28
1 RODOVITNOST Cilji: Ozavestiti povezanost poklicanosti in poslanstva. Predstaviti in osvojiti 5 »Davidovih kamnov« za rodovitnost. Izbrati »kamen«, ki mu bomo kot posamezniki in kot bratstvo namenili več pozornosti (ga vzeli za svojega). Svetopisemski odlomek David in Goljat (1 Sam 17) Uvodna dinamika Sestram in bratom se postavi vprašanje, po čem bi radi, da bi se jih ljudje spominjali. Kakšne »sadove« bi radi obrodili. Vsak svoj odgovor na kratko napiše na list papirja. Nato vsak od sester in bratov dobi pet kamnov (lahko so pravi kamni ali samo narisani), ob njih premisli, na kaj se mora opreti, nasloniti (ali na kaj se že opira), da bo dosegel željeni cilj. Te stvari zapiše na kamne. V manjših skupinah si nato podelijo zapisano. Razmišljanje; Vodilo in Konstitucije Razmišljanje je povzetek predavanja br. Josipa Vlašića, OFM, z drugega evropskega srečanja OFS in FRAME v Mostarju 2015. Kako do plodnosti osebnega in skupnega poklica? Naša poklicanost ni namenjena le nam samim, ampak je za druge. Poklicanosti ni mogoče ločiti od poslanstva, pri čemer poklic pride na začetku, nato pa sledi poslanstvo, kajti za to, da se pokažejo sadovi, je potreben čas.

RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

1

RODOVITNOST

Cilji:

Ozavestiti povezanost poklicanosti in poslanstva.

Predstaviti in osvojiti 5 »Davidovih kamnov« za rodovitnost.

Izbrati »kamen«, ki mu bomo kot posamezniki in kot bratstvo namenili več

pozornosti (ga vzeli za svojega).

Svetopisemski odlomek

David in Goljat (1 Sam 17)

Uvodna dinamika

Sestram in bratom se

postavi vprašanje, po čem

bi radi, da bi se jih ljudje

spominjali. Kakšne

»sadove« bi radi obrodili.

Vsak svoj odgovor na

kratko napiše na list

papirja. Nato vsak od sester

in bratov dobi pet kamnov

(lahko so pravi kamni ali

samo narisani), ob njih

premisli, na kaj se mora

opreti, nasloniti (ali na kaj se že opira), da bo dosegel željeni cilj. Te stvari zapiše na

kamne.

V manjših skupinah si nato podelijo zapisano.

Razmišljanje; Vodilo in Konstitucije

Razmišljanje je povzetek predavanja br. Josipa Vlašića, OFM, z drugega evropskega srečanja

OFS in FRAME v Mostarju 2015.

Kako do plodnosti osebnega in skupnega poklica?

Naša poklicanost ni namenjena le nam samim, ampak je za druge.

Poklicanosti ni mogoče ločiti od poslanstva, pri čemer poklic pride na začetku, nato pa

sledi poslanstvo, kajti za to, da se pokažejo sadovi, je potreben čas.

Page 2: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

2

Podobo trte in mladik (Jn 15,1-17), ki jo Jezus uporabi pri zadnji večerji, vzame Jezus,

ko učencem po umivanju nog želi dati navodila, kako naj bodo rodovitni. Brez trte ne

morejo mladike obroditi sadu. Kdor pa je Jezusov, je poklican, da obrodi sad.

Tudi sveti Frančišek pravi, da smo poklicani, da »rojevamo Jezusa«, da ga prinašamo

svetu in to s svetim delovanjem, ki naj drugim sveti kakor vzor (1. pismo vernikom).

Potrebno je prepoznati svoj način odgovora na klic, da lahko najdemo način, kako biti

rodovitni. Zavedati se je treba, da iskanje svojega načina ni nikoli zaključeno, ker

poklic ni nekaj statičnega. Bog je kreativen in nam s svojo domišljijo ne da miru. Vedno

znova je treba odgovarjati na klic znotraj poklica.

