. Navdušil je predvsem v dvoboju z Alenom Bolkovičem iz Ljutomera, saj se je zdelo, da je v podrejenem položaju, v zadnjih sekundah napetega dvobo-ja pa je zmagal z metom za ippon, tako kot se spodobi za najboljše tekmovalce. S svojimi 89

kg in 185 cm višine prav nič ne kaže, da ima šele 14 let, a Dean, ki smo ga pred kakšnim letom in pol že predstavili v Športu mladih, je še zmeraj športnik in pol.

Pa ne mislite, da je to leporečenje. Dean, ki sicer trenira v judoističnem klubu v Marezigah pri Iztoku Babiču, je ugotovil, da v okviru svojega kluba ne bo zelo napredoval, ker nima partnerjev, ki bi bili tako močni in veliki kot on. Poiskal je klub v Italiji in zdaj trenira na dveh mestih. Seveda se za njegovimi judoistič-nimi prizadevanji skriva želja, da bi leta 2010 nastopil na kadetskem evropskem prvenstvu. Ta misel pa ga še posebno vznemirja, saj je nedavno takšno tekmovanje spremljal kot gledalec v Kopru. Najbrž si je takrat zadal cilj, da bo v prihodnjih letih tudi sam stopil na evropske blazine in se pomeril z najboljšimi.

Pri judu pa se njegovo športno udejstvo-vanje še ne konča. Že pred leti je vzporedno treniral veslanje, med drugim je v sezoni 2009 osvojil srebrno medaljo na mladinskem državnem prvenstvu v skifu ali enojcu, torej čolnu, ki zahteva izjemno veliko moči in ravnotežje. Poleg tega vesla še v četvercu, s prijatelji je osvojil bron na mednarodnem veslaškem tekmovanju sosednjih pokrajin. In prav to dvoje povezuje judo in veslanje, Dean pa zelo dobro združuje oboje.

Dean, ki je prvih pet let življenja preživel v Italiji, obiskuje 9. razred italijanske Osnovne šole Dante Alighieri v Izoli. Zanjo so se starši odločili, da bi dobro izpopolnil znanje itali-janskega jezika. Na katero srednjo šolo se bo vpisal po osnovnem šolanju, še ne ve natančno, saj ima v svojem okolju kar precej možnosti. Zanimajo ga živali, doma ga spremljajo kar štiri mačke. Morda se bo čez štiri leta odločil za študij veterine.

Sicer pa je Dean ljubitelj računalnika, seveda, če mu po športu še ostane kaj moči. V ponede-ljek in petek trenira judo v Trstu, v sredo pa doma v družbi judoističnih veteranov. Vsak torek, četrtek in nedeljo pa uživa na treningu z veslaškimi prijatelji.

srebrni (bradlja in preskok) in dve bronasti (drog in krogi).

Jure je doma iz Kamnice pri Mariboru, iz čudovitega predmestja štajerske prestolnice, kjer pa je včasih tudi dolgčas, zatrjuje Jure, in tako se včasih s prijatelji razgledujejo, kje bi komu kaj ušpičili, pa ne iz hudobije, pač pa zato, ker je življenje brez zabave bolj žalostno. Če jim kakšna potegavščina uspe, je dobro uporabiti tek, in če je takrat pri roki tisti trak za lase, tudi ne škoduje. No, to razmišljanje ni zraslo na Juretovem zelniku, ampak smo si ga izmislili, morda tudi zato, ker je Osnovna šola Kamnica, ki jo obiskuje telovadec, usmerjena zelo atletsko, tek pa je pomembna prvina, ki jo mladi Kamničani dobro obvladajo. »Naš športni pedagog Uroš Kogal dela po učnem načrtu, opazil sem, da je v njem atletike pre-cej več kot gimnastike,« je bolj po spominu povedal Jure.

»Prostega časa nimam veliko, včasih greva z dedkom peš na Pohorje,« nas je navdušil Jure,

a ko smo se zanimali, kam na Pohorje hodi, je povedal, »od podna pa do Trikotne jase.« Znamenita jasa je za Mariborčane že pojem, tako da smo jo zapisali z veliko začetnico, če-prav je ni na nobenem zemljevidu. Jure trenira gimnastiko že osem let, petkrat na teden po tri ure, pogosto še v soboto, v nedeljo pa ima navadno prost dan.

»Gimnastika je zame zabava, druženje, predvsem pa resen trening, zato, da bi bil čim boljši tako na domačih tekmovanjih in v tuji-ni,« je opredelil svoje vadbene cilje, za državno prvenstvo pa je dejal, da se v finale ni težko uvrstiti, saj je konkurentov bolj malo.

Katera je Juretova najbolj zanimiva tekma? To je bil nastop v Atenah, na svetovnih igrah šolarjev. To bi lahko uganili skoraj miže, saj se igre selijo po vsem svetu. V glavnem mestu Grčije je užival skupaj s kolegi Petrom Lam-pretom, Miho Šmigocem in Žigo Potočnikom, poleg tega pa so zmagali v ekipnem tekmova-nju, sam pa je bil najuspešnejši na bradlji.

DEC

EMBE

R

22

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+6 Pina Umek Drsalni klub Celje

Odgovori na deset in eno vprašanje …

In še nekaj vprašanj za PinoKako si sprejela odhod Ine in Borisa Uspenskega iz Celja? »Bilo mi je hudo tako kot vsem tekmovalcem v

klubu. Nisem si predstavljala treningov brez Borisa, Ine in Nastje. Na začetku smo predvsem starejše drsalke potrebovale nekaj časa, da smo se navadile na drugačen odnos s trenerko, saj je bila Anja še naša sotekmovalka, nenadoma pa nova trenerka. Sicer se odlično razumemo in vsako leto med novoletnimi počitnicami z veseljem ponovno sprejmemo v svoje vrste nekoč našega odličnega tekmovalca Davida, ki se je z družino preselil v avstralski Brisbane.«

Si na I. gimnaziji edina umetnostna drsalka? »Daša Grm obiskuje gimnazijo še zadnje leto,

Doroteja Šimunič pa je v 3. letniku. Včasih se po-zanimam pri starejših dveh glede kakšnih nejasnosti pri predmetih in mi snov z lahkoto razložita. Njuna pomoč je prav dobrodošla.«

Kdo sta športni in pedagoški vodja vašega športnega oddelka?»Poleg razrednika prof. Uroša Arnuša za naš od-

delek skrbi športni koordinator prof. Maks Klemen, za športno vzgojo pa prof. Janko Benčina.«

So športni oddelki na I. gimnaziji prepoznavni na spletni strani šole?»Šola ima svojo spletno stran, na kateri so predsta-

vljeni vsi razredi in pomembni dogodki, tudi športni. Sicer pa se z delom šole šele seznanjam, saj sem novo krščena fazanka.«

Na šolskem državnem prvenstvu v rokometu, ki ga je organizirala I. gimnazija v Celju, sta imeli Daša Grm in Anastasija Uspenska ob odprtju svojo plesno točko. Zanima ples tudi tebe? »Rada plešem in če se ne bi ukvarjala z drsanjem,

bi plesala. Eno leto sem plesala jazz balet pri Plesnem valu, obiskovala sem klasični balet, zanima me tudi hip hop, enkrat na teden obiskujem ure koreografije v

Sem umetnostna drsalka, stara petnajst let in obiskujem športni oddelek na I. gimnaziji v Celju. Starši so me postavili na drsalke že pri dveh letih, z rednimi treningi pa sem začela tri leta kasneje, prvo leto pod vodstvom Urške Germadnik, kasneje pa Ine in Borisa Uspenskega.

Osvojila sem vse pionirske državne naslove in dosegala visoke uvr-stitve, zmagala sem na mnogih mednarodnih tekmovanjih, predvsem na tekmah za evropski pokal. V skupnem seštevku tekmovanj za evropski pokal sem preteklo sezono zasedla 2. mesto. Letos predčasno tekmujem v mladinski konkurenci, v kateri se uspešno kosam z našimi reprezentantkami.

Po odhodu tujih trenerjev iz celjskega kluba treniram pri Anji Bratec, naši nekdanji odlični drsalki. Treniram šest dni na teden, včasih tudi dvakrat na dan, prvi trening navadno opravim že pred odhodom v šolo. Poleg domačih treningov imamo enkrat na teden reprezentančne treninge v Ljubljani, kjer moje delo zaradi odsotnosti klubske trenerke vodi Gordana Smrekar. Pri umetnostnem drsanju je vse pomembnejša tudi lepota gibanja, zato poleg kondicije in treningov na ledu vadim enkrat na teden še v plesni dvorani s koreografinjo Gordano Erjavec.

Zaradi priprav in tekmovanj sem v šoli precej odsotna. Vesela sem, da obiskujem gimnazijo, na kateri imajo profesorji posluh za vrhunske športnike, za moje odsotnosti in mi celo po elektronski pošti pošiljajo učno gradivo. Del šolskih obveznosti včasih opravim kar v avtu na poti na trening ali tekmovanje. Kljub napornemu delu mi je drsanje v veselje, saj imam v klubu krog dobrih prijateljic, s katerimi se družim tudi zunaj drsalne ploskve.

DEC

EMBE

R

22

DEC

EMBE

R

23

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+Med slikami in nogometno žogo

plusdesetdeset7 Elias Laissani

Elias je poskočil od navdušenja, ko je zvedel, da bosta na svetovnem prvenstvu v nogometu v isti kvalifikacijski skupini igrali reprezentanci Slovenije in Alžirije. »To bo pa zanimivo,« si je dejal, saj je njegov oče Mohamed Alžirec. Čeprav že dolgo živijo v Ljutomeru, bo oče najbrž navijal za reprezentanco svoje domo-vine, v kateri je preživel otroštvo in tako kot vsi otroci tega sveta igral nogomet.

Nedavno pa je družino njegove mame Vesne in starih staršev obiskal slikar France Slana iz Ljubljane. Seveda nista streljala na gol, ampak sta se pogovarjala o slikarstvu. Elias mu je pokazal debelo mapo z risbami, slikar pa ga je pohvalil. In ob tej priložnosti je nastal tudi naš pogovor z Eliasom.

Povej nam kaj o sebi, o šoli in o tvoji dru-žini.»Sem Elias Laissani, star sem trinajst let, obi-

skujem 8. razred Osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. Sestra Melissa je stara je enajst let in obiskuje 6. razred. Zelo rada pleše in peče piškote, moj šport pa je nogomet. Mama Vesna se ukvarja z izobraževanjem odraslih v Murski Soboti, rada bere knjige, piše zgodbe in študira, oče Mohamed pa ima svoje podjetje, ukvarja se z lesarstvom in zelo rad kuha.

Babica Danica Makoter je zelo športna, saj je bila učiteljica športa na Osnovni šoli v Mali Nedelji.«

Kdaj si se začel ukvarjati z nogometom?

»S tem športom sem se začel ukvarjati v 3. razredu osnovne šole. Pred tem sem bil navdušen igralec igre med dvema ognjema. Za nogomet me je navdušil oče, v prostem času sva ga igrala za hišo, kjer imamo majhno igrišče. Dedek Alojz mi je naredil prve gole. Sedaj treniram že pet let.«

Kdo so tvoji prijatelji in kdo je tvoj trener?»Nogomet treniram trikrat na teden po uro

in pol, v torek, sredo in petek. V sezoni imamo tekme ob sobotah, igramo pa z okoliškimi ekipami. Moji prijatelji pri nogometu so Alen, Nino, Benjamin, Denis, Simon, Sašo, Aleks, Tilen in Timotej. Igram v ekipi U 14 in sem napadalec. Naš trener je Simon Fekonja, je zelo dober trener, je pravičen in prijazen.«

Pogosto gledaš nogometne tekme po televiziji? »Seveda. Moj najljubši klub je Barcelona,

moj najljubši igralec pa je Lionel A. Messi, ki igra za Barcelono. Z očetom in s prijatelji smo si v živo ogledali tekmo med Slovenijo in Češko v Mariboru. Bilo je zelo zanimivo. V tekmi med Slovenijo in Alžirijo bom navijal za Slovenijo, ker se mi zdijo boljši.«

Kateri so tvoji drugi konjički? »Zelo rad rišem, za kar me je navdušil dedek

Alojz, ki je bil amaterski slikar. Sam rišem kari-kature nogometašev in fantazijska bitja. Hodim k tabornikom, rad pomagam očetu in babici. Želel bi postati likovni učitelj ali arhitekt.«

Plesnem forumu Celje. Ples in drsanje sta zelo povezana zaradi izraznosti. Poleg tega sta dobrodošla smisel za glasbo in ritem. Z veseljem sem obiskovala glasbeno šolo in z odliko končala pouk violine. Sedaj ob drsa-nju predvsem »za dušo« še sedem za klavir ali pa vzamem v roke violino ali kitaro.«

Znano je, da mladi kakovostni športniki ne berejo veliko, za nekatere pa je branje vseeno konjiček, ki jih spremlja na potovanjih ali takrat, ko počivajo. Si prijateljica knjig? »Zelo rada berem, všeč mi je, da lahko

sama izberem knjigo, ki me zanima. Knjige me spremljajo na pripravah, tekmovanjih in so vedno na polici ob moji postelji, saj jih pred spanjem pogosto vzamem v roke.«

Se tudi ti prek spletnih mrež pogovarjaš s prijatelji? »Na Facebooku imam veliko tujih pri-

jateljev, ki jih spoznam na raznih drsalnih tekmovanjih. Facebook je zelo priročen, saj preko njega lahko komuniciram s pri-jatelji, ki jih nisem videla že nekaj let ali se z njimi preprosto nimam časa srečevati. Z dopisovanjem ohranjamo stike in se veselimo ponovnih srečanj.«

Kdo je bila v Sloveniji doslej najbolj pre-poznavna umetnostna drsalka?»Za drsanje sem se začela zanimati,

ko sem opazovala odličja in pokale svoje mame. V Sloveniji nimam vzornic, z vese-ljem pa gledam kakovostne programe tujih drsalk na največjih tekmovanjih.«

Drsalni dresi in glasba so v umetnostnem drsanju zelo pomembni. »Drsalne drese lahko kupimo v drsalnih

trgovinah v tujini ali pa jih sešijemo po meri in osebni želji. Doma imam že več dresov, v katerih sem doslej nastopala. Z mamo si skupaj zamisliva dres, ki bi mi bil všeč ali bi ustrezal izbrani glasbi in moje-mu slogu, nato pa mi ga zašije kar mama. Najlepše »oblekce«, kot jih imenujemo, pa so zadnje. S tekstilnimi barvami mi jih je poslikala Breda Bračko, profesorica likov-nega pouka. Seveda jih na koncu okrasimo z bleščicami. Glasbo, s katero predstavim svoja dva programa, sem si letos poiskala in sestavila sama.«

Kakšni so tvoji športni cilji v letu 2010?»Želim osvojiti še dva trojna skoka, se

uvrstiti na mladinski grand prix in biti čim uspešnejša na mednarodnih tekmo-vanjih.«

Kakšen poklic te zanima, kaj bi želela delati v življenju? »Odkar pomnim, sem bila prepričana,

da bom šla na Fakulteto za šport, saj me-nim, da mi je šport v življenju namenjen in v njem uživam. Profesorica v glasbeni šoli me je spodbujala za nadaljevanje na glasbenem področju, a sem imela ob drsa-nju za violino vedno premalo časa. Zani-majo in ležijo pa mi tudi jeziki, predvsem angleščina. Za odločitev imam še dovolj časa, toda že zdaj sem prepričana, da jo bo zelo težko sprejeti. Zanima me namreč še toliko stvari …«

DEC

EMBE

R

24

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+Gozdarsko šolo bo cepil s tehniko

Jože Škraba, eden pionirjev slovenskega juda, mi je ob nastopih kadetov na Nagaoki 2009 dejal: »Jureta Logarja povprašaj, kako trenira. Zdaj živi in trenira v Bruslju, njegova mama se je zaposlila na EU, najbrž bo povedal veliko zanimivega …« Res, Jure, ki je dan pred nastopom praznoval 15. rojstni dan, je bil pravi sogovornik.

Prijatelji so navijali zate in vpili: »Džuro, Džuro!« Kako si postal Džuro?»Džuro je krajša različica imena. Sicer me

kličejo tudi Jurček, ker sem manjše postave. A se mi zdi, da sem Jurčka že prerasel.«

Zdaj živiš v Belgiji v Bruslju. Se ti je življenje zelo spremenilo?»Ja, precej. Obiskujem pouk v evro gim-

naziji, ki poteka v angleščini. Poleg imam še druge jezike, denimo, nemščino, francoščino in tudi slovenščino.«

To pa je najbrž precej naporno.»Res je dokaj naporno. V šoli sem do 16.

ure, po pouku grem takoj domov, malo se spočijem, se eno uro učim, potem pa grem na trening. Domov se vrnem ob 22. uri.«

Badminton – je pomembenAna Marija je mlada badmintonska igralka, novembra je s kadetsko reprezentanco nastopila na prvem evropskem prvenstvu za ekipe in posameznike do 17 let, ki je bilo v Medvodah. Učenka devetega razreda na Osnovni Šoli Zgornjih Pirničah pri Medvodah in zaprisežena športnica.

O badmintonu»Badminton je šport, ki mi je zelo pri srcu. Poleg igre posamezno, zelo rada igram

tudi dvojice, kjer si s soigralko razdeliva vlogi na igrišču. Teoretično je preprosto, praktično pa je potrebno veliko vaje, da usklajeno obvladujeva prostor na igrišču in si pripraviva priložnosti za dosego točke v napadu. Igra je precej dinamična in za razliko od igre posamezno tudi bolj kolektivna. Kot pri igri posamezno tudi v dvojicah in mešanih dvojicah igra traja na dva dobljena niza do 21 točk.«

O evropskem prvenstvu»Kljub temu, da sem stara šele 14 let, sem prišla v ožji izbor za evropsko prvenstvo

v domači dvorani. Za ta dogodek smo se pripravljali skoraj vse leto, zadnje dva meseca pa zelo intenzivno. Vsak vikend smo bili na enem od mednarodnih turnirjev ali na pripravah. Predvideno je bilo, da bova s prijateljico Evo igrali dvojice v ekipnem in posameznem delu tekmovanja. Slovenski ekipi žreb ni bil naklonjen, saj smo igrali v

DEC

EMBE

R

24

8 Jure Logar JK Olimpija

Torej nimaš prav veliko časa za učenje.»Na srečo so v tednu tudi dnevi brez tre-

ningov. Prosti dnevi pridejo zelo prav, brez njih ne bi zmogel. Takrat se lahko zares učim in tudi odpočijem.«

Kaj si dobil za rojstni dan?»Računalnik, ki ga potrebujem. Zelo sem ga

bil vesel. S prijatelji v Sloveniji se pogovarjamo prek Facebooka.«

In kaj je v Bruslju še drugače od Ljubljane?»V Belgiji je vreme depresivno, bolj kislo,

pogosto je megla ali pa dežuje. Sicer pa je mesto veliko večje od Ljubljane. Ko se vrnem v Lju-

bljano, se mi zdi, da sem prišel v veliko vas, s kolesom jo prevozim v pol ure. Bruselj je sicer lepo mesto, mnogi parki so veliki in lepi, prav tako mnogi trgi v središču mesta, vendar so tudi predeli mesta, kamor odsvetujejo, da bi šel sam, še posebno zvečer. Poznam nekaj ljudi, ki so jih oropali in pretepli. Gre za arabske priseljence. Mnogi iščejo težave, čakajo na svojo priložnost …«

Jože Škraba je namignil, da se razlikujejo treningi.»V Belgiji veliko bolj gojijo tehnični judo,

tudi dvobojev je malo, najbolj pa sem razliko

9 Ana Marija Šetina Badmintonski klubu Medvode

DEC

EMBE

R

24

DEC

EMBE

R

25

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+občutil pri organizaciji vadbe. Čas na treningu je bolj izkoriščen, to pa pomeni, da ni nenehnih odmorov. Na tako delo se šele privajam. Zame, ki sem bil pri judu bolj »gozdar« in sem se naj-raje plazil bolj pri tleh in grabil nasprotnike za hlačnice in noge, je vse to nekaj novega. Vselej me pri takih akcijah zaustavijo in zahtevajo, da se prilagajam njihovim pogledom na tehniko. Takoj ko padem na kolena, me zaustavijo. To me je vrglo precej iz tira. Zanimivo je še, da z nami vadi več različnih trenerjev. To je dobro, saj nam vsak od njih pokaže kaj svojega, skušajo se spomniti, katere prijeme so uporabljali, ko so bili v naših letih. Včasih vadimo tudi za moč.«

Ali tudi brat Žan trenira s teboj?»Ne, ostal je v Ljubljani, ker že študira.

Ko pride na obisk, trenira z nami. Tudi zanj je belgijski trening koristen, saj dela podobne napake kot jaz. Očetu, ki je bil prav tako judoist, je to všeč. Zatrjuje, da so včasih tako trenirali tudi v Sloveniji, da je bila bolj v ospredju tehnika.«

Je torej belgijski judo bližje idealom Jigoira Kana, očeta juda?»Med belgijskimi judoisti ne najdeš veliko

močnih, zato pa toliko več tehnično bolj pod-kovanih tekmovalcev. Na letošnji Nagaoki te spremembe še niso bile opazne, ker je minilo premalo časa, odkar se navajam na nove pri-jeme. Prepričan sem, da bodo dobro vplivale na moj judo.«

Kaj še počneš v Belgiji?»Ko smo prišli, smo si ogledovali mesto,

različne muzeje, parke, zanimive stavbe. Zdaj pa najbolj uživam, ko lahko v miru in dolgo spim. V Belgiji je življenje precej drugačno kot v Sloveniji, tam ljudje delajo ves dan, konec tedna pa preživljajo bolj doma in počivajo.

Čeprav veliko delajo, je življenje v Belgiji bolj umirjeno.«

Kaj pa te še zanima poleg športa?»Zmeraj bolj me zanimajo jeziki. Zdaj se

ukvarjam z angleščino, francoščino in nem-ščino. Francoščina je precej zapleten jezik, še posebno pisava. Pozneje pa bi se rad naučil vsaj še dva jezika, zelo mi je všeč španščina. Ne vem še, kaj bom študiral, ampak poklic prevajalca se mi zdi zelo zanimiv.«

Imaš v Belgiji že kaj prijateljev?»Veliko prijateljev imam, hitro so me spre-

jeli. Pravzaprav si nisem mislil, da se bom tako hitro povezal z vrstniki.«

Vrniva se v Koper, na kadetsko evropsko prvenstvo. Kako je bilo tam?»Nastop na evropskem prvenstvu je bila lepa

izkušnja. Ni mi bilo žal nobenega treninga, ki sem ga opravil, samo da sem lahko nastopil v Kopru. Ko sem videl žreb, mi je bilo jasno, da se bom težko prebil naprej. Želel sem zmagati vsaj v prvem kolu in zato sem bil zelo vesel zmage nad Fincem. V drugem kolu sem se srečal z Azarbejdžancem, bil je večji in tako širok v ramenih, da nisem mogel verjeti. Vedel sem, koliko je ura, takoj me je »zapakiral«. Letos sem bil še zadnje leto kadet, prihodnje leto pa bom že v starejši skupini in v kategoriji do 60 kg.«

skupini proti Avstriji, Finski in Angliji, ki so vse po vrsti badmintonske velesile. Kljub temu smo bili optimistični in upali smo, da bomo uspešni. Žal pa so bili nasprotniki za večino pre-močni in na koncu smo osvojili zadnje mesto v skupini, vendar nikoli brez vsaj ene dobljene točke. Tekmovanje namreč poteka tako, da je na sporedu vseh pet disciplin (posamezno fantje, posamezno dekleta, dvojice fantje, dvojice dekleta in mešane dvojice), torej ima vsaka od ekip na voljo pet iger in tudi toliko točk, brez možnosti neodločenega izida. Igralce vnaprej določi trener. Z Evo nisva bili uspešni, vendar sva se nasprotnicam dobro upirali, na koncu pa sva bili kljub temu zadovoljni, da sva igrali na velikem tekmovanju in si nabirali novih izkušenj.«

O šoli»V 9. razredu imamo veliko obveznosti, ki so precej povezane z različnimi preverjanji in

preizkusi znanja za nadaljnje šolanje. Prostega časa je malo, saj poleg šolskih in obšolskih de-javnostih še redno treniram petkrat na teden. Usklajevanje šolskih obveznosti in športa je precej naporno, saj imam poleg treningov tudi veliko tekem, če tekmujem v tujini pa manjkam v šoli tudi po nekaj dni. K sreči imam prijazne sošolke, ki mi omogočijo, da si prepišem snov. Tudi učitelji so precej razumevajoči, omogočajo mi, da se dogovorim za ocenjevanje. Najraje imam biologijo in angleščino, všeč mi je tudi matematika. Ob tem ne smem pozabiti na starše, ki mi stojijo ob strani in mi vse dejavnosti tudi omogočajo. Šolanje bom najbrž nadaljevala na eni od ljubljanskih gimnazij. Upam, da bom z igranjem badmintona nadaljevala tudi v prihodnje, saj si življenje težko predstavljam brez te atraktivne igre.«

O športnih začetkih»Badminton treniram že osmo leto. Začela sem v 1. razredu in že na prvih turnirjih sem

bila dokaj uspešna. Dobro se spominjam svojega prvega Miklavževega turnirja, ki ga v športni dvorani na OŠ Pirniče še danes pripravljajo za najmlajše. Po hudem boju sem osvojila 3. mesto, ena od nasprotnic je bila vsaj za dve glavi višja od mene. Kasneje sem v različnih kategorijah večkrat zmagala na državnih prvenstvih, s soigralko in najboljšo prijateljico Evo Kuprivec pa sva osvojili tudi nekaj zmag na domačih in tujih mednarodnih turnirjih. Medalj in pokalov se je nabralo že za celo omaro.«

ANA MARIJA ŠETINA

DEC

EMBE

R

25

DEC

EMBE

R

26

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplusdesetdesetplus10+Akrobacije v previsu

Sedmošolka Osnovne šole Stražišče iz Kranja in članica AO Kranj je na klubskem državnem prvenstvu izstopala po dveh značilnostih – po povsem belem plezalnem dresu, ki je bil pravo nasprotje njeni temni pričeski, ter po moči. Tako so gledalci lahko videli še marsikaj drugega, denimo, akrobatsko napredovanje na razu v previsu, ko je nekajkrat zapored zanihala, držeč se samo z eno roko, in se znova postavila v smer. Na koncu je morala priznati premoč kombinaciji oprimkov pod zahodnim notranjim lokom. A ni bila prav nič je-zna: »Vse je bilo izvrstno organizirano, plezalsko tekmovanje na bolderjih pa je bilo sploh super. Všeč mi je bilo, da so bile nekatere smeri zelo težavne, tako da jih niso mogli preplezati vsi. Ene smeri mi ni uspelo preplezati, osmo smer pa sem zmogla šele v drugem poizkusu,« je predstavila svoj izkupiček na balvanih, kjer se je tudi hitro sprijaznila, da je bila ena od konkurent uspešnejša.

11 Miha Šmigoc ŠD Center Maribor

Adrenalin Dvanajstletni Miha Šmigoc, ki si je na državnem prvenstvu v gimna-

stiki priboril kar šest medalj, po dve zlate (drog, konj), srebrne (krogi, parter) in bronaste (bradlja, preskok), je bil najbolj ponosen, ker so k njemu pritekla tri dekleta, od katerih je eno poznal po imenu in pri-imku, drugo samo po imenu, za tretjo pa se niti ni utegnil pozanimati, ker se je prav takrat pogovarjal za Šport mladih. »Niti tega ne vem, iz katerega kluba so, ampak se poznamo že dolgo, saj se srečujemo na tekmovanjih,« je pojasnil. No, zagotovo pa si bo zapomnil zanimiv prizor v središču katerega je bil, trener pa mu bo najbrž pojasnil, da je treba takšne čestitke ceniti in dekletom nameniti več pozornosti. Je pa tudi res, da so se dekleta, po izrečenih čestitkah in stiskih rok, hitro obrnile na peti in pobegnile v svoj tabor …

Ampak, mladi telovadci se bodo še vsega naučili, in tudi Miha, ki je pri gimnastiki šele šest let, pa čeprav je to že polovico njegove starosti. Sedmošolec iz Osnovne šole Toneta Čufarja iz Maribora zatrjuje, da postajajo treningi iz leta v leto napornejši, tudi telovadne prvine so vse bolj zahtevne, najtežji pa so na krogih in na konju.

»Telovadba na konju je izjemo zahtevna, telovadec mora biti non-stop napet, kajti, če napetost telesa popusti, se zviješ in ena napaka potegne za seboj še drugo,« je razložil in še dodal, da se nekaj podobnega dogaja tudi na krogih: »To orodje pa zahteva veliko moči, napetosti in zamahe, povezava prvin pa je zato toliko težavnejša,« je sklenil pripoved o težavah, nato pa se je lotil svetlejše plati gimnastike, to je telovadbe na drogu, kjer je tudi letos osvojil naslov državnega prvaka med kadeti.

»Na drogu je največ adrenalina, veliko več kot na drugih orodjih, zame pa še posebno. A zakaj uživam na drogu? Sem bolj majhne postave in ko te množica gleda, kako se vrtiš okoli žrdi, so šokirani in presenečeni, saj si ne morejo predstavljati, da lahko kaj takega zmorem tudi jaz,« je razložil eno izmed mnogih resnic gimnastike. Drog je za mnoge mlade telovadce zagotovo izjemno zanimivo orodje, saj je vrtenje okoli prožne jeklene žrdi, visoko nad tlemi, nekaj posebnega, poleg tega pa imajo telovadni naraščajniki pred nosom najboljšega vzornika Aljaža Pegana.

Miha je ponosen tudi zato, ker pride pogosto do besede tudi pri športni vzgoji v šoli, saj ga Miha Smolar, njegov učitelj športa, pogosto povabi, da sošolcem pokaže kakšno zanj bolj preprosto vajo. Miha je tudi velik ljubitelj košarke, sam pa o svoji prednosti pri igri pod koši, ki izhaja iz gimnastike, pravi: »Zaradi treninga gimnastike sem močan in lahko zato bolje mečem na koš.« Ko sva še govorila o šoli je povedal, da kakšno knjigo včasih že vzame v roke, ampak, »samo če je nujno potrebno. Za domače branje,« je še pojasnil nujnost.

V minulem koledarskem letu si bo najbolj zapomnil mednarodno tekmovanje v Brnu na Češkem, kjer je nastopil v prilagojenem mno-goboju, ki je bilo povezano s tekmovanjem v dvojicah, njegov dosežek pa se je sešteval z dosežkom vrstnice iz Romunije: »Osvojila sva 16. mesto,« je povedal in še dodal, da je bilo tekmovanje v Brnu zanimivo tudi zaradi mešane ekipe. Razumeli smo ga, da tudi dekleta dvignejo adrenalin, ki prisilil vse nastopajoče, da so se čim bolj potrudijo.

No, pred novim letom bomo odprli spletno stran Osnovne šole in skušali ugotoviti, ali so na njej zabeležili Mihovo uspešnost v gimnastiki. Šest medalj z enega samega tekmovanja res ni mačji kašelj.

10 Maruša Fon AO Kran

plus plusplusD

ECEM

BER

26

DEC

EMBE

R

27

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+Načrti so zanimivi12 Veronika Podlesnik AD Almont

Sem Veronika Podlesnik in obiskujem 1. letnik Srednje zdravstvene in kozmetične šole Mariboru. Pred tremi leti sem se našla v kraljici športov – v atletiki. V začetku vstopa v športno kariero sem bila uspešna kar v večini disciplin.

Po 1 letu me je trener Jure Pirš navdušil nad skokom v višino. Kar hitro sem pričela dose-gati svoje nepričakovane odlične rezultate. Leta 2007 sem na državnem prvenstvu na prostem postavila nov državni rekord (1. 53m), ki je potekalo v Kopru in si pri tem prisvojila naslov državne prvakinje. Sledilo je slabo leto, ki se ga nerada spominjam saj sem takrat dosegala svoje najslabše rezultate v karieri. Kljub slabim rezul-tatom je bil ob meni ves čas moj trener, ki me je podpiral kljub moji trmi in svojeglavosti. Naučil me je najpomembnejšega dejstva, ki bi ga moral poznati vsak športnik, to je: znati sprejemati vzpone in padce, ter pri tem ne obupati.

Leto 2009 je bilo za mene leto največjega

napredka in uspešnosti na tekmovanjih. Osvo-jila sem naslov državne in pokalne pionirske prvakinje, ter naslov mladinske prvakinje v skoku v višino. Z rezultati sem se uspela prebiti v Slovensko državno reprezentanco z katero sem se udeležila dveh reprezentančnih tekem. Najprej sem tekmovala v Avstriji na troboju treh dežel, kjer sem z rezultatom 1. 59m osvojila 3. mesto. Nekaj tednov kasneje pa sem se udeležila tudi tekme na Madžarskem, kjer sem z obnovljenim osebnim rekordom (1. 64m) osvojila odlično 4. mesto.

Zdaj se pripravljam za zimsko sezono 2010 v kateri imam kar nekaj ciljev. Želim dosegati čim višje rezultate, ki bodo zadostovali za uvr-stitev v ml. mladinsko državno reprezentanco. Seveda, če bi zimska sezona potekala uspešno imam tudi želje že za poletno sezono, ki pa bodo ostali še za en krat skriti.

Mislim da mi ob še nadaljnji podpori trener-ja, družine in prijateljev to lahko uspe.

DEC

EMBE

R

27

DEC

EMBE

R

28

Smo, kot bolidi Formule 1 pi­π e  dr. Bojan Knap

Količina sladkorja v naši krvi je kritično pomembna za telesno in duševno učinkovitostCentralni živčni sistem je zelo odvisen od koncentracije krvnega sladkorja oziroma glukoze v krvi in prav zato je regulacija koncentracije glukoze v telesu v relativno ozkem območju. Po drugi strani je celotna zaloga glukoze v telesu le za okoli dva tisoč kilokalorij, kar je običajna poraba energije, ki jo telo potrebuje v 24 urah, če bi metabolična peč človeškega telesa uporabljala le glukozo. V celotni krvi oziroma plazmi je le 5 g glukoze ali 60–100 mg na 100 ml krvi, medtem ko je v jetrih shranjenih še 100 g sladkorja v obliki glikogena, ki je glede na trening in vrsto prehrane manj ali bolj bogato zastopano gorivo v naših mišicah, v katerih se nahaja še 200–400 g glikogena.

Potrebujemo stalno dolivanje goriva

naše telesne celice, večinoma so to živčne celice, v mirovanju porabijo 0,1 g glukoze v eni minuti ali 6 g na uro. Tudi če mirujemo, lahko  dobro  intelektualno  delamo,  če  za-užijemo  okrog  150  g  ogljikovih  hidratov  v enem  dnevu.  Če  hitro  tečemo  ali  počnemo kaj  bolj  vznemirljivega,  se  lahko  poraba glukoze poveča za 25-krat oziroma na 2,5 g na minuto ali 150 g glukoze na uro. Vam je že  jasno, zakaj  smo kot bolidi  formule  ena in  potrebujemo  stalno  dolivanje  goriva,  da lahko sistem deluje optimalno? Med naporom lahko že med 2-minutnim tekom porabimo vso glukozo v krvi, zaloge glikogena v jetrih in mišicah so takoj na razpolago, da ne pride do  hipoglikemije  (pomanjkanja  sladkorja  v krvi),  ki  lahko  akutno  povsem  ohromi  de-lovanje naših možganov. V jetrih je za nujo 

le 100 g glikogena, ki bi zadostoval le za 40 minut energetske porabe med hudim napo-rom. Le zalogam glikogena v mišicah, zlasti streniranih, gre zasluga, da zmoremo okrog 90 minut intenzivnega telesnega napora brez dodatnega vnosa hrane.

Metabolična peč na maščobe Glede na omejen energetski proračun telesa 

je  jasno,  da  ima  organizem  mehanizme,  ki varčujejo s porabo glukoze na račun porabe maščobnih kislin v energetske namene. ome-njeni proces je zelo odvisen od intenzivnosti napora.  Tako  zelo  hiter  tek  ne  more  trajati zelo  dolgo,  maratonci  pa  tečejo  počasneje 42 km kot 10 km. Lažje tudi razumete, zakaj maratonec,  ki  je  zadel  zid  na  35  km,  komaj hodi. Ker je povsem brez glikogena in s sla-bim izkoristkom maščob, le stežka hodi proti cilju. po drugi strani imajo  tudi najbolj mr-šavi posamezniki dovolj maščobnih zalog, da  

pretečejo nekaj maratonov, vendar počasneje. Metabolična peč na maščobe dovaja energijo počasneje in je pomembna v ultramaratonskih preizkušnjah. 

Ogljikovi hidrati - OH organizem  zna  zaradi  ohranjanja  kon-

centracije  glukoze  v  manjši  meri  ustvarjati glukozo  tudi  s  pomočjo  glukoneogeneze. Glukoza namreč nastaja tudi iz aminokislin, sestavnih delov proteinov, ki sestavljajo tudi naše  mišice.  proces  glukoneogeneze  se  zelo stimulira med stradanjem ali med dolgotrajnim telesnim  naporom,  ki  se  z  dolžino  napora približuje  stanju,  ko  so  zaloge  sladkorjev  v telesu na minimumu in je zato tudi utrujenost vse  večja  in  zmogljivost  vse  manjša.  Ravno zato  je  glukoza  najbolj  ergogena  substanca v človeškem telesu in je kritično pomembno, koliko ogljikovih hidratov zaužijemo v enem dnevu,  da  smo  vedno  nabiti  z  energijo.  pri 

DEC

EMBE

R

28

DEC

EMBE

R

29

minimalni  fizični  dejavnosti  potrebujemo 2–3 g ogljikovih hidratov (oH) na kg telesne teže,  to  je  140–210  g  na  dan,  rekreativci,  ki treniramo tri do pet ur na teden, potrebujemo 4–5 g oH na kg telesne teže, tisti, ki trenirajo deset ur na teden, potrebujejo 6–7 g oH na kilogram telesne teže. 

Športniki in sedeča populacija

profesionalni  športniki,  ki  trenirajo  vsaj 20  ur  na  teden,  porabijo  tudi  do  12  g  oH na  kilogram  telesne  teže,  to  se  npr.  dogaja kolesarjem na Touru. Tako postane smiselno, zakaj je armstrong natančno računal in meril porabo oH med naporom. Energetski napit-ki, energetske ploščice, geli so naredili pravo revolucijo v vzdržljivostnem športu, podobno kot  glikogenska  superkompenzacija  konec sedemdesetih  let  v  maratonskem  dosežku. oboje je pogojeno s pravim prehranjevalnim režimom pred naporom in tudi med njim, ko je s stalnim dodajanjem energije možno izboljšati rezultate na daljših preizkušnjah bolj kot do nedavnega. Vse bolj pa je jasno, da je športna prehrana  postala  znanost,  ki  ni  več  odvisna od apetita, navad in razvad, temveč je povsem odvisna od potreb našega telesa. prehrano je potrebno povsem prilagoditi potrebam telesa glede na obremenitve treninga. Klinična špor-tna prehrana je kot najmlajša veja nutricijske stroke  prinesla  dokončno  priznanje,  da  so športniki ljudje z drugačnimi potrebami kot ostala  sedeča  populacija.  podobno  velja  za otroke,  tudi  tiste,  ki  dneve  presedijo  pred zasloni. 

Manj  smo  dejavni  in  bolj  mirno  plameni naš metabolični ogenj, bolj pomembno je, da uživamo oH z nizkim glikemičnim indeksom, to je take vrsta oH, ki dovajajo energijo počasi in  stalno.  Idealna  hranila  so  riž,  stročnice, testenine,  zrnat  kruh  …  novejše  raziskave v primeru športnikov kažejo, da  tudi oH z visokim glikemičnim indeksom koristijo spo-sobnostim telesa, če jih uživamo med naporom in takoj po njem. 

Čudežno čokoladno mlekoČokoladno mleko  takoj po  treningu  je  še 

vedno vsakdanji čudodelni napitek, podobno kot  sadni  jogurt v prvi uri po  telesni  vadbi. Vse bolj postaja jasno, da je apetit slabo merilo porabljene energije, zato mora športnik zave-stno vnašati zadostno količino pravih hranil, da telo deluje optimalno in brez škode prenese vse obremenitve treninga.

Sokolski dom v Rušah   so člani s požr-tvovalnim  in  prostovoljnim  delom  predali svojemu  namenu  29.  maja  1930.  Takratni zapisi  poročajo  o  sokolskem  prazniku,  da so »že od zgodnjih  jutranjih ur … v Ruše množično prihajali ljudje iz bližnje in daljne okolice z osebnimi vozili in kmečkimi vozo-vi. Iz Maribora je vozil velik mestni avtobus, popoldne  je  pripeljal  v  Ruše  nabito  poln sokolski vlak. na železniški postaji je igrala sokolska godba, nato je mogočen sokolski sprevod z godbo na čelu, kakršnega Ruše še niso videle, odkorakal pred sokolski dom. po slovesni otvoritvi je bil na letnem telo-vadišču ob domu telovadni nastop Sokolov iz Ruš, Sv. Lenarta in Maribora ter vojakov mariborske podoficirske šole. Vsi nastopi so bili vzorni in precizni ter so vzbudili splošno priznanje več tisoč gledalcev.«

Po vojni v Rušah tudi Bloudek

Razgibano delovanje Sokolskega društva v Rušah se je končalo z nemško okupacijo 1941. Domovi so bili zaseženi in nacionalizi-rani v okvir nemškega ministrstva za telesno vzgojo ali pa za potrebe okupacije. okupator je ponekod ustanavljal nemška društva in jim predal zaseženo sokolsko lastnino. prav tako so že pred vojno štajerski nemci v okviru Kulturbunda vodili sezname Sokolov in jih predali okupatorju, ta pa je Sokole skladno s politiko, citirano v mariborskem Hitlerje-vem govoru:  »Machen Sie mir dieses Land wieder  deustch!«  (»naredite  mi  to  deželo zopet  nemško!«),  izganjal.    pa  je  tudi  to 

prešlo in komaj dva meseca po osvoboditvi, 16.  julija  1945,  so  Rušani  ustanovili  Tele-snovzgojno  društvo  Ruše.  Leta  1948  se  je društvo preimenovalo v Telovadno društvo Ruše,  leta  1952  v  Telesnovzgojno  društvo partizan in leta 1994 v Športno društvo Ruše. V prvem »petletnem planu« 1947–1951  so si  Rušani  smelo  zastavili  gradnjo  športnih objektov: stadion (dokončali so ga leta 1951), smučišče z vlečnico in novo telovadnico, ki je bila odprta 25. maja 1959, ter kopališče. pri uresničevanju teh načrtov je v Ruše nekajkrat prišel tudi inž. Stanko Bloudek. 

Ruše – gimnastični centerpo več kot desetletnem premoru (1974–

1984)  se  je  znova  začela  razvijati  ženska športna gimnastika. Športna dvorana je bila zgrajena leta 1983 in je zelo poživila dejav-nost društva.  Znova  sta  zaživeli  ženska  in moška športna gimnastika. Vse od leta 1984 pa do razpada jugoslavije so bile v Rušah v avgustu tradicionalne skupne priprave jugo-slovanskih gimnastičnih reprezentantk.

Dvorana  je kmalu postala premajhna za vse  bolj  množično  športno  udejstvovanje Rušanov, zato so leta 2006 zgradili prizidek k  športni  dvorani,  ki  je  namenjen  samo  gimnastiki. ob tem je treba omeniti, da se je z gimnastičnim društvom povezala  tudi osnovna  šola  s  svojimi  športnimi  oddelki, Gimnastična zaveza Slovenije pa je leta 

1997  namenila  Rušam  položaj  regional-nega centra za žensko športno gimnastiko, v  letu  2003  pa  še  center  moške  športne gimnastike.

(nadaljevanje s 7. strani)Od Sokolov 1919 do DP 2009

Gimnastični trener Peter Frumen s svojo ekipo deklet na DP 2009

Rušanke s pokalom DP pri kadetinjah

DEC

EMBE

R

29

DEC

EMBE

R

30

šport Slovencev v Italiji

Bor – ponos slovenske narodne skupnostiŠportno združenje Bor, eno najstarejših in najuglednejših društev slovenske narodne skupnosti v Italiji, letos slavi 50-letnico obstoja. Prav v tem sončnem letu se je na Stadionu 1. maja (letos obhajamo njegov 60. rojstni dan) pri Svetem Ivanu v zgodovinskem športnem hramu tržaških Slovencev pripetilo marsikaj, dogajanje je bilo celo dokaj burno.

Izvršni odbor, ki je društvo vodil v zadnjem mandatu, dolga leta pa mu je predsedoval Aleksander Rustja, je poleti v celoti odstopil. Posamezne klubske sekcije in širša zamejska javnost namreč niso podprle širokopoteznega načrta o gradnji wellness centra na zemljišču v sklopu Stadiona 1. maja, na katerem sta danes peščeni igrišči za mali nogomet. Septembra so izvolili novo upravo, ki ji predseduje Igor Kocijančič, nekdanji Borov košarkar in trener, danes pa vidni politični predstavnik v vlogi opozicijskega deželnega svetnika Stranke ko-munistične prenove. Ob njem se je izoblikova-la motivirana delovna skupina, ki se je morala soočiti zlasti z novim finančnim načrtom za vzdrževanje društva in športnega centra, med drugim pa so pripravili tudi slovesnosti ob klubskem jubileju, ki je bil 20. decembra.

V letu 2009 je osrednji mestni klub in vso manjšinsko javnost prizadela smrt profesorja Bojana Pavletiča, enega izmed ustanoviteljev ŠZ Bor in priznanega očeta slovenskega športa v Italiji. Prav po Pavletiču, ki je bil vsestranska svetla osebnost slovenskega življa v zamejstvu, bodo ob skorajšnji proslavi poimenovali veliko dvorano na Prvem maju, že ponarodeli balon. V pripravi pa je tudi zajetna publikacija o pet-desetih letih življenja in delovanja ustanove.

Športno združenje Bor danes šteje odseke ritmične gimnastike, plavanja, namiznega teni-sa, otroške telovadbe (Športna šola Trst, ki si jo je zamislil prof. Pavletič), nekoč tudi atletike in nogometa, finančno in statutarno samostojna pa sta od devetdesetih let Košarkarski klub in Odbojkarsko društvo Bor. Dijaki tržaških višjih srednjih šol zjutraj polnijo telovadnici

na Stadionu 1. maja, komercialna dejavnost pa so poleg bara še fitnes center z dvema dvo-ranama, omenjeni peščeni nogometni igrišči, razni tečaji (rekreacija za starejše, aerobika in druge panoge), parkirišče in najemnina, ki jo plačuje sosednje nogometno društvo Esperia, večleten gost na Stadionu 1. maja. Kljub živah-nosti v športnem centru, streljaj od tržaškega mestnega središča, je zaradi vse manjših pri-spevkov javne uprave in starih dolgov vse težje

upravljati in vzdrževati tako veliko strukturo. Zadnji večji poseg je bil sredi devetdesetih let, po uspeli ljudski nabiralni akciji z geslom Rešimo Stadion 1. maj. V zadnjem času so se za usodo objekta vsaj z besedami zavzele tudi manjšinska politika in krovne organizacije, na dlani pa je, da je za ohranitev Športnega združenja Bor in samega Prvega maja nujno prizadevanje prav vseh, ki jim je mar za slo-venstvo tudi v tržaškem mestnem jedru.

PriPravlja uredništvo www.slosPort.org

Športno združenje Bor poosebljajo prodorni športni delavci in mladi, ki sodelujejo v pestri športni ponudbi.

DEC

EMBE

R

31

Tanja Romano

Poletova prva dama s štirinajstim zlatom

November je zadnja leta že tradicionalno mesec svetovnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. V tej športni panogi že skoraj desetletje izstopa tržaška šampionka Tanja Romano, slovenska predstavnica openskega Športnega društva Polet. Čeprav je tudi tokrat iz nemškega Freiburga odnesla eno zlato odli-čje, se je 26-letna plavolasa večkratna svetovna prvakinja v bistvu prvič, odkar tekmuje na članski ravni, vrnila domov poražena. V svoji paradni disciplini, ki je najbolj prestižna ter fascinantna, to je v prostem programu, se je namreč morala sprijazniti s končnim drugim mestom. Premagala jo je reprezentančna ko-legica Debora Sbei, šele 19-letna tekmovalka iz Abrucov in vzhajajoča zvezda italijanskega kotalkanja.

Prosti program je seštevek kratkega (short, trajanje približno dve minuti) in dolgega sporeda (štiri minute kotalkanja). Sbeieva je tesno vodila po krajšem tekmovanju, v katerem je Tanja zagrešila dve nenavadni grobi napaki, razmerje sil pa je po dolgem programu ostalo pravzaprav nespremenjeno, čeprav je Romanova, kot je zanjo značilno, predstavila bistveno bolj zahtevno vajo. Znano je, da najboljša zamejska športnica zadnjih let izvaja določene skoke (na primer trojni rittberger), ki jih ne zmore nobena druga ženska na svetu. Tokrat se ji je pač proti odlični in predvsem zelo natančni tekmici, ki bi mogoče lahko postala njena

naslednica, ponesrečilo, je pa osvojila zlato medaljo v kombinaciji, ki je skupek nastopov v obveznih likih (v disciplini, ki ji ne ustreza, je bila Tanja letos solidna deveta) in prostem programu. Z novo medaljo iz najžlahtnejše kovine je Poletova prva dama dosegla že štiri-najsto zlato na članski ravni, s čimer je postala najboljša posameznica v zgodovini umetno-stnega kotalkanja, saj je na posebni lestvici prehitela rojakinjo Raffaello Del Vinaccio, prvakinjo v osemdesetih letih. Letos poleti je Tanja Romano na Tajvanu osvojila tudi prestižne Svetovne igre, nekakšne olimpijske igre za neolimpijske športe, tako da kljub bolečemu in razmeroma nepričakovanemu porazu na glavni tekmi SP iztekajoča sezona zanjo nikakor ne more biti negativna.

Če kaj poznamo ljubezen, predanost, vztrajnost in trmo, s katerimi zamejska lepo-tica pristopa k svoji športni dejavnosti, potem smo prepričani, da bo nadaljevala s svojo vrhunsko tekmovalno potjo in znala svoji zbirki dodati še kako ugledno lovoriko. Jasno je, da se ji sanje o petih olimpijskih krogih ne bodo uresničile, vendar njene nadvse bogate kariere le ne bo še konec. Kot ponavadi se bo znala sama motivirati, mogoče tudi z željo po maščevanju delnega nemškega spodrsljaja. Pribila je, da bo njen prihodnji angažma odvisen tudi od prispevka pokroviteljev, ki so v njenem povsem nedonosnem športu krvavo potrebni za preživetje.

ZemljaJan Bizilj: »Naša prva dejavnost je bila

dan in noč, noč in dan. Pogovarjali smo se o soncu in zemlji, kako se zemlja vrti okoli sonca.«

Zadnji danNeznani: »V petek smo šli na pohod.

Snežilo je. Najprej smo šli do žage. Tam so izdelovali lesene stvari. Nato smo odšli do ceste in se ustavili. Učitelj nam je povedal, da je pot last lastnika žage. Razložil nam je, kako lastnik žage zasluži denar. Potem smo šli do kmetije Šinkovec, kjer nam je učitelj povedal, kako lastnik kmetije zasluži. Veliko sem se naučil.«

Katja Troha: »Danes je zadnji dan šole v naravi. Po kosilu nam je učiteljica Darja razdelila diplome. Ker smo Šoje tako dobro pospravljale, smo zmagale in dobile diplo-mo. Ko je vsem razdelila diplome, smo šli še do konca spakirat. Potem smo šli na kratek sprehod. Ko smo se vrnili, smo vzeli svoje potovalke in jih naložili na avtobus ter se odpeljali v Ljubljano. Iz avtobusa sem tekla k svojemu očetu in ga zelo močno objela. Odpeljala sva se na trening.«

Olin Zalar: »Počasi smo odhajali. Peljali smo se zelo dolgo časa. Šola v naravi mi je bila všeč. Ni pa mi bilo všeč, da smo toliko hodili. Prvi dan sem imela ponoči 'muskelfi-ber'. Iz plezalne stene je bilo veliko žebljev, lahko bi jih popravili.«

Taja Bedene: »V domu Medved mi je bilo najbolj všeč plezanje. Upam, da bo plezanje še vsako leto. Najslabša je bila orientacija.

Upam, da je ne bo več. Všeč sta mi bila tudi lokostrelstvo in kurjenje ognja. Z lokom ni težko streljati, a sem bila vseeno zadnja. Kurjenje ognja pa mi je všeč zato, ker je bilo dobro postavljati palice. Postavljanje zavetišča ni bilo tako dobro, saj smo bili vsi zelo umazani. Pohod je bil preveč naporen. Drugače mi je bilo kar všeč.«

Jurij Nabergoj: »Na koncu tedna mi je bilo najbolj všeč lokostrelstvo in plezanje. Ni mi bilo težko streljati, ker sem že streljal z lokom. Tudi kurjenje ognja je bilo dobro. Premikanje živali pa je bilo malo slabše in dolgočasno. Lov na lisico mi je bil zelo všeč, ker smo se orientirali. Bolje bi bilo, če ne bi imeli kako do vode. Všeč pa mi je bilo potiskanje, vlečenje in prenašanje. Všeč mi je bilo, ker smo se vozili s skirojem. V celem tednu sem se veliko naučil.

(nadaljevanje s 37. strani)

DEC

EMBE

R

31

DEC

EM

BER

32

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

GIMNASTIKAAbsolutno, članice, mnogoboj: 1. Ivana Kamnikar (GIB Šiš) 48,000, 2. Tjaša Kysselef )ZJ) 47,600, 3. Ina Oblak (GIB Šiš) 42,700, 4. Alenka Dolničar (GIB Šiš) 12,600.Bradlja: 1. Fiona Novak (ZJ) 12,200, 2. Tjaša Kysselef (ZJ) 11,500, 3. Ivana Kamnikar (GIB Šiška) 11,100, 4. Teja Belak (ZJ) 10,200, 5. Ina Oblak (GIB Šiška) 7,500, 6. Kaja Mljač (GIB Šiška) 7,300, 7. Petra Krčovnik (ŠD Ruše) 6,700, 8. Gaja Hladnik (GIB Šiš) 3,700,Gred: 1. Fiona Novak (ZJ) 13,000, 2. Ivana Kamnikar (GIB Šiška) 12,800, 3. Tjaša Kysselef (ZJ) 12,300, 4. Teja Belak (ZJ) 10,400, 5. Patricija Kovačič (ŠD Ruše) 9,800, 6. Ina Oblak (GIB Šiška) 9,600, 7. Kaja Mljač (GIB Šiška) 9,100, 8. Gaja Hladnik (GIB Šiš) 7,200, Parter: 1. Fiona Novak (ZJ) 13,100, 2. Tjaša Kysselef (ZJ) 12,400, 3. Ivana Kamnikar (GIB Šiška) 11,900, 4. Teja Belak (ZJ) 11,200, 5. Patricija Kovačič (ŠD Ruše) 10,000, 6. Kaja Mljač (GIB Šiška) 9,800, 7. Petra Krčovnik (ŠD Ruše) 9,400, 8. Ina Oblak (GIB Šiš) 8,900,Preskok: 1. Tjaša Kysselef (ZJ) 13,400, 2. Teja Belak (ZJ) 13,200, 3. Alenka Dolničar (GIB Šiška) 12,900, 4. Ina Oblak (GIB Šiš) 12,400, 5. Fiona Novak (ZJ) 12,050, 6. Petra Krčovnik (ŠD Ruše) in Patricija Kovačič (ŠD Ruše) 11,900, 8. Gaja Hladnik (GIB Šiška) 11,300.

MladinkeMnogoboj: 1. Fiona Novak (ZJ) 49,400, 2. Teja Belak (ZJ) 47,000, 3. Petra Krčovnik (ŠD Ruše) 41,800, 4. Kaja Mljač (GIB Šiška) 41,700, 5. Patricija Kovačič (ŠD Ruše) 41,400, 6. Gaja Hladnik (GIB Šiš) 39,800. KadetinjeEkipno: 1. ŠD Studenci 118,700, 2. GD Zelena jama 116,000, 3. ŠD Ruše 98,400, mnogoboj: 1. Eva Zalar (ZJ) 41,500, 2. Althea Gwa-shavanhu (ŠD Studenci) 41,000,

3. Patricija Jug (ŠD Studenci) 40,400, 4. Teja Grden (ZJ) 39,200, 5. Lara Breščak (ŠD Studenci) 36,800, 6. Monika Novak (ZJ) 35,300, 7. Nastja Možic (ŠD Ruše) 33,500, 8. Tamara Jerenko (ŠD Ruše) in Ana Cikač (ŠD Studenci) po 33,100, 10. Nika Rauh (ŠD Ruše) 31,800, 11. Ana Jug (ZJ) 9,900. Preskok: 1. Nika Rauh (ŠD Ruše) 11,700, 2. Teja Grden (ZJ) 11,650, 3. Monika Novak (ZJ) 11,600, 4. Ana Cikač (ŠD Stud) 11,150, 5. Eva Zalar (ZJ) 11,100, 6. Nastja Možic (ŠD Ruše) 9,200, 7. Tamara Jerenko (ŠD Ruše) 9,00,Bradlja: 1. Patricija Jug (ŠD Studenci) 8,700, 2. Eva Zalar (ZJ) 8,100, 3. Ana Cikač (ŠD Studenci) 8,100, 4. Althea Gwashavanhu (ŠD Studenci) 7,800, 5. Monika Novak (ZJ) 7,300, 6. Teja Grden (ZJ) 7,200, 7. Lara Breščak (ŠD Studenci) 4,400, 8. Nastja Možic (ŠD Ruše) 0,900, Gred: 1. Althea Gwashavanhu (ŠD Studenci) 10,900, 2. Lara Breščak (ŠD Studenci) 10,600, 3. Eva Zalar (ZJ) 10,500, 4. Tamara Jerenko (ŠD Ruše) in Nastja Možic (ŠD Ruše) po 9,900, 6. Teja Grden (ZJ) 9,800, 7. Patricija Jug (ŠD Studen) 9,700, 8. Monika Novak (ZJ) 8,400,Parter: 1. Teja Grden IZJ) 11,100, 2. Eva Zalar (ZJ) 10,900, 3. Ana Cikač (ŠD Studenci) 10,500, 4. Althea Gwashavanhu (ŠD Studenci) 10,300, 5. Nastja Možic (ŠD Ruše) 10,000, 6. Patricija Jug (ŠD Studen) 9,900, 7. Monika Novak (ZJ) 9,800, 8. Lara Breščak (ŠD Stud) 9,000.

Deklice Ekipno: 1. Zelena j a m a 1 2 0 , 2 0 0 , mnogoboj: 1. Sara King (ZJ) 45,100, 2. Andreja Jug (ZJ) 38,600, 3. Pia Belak (ZJ) 36,500, 4. Ajda Bergoč (GIB Šiška) 35,000, 5. Lucija Lampe Kastelic (ZJ) 32,600, 6. Vanesa Kovše (ŠD Ruše) 29,500.

Bradlja: 1. Sara King (ZJ) 9,200, 2. Andreja Jug (ZJ) 6,800. 3. Ajda Bergoč (GIB Šiška) 4,200, 4. Pia Belak (ZJ) 3,900, 5. Lucija Lampe Kastelic (ZJ) 3,700, 6. Vanesa Kovše (ŠD Ruše) 1,900,

Gred: 1. Sara King (ZJ) 11,600, 2. Andreja Jug (ZJ) 11,200, 3. Pia Belak (ZJ) 10,700, 4. Ajda Bergoč (GIB Šiška) 9,600, 5. Lucija Lampe Kastelic (ZJ) 9,000, 6. Vanesa Kovše (ŠD Ruše) 8,600, Parter: 1. Sara King (ZJ) 11,500, 2. Andreja Jug (ZJ) 11,000, 3. Pia Belak (ZJ) 10,800, 4. Lucija Lampe Kastelic (ZJ) 9,900, 5. Vanesa Ko-vše (ŠD Ruše) 9,600, 6. Ajda Bergoč (GIB Šiška) 9,300,Preskok: 1. Sara King (ZJ) 11,000, 2. Ajda Bergoč (GIB Šiška) 10,950, 3. Andreja Jug (ZJ) 10,700, 4. Pia Belak (ZJ) 10,700, 5. Lucija Lampe Kastelic (ZJ) 10,100, 6. Vanesa Kovše (ŠD Ruše) 8,350,

Althea Gwashavanhu

Fiona Novak

Veselje

MoškiAbsolutno, mnogoboj: 1. Rok Klavora (Sokol Bež) 78,400, 2. Žan Žunko (Center Mb) 76,000, 3. Matic Pečan (P Vič) 74,400, 4. Jernej Domanjko (Center Mb) in Omar Alhady (P Vič) po 72,500, 6. Žiga Pečan (P Vič) 71,750, 7. Primož Maurič (Center Mb) 71,400, 8. Tine Rauter (ŠD Ruše) 70,100, 9. Žiga Potočnik (Center Mb) 67,400, 10. Izidor Kavšek (Sokol Bež) 57,550, 11. Andraž Lamut (ŠD Ruše) 52,900, 12. Žiga Šilc (ND) 38,700, 13. Žiga Britovšek (P Vič) 26,400, 14. Srečko Namestnik (Center Mb) 23.100, 15. Sašo Bertoncelj (ND) 15,300, 16. Gregor Saksida (P Vič) 14,900, 17. Anže Remic (P Vič) 13,600, 18. Žiko Stevanovič (P Vič) 11,500. Parter: 1. Rok Klavora 14,400, 2. Žiga Šilc 13,750, 3. Žan Žunko 13,250, 4. Andraž Lamut in Primož Maurič po 12,950, 6. Omar Alhady 12,900, 7. Žiga Pečan 12,800, 8. Jernej Domanjko 11,850, 9. Srečko Na-mestnik in Žiga Potočnik po 11,700, 11. Matic Pečan 11,650, 12. Žiko Stevanovič 11,500, 13. Tine Rauter 11,250, 14. Izidor Kavšek 11,050,Preskok: 1. Rok Klavora 14,800, 2. Andraž Lamut 13,950, 3. Žan Žunko 13,950, 4. Tine Rauter 13,775, 5. Jernej Domanjko 13,675, 6. Žiga Šilc 13,525, 7. Matic Pečan 12,850, 8. Izidor Kavšek 12,550,Bradlja: 1. Andraž Lamut, Tine Rauter in Žan Žunko po 12,750, 4. Žiga Britovšek in Matic Pečan po 12,700, 6. Primož Maurič 12.550, 7. Rok Klavora 12,450, 8. Jernej Domanjko 11,950, 9. Omar Alhady 11,900, 10. Žiga Potočnik 11,700, 11. Žiga Pečan 11,350, 12. Izidor Kavšek 10,750.MladinciMnogoboj: 1. Žan Žunko (Center Mb) 76,000, 2. Matic Pečan (P Vič) 74,400, 3. Omar Alhady (P Vič) 72,500, 4. Primož Maurič ( Center Mb) 71,400, 5. Tine Rauter (ŠD Ruše) 70,100, 6. Žiga Potočnik (Center Mb) 67,400, 7. Izidor Kavšek (Sokol Bež) 57,550, 8. Anže Remic (P Vič) 13,600,

Bradlja: 1. Žan Žunko in Tine Rauter po 12,750, 3. Matic Pečan 12,700, 4. Primož Maurič 12,550, 5. Omar Alhardy 11,900, 6. Žiga Potočnik 11,700, 7. Izidor Kavšek 10,750, Drog: 1. Žan Žunko 12,850, 2. Matic Pečan 11,900, 3.

Omar Alhady 11,250, 4. Primož Maurič 10,600, 5. Žiga Potočnik 9,950, 6. Tine Rauter 8,750, 7. Izidor Kavšek 5,900, Konj: 1. Anže Remic 13,600, 2. Matic Pečan 11,750, 3. Omar Alhady 11,400, 4. Tine Rauter in Primož Maurič po 10,550, 6. Žiga Potočnik 10,300, 7. Žan Žunko 9,950, 8. Izidor Kavšek 6,300,Krogi: 1. Matic Pečan 12,950, 2. Omar Alhardy 12,750, 3. 12,650, 4. Tine Rauter 12,250, 5. Primož Maurič 11,900, 6. Žiga Potočnik 11,600, 7. Izidor Kavšek 10,600,Parter: 1. Žan Žunko 13,250, 2. Primož Maurič

12,950, 3. Omar Alhady 12,900, 4. Žiga Potočnik 11,700, 5. Matic Pečan 11,650, 6. Tine Rauter 11,250, 7. Izidor Kavšek 11.050,Preskok: 1. Žan Žunko 13,950, 2. Tine Rau-te r 13,775, 3 . Mat i c Pečan 12,850, 4 . I z ido r Kavšek 12,550, 5 . P r imož Maur ič 11, 425,Drog: 1. Žan Žunko 12,850, 2. Matic Pe-čan 11,900, 3. Rok Klavora 11,600, 4. Jer-nej Domanjko 11,500, 5. Srečko Namestnik 11,400, 6. Žiga Pečan 11.350, 7. Omar Alha-dy 11,250, 8. Primož Maurič 10,600, 9. Žiga Potočnik 9,950, 10. Tine Rauter 8,750, 11. Izidor Kavšek 5.900.Konj: 1. Sašo Bertoncelj 15,300, 2. Žiga Britovšek 13,700, 3. Anže Remic 13,600, 4. Andraž Lamut 12,800, 5. Žiga Šilc 12,400, 6. Rok Klavora 11,950, 7. Matic Pečan 11,750, 8. Omar Alhady 11,400, 9. Žiga Pečan 11,250, 10. Tine Rauter in Primož Maurič po 10,550, 12. Jernej Domanjko 10,350, 13. Žiga Potočnik 10,300, 14. Žan Žunko 9,950, 15. Izidor Kavšek 6,300. Krogi: 1. Gregor Saksida 14,900, 2. Matic Pečan 12,950, 3. Rok Klavora 12,900, 4. Jernej Domanj-

ko 12,850, 5. Omar Alhady 12,750, 6. Žan Žunko 12,650, 7. Tine Rauter 12,250, 8. Primož Maurič 11,900, 9. Žiga Pečan 11,800, 10. Žiga Potočnik 11,600, 11. Izidor Kavšek 10,600.Kadeti Bradlja: 1. Peter Lampret (Center Mb) 13,100, 2. Jure

Weingerl (Center Mb) 12,200, 3. Miha Šmigoc (Center Mb) 11,950, 4. Luka Bojanc (Nm) 11,600, 5. Filip Part (ŠD Ruše) 10,650, 6. Jure Vrbec (Sokol Bež) 3,750,Drog: 1. Miha Šmigoc (Center Mb) 11,950, 2. Peter Lampret (Center Mb) 11,500, 3. Jure Weingerl (Center Mb) 11,100, 4. Luka Bojanc (Nm) 3,700,Konj z ročaji: 1. Miha Šmigoc (Center Mb) 12,050, 2. Peter Lampret (Center Mb) 11,400, 3. Luka Kišek (P Vič) 10,950, 4. Jure Weingerl (Center Mb) 10,100, 5. Luka Bojanc (Nm) 5,450,Krogi: 1. Peter Lampret (Cen-ter Mb) 12,200, 2. Miha Šmigoc (Center Mb) 11,600, 3. Jure Weingerl (Center Mb) 11,250, 4. Luka Bojanc (Nm) 10,750, 5. Filip Part (ŠD Ruše) 10,450, 6. Jure Vrbec (Sokol Bež) 10,250.Parter: 1. Peter Lampret (Center Mb) 13,350, 2. Miha Šmigoc (Center Mb) 12,950, 3. Luka Bojanc (Nm) 12,150, 4. Jure Weingerl (Center Mb) 12,000, 5. Filip Part (ŠD Ruše) 10,250, 6. Jure Vrbec (Sokol Bež) 10,150.Preskok: 1. Peter Lampret (Center Mb) 13,275, 2. Jure Weingerl (Center Mb) 12,825, 3. Miha Šmigoc (Center Mb) 12,800, 4. Luka Bojanc (Nm) 12,775, 5. Filip Part (ŠD Ruše) 12,250, 6. Jure Vrbec (Sokol Bež) 12,225.Obvezne vaje 1, ekipno: 1. Partizan Vič 140,650, 2. Sokol Bežigrad 138,100, 3. Center Maribor 136,900, 4. Narodni dom 133,250, 5. Sokol Bežigrad 131,800, Obvezne vaje 1, mnogoboj: 1. Kai Kirbiš (ŠD Ruše) 47,600, 2. Tomaž Udovič (P Vič) 47,150, 3. Maksim Omar Alhady

Jernej Domanjko

Matic Pečan

Žan Žunko

Z leve: Weingerl, Lampret, Kišek

Jernej Domanjko

DEC

EM

BER

33

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

Skobe (P Vič) 47,100, 4. Erik Štromberger (Sokol Brež) 47,000, 5. Beni Kunst (Sokol Brež) 46,850, 6. Boštjan Baras (P Vič) 46,350, 7. Miha Ozmec (Sokol Bež) 46,250, 8. Luka Merc (Center Mb) 45,650, 9. Gašper Rupnik (P Vič) 45,500, 10. Denis Kraj ina (N dom)45,300, 11. Maksim Bogolin (N dom) in Sven Jug (Center Mb) 45,150, 13. Tadej Kramber-ger (Center Mb) 44,600, 14. Oskar Forštnarič (Center Mb) 44,550, 15. Didi Kaiser (P Vič) 44,150, 16. David Povh (Sokol Brež) 44.050, 17. Klemen Ketiš (Center Mb) 43,600, 18. Erazem Cerc (P Vič) 43,200, 19. Beni King (Sokol Bež) 42,950, 20. Aljaž Macele (Sokol Bež) in Aleks Kunst (Sokol Brež) po 42,600, 22. Jure Gornik (N dom) 42,300, 23. Luka Albreht (N dom) 39,200, 24. Boris Miloševič (Sokol Brež) 38,250. Obvezne vaje 2, mnogoboj: 1. Jan Miklavž (Sokol Bež) 55. 550, 2. Matija Kajs (Sokol Brež) 49,600, 3. Jure Orehek (Center Mb) 45,650, 4. Jan Kuhta 44,700, 5. Urban Sernec (oba ŠD Ruše) 38,300.Obvezne vaje 3, mnogoboj: 1. Miha Šmigoc (Center Mb) 55,000, 2. Luka Bojanc (Nm) 45,300, 3. Nejc Rauter 42,500, 4. Filip Part (oba ŠD Ruše) 32,650, 5. Jure Vrbec (Sokol Bež) 18,800, Obvezne vaje 4, mnogoboj: 1. Peter Lampret (Center Mb) 49,850, 2. Jure Weingerl (Center Mb) 39,000, Luka Kišek (P Vič) 7,400.

JUDO

Nagaoka 2009LJUBLJANA, 28. in 29. november – V sobotnem mla-dinskem programu je nastopilo 434 judoistov, velik odziv je bil med najmlajšimi v mini Nagaoki. Drugi dan tekmovanja, ker so se pomerili kadeti in starejši, pa je nastopilo 166 judoistov. Skupni zmagovalec Nagaoke je bil JK Šiška, skupni zmagovalec Mini Nagaoke pa JK Bežigrad.U-15, ekipno, starejši dečki: 1. Friuli Venezia Giulia 30, 2. JK Bežigrad 22, 3. JK Pinky Nova Gorica (H) 20, 4. Olimpija Ljubljana in JK Šiška po 18, 6. JK Golovec 14, 7. JK Velenje in JK Ljutomer po 12, 9. JK Sankaku in JK 15. maj, Marezige po 10. Do 38 kg: 1. Matej Dimovski (Šiš), 2. Dominik Kukovec (OL), 3. Matic Škreblin (IR Ce), do 42 kg: 1. Luka Harpf (Šiš), 2. Giacomo Ermacora (FJK), do 46 kg: 1. Jaka Ulaga (Bež), 2. Jaka Feist (Golov), 3. David CaCitti (FJK), 4. Tim Praček (Polyt), 5. Nicolas Grbac (Marez), do 50 kg: 1. Kruno Koren (PVG), 2. Tilen Semenič (Ljut), 3. Žiga Cankar (Šiš) in Janez Vidmar (Bež), do 55 kg: 1. Matteo Giormani (FJK), 2. Alen Zupančič (Bež), 3. Tomas Misson (FJK) in Tim Toplak (Sank), do 60 kg: 1. Rok Polajžer (OL), 2. Luka Sanič (Golov), 3. Blaž Peklič (Pt) in Filip Djakovič (Osijek), do 66 kg: 1. Tomislav Car (PVG), 2. Filip Labadjuk (Krk), 3. Lenart Ivančič (OL) in Žiga Blagus (Br), do 73 kg: 1. Angelo Agostini (FJK), 2. Anže Pušnik (Vel), 3. Blaž Sergaš (Šiš) in Mišel Pleteršek (Polyt); nad 73 kg: 1. Dean Maslo (Marez), 2. Aljaž Slatnar (Vel), 3. Alen Bolkovič (Ljut) in Andraž Špiler (Sank).U-17 , ekipno, kadeti: 1. Šiška 36, 2. JK Bežigrad 18, 3. Pinky V. Gorica (Hrv) 8, 4. Furlanija Julijska krajina (It) 15, 5. JK Murska Sobota 12. Do 50 kg: 1. Sašo Šarčevič (MS), 2. Janez Vidmar (Bež), 3. Žiga Cankar (Šiš), 4. Tilen Pulko (Imp), do 55 kg: 1. Fabiano Nardo (FJK), 2. Marko Draškovič (PVG), 3. Jure Logar (OL), 4. Besard Zanuni (SG), do 60 kg: 1. Jure Kuralt (Bež), 2. Tim Kovačič (MS), 3. Andrea Viola (FJK) in Luka Kuralt (Bež), do 66 kg: 1. Marko Lukinič (PVG), 2. Ivan Mederal (Šiš), 3. Ribo Aldin (P SG) in Domen Gričar (OL), do 73 kg: 1. Primož Marinčič (Šiš), 2. Alen Šernek (Lend), 3. Denis Bjelič (Lika Zg) in Alessio Verardo (FJK), do 81 kg: 1. Matic Ovijač (Šiš), 2. Matic Kovač (Šiš), 3. Igor Tihi (PVG) in Darko Nemec (Lend), do 90 kg: 1. Hadis Ramič (Bihač), 2. Jakob Vrhovec (Polyt), 3. Tadej Igo Kropej (Šiš). Kadetinje, do 48 kg: 1. Tara Antuničevič (Tat Lj), do 52 kg: 1. Brigita Mardjonovič (Bež), 2. Tena Šikić (Lika), 3. Patricija Rojc (Tat Lj), do 57 kg: 1. Sara Murtič (Lika Zg), 2. Nataša Bende (Br Mb), 3. Urša Verbič (Šiš) in Zala Mihalič (OL), 5. Ana Gregorčič (OL) in Andreja

Kuhl (Impol), do 63 kg: 1. Tanja Kociper (Goriš), 2. Nina Štruc (SG), 3. Sara Čelan (Impol), 4. Mojca Vek (Imp), do 70 kg: 1. Martina Balažič (KBV Lend), 2. Hana Štraus (Tat Lj), 3. Samanta Juhart (Imp), 4. Dora Štraus (Tat Lj), nad 70 kg: 1. Renata Kralj (Goriš), 2. Anna Trubian (FJK).Mlajši člani, U-23, do 60 kg: 1. Luka Kuralt (Bež Lj), do 66 kg: Tadej Zalaznik (Sankaku), do 73 kg: Marko Prodan (Šiška), do 81 kg: Matic Ovijač (Šiš), do 90 kg: David Kukovica (Oplotnica), do 100 kg: Jan Ratej (Bež), članice, do 52 kg: Brigita Mardjonović, do 63 kg: Tina Razinger (Bež), nad 78: Urška Urek (Drava Pt).

ŠPORTNO PLEZANJE

Državno prvenstvo v plezanju – težavnostno in balvaniTežavnost, cicibanke: 1. Janja Garnbret (Šaleški), 2. Larisa Fabjan (Vipava), 3. Sara Lukič (Šaleški), 4. Tjaša Slemenšek (Šaleški), 5. Brina Pirc (Rašica), 6. Špela Kešnar (Domž), 7. Taja Primožič (Radov), 8. Tinkara Capuder in Tina Jereb (obe Kamnik), Tinkara Zupin (Trž) in Ajda Lenardič (Kranj), 12. Greta Fabjan (Vip), 13. Marina Eberl (Trb), 14. Lana Skušek (Kamn) in Nika Štefančič (Šaleški), 16. Anja Strojan (Š Loka), 17. Klara Kušar (S. Bistr), 18. Ena Terbovc (Trž), 19. Ajda Auerserger (Kam), 20. Anita Pustinek (Šaleški), 21. Neli Bratož (Vipava), cicibani: 1. Luka Drolc (Kamn), 2. Miha Hajna (Diva-ča), 3. Tine Rozmanič (Radovl), 4. Aleš Peharc (ŠPO Trž), 5. Jakob Škrjanec (ŠPK A Kokalj), 6. Žan Sudar (AK Ravne), 7. Luka Dragan (Radov), 8. Maj Gašper Šifrer (Kranj), 9. Nejc Dvoršek (Šaleški), Lenart Oblak in Jernej Veber (oba Š. Loka), 12. Luka Potočnik (Jes), 13. Andrej Bek (S. Bistr), 14. Nejc Primc (Radov), 15. Žan Gorjup (Žiri), 16. Aljaž Rožič (S. Bistr), 17. Tevž Ribič (Trž), mlajše deklice: 1. Rebeka Kamin (Domž), 2. Anja Murko (Gamsi Hrast), 3. Julija Kruder (Ce), 4. Urška Blejec (Črniče), Karin Erjavec (Trž), Maruša Fon (Kr) in Tjaša Ka-lan (Kranj), 8. Nataša Ržek (Š Loka) in Maša Pučko (Kranj), 10. Martina Zakšek (Ce), Veronika Meke (DPČ Šmartno) in Manca Alič (Korenjak), 13. Zala Šturm (Š-Loka) in Anja Potočnik (Kr), 16. Ajda Lisec, Sara Moškon (obe Trb), Eva Petič (S. Bistr) in Urša Stanonik (Š. Loka), 20. Urša Borko (Ribnica), mlajši dečki: 1. Tim Unuk (Gamsi Hrast) in Martin Bergant (Š Loka), 3. Milan Preskar (Š Loka), 4. Peter Jereb (Kamn), 5. Vid Čufar (Radov), 6. Anže Peharc (Trž), Jure Primc (Radov), Timotej Krajnik, Blaž Oblak (oba Š Loka), 10. Luka Okršlar (Š Loka), 11. Urh Tomažič (DPČ Šmart), 12. Darko Lačen (Kozjak Mb), 13. Gašper Blažek (Divača), Igor Primc (Radov), Gašper Gačnik Navodnik (Kozjak Mb), Miha Kostanjevec (Pt), Domen Kolenko (Š Loka), 18. Aleš Dragan (Radov), 19. Lan Strmole (Ce), 20. Jože Čeper (Divača) in Gregor Spruk (Kamn), 22. Gregor Pungeršek (Laško), 23. Jaka Zore (Ce), Domen Berčan (DPČ Šmartno), Samo Hafner (Trž), Robert Buh (Š Loka), 27. Jaka Pinterič (Posavski AK), 28. Luka Šauperl (Kozjak Mb), 29. Kristjan Jurčič (Š Loka), 30. Rok Stubičar (Pt) in Aljaž Rupar (Š Loka), starejše deklice: 1. Katja Kadič (ŠPK A. Kokal), 2. Anja Šerbinek (Kozjak Mb) in Živa Ledinek (Ravne), 4. Jera Lenardič (Kr), 5. Anja Unuk (Gamsi Hrast), 6. Tamara Omrzel (Šaleški), 7. Manca Kobentar (Radov), 8. Neža Vodnik (Domž), 9. Mojca Krajnc (Kr), 10. Duša Vižintin (Korenjak), 11. Kaja Štupica (Domž), Maša Bobek (Ce), Katja Novak (Kr), Anja Buh (Š Loka) Ajda Remškar (Trž), 16. Manca Jeršin (Jes), 17. Katarina Bogataj (Rad), Leja Špiler (Ravne), Nika Čuk (Š Loka), starejši dečki: 1. Domen Škofic (Radov), 2. Gašper Pintar (Š Loka), 3. Andraž Karničnik (Ravne), 4. Gregor Vezonik (Ravne), Dominik Fon (Kr), 6. Blaž Kešnar (Domž), 7. Rok Mokorel (Domž), Klemen Dretnik (Ravne), 9. Nace Vreček (Radov), 10. Jure Gvozdanovič (Korenjak), Matic Pirc (Domž), Rok Lukavečki (Grosup), 13. Jernej Celestina (DPČ Šmart), Nejc Erklavec, Jo-natan Jarc (oba Korenjak), 16. Pavel Križnar in Tomaž Pibernik (oba Raš), 18. Jakob Narobe (Rašica) in Filip Lebar (Triumf), 20. Aljaž Gorjup, 21. Jure Medved (oba Gros).

Peter Lampret

Julija Kruder

Kadetinje: 1. Tina Šušteršič, 2. Katarina Fon (obe Kr), 3. Polona Dobrovoljc (ŠPK A Kokalj), 4. Jerca Meglič, 5. Ana Veternik (obe Trž), 6. Eva Rimahazi (Radov), 7. Neža Kruder (Ce), Karin Tomažič (DPŠ Šmart), Manca Mlakar (Radov), Teja Burger (Kr), 11. Tilka Novak (Ko-renj), 12. Teja Zore (Ce), 13. Katja Klinar (Jes). Kadeti: 1. Jure Raztresen, 2. Urban Primožič (oba Š Loka), 3. Izidor Zupan (Ce), 4. Sergej Epih (Š Loka), 5. Gašper Vrhovnik (Domž), 6. Matic Leva (S Bistr), Jakob Šparovec (Kr), 8. Janez Svoljšak (Š Loka), 9. Timotej Rajgelj (Jes), 10. Ahac Gačnik Navodnik (Kozjak Mb), 11. Jaka Kobal (Jes), 12. Mihja Jarm (DSPČ Šmart), 13. Žiga Debevec (ŠPK A. Kokalj), 14. Marko Hercog (Trž), 15. Urban Košir (Jes),mladinke: 1. Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalj), 2. Sandra Kert (AO Kr), mladinci: 1. Klemen Kejžar (ŠPK A. Kokalj), 2. Jernej Kruder (Ce), 3. Domen Švab (Rad), 4. Miha Česnik (Trž), 5. Luka Boneš (Kr) in Ciril Vezonik (Ravne), 7. Jan Strmole (Ce), 8. Jure Zdovc (Trž), 9. Nejc Justin, Miha Jekler (oba Jes), Jernej Vukotić, Matevž Pogačar (oba Radov), 13. Rafael Razinger (Jes),

Plezalke

Članice: 1. Maja Vidmar (Š Loka), 2. Mina Markovič (Pt), 3. Katja Vidmar (Š Loka), 4. Asja Gosar (Divača) in Ana Ogrinc, 6. Polona Dobrovoljc (obe ŠPK A. Kokalj), 7. Tina Šušteršič (Kr), 8. Ana Veternik (Trž), 9. Katja Planinc (Ravne), 10. Manca Mlakar (Rad), 11. Karin Tomažič (DPČ Šmart) in Sandra Kert (Kr),Člani: 1. Klemen Kejžar (ŠPK A. Kokalj), 2. Jure Bečan, 3. Matej Sova (oba Trž), 5. Urban Primožič (Š Loka), 6. Klemen Bečan (Trž), 7. Jernej Kruder (Ce), 8. Luka Zazvonil (Kr), 9. Izidor Zupan (Ce), 10. Sergej Epih (Š Loka), 11. Domen Švab (Radov) in Janez Svoljšak (Š Loka).

Klara Zupin, Sara Lukič, Larisa Fabjan in Brina Pirc

Janja Garnbret in konkurenca

BalvaniCicibanke: 1. Brina Pirc (Rašica), 2. Larisa Fabjan (Vip), Tinkara Zupin (Trž), Sara Lukič (Šaleški), 5. Tjaša Slemenšek (Šaleš), Taja Primožič (Radov), 7. Tinkara Capuder (Kamn), Janja Garnbret (Šaleški), Ajda Lenar-dič (Kr), 10. Janja Oblak (Š Loka), 11. Špela Kešnar (Domž) in Tina Jereb (Kamn), 13. Eva Frelih (Frž), 14. Marina Ererl (Trb), Nika Štefančič (Šaleški), 16. Greta Fabjan (Vip), 17. Ema Terbovc (Trž), 18. Lana Skušek (Kamn), 19. Klara Kušar (S Bistr), 20. Neli Bratož (Vip), 20. Anita Pustinek (Šaleški).Cicibani: 1. Luka Drolc (Kamn), 2. Miha Hajna (Divača), 3. Jakob Škrjanec (ŠPK A. Kokalj), 4. Maj Šifrer (Kr), 5. Tine Rozmanič (Radov), 6. Aleš Peharc (Trž), Jernej Veber (Š Loka), 8. Lenart Oblak (Š Loka), 9. Nejc Primc,

DEC

EM

BER

34

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

10. Luka Dragan (oba Radov), 11. Žan Gorjup (Žiri), Zan Sudar (Ravne), 13. Nejc Dvoršek (Šaleški), 14. Maks Bogolin (Raš), 15. Luka Potočnik (Jes), 16. Andrej Bek (S Bistr), 17. Jan Kafol (Š Loka), 18. Aljaž Rožič (S Bistr), 19. Jan Bitežnik, 20. Tevž Ribič (oba Trž).Mlajše deklice: 1. Julija Kruder (Ce), 2. Urška Blejec (Črnuče), 3. Rebeka Kamin (Domž), Tjaša Kalan, Maša

(ŠPK A. Kokalj), 7. Tjaša Kosič (Jes), 8. Katja Planinc (Ravne), 9. Taja Zore (Ce) , 10. Sandra Kert (Kr), 11. Maruša Rodič (Gros).Člani: 1. Jernej Kruder (Ce), 2. Jure Raztresen (Š Loka), 3. Klemen Bečan, 4. Jure Bečan (oba Trž), 5. Klemen Kejžar (ŠPK A. Kokalj), 6. Urban Primožič (Š Loka), 7. Izidor Zupan (Ce), 8. Matic Kozmus (Laško), 9. Nejc Čuješ (S. Gradec), 10. Domen Švab (Radov), 11. Blaž Rant (Š Loka), 12. Andrej Trobec (Š. Loka).

TENISMARIBOR, 7. decembra – Finalni turnirji za državno prvenstvo v dvorani za dečke in deklice do 12 let ter fante in punce do 16 let, izpeljava TK Branik.A12 - Grega KokaljČetrtfinale: Grega Kokalj (AS Lit) : David Detiček (Brež) 6:1, 6:1, Sven Lah (Pt) : Nejc Ferjan (Tr Kr) 6:1, 6:1, Amadej Goručan (Ce) : Gal Kebrič (Br Mb) 6:0, 6:1, Tino Kovačič (Mima) : Klemen Nikolaš (Tr Kr) 6:4, 6:2, polfinale: Kokal : Lah 6:2, 6:3, Kovač : Goručan 6:2, 6:3, finale: Kokalj : Kovačič 6:2, 6:1. B12-Mark VezzosiČetrtfinale: Aljaž Fugina (TC Lj) : Gašper Bezjak (Mima) 7:6, 3:0 bb, Mark Vezzosi (Radov) : Niko Zorin (Rogaš) 6:2, 6:3, David Roj (Port) : Gino Bohanec (Br Mb) 6:0, 6:3, Miha Kvas (Br Mb) : Matic Ljubi (Pvald) 6:3, 4:6, 7:6, polfinale: Vezzosi : Fugina 5:7, 7:6 bb, Roj : Kvas 6:3, 6:2, finale: Vezzosi : Roj 6:2, 1:6, 6:1. A12- Saša KlanečekČetrtfinale: Saša Klaneček (ŽTK Mb) : Kristina Novak (Tr Kr) 2:6, 6:2, 6:2, Moni Potrč (Br Mb) : Evgenija Burger (Otoč) 6:3, 6:2, Nika Kozar (Topte) : Lara Prosenjak (ŽTK Mb) 6:2, 6:0, Zala Dovnik (ŽTK Mb) : Stefany Grlj (Kp) 6:3, 7:5, polfinale: Kleneček : Potrč 6:4, 6:0, Dovnik : Kozar 7:6, 6:4, finale: Klaneček : Dovnik 6:3, 6:2. B12 – Tesia ŠkerČetrtfinale: Tesia Šker (Talos) : Ana Mervič (NG) 6:3, 6:3, Larisa Breznik (TKKIK) : Živa Hanc (Medv) 6:3, 6:1, Tinkara Kovač (Šentj) : Nina Knez (Mima) 3:6, 7:6, 6:2, Tina Tavčar (Radov) : Katja Hrkač (Tr Kr) 6:1, 6:1, polfinale: Šker : Breznik 6:0, 6:3, Tavčar : Kovač 6:2, 6:0. finale: Šker : Tavčar 6:4, 6:4. 16 - Maks TekavecČetrtfinale: Maks Tekavec (Max) : Rihard Rožac (TABre) 6:2, 6:3, Blaž Kocjan (Pt) : Grega Dolinšek (ŽTK Mb) 6:4, 6:3, Matic Špec (ŽTK Mb) : Domen Gostinčar (ŽTK Mb) 6:4, 6:0, Marko Juričič (Laško) : Matija Kac (Topol) 6:1, 6:0, polfinale: Tekavec : Kocjan 6:0, 6:0, Juričič : Špec 6:4, 6:1, finale: Tekavec : Juričič 6:4, 5:7, 6:2. 16-Tina MohorčičČetrtfinale: Eva Zagorac (ŽTK Mb) : Natalija Šipek (Mima) 6:1, 6:4, Tina Mohorčič (Max) : Ema Perhavec (Tr Kr) 7:5, 6:0, Sara Palčič (Talos) : Lara Kralj (AS Lit) 6:4, 6:4, Lucie Chrasecka (TaBre) : Simona Rejc (Idr) 4:6, 6:3, 6:0, polfinale: Mohorčič : Zagorec 7:5, 6:7, 6:4, Palčič : Chrasecka 6:4, 7:8, finale: Mohorčič : Palčič 6:3, 6:7, 7:6.

Š O L S K A T E K M O V A N J ADP v akrobatikiLJUBLJANA, 10. decembra – Tekmovanje je pripravila Osnovna šola Dobrova in Ana Peček.Dijakinje registrirane1. Rebeka Šarec (GLŠ) 71,140, 2. Tjaša Bizovičar (G Š Loka) 70,000, 3. Katja Povše (SEPŠ Koper) 69,060, 4. Ana Jankovec (G Š Loka) 68,200, 5. Barbara Viltužnik (GLŠ) 68,180, 6. Tadeja Ferko (G Vič Lj) 67,230, 7. Eva Gorup (G Vič Lj) 67,080, 8. Rebeka Viltužnik (GLŠ) 66,940, 9. Ana Janko (G Piran) 66,100, 10. Ilaria Grižon (SEPŠ) 65,380, 11. Rebeka Ukmar (SEPŠ Koper) 64,800, 12. Tjaša Žagar (G Vič Lj) 61,700, 13.

Kristina Šturman (G Kp), 14. Valentina Šestanj (G Pi), 15. Nina Bremec (ŠC Post), 16. Enya Caserman (GLŠ), 17. Anja Juvanec (GLŠ), 18. Urška Grbac (G Pi), 19. Tjaša Lipovšek (G Vič Lj), 20. Lea Romana Zupančič (G Pi), 21. Lea Badžim (SEPŠ Koper), 22. Ana Sever (ŠC Post), 23. Irena Hafner (G Š Loka), 24. Zoja Kogoj (G Pi), 25. Kity Požek (G Kp), 26. Iva Badžim (SEPŠ Koper), 27. Marisa Redžič (SEPŠ Koper), 28. Julija Vranešič (G Kp), 29. Neža Valenčič (G Kp). Ekipno: 1. Gimn. Ljubljana Šiška 208,470, 2. Srednja ekonomska in poslovna šola Koper 203,220, 3. Gimn. Vič Ljubljana 196,610, 4. Gimn. Škofja Loka 193,100, 5. Gimn. Piran 191,940, 6. Gimn. Koper 165,365. Dijaki, registrirani1. Matic Pečan (GLŠ) 75,450, 2. Izidor Kavšek (GLŠ) 73,930, 3. Rok Beci (STŠ Kp) 68,910, 4. Kristjan Peljhan (STŠ Kp) 67,580, 5. Jure Petkovšek (ŠC Post) 64,240, 6. Tim Hafner (STŠ Kp) 63,520, 7. Jaka Uršič (GLŠ) 63,040. Ekipno: 1. Gimn. Ljubljana Šiška 212,420.

Puško (obe Kr), 6. Maruša Fon (Kr), 7. Karin Erjavec (Trž), Urša Zrimšek (Š Loka), Manca Alič (Korenjak), 10. Martina Zakšek (Ce), 11. Nataša Ržek (Š Loka), 12. Anja Potočnik (Kr), 13. Zala Šturm (Š Loka), 14. Ajda Lisec (Trb), 15. Urša Stanonik (Š Loka), 16. Sara Moškon (Trb), 17. Veronika meke (DPČ Šmart), 18. Ajda Herman (Trb), 19. Eva Petrič (S. Bistr), 20. Urša Borko (Ribnica), 21. Nina Kurinčič (Posavski),Mlajši dečki: 1. Martin Bergant (Š Loka), 2. Tim Unuk (Gamsi Hrast), 3. Vid Čufar (Rad), 4. Milan Preskar (Š Loka), 5. Domen Kolenko (Š Loka), 6. Jure Primc (Ra-dov), 7. Timotej Krajnik (Š Loka), 8. Peter Jereb (Kamn), 9. Anže Peharc (Trž), 10. Luka Okršlar (Š Loka), 11. Gašper Blažek (Divača), 12. Gregor Spruk (Kamn), 13. Aleš Dragan (Radov), 14. Darko Lačen (Kozjak Mb), 15. Jože Čeper (Divača), 16. Bčaž Oblak (Š Loka), 17. Igor Primc (Radov), 18. Kristjan Jurčič (Š Loka), 19. Aljaž Rupar (Š Loka), 20. Urh Tomažič (DPČ Šmart), 21. Lan Strmole (Ce), 22. Miha Kostanjevec (Pt), 23. Jaka Pinterič (Posavski), 24. Gašper Navodnik (Kozjak Mb), 25. Robert Buh (Š Loka), 26. Domen Brčan (DPČ Šmart), 27. Rok Stubičar (Pt), Gregor Pungršek (Laško), 29. Jaka Zore (Ce).Starejše deklice: 1. Katja Kadič (ŠPK A. Kokalj), 2. Nuša Maver (Kozjak Mb), 3. Maša Bobek (Ce), Anja Unuk (Gamsi Hrast), Anja Šerbinek (Kozkaj Mb), 6. Živa Ledinek (Ravne), 7. Manca Kobentar (Radov), 8. Jera Lenardič, 9. Mojca Krajnc (one Kr), 10. Tamara Omrzel (Šaleški), 11. Neža Vodnik (Domž), 12. Leja Špiler (Ravne), 13. Katja Novak (Kr), 14. Nika Čuk (Š Loka), 15. Ajda Remškar (Trž), 16. Danuša Vižintin (Korenjak), 17. Katarina Bogataj (Rad), 18. Anja Buh (Š Loka), 19. Kaja Štupica (Domž).Starejši dečki: 1. Domen Škofic (Radov), 2. Andraž Kar-ničnik (Ravne), 3. Dominik Fon (Kr), 4. Klemen Dretnik (Ravne), 5. Gašper Pintar (Š Loka), 6. Gregor Vezonik (Ravne), 7. Rok Mokorel, 8. Blaž Kešnar (oba Domž), 9. Jonatan Jarc (Korenjak), 10. Matic Pirc (Domž), 11. Rok Lukavečki (Gros), 12. Nejc Erklavec, 13. Jure Gvozdanovič (oba Korenjak), 14. Jernej Celestina (DPČ Šmart), 15. Nace Vreček (Radov), 16. Tomaž Pibernik (Raš), 17. Jure Medved (Gros), Pavel Križnar (Raš), 19. Aljaž Gorjup (Gros), 20. Filip Lebar (Triumf), 21. Jakob Narobe (Raš), 22-. Jure Vrečko (Ravne).Kadetinje: 1. Karin Tomažič (DPČ Šmart), 2. Polona Dobrovoljc (ŠPK A. Kokalj), , 3. Tina Šušteršič (Kr), 4. Jerca Meglič (Trž), 5. Katarina Fon (Kr), 6. Manca Mla-kar (Radov), 7. Tilka Novak (Korenjak), 8. Eva Rimahazi (Radov), 9. Ana Veternilk (Trž), 10. Teja Burgar (Kr), 11. Taja Zore, 12. Neža Kruder (obe Ce), 13. Mojca Breskvar (Korenjak), 14. Katja Klinar (Jes). Kadeti: 1. Urban Primožič, 2. Jure Raztresen (oba Š Loka), 3. Izidor Zupan (Ce), 4. Sergej Epih (Š Loka), 5. Matic Leva (S Bistr), 6. Janez Svoljšak (Š Loka), 7. Jakob Šparovec (Kr), 8. Miha Jarm (DPČ Šmart), 9. Ahac navodnik (Kozjak Mb), 10. Žiga Debevec (ŠPK A. Kokalj), 11. Jaka Kobal (Jes), 12. Matic Leban (DEŠ).Mladinke: 1. Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalj), 2. Sandra Kert (AO Kr), Mladinci: 1. Jernej Kruder (Ce), 2. Klemen Kejžar (ŠPK A. Kokalj),3. Domen Švab (Radov), 4. Luka Boneš (Kr), 5. Miha Česnik (Trž), 6. Jan Strmole (Ce), 7. Gašper Potrebuješ (Korenjak), 8. Martin Ušaj (DEŠ), 9. Matevž Pogačar (Radov), 10. Miha Petkovšek (Korenjak).Članice: 1. Katja Vidmar (Š Loka), 2. Mina Markovič (Pt), 3. Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalj), 4. Jerca Meglič (Trž), 5. Asja Gosar (Divača), 6.Polona Dobrovoljc

Z leve: Miha Hajna, Luka Drolc, Jakob Škrjanec

Dijakinje GLŠ iz Ljubljane

Starejši dečki, registrirani1. Luka Bojanc (Bršljin Nm) 68,300, 2. Žan Suša (Bršljin Nm) 65,020, 3. Blaž Michelizza (I Roba Šemp p/NG) 63,920, 4. Jakob Tušar (Sp. Idrija) 60,100, 5. Jan Zavadlal (AŠS Kp) 59,270, 6. Jaka Grbac (V Kraigh Lj) 59,100, 7. Rok Vodopivec (V Vodnika Lj) 57,650, 8. Rok Vodopivec (V Vodnika Lj) 57,510, 9. Aljaž Seljak (Sp. Idrija) 56,870, 10. Jože Čeper (B Magajne Divača) 55,650. Starejše deklice, registrirane

1. Tonja Senčar (CK Pi) 67,400, 2. Nina Furlan (CG Š Loka) 65,400, 3. Pia Ban (AU Kp) in Kety Kodrič (DA Izola) 64,420, 5. Neža Simčič (MV Post) 63,120, 6. Marcela Bešter (Želez) 63,000, 7. Kaja Plestenjak (CG Š Loka) 62,180, 8. Urša Vrbec (VV Lj) 61,670, 9. Ana Šmitron (CG Š Loka) 61,660, 10. Neja Bremec (MV Post) 61,360, 11. Iris Baruca

(Šmarje p/Kp) 61,220, 12. Lucija Oman (CG Š Loka) 61,100, 13. Veronka Bažec (Kp), 14. Neža Jakša, 15. Eva Brelih, 16. Kim Bavdaž (vse CG Š Loka), 17. Emi Cigula (DB Kp), 18. Maša Čok (AU Kp), 19. Neža Jakofčič (Waldorf Lj), 20. Eva Cerar (CG Š Loka), 21. Ana Vegnuti (Lucija), 22. Sara Ražnjevič (AU Kp), 23. Iva Kolarič (Lucija), 24. Sunita Šerifoski (CK Pi), 25. Žana Marušič (AU Kp), 26. Larisa Štancar, 27. Nataša Ivanovič (obe CK Pi). Ekipno: 1. OŠ Cvetka Golarja Š. Loka 257,400, 2. OŠ A. Ukmarja, Koper 229,090, 3. OŠ C. Kosmača (Piran) 220,400.

Žan, Luka in Blaž

Tonja Senčar

Registrirana ekipa z OŠ Renče

Mlajši dečki, registrirani1. Jan Miklavž (VK Lj) 62,510, 2. Maj Vegnuti (Lucija) 60,420, 3. Miha Ozmec (VK Lj) 60,190, 4. Aljaž Bo-gataj (Sp. Idrija) 59,000, 5. Rene Pučnik (J Glazerja Ruše) 58,710, 6. David Peras (Miren) 57,330, 7. Aljaž Lavrič (CK Pi) 56,950, 8. Anej Špacapan (LBB Renče) 55,540, 9. Matej Potokar (CK Pi) 55,220, 10. Tomi Zavadlal (AŠS Ko) 54,640, 11. Jakob Gimpelj (Drska Nm) 53,310, 12. Matic Pregelj (LBB Renče) 53,260,

DEC

EM

BER

35

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

13. Lenart Žežlina (AŠS Ko), 14. Domen Struna (Žuž), 15. Erik Flego (DB Kp), 16. Max Mozetič, 17. Nejc Saksida (oba LBB Renče). Ekipno: 1. OŠ L. B. Bratuša, Renče 193,510.

Popit (MP Lj) 52,640, 7. Jasmin Osmanovič (CK Pi) 52,610, 8. Matic Železnik 51,480, 9. Urban Smrekar (oba MP Lj) 49,950, 10. Blaž Hrovat (Dobrova)49,560, 11. Žan Ražem (BM Divača) 49,380, 12. Aljaž Oven (Dobrova) 48,850, 13. Leon Šafarič (CK Pi), 14. Simon Čamernik, 15. Kristian Kopač, 16. Urban Tominec, 17. Anže Kastelic, 18. Timotej Babnik (vsi OŠ Dobrova), 19. Ilijan Plejo (CK Piran). Ekipno: 1. OŠ M. Pečarja, Ljubljana 234,850, 2. OŠ Dobrova 201,450, 3. OŠ C. Kosmača, Piran 190,850.

Mlajše deklice, registrirane1. Rebeka Grižon (AU Kp) 65,270, 2. Ela Sabadin (DB Kp) in Manca Ahčin (CG Š Loka) po 64,500, 4. Maja Dobnik (RJ Lj) 64,060, 5. Nika Bremec 63,760, 6. Ula Simšič (obe MV Post) 63,420, 7. Tija Hladnik (MP Lj) 62,650, 8. Hana Koman (CG Š Loka) 62,310, 9. Meta Oblak (CG Š Loka) 62,180, 10. Lea Jerkovič (AU Kp) 61,525, 11. Klara Simčič (MV Post) 59,940, 12. Pija Prodan (AU Kp) 59,110, 13. Maša Bertoncelj (CG Š Loka), 14. Nika Jerkovič (AU Kp), 15. Martina Čeper (BM Divača), 16. Emanuela Hrnčič (SK Seža).17. Urša Brelih (CG Š Loka), 18. Katja Kotnik (JG Ruše), 19. Marika Beržan (Šmarje p/Kp), 20. Eva Dodič (AU Kp), 21. Lara Pivk Ogrin (MV Post), 22. Zina Ban (AU Kp), 23. Zala Vidic (DB Kp), 24. Ana Pejič (RJ Lj), 25. Lorna Furlanič (OK Škofije), 26. Nina Karas (DB Kp), 27. Žaklina Dodič (BM Divača), 28. Kristina Krže (DB Kp), 29. Gaja Čendak (AU Kp), 30. Karen G. Podvršček (EV Prade), 31. Ana Dani (AU Kp), 32. Lara Mišigoj (CK Pi), 33. Klara Jevšenak (CG Š Loka), 34. Tina Kolenc Milavec, 35. Pija Šarko, 36. Lea Dvorščak (vse MV Post), 37. Kristina Karnaukhova (VK Lj), 38. Kristina Dekleva (RJ Lj), 39. Lara Gerželj (MV Post), 40. Nina Ferbežar (JG Ruše). Ekipno: 1. OŠ A. Ukmarja, Koper 249,525, 2. C. Golarja, Š. Loka 249,040, 3. OŠ M. Vilharja, Postojna 248,070, 4. OŠ D. Bordona, Koper 228,990.

Zmagovalke – registrirane učenke z OŠ D. Bordona

Ekipa brežiških gimnazijcev

Dijakinje- Brežičanke

Starejše deklice1. Ajda Rus (RJ Lj) 64,850, 2. Nika Peček (Viž Brod Lj) 62,660, 3. Valerija Jordan (MP Lj) 59,660, 4. Tadeja Urbas (RJ Lj) 59,640, 5. Juna Zavrtanik (DB Kp) 59,010, 6. Tina Hlaček (DB Kp) 57,290, 7. Nina Rous (MP Lj) 56,710, 8. Danuša Vižintin (RJ Lj) 55,900, 9. Katarina Petrač (AB Ankar) 55,280, 10. Petruša Borštnar (RJ Lj) 55,080, 11. Tina Munda (DB Kp) 55,010, 12. Diana Flego (DB Kp) 54,870, 13. Manca Ozvatič (RJ Lj), 14. Brigita Berginc (MP Lj), 15.

Učenci z OŠ M. Pečar

Biljana Teofilovič (BJ Lj), 16. Petra Korent (MP Lj), 17. Živa Jarm (RJ Lj), 18. Neja Rihar (Dobrova), 19. Zala Zoran (MP Lj), 20. Petra Kozamernik (Dobrova), 21. Ivana Kocmur (RJ Lj), 22. Lara Žvokelj (Dobrova), 23. Karin Močnik (MP Lj), 24. Janja Setnikar, 25. Eva Peklenk, 26. Sanja Nartnik, 27. Karolina Medja, 28. Aleksandra Krajnovič (vse OŠ Dobrova). Ekipno: 1. OŠ R. Jakopiča, Ljubljana 239,770, 2. OŠ M. Pečarja, Ljubljana 228, 670, 3. OŠ D. Bordona, Koper 226,180, 4. OŠ Dobrova 213,170.

Mlajši dečki1. Gašper Kocjan 56,530, 2. Blaž Kozamernik 55,130, 3. Grega Skopec 51,11o, 4. Nikola Krajnovič 46,480, 5. Jan Kastelic 44,360, 6. Luka Jankovič (vsi Dobrova) 43,860, 7. Robert Mendikovič (CK Pi) 42,930, 8. Matej Hrovat 40,750, 9. Muhič Timotej (oba Dobrova) 39,700. Ekipno: OŠ Dobrova 211,040.

Zmagovalke z OŠ R. Jakopiča

Mlajši dečki z OŠ Dobrova

Mlajše deklice1. Petra Kirič (RJ Lj) 64,080, 2. Valentina Zečevič (DB Kp) 56,930, 3. Veronika Ratnik (RJ Lj) 56,890, 4. Carmen Panger (DB Kp) 56,660, 5. Dominika Golob (RJ Lj) 55,020, 6. Nika Miklavčič (DB Kp) 54,450, 7. Tjaša Marinko (Dobrova) 52,930, 8. Zala Bergoč (RJ Lj) 52,310, 9. Leja Jakša (CG Š Loka) 52,220, 10. Laura Grzinič (CK Pi) 50,650, 11. Sara Buzečan (DB Kp) 50,300, 12. Lara Lornada (CG Š Loka) 50,050, 13. Anja Eršte Meškovič (RJ Lj), 14. Tejka Lavrič (CK Pi), 15. Ruvejda Ibušoski (RJ Lj), 16. Valentina Djurdjevič (RJ Lj), 17. Polona Rihar, 18. Ana Žvokelj, 19. Nika Watzak (vse Dobrova), 20. Izza Marija Loboda (CK Pi), 21. Alja Šabič (RJ Lj), 22. Ana Kočevar (Podzemelj), 23. Tina Benčina, 24. Lana Benčina, 25. Barbara Knez (vse Dobrova), 26. Ivana Plejo (CK Pi), 27. Sara Hodžič, 28. Klara Kopač (obe CK Pi), 29. Oktavija Dumič (AU Kp), 30. Tjaša Bobič, 31. Kaja Goričanac, 32. Tija Papež, 33. Eva Kavčič, 34. Urška Čavič (vse Podzemelj). Ekipno: 1. OŠ R. Jakopiča Ljubljana 229,395, 2. D. Bordona (Kp) 218,340, 3. OŠ Dobrova 194,550, 4. OŠ C. Kosmača, Piran 191,950, 5. OŠ Podzemelj 170,060.

ŠAHSrednješolsko prvenstvoLJUBLJANA, 5. decembra - Šahovska zveza Slovenije v Šahovskem domu gostila 11. srednješolsko posa-mično državno šahovsko prvenstvo za šolsko leto 2009/2010. Zbralo se je 39 dijakov in 12 dijakinj iz 19 srednjih šol. Dijaki so igrali devet, dijakinje pa sedem krogov, oboji po švicarskem sistemu. Prvenstvo je zaznamovala velika borbenost vseh udeležencev. Še posebno je bilo napeto pri dijakih, ko se do konca zadnje partije ni vedelo, kdo bo prvak. Trije najboljši so zbrali enako število točk, zato so o končni razvrstitvi odločala dodatna merila. Srednješolski prvak je tako že drugič zapored postal Jernej Špalir iz gimnazije v Slovenj Gradcu. Pri dekletih sta si prvi dve mesti glede na lani zamenjali večni tekmici Sara Vombek in Špela Kolarič. Tokrat je bila Sara za pol točke uspešnejša od Špele, naslov pa si je priigrala že po šestih kolih. Prvenstvo je s pomočjo moderne multimedijske opreme in vestnih sodnikov potekalo tekoče in brez zapletov.

Druge – deklice z OŠ D. Bordona

Dijaki1. Nejc Oršanič 66,220, 2. Miha Lapuh 64,570, 3. Miha Košmerl 63,385, 4. Gašper Bohorič 60,915, 5. Lenart Rozman (vsi G Brež) 54,550, Ekipno: 1. Gimn. Brežice 197,940. Dijakinje1. Laura Slana (G Poljane Lj) 69,400, 2. Asja Omerzu (G Brež) 67,560, 3. Anja Oprešnik Divjak (GLŠ) 66,770, 4. Polona Klinar (G Jes) 65,380, 5. Teja Rodošek (ŠEPŠ Kp) 64,370, 6. Sara Berčan (GLŠ) 63,070, 7. Sara Pfeifer Pelicon 51,140, 8. Lara Pahor 50,305, 9. Nika Domnik (vse G Pi) 48,790, 10. Tanja Gutnik (G Vič Lj) 43,770, 11. Ines Ilešič (G Brež) 42,950, 12. Nina Vučajnk (G Brež) 41,950. Ekipno: 1. Gimn. Brežice 152,460, 2. Gimn. Piran 150,235. Starejši dečki1. Vid Rotar 59,670, 2. Jan Kozamernik 57,800, 3. Žan Bohinc (vsi MP Lj) 56,900, 4. Aljaž Škarabot (Do-brova) 55,210, 5. Leon Moro (CK Pi) 54,570, 6. Nejc

Dijaki: 1. Jernej Špalir (ŠC S. Gradec - Gimnazija) 6.5, 2. Jan Župec (ŠC PET Lj) 6.5, 3. Jernej Zupančič (G N. mesto) 6.5, 4. Jan Gantar (G Bež L) 6, 5. Jure Plaskan (G Litija) 6, 6. Žan Belšak (G Ptuj) 6, 7. Samo Rožič (G Ledina L) 6, 8. Tim Janželj (Gimn. Ledina L) 5.5, 9. Matej Titan (G M. Sobota) 5.5, 10. Janez Kavčič (G Bež L) 5.5, 11. Matic Škrinjar (G N. Gorica) 5.5, 12. Nejc Flander (ŠC Celje - SŠEK) 5.5, 13. Žiga Pahor (G N. Gorica) 5.5, 14. David Maksl (G Brežice) 5, 15. Bine Brank (G Bež L) 5, 16. Andrej Kobold (G Bež L) 5, 17. Dejan Andolšek (G N. mesto) 5, 18. Rok Vrban (I G Maribor) 5, 19. Gari Grosar (G N. Gorica) 4.5, 20. Luka Rifelj (G N. mesto) 4.5, 21. Nino Cmor (G M. Sobota) 4.5, 22. Matej Grah (G M. Sobota) 4.5, 23. Domen Švigelj (G Bež L) 4.5, 24. Uroš Polanc (G Ledina L) 4.5; 25. Jože Blažinč (G Brežice) 4.5, 26. Ambrož Černjak (ŠC S. Gradec - G) 4.5, 27. Mitja Rozman (G Kranj) 4, 28. Simon Ranfl (II. G Maribor) 4, 29. Rok Novak (I. G v Celju) 4, 30. Aljaž Belšak (G Ptuj) 4, 31. Jakob Škantelj (G Moste L) 4; 32. Aleš Brcar (G N mesto) 3.5, 33. Klemen Janžekovič (G Ptuj) 3.5; 34. Aljaž Vogrin (II. G Maribor) 3.5; 35. Alen Tirič (SŠ Zagorje) 3; 36. Matija Saksida (G N. Gorica) 3; 37. Jan Domitar (II. G Maribor) 2.5; 38. Nejc Mis (G Šentvid) 2.5, 39. Luka Zorko (I. G v Celju) 1.Dijakinje: 1. Sara Vombek (I. G v Celju) 5.5, 2. Špela Kolarič (G Kočevje) 5, 3. Nataša Bučar (G Brežice) 5, 4. Špela Orehek (G Bež L) 4.5; 5. Jana Vidrih (G Ptuj) 4, 6. Saša Drame (I. G v Celju) 4, 7. Manca Hervolj (G N. mesto) 3.5, 8. Tjaša Lubec (G Ptuj) 3, 9. Elena Costariol (G N. Gorica) 3; 10. Petra Tihole (G Brežice) 2.5, 11. Rebeka Kovačec (G Ptuj) 2, 12. Jolanda Starina (SŠ Zagorje) 0.

NO

VEM

BER

36

Medvedje brdoUčenci z Osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani že vrsto let preživijo teden dni v naravi. Nekoč smo učitelji sami poskrbeli za doživetja v naravi – bivali smo pod šotori, jadrali z optimisti in se potapljali, imeli smo kajakaški tabor na Krki. Veliko preveč za današnji čas, ko se mora učitelj zagovarjati za vsako malenkost, menda pa tudi cena ni bila primerna. Zato smo svoje šole v naravi opustili. K sreči je Ministrstvo za šolstvo in šport ponudilo domove Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Čudovita možnost, premišljeni programi zadostijo učnemu načrtu. Kaj pa menijo učenci? Zagotovo jim moramo prisluhniti. Čeprav je bilo v postojanki Medved prijetno, sem se ob prebiranju otroških zapisov vprašala, ali je bilo dovolj plezanja in streljanja z lokom ali bi morda kdo želel v prostem času likovno ustvarjati itd. Najbrž bi podobne malenkosti popestrile življenje v CŠOD. Iz zapisov četrtošolcev začutimo, kaj jih je žulilo in kaj navduševalo.

Avantura – ŠOLA V NARAVIPriPravila in fotografirala: Metka Podobnik kralj

ilustracije: učenci 4. b z oŠ toneta čufarja, ljubljana

rada dolgo plezala in streljala z lokom. Zajtrk v domu Medved je bil zelo dober, najboljša sta bila čokolino in med. Tudi plezalna stena je bila zelo lepa. In zelo rada sem se igrala igre z žogo.«

Jurij Nabergoj: »Najprej nam je učitelj razložil veliko stvari o lokostrelstvu. Tisti, ki niso streljali, so se igrali z žogo. Jaz sem začel prvi. Imel sem devetindvajset točk. Drugi pa so se igrali lovca. Ko smo končali, smo igrali med dvema ognjema. Naša ekipa je zmagala. Zelo smo se zabavali. Veliko sem se naučil o lokostrelstvu.«

Trini Železnikar: »Najbolj mi je bilo všeč lokostrelstvo, v domu pa lepo pobarvane stene in urejenost, ker so prodajali majice, bidone in kape. Če bi šla še enkrat, bi želela vsak dan plezati in streljati v tarčo, ker lahko zadeneš trideset točk. Bila je dobra hrana. Dom je imel kopalnico v sobi, na strehi pa travo. Všeč mi je bilo, da smo poslali kartice. Dom Medved ima dve igrišči.«

Igre gibanjaKatja Troha: »Danes smo spoznavali

gibanje telesa. Zato smo naredili dve ekipi. Učiteljica je vsaki ekipi razdelila sokove v škatli. Igrali smo se štafete. Učiteljica nam je povedala, da v igri nosimo tovor. Vsaka skupina je dobila voziček, nanj smo morali položiti tovor in ga peljati. Potem smo dobili skiroje. Tisti, ki je bil prvi na vrsti, je imel čelado in varnostni jopič. Ko je končal, ju je moral predati naslednjemu tekmovalcu in mu pomagati obleči jopič. Tako je potekalo vse do zadnjega učenca. Potem smo dobili še sanke in tovor, ki smo ga morali potiskati. Naredili smo še nekaj vaj za gibanje telesa.«

Olin Zalar: »Najprej smo se igrali tek. Bilo je zelo zabavno. Igre so bile tudi zahtevne, vendar so se končale s 6 proti 1. Za nas je bila premoč. Igre so bile zelo hitre. Na koncu smo kričali in vriskali. Potem smo se še igrali.«

OgenjNeznana: »Šli smo zakurit ogenj. V gozdu

smo nabirali suhe palice in jih uporabili za piramido, ki smo jo gradili dolgo časa. Potem je Klemen želel zakuriti ogenj. Ni mu uspelo, zato je dodal časopisni papir, storže, katran in mah. Uspel je.«

Taja Bedene: »Po kosilu smo imeli prosti čas, sledili so sestanki. V učilnici smo si ogle-dali film o kurjenju ognja. Tudi mi smo nabirali palice za ogenj. Zlagali smo piramido iz palic, suhe trave, mahu in časopisnega papirja. Za-gorelo je. Potem smo šli domov. Imeli smo malo prostega časa. Igrali smo različne športne igre. Sodeloval sem v slabi skupini, na koncu smo izgubili.«

Delanje živali Neznan: »Šli smo v gozd. Na travi je bila

slana. Učiteljica je naročila, da iz materiala v gozdu naredimo živali. Vsaka skupina je dobila list, na njem je bila narisana žival. Mi smo naredili medveda. Učiteljica je fotografirala naše slike. Nato je vsaka skupina dobila vodjo. Zavezali smo jim oči z ruto. Vodja je moral poduhati rastlino drugih.«

(nadaljevanje na 31. strani)

PlezanjeKatja Troha: »Danes (30. novembra) smo

šli v šolo v naravo. Po kratkem sprehodu smo šli plezat na plezalno steno, ki je visoka 7 m. Po kratkem času sem bila že kmalu na vrsti za plezanje. Prišla sem samo do polovice, ker sem se bala višine. Potem sem se šla malo igrat. Ko so bili že vsi na vrsti, sem šla še enkrat. Tokrat pa sem preplezala celo steno.«

Olin Zalar: »Na začetku, ko sem videla plezalno steno, sem mislila, da mi je ne bo uspelo preplezati. Videla sem, da jo je Bor uspel premagati. Rekla sem si, preplezala jo bom tudi jaz. Dolgo je trajalo, da sem prišla na vrsto, imela sem tremo. Ko sem stopila na prvo stopničko, je trema izginila. Med plezanjem me je bilo strah, da bom padla. Končno sem osvojila vrh. Ko me je učitelj spuščal, se mi je zdelo, da padam.«

Tisa Lozej: »Pred plezanjem nam je učitelj razložil pravila za plezanje, in sicer: plezali smo trikrat, ko nam je učitelj rekel: »Varujem!« Morali smo imeti kapo. Plezali smo po vrsti. Prvi je bil Bor, nataknil si je pas in začel plezati. Dotakniti si se moral modrega medvedka. Ko sem prišla na vrsto, nisem imela treme. Zelo hitro sem preplezala steno in se dotaknila modrega medvedka.«

Živali v učilniciTisa Lozej: »Spoznali smo črne hrošče in

zapisali v DZ, kako se premikajo. Potem smo pogledali črve, bili so zelo nagnusni. Bili smo neučakani, katera žival bo naslednja. Bila je želva. Ko je prišla ven, se je od strahu polu-lala, vsi smo se smejali. Deževniki so bili zelo nagnusni. Opazovali smo še kunca, vsi smo ga božali in nato je bilo konec krožka.«

Lara: »Učilnica v šoli v naravi. Videla sem šest živali – žuželke, želvo, kunca, ptice, de-ževnike, ki smo jih dali na list. Pobožala sem kunca. Živali so bile udomačene. Učiteljica jih je pokazala otrokom v krogu, živali smo lahko božali in videli. Bilo je zabavno. Vendar smo bili tiho, seveda za varnost živali. Vseeno sem zdržala.«

Olin Zalar: »Učilnica na srečo ni smrdela. Najbolj mi je bil všeč hrček Pepe.«

Bivak v gozduKatja Troha: »V gozdu smo iz naravnih

materialov, iz vej in kupov listov, naredili zavetje. Takrat je deževalo. Nekateri izmed učencev smo si z dežnimi kapljicami prali roke. Ko nam je zmanjkalo vej, smo podrli prejšnje

zavetje. Potem smo se malo hecali. Nekateri so se zatekli v naše zavetje. Meni je bilo težko hoditi po hribu navzgor. Proti koncu smo tekli v dom in dali mokre obleke v sušilnico.«

Vztrajna: »Zjutraj smo šli telovadit, nato smo zajtrkovali ter šli v gozd iz vejic, palic in listov gradit bivališče. Na dolgo vejo smo po-stavili palice. Zelo dobro nam je šlo, a na koncu so se zrušile vse palice. Začeli smo znova. Vse palice smo postavili zelo na gosto. Nato smo posuli samo še listje in bilo je končano.«

Iza Prokopovič: »Dopoldne smo se odpra-vili v gozd. Hodili smo, kar dolgo, ampak smo potrpeli. Dobili smo navodilo, da zgradimo bivak. Najprej smo velike palice položili na glavno palico. Potem smo to prekrili z listjem, potem pa še okrasili. Potem smo pohiteli, ker je padal dež in zelo hitro smo prišli v dom Medved.«

PohodOlin Zalar: »Vode sem popila malo, hrane

pa sem pojedla veliko. Pot se mi je zdela zelo dolga. Na pohodu smo videli hiško Telebaj-skov, jamo in medvedji brlog. Pot mi je bila všeč. Ponoči nisem imela 'muskelfiberja', najbrž zato, ker je bila pot zabavna.«

Tino Žužul: »V sredo je bil pohod. Iskali smo dinozavrova jajca. Videl sem potoček. Imeli smo tudi malico, ki mi ni teknila. Zelo je bilo mrzlo in za moj okus dolgočasno.«

Neznana: »Ko smo hodili po poti, je Kse-nija našla lišaj. Povedala nam je, da kjer koli so lišaji, je okolica čista. Šli smo naprej in videli najkrajši potoček. Bil je zelo lep, skale so bile zelene in lepe. Pogledat smo šli jamo, ki se mi je zdela grozna.«

LokostrelstvoNeznana: »Najbolj mi je bilo všeč loko-

strelstvo. V domu mi je bilo všeč, ker je bilo vse lepo pospravljeno in prebarvano, ker so prodajali majice, bidone in kape. Vsak dan bi

DEC

EMBE

R

36

NO

VEM

BER

37TISA LOZEJ

BArBArA ŽITnIk

nAL LAkIČ

JAn BIZILJ

OLIn ZALAr

TAJA BEDEnE

DEC

EMBE

R

37

NO

VEM

BER

38

PIŠE: SIN VETRA

Miko Sever in Rastko Prdonja - Prdko sta velika prijatelja in sošolca zadnjega razreda devetletke. Nekega dne Prdko zvleče Mirka na lokalni atletski štadion, kjer se pridružita skupini atletov, ki vadijo pod budnim očesom trenerja g. Bastelica. Prdkov smisel za humor in improvizacijo ni povšeči resnemu in organiziranemu trenerju, zato pa je Mirku, toliko bolj všeč lepa atletinja Antonieta.

Šest minut počitka …»Prva skupina: Zajc, Marko, Suzi in Presta. Desetkrat tek s poudar-

jenim odrivom, nato šprinti v intervalih. Štiri serije! 4 krat 60 metrov, tri minute počitka, nato 4 krat 60 metrov, štiri minute počitka, nato tretja serija, pred zadnjo serijo pa pet minut počitka … » tu Basteličev vse bolj brzostrelni govor rahlo zastane, »naj bo, šest minut počitka.« Ob temu se velikodušno nasmehne, zajame zrak in spusti drugi rafal: »Izi, Antonieta … kh …kh .. .« Gospodu Bastalicu se rahlo zaleti. Mirko hitro zapre oči in skuša telepatsko vplivati na trenerja:

»Mirko, reci Mirko!«» …Ma…ša… kh… Se opravičujem. Mislim, da sem malo pre-

hlajen.« Ob tem gospod Bastelic iz žepa trenirke potegne snežno bel robec

in se pošteno usekne.»Mirko, reci Mirko…,» še močneje ponavlja v mislih mladi Sever.»No, kje sem že ostal?»»M i r k o !» že skoraj ubesedi Sever.» Aja … in Dado,« se domisli trener. Dado samozavestno pristopi

k Antonieti, razočarani Mirko pa preneha verjeti v parapsihologijo. »Hitrostna vzdržljivost,« pospešeno nadaljuje gospod Bastelic,

»intervali. Šprintamo 200 metrov, nato 200 metrov hodimo. Šest krat, če bo v redu, le pet krogov. Prav? …Prav,« si trener odgovori kar sam. »Akcija, gremo!«

Mirko opazuje, kako Dado odpelje Antonieto stran, daleč stran. »Kazimir!« po vojaško pokliče trener, gospod Bastelic: »Včeraj, si

tekel kros, zato boš danes imel le intenzivni iztek v obliki fartleka. Fanta!«

Prdko nezaupljivo pogleda trenerja, ki prijazno nadaljuje, »glede na to, da je to vajin prvi atletski trening,« v mislih se mu utrne preblisk, da je morda tudi zadnji, »lahko neformalno delata družbo Kazimirju pri njegovem teku. Tecita po svojih sposobnostih, saj vesta, da vidim iz kakšnega testa sta. Kazimir, ker boš imel novinca, jih naredi 10 – počasi!«

Miro hitro pozabi na Antonieto in poizkuša razvozlati skrivnost številke deset. Je to 10 kilometrov, ali »le« deset krogov. Eno slabše od drugega, pomisli Mirko. Že sama misel na to, da bo med svojim

»matratonom«, ali »umiranjem na obroke« razpet med poslušanjem Prdkovih dovtipov in spodbujanj in gledanjem rumenega dresa na Kazi-mirjevim hrbtu, opremljenega z napisom lokalnega pokrovitelja Močnika – MESARSTVO MOČNIK.DOO. VSE PO TRAVI SKAČE – IN JE DOMAČE, povzroči Mirku bolečino v želodcu.

»Fanta,« spregovori gospod Bastelic. »Še enkrat, če vama bo pretežko slediti Kazimirjevemu tempu, lahko mirno tečeta v svojem ritmu ali pa odnehata. Navsezadnje naj bi vama bil tek v užitek.«

»Veste, midva se nisva prišla sem sprehajat,« ponosno in rahlo klju-bovalno spregovori, do sedaj začuda molčeči Prdko.

»Prav?, Prav! Akcija! Mirko! Kazimir! Gremo!« posnema Prdko trenerja. Nato se zapodi po stezi …

Prva dva kroga mineta med prijetnim kramljanjem, natančneje med obširnimi Prdkovimi vprašanji in skopimi Kazimirjevimi odgovori, in v dokaj solidnem tekaškem tempu. V četrtem krogu sta vse manj zgovorni Prdko in vse bolj utrujeni Mirko ugotovila, da je tempo presoliden. In ker ima Kazimir danes le iztek, lahko njemu na ljubo malo spustita ritem. V hipu zaostaneta nekaj korakov, Kazimir obrne glavo in dahne: »Adijo!«

V šestem krogu Mirko in Prdko ujameta bolj presenečenega kot utru-jenega Kazimirja. A napor ob pospeševanju zasledovalne skupine ima svojo ceno. Mirko in Prdko se preveč zadihata, njuna pljuča ne dobijo dovolj kisika, zato se dvignejo proti sapniku, da pogledajo, zakaj ni zraka. Ob tem se posledično skoraj dvigneta tudi njuna želodca …

Mirka in Prka v vodilni skupini držita le še trma in divja želja po dokazovanju.

V sedmem krogu tečejo mimo rahlo začudenega gospoda Bastelica. Rastko Prdonja prevzame vodstvo.

V osmem krogu tečejo mimo rahlo začudene Antoniete. Mirko Sever zasede čelo kolone.

Ob koncu osmega kroga se Kazimir odloči, da ima dovolj »trčkare-nja« in »pojača« tempo … Mirku je slabo, ne more več dihati in začne popuščati. Z znojem natopljeni napis mesarstva Močnik se mu vedno bolj oddaljuje … Prdko, ki hrope in ki mu pred očmi plešejo srebrni metuljčki se zave prelomnosti trenutka. Globoko vdihne in s težavo oblikuje besede:

Mirko in Prdko (2) Življenje Mirka Severa in Rastka Prdonje v besedi

NO

VEM

BER

39

»Abebe.«Mirkov izmučeni obraz pogleda Prdka.»Abebe,« ponovi Prdko.Mirko je zmeden in ne ve več ali se mu blede, ali pa se je njegovemu

prijatelju dokončno utrgalo.»Bekila …,« s težavo nadaljuje Prdko,» je bil zmagovalec …maratona

… tekel je bos … rekel je … ko ti je med tekom najtežje … teci … še hitreje! Greva!« Ob teh Bekilinih legendarnih besedah Prdko globoko vdihne in se poda na lov za rumeno majico. Mirko se skoraj v solzah do krvi ugrizne v ustnico, zbere zadnje atome moči in se požene za Prdkom.

Kazimir mora zadnjih dvesto metrov finiširati, drugače bi ga zasle-dovalca ujela. Le nekaj sekund za Kazimirjem priteče v cilj Prdko, se opoteče in pade v travo. Skoraj istočasno Prdkovo dejanje ponovi tudi Mirko, le da na cilju ne pade, ampak se živ zgrudi ... Kazimir - splošno znano o dolgoprogaših je, da so bolj molčeče sorte -, na hitro naredi nekaj raztezalnih vaj, se poslovi in steče s stadiona.

kot pokošena zreta v neboMirko in Prdko ležita na travi, kot pokošena, zreta v nebo in čutita

človeško minljivost.Čas se je za njiju ustavil in na stadion se je prikradel večer.»Fanta,« ju s teme nagovori gospod Bastelic, »da ne bosta zaspala

na štadionu. Pojdita domov, vajini starši so verjetno že zaskrbljeni.« Trener se obrne, naredi nekaj korakov, nato pa se premisli in reče. »Sta malo posebna, a sta vztrajna in imata voljo. Ne vem, če je pri treniranju kaj pomembnejšega.« Gospod Bastelic za hip zastane in zamišljeno nadaljuje, »ali pa v življenju… No, tudi, če vaju jutri ne bo, sem vama to moral povedati. Lahko noč.«

Mirko še nekaj časa leži, nato pa skoči pokonci kot puščica: »Šibam, doma bo frka! Čau.« Steče proti svojemu kolesu in med odklepanjem zavpije: »Ej, Prdko, a je rekel, da prideva jutri?«

»Ja, jutri,« mirno odgovori Prdko in gleda kako se na nebu ena za drugo prižigajo zvezde.

(Fotografije niso povezane z besedilom)

Srečno 2010

NO

VEM

BER

40

zadnja stran

Majhna in velika nagaokaZadnji vikend v novembru je judoiste vseh starosti sprejela mini Nagaoka za mlajše in Nagaoka za starejše tekmovalce, ena zadnjih tradicionalnih preizkušenj v letu 2009. Spominsko tekmovanje je posvečeno Kokičiju Nagaoki, japonskemu mojstru juda, ki je veliko pripomogel k razvoju slovenskega juda.

Tekmovalci v absolutni kategorji so nastopili šele v nedeljo, v soboto pa so bile na sporedu mlajše kategorije s pri-lagojenimi boji. Množica staršev je spre-mljala dvoboje v parterju, sumo boje, najstarejši med mlajšimi kategorijami pa so se pomerili že v pravih judoističnih bojih. Glavni cilj ni bil zmaga, ampak priložnost, da otroci razširijo področje motoričnih sposobnosti, se družijo, trenerji pa jim pomagajo gojiti zdravo tekmovalnost.

Že prvi dan je nase opozoril JK Šiška, ki je na tekmovanje pripeljal veliko ekipo otrok, na koncu dneva pa je bil v sku-pnem seštevku tudi na visokem drugem mestu. Očitno so se v klubu odločili, da po več kot desetih letih znova zmagajo v skupnem seštevku Nagaoke. To jim je tudi uspelo, pomemben delež k skupni zmagi pa so dodali starejši judoisti.

Žiga Vuzem je o dogajanju v ekipi po-vedal: “Zjutraj, ko smo prišli na tekmo, nihče ni razmišljal o končnem dosežku. Vsak zase je poskrbel za prijavo, teh-tanje, nekaj smo pojedli in se predajali skoraj obrednim opravilom pred tekmo. Pomembno je, da se vsak počuti dobro in da je kar najbolj pripravljen za boje.

je v tistem trenutku slave pomenila veli-ko – vsi smo bili zmagovalci. Ekipni duh je bil vodilo, tako da se tudi tisti, ki posa-mezno niso zmagali, niso obremenjevali. Mlade tekmovalce želimo naučiti, da je pomemben EKIPNI DUH, kajti iz takih ekip prihajajo šampioni.”

Med gosti Nagaoke je bil tudi prof. Iztok Babič, ki je na temelju evropskega kadetskega prvenstva pripravil novo judoistično knjigo, načrtuje pa že tretjo knjigo. Pogovor z njim bomo objavili v eni prihodnjih številk Športa mladih.

Po koncu tekmovanja nismo odnesli samo pokala za skupno zmago, marveč smo bili najuspešnješi tudi pri kadetih, mlajših članih in članih. Podporo nam je prišel izkazat tudi Rako Fatur, pred-sednik JK Šiška. Zavedamo se, da turnir Nagaoka ni tekma na svetovni ravni, pač pa samo tekma za slovenski pokal. Nam

Pet judoistov Jk Šiška - pet medalj (fotografija zgoraj, z leve): Luka Harpf, Blaž Sergaš, Žiga Cankar, Matej Dimovski, Ajda kranjc-Požar

Matej Dimovski Luka Harpf

Sašo Šarčevič v akciji

Iztok Babič