DR. J OZE OCVIRK

Ribolov pod polnodnim soncem

V pciznem vederu je toln brzel po mirni morskigladini fjorda otoka Froya v Norve5kem mor-ju. S Sasom sva tokrat sama Sla na ribolov.Duian in Milena, druga dva dlana naSe ekipe,sta nekje med otodki in dermi z Rogerjem,managerjem ribiSkega centra lovila tjulne. Vdobrih dvajsetih minutah sva prispela v zaliv,kjer sva Ze dan pred tem imela lepe trenutkena ribolovu. eoln ustavim ludaj pred strmoobalo. Sonar pokaZe globino osmih metrov, kise proti sredini zaliva nagiba vse globlje in sespusti tja do 40 metrov. 250 gramski pilker, kije hkrati tudi uteZ, v nekaj sekundah povledevabe do dna. Nad njim sta na vrvici 5e dva drvaiz mehke plastike.

Lahen vetrid naju podasi odnaSa od brega.Sonar pokaZe globino l6 metrov in jato manjSihrib med tremi in sedmimi metri. Spet je jatasku5 pod nama. Prve dni smo jih bili prav vese-Ii, zdaj so nam v napoto. Dostikrat se zgodi, davse tri vabe popadejo polkilske sku5e 5e prednovaba doseZe dno. Mi pa lovimo vedje ribe.

Na 21 metrih globine sonar pokaZe silhuetovedje ribe malo nad dnom. ,,Zdaj bo veselo",redem Sa5u. Ko sonar pokaZe vetjo ribo to nepomeni, da je sonar zaznal zgolj eno samoribo. Gre za iato vsaj nekaj deset rib. Dvigavain spuSdava najine vabe. Jigava. Napetost rasteiz sekunde v sekundo v pritakovanju prijema.Prej kot v minuti SaSo sune s palico navzgor.Ribnica se ukrivi, njena gornja tretjina Ze vi-brira. Riba, ena ali ved, je zapeta. Multi kolescezapoje, pet, Sest dodatnih metrov vrvice izginev modrino vode. A ribidev pritisk ne popuSda.Podasi skrajbuje razdaljo med lovcem in ple-nom. S pogledom sledim vrvici. Kmalu se rjavorumeno zasveti bok modne ribe pod dolnom.Se nekaj obratov rodice na kolescu in kak5nidve kili teZka polenovka zadofota na gladini. S

L6 vooE rr vr so

prijemom za gornlo polovico pilkeria, na kate-rega je riba prijela, jo SaSo rutinirano poloZi nadno dolna.

Sam v tem dasu jigam dalje. Trenutek alidva zatem, ko bi pilker spet moral potegnitivabo prot i dnu. vrvica ohlapi . Zalegnem intudi sam imam ribo na trnku. Prav tako ali 5emodnejia je, kot Sa5ova. Palica zvita skoraj vpolkrog kroti pobeg ribe. Nekaj minut traja, dajo pripeljem na povrsino. Sele ko se umiri napovrSini, jo prepoznam. Ni polenovka, temvedmalo bolj redka riba. Polak. Blizu tri kg ima.Obe ribi spustiva, saj rib razen tistih za hrano,np nntrohrr ipmn

Vetrid naiu je v tem dasu zanesel2e preblizunasprotne obale zaliva. VZgem motor in vrnemdoln na izhodi5dno mesto. Spet so vabe v vodiin midva jigava dalje. Enajst zveder je Ze mimo.Sonce je 5e za ped ali dva nad obzorjem, kiizginja za tanko drto nizkega, komaj vidnegaotodja kakinih deset kilometrov daled. Ribe paprijemaio. Glavni plen so polenovke, poleg niihtudi saj in 5e kak5en polak. SkuS pa niti Stejevane vei.

Malo dez polnod se sonce pogrezne zaverigo nizkih otokov na obzorl'u. 5e vedno je

dovolj svetlo, da bi lahko bral. Narn neznanasvetlobna kombinacija ned mrakom nas zavi-je. Vse se umiri. Se kridavi galebi, ki nas stalnobudno spremljajo v pridakovanju kakdnegazalogaja, so izginili. Narava si tudi zda.j vzamesvoj cas za predah. Le r ibe pr i jemajo. Se bol j .kot pred sondnim zahodom.

Prej kot v uri in pol po sondnem zahodu,nekoliko bolj severno, pridne Zareti nebo. Inkmalu zatem se podasi, kot se sondnemu bo-Zanstvu spodobi, rumeno Zareda krogla pridnedvigati iz morja. Vse ved .je svetlobe, depravprave teme tudi prej ni bilo. Z viSanjem svetlobne jakosti popuida intenzivnost priiemovrib. Se vetrid je ugasnil. In ob dveh zjutraj za-kljudiva ribolov. V dobrih itirih urah sva ujela51 rib. Najvedja riba je bil 82 cm velik saj. Vse- l l -^ ^, , - ^^, ,^+,1^r iuc rvd rPt lJL'rd.

Ob pol Sestih zjutraj sta se vrnila tudi lovca.In naju seveda prebudila. A sva imela ka.j vide-ti. Uplenila sta vsak svoiega tjulna.

Ribolov r.ra morju me je vedno zanimal.,,Na sredo" me daje rlorska bolezen. Po nekajposkusih pretentanja organizma na Jadranu,ki se je na zibanje ob dolgih valovih odzivalz vrtoglavico in teZavami z Zelodcem, sem semorskemu ribolovu odpovedal. In se tolikobolj posvetil ribolovu v sladkih vodah. Pot naNorveiko me je leta 2005 zanesla tudi medte oloke pred Trondheimom. V juni ju smolovili losose na svetovno znani reki Gauli. Zobidajnim uspehom. To pomeni, da smo ujelinid, kot bi dejal na5 prijatelj, pokojni EdgarPitzenbauer. Ko smo bili Ze tu, se je ponudila5e prilika za ribolov na morju v fjordih otokovHitra in Froya. In glej dudo, tu nisem imel no-bene morske bolezni. Morski ribolov pa .je bilneverjetno bogat. Sledil je razumljiv sklep: tamorski ribolov 1e treba ponovitl.

Za idejo sem navdusil prijatelja SaSa inDuiana. In tudi Mileno, mojo Zeno. Tako smoob koncu .iunija prileteli v Trondhein.r in po

npnrr zorr f7

ogledu mesta po dveh dneh nadaljevali pot na-prej na otok Fr6ya. Ze pred tem sem spoznalmanagerla enega od teh ribolovnih centrov.Tako odloditev, kam bomo 5li lovit, sploh nibila teZka.

Razgibana norveSka zahodna obala s ite-vilnimi otodki, dermi, podvodnimi grebeni int jordi je bogato r ibolovuo podrocie. Sportniribolov v tem delu sveta ima dolgoletno tradici-jo. Ze vrsto let Stevilni Sportni ribidi s celine tupreZivljajo svoj dopust. V ta namen so podje-tni domadini uredili ribiSke centre, ki polegnamestitve nudijo tudi vso potrebno opremo inpribor za morski ribolov.

IzhodiSde za ta ribolov sta otoka Hitra inFroya in 5e nekaj podobnih lokacij ob obaliviSje proti polarnemu krogu. Lovnih je ved kotdvajset vrst rib, ki doseZejo zavidljivo velikostin teZo deset kg in ved. Vedini so nam (iz ribar-nicl poznane skuia, polenovka, oslid, morda 5e

sled, mnogo manj pa saj, vahnja, polak, rdediokun, da ne na5tevamo 5e celo vrsto drr-rgih.Sezona lova je od sredin marca do konca sep-tembra. V tem dasu je dan najdalj5i, v iuniju paje svetlo dejansko 24 ur na dan. NaiStevilnejSigostje so Nemci, ki zdrulljo prijetno s kori-stnim in z veseljem odnesejo s sabo dovoljenih20 kg ribjega mesa; najvedkrat v obliki zarnr-znjenih filetov.

Teden dni smo bivali v enem od devetihapartmajev v ribiSkem centru. Clede na veli-kost je namenjen trem, Stirim, v najvedjem jeprostora za spanje osmih gostov. Poleg ene alidveh sob s pogradi so 5e velik dnevni prostors kuhinjskim kotom ter kopalnica in sanitarije.Med opremo 1e seveda tudi hladilnik in 5e po-mivalni stroj. Kuhamo si sami, kar pad Zelimo.Najvedkrat ribe.

Vsakemu apartmaju pripada 6,6 metr-ski doln s 40 KS motorjem in prej navedeno

18 voor rru vt so

ting dross). Ob tem proclajajo Llstrezne valle,trnke, ribiil<t vrvice in osr.tovni libi(ki pribor.

S dohiom st odpcljeno na ribolovr.i.r mesta,ki naur jih plvi rian na tc.rer)u razkaZe oskrt.rnikcentra. Al i pa oznadi n.r rnapi in j ih s pomodjoCPS poiSdeuro. Obidajno lovinro t ik nad clnom,ozirorna na globini, na kateri uarn sonaL poka-Ze ribje jate. Pilker s svojo tezo hitro potegneves sistem vab do dna. Namesto pilkerja lahkor.rporatrirno tudi kak5no drugo teZko vabozlasti 5e, ie ne lovirro na vedjih globinah. Vabodvignemo kak5en meter od dna in ji s kratkimcukanjem ciahnemo Zivl jenje. Pr- i jen r ibe jemotan in ga ni moi zgreSiti. Cre za lazrneromavelike ribe, saj je najmanjia mera npr. za pole-novko ct l ih 45 cm.

Kot redeno, r-rlov rib je neomejen. Pri uplenupa je treba upostevati najmanjie mere za posamezne vrste. Vsak gost pa lahko orlnese s sabo20 kg rib. Ribe, ki jih pojemo za hrano v dasu

bivanja, ne Stejejo. A rnnogi rned gosii, pred-vsem Nemci, k i pr- idejo s svoj imi avtomobi l i , seclomov vradajo s polnimi hladi ln ik i l ib ter s i nata rr . rc i r r po1'1,rc.r jo de1 doprrst . r .

Ob clopladi lu je rroZen je tudi r- ibolov naoclpf tem nor ju At lant iku, k jef gost je ujarnelonajvedje ribe. Sevecla, de to vreme ciopuSia.

20 voor rru nrr so

Lovi se s kutterja (15 m ribi5ka ladja) na glo-binah med sto in dvesto metri. NajpogostejSiuplen so polenovke; med njimi primerki celodo 20 kg teze. Za ribide, obdutljive na morskobolezen, ne priporodam tega ribolova!

Poletje, zlasti druga polovica junija in celjulij, je na Norvedkem das najlep5ega vremena.V tem dasu je dan najdaljli, v juniju pa je svetlodejansko 24 ur na dan. Kljub temu pa je trebabiti pripravljen tudi na kaksen dan z vetrom indeZjem. Temperature zraka so do 25, morja pale 12 ' Celzija.

Kar prehitro je priSla sobota. Dan menjavegostov. Pridei v soboto in naslednjo odide5.Mnogi med ribidi so tu stalni gostje in se vra-daio leto za letom v to, z ribami bogato morskopolje. Tudi mi smo do sedaj tu bili Ze trikrat. Inletos v drugi polovici iulija gremo spet. Kaiti,kot je rekel Duian, tu v enem dnevu ujame5ved rib, kot na Jadranu v celem letu.

npnrr zorr 2f