Logika plodnosti, rodovitnosti se kaže v logiki zrna, ki mora pasti v zemljo, da lahko

obrodi sad.

Naš prvi poklic je, da sledimo Jezusu. Zaradi tega moramo »dišati po Jezusu«, ne

glede na to, kakšen je naš odgovor na poklic. »Dišati po Jezusu« pa ni mogoče, če z

Jezusom ne živimo. Samo tako bomo lahko nagovarjali druge. Tu nam je vzor lahko

Marija, Martina sestra iz evangelija (Lk 10,38-42) – molitev v primerjavi s pastoralno

aktivnostjo (čeprav je tudi slednji način dober). Resica je, da rodovitnost izčrpava, ni

preprosta, hkrati pa lahko zaupamo, da nam Jezus daje moč za delo.

Glede na stanje v naših bratstvih in na razpršenost sester in bratov po različnih

pastoralnih dejavnostih in skupinah, je dobro preveriti, kako je z našim izkustvom

duhovnega življenja.

Podoba svetopisemskega Davida in njegovega boja z Goljatom (1 Sam 17) je slika

našega življenja. Če se naslonimo na Boga in vzamemo svojih 5 kamnov, lahko

premagamo ovire in postanemo rodovitni. Ti kamni pa so:

- Evharistija

- Spoved

- Sveto pismo

- Rožni venec

- Post

Evharistija – nič ni bolj svetega od svete maše. V njej se nam Jezus popolnoma daje. Je

izvor in vrhunec našega poslanstva, hkrati pa center poklica. Kljub pomembnosti

povezanosti z župnijsko skupnostjo, je dobro od časa do časa obhajati sveto mašo

samo za bratstvo, da se le-to med seboj poveže.

Spoved – moramo se povezovati z Jezusom. Minimalno je treba k spovedi enkrat na

leto, sicer pa mora vsak najti svoj ritem.

Sveto pismo – koliko imamo v naših bratstvih možnost za pogovor o Svetem pismu?

Za to, da si podelimo, kar sami izkušamo ob njem. Brez Božje besede brez potrebe

improviziramo.

Page 3: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

3

Rožni venec – vedno se izkaže za dobro, ko v svojem življenju damo mesto Mariji. Ob

njej postajamo Jezusovi učenci. Bratstva naj bi pomagala sestram in bratom, da najdejo

odnos z Marijo.

Post – gre za duhovni boj z osmimi glavnimi strastmi, med njimi je na prvem mestu

požrešnost. Kdo nam bo verjel, da lahko premagamo druge skušnjave, če ne

obvladamo svojega želodca.

O rodovitnosti sester in bratov OFS v Vodilu in Generalnih konstitucijah govori kar

nekaj členov (poglavje Način življenja). Izpostavili bomo le enega, ki začenja drugo

poglavje Konstitucij z naslovom Dejavna navzočnost v Cerkvi in svetu:

1. Ker so bratje in sestre OFS poklicani, da sodelujejo pri graditvi Cerkve kot

zakramentu odrešenja za vse ljudi in ker so s krstom in z obljubo »priče in

orodje njenega poslanstva«, oznanjajo Kristusa z življenjem in besedo. Njihov

prednostni apostolat je osebno pričevanje v okolju, v katerem živijo, in služba

pri gradnji Božjega kraljestva v zemeljskih danostih.

2. V bratstvih naj pospešujejo pripravljanje sester in bratov za širjenje

evangeljskega sporočila »v skupnih svetnih zadevah« in za sodelovanje pri

katehiziranju skupin v Cerkvi.

3. Tisti, ki so poklicani, da opravljajo katehetsko služno ali predsedujejo

cerkvenim skupnostim ali opravljajo druge službe, in posvečeni služabniki, naj

si pridobijo ljubezen sv. Frančiška do Božje besede, njegovo vero v tiste, ki

oznanjajo in veliko gorečnost, s katero je sprejel papeževo dovoljenje za

oznanjevanje pokore.

4. Sodelovanje pri službi posvečevanja, ki jo Cerkev opravlja s pomočjo

bogoslužje, molitve, z deli spokornosti in ljubezni do bližnjega, naj sestre in

bratje vršijo predvsem v svojih družinah, v bratstvih in s svojo dejavno

navzočnostjo v krajevni Cerkvi in družbi.

»Posamezne kamne« pa lahko najdemo tudi v naslednjih členih:

- Evharistija – Vodilo, člen 5 in 8; Generalne konstitucije, člen 14

- Spoved – Vodilo, člen 7; Generalne konstitucije, člen 13

- Sveto pismo – Vodilo, člen 4 in 5; Generalne konstitucije, člen 9

- Rožni venec – Vodilo, člen 9,; Generalne konstitucije, člen 16

- Post – Vodilo, člen 11,; Generalne konstitucije, člen 13

Metode

Prostor – na mizi ob križu imamo pet kamnov, ob njih se poda razmišljanje

Osebno delo

Pogovor v skupini

Page 4: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

4

Vprašanja za premišljevanje in pogovor v bratstvu

Sestre in bratje v skupini podelijo svoje razmišljanje o življenju v bratstvu.

1. Katere so močne in katere šibke točke vašega bratstva (glede na izpolnjevanje

poslanstva)? Najdite vsakih vsaj pet.

2. Kateremu od »petih« kamnov bi v bratstvu morali posvetiti več pozornosti?

Kako?

Zaključek

Po podelitvi tega, kar so se v skupinah pogovarjali, so sestre in bratje povabljeni, da

izberejo en kamen, ki mu bodo posvetili več pozornosti. Skupaj določijo tudi časovni

okvir (eno leto, postni čas, nekaj mesecev …).

Molitev

Ljubim te takšnega, kakršen si1

Poznam, poznam tvojo revščino, tvoje boje in padce, nepopolnosti in nemoč tvojega

telesa in duše. Poznam tvojo krhkost, slabost in tvoje grehe. In kljub temu ti govorim:

Daj mi svoje srce. Ljubi me takšen, kakršen si!

Če čakaš, da postaneš angel, da bi se prepustil ljubezni, ne boš nikoli ljubil. Zelo

pogosto padaš v tiste grehe, ki jih ne bi več hotel početi. A vendarle: ne dopustim ti, da

me ne ljubiš!

Ljubi me takšen, kakršen si. V vsakem trenutku in v vsaki situaciji, v gorečnosti in v

suši, v zvestobi in nezvestobi: ljubi me takšen, kakršen si. Želim ljubezen tvojega

siromašnega srca.

Če čakaš, da boš popoln, da bi me mogel ljubiti, me ne boš nikoli ljubil.

Dopusti, da te ljubim. Hočem samo tvoje srce. Sčasoma te bom gotovo tudi spremenil,

toda v tem času te ljubim takšnega, kakršen si. Od tebe pa želim, da storiš enako: naj iz

površnosti tvoje revščine privre živa ljubezen.

V tebi ljubim tudi tvojo slabost, ljubim tvoje siromašno srce. Naj se iz tvojega srca

dvigne glasen vzklik: Jezus, ljubim te!

Želim pesem tvojega srca. Imam potrebe ne po tvojem znanju, ne po talentih, ne po

darovih – ki sem ti jih navsezadnje prav jaz daroval. Pomembno je samo: občutiti, da

vse delaš z ljubeznijo.

Niso vrline tisto, kar zahtevam od tebe. Če bi ti jih podaril v tvoji slabosti, bi obstajala

nevarnost, da bi hranile tvojo nečimrnost. Ne skrbi samo za to, Mogel sem te določiti

za pomembne stvari, vendar pa želim, da si nekoristni evangeljski služabnik, ki bo

delal, kar je dolžan početi: kajti ustvaril sem te samo za ljubezen.

1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 – 102.

Page 5: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

5

Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam in

čakam. Pohiti in mi odpri. Ne ustavljaj se pri svoji bedi in siromaštvu. Ne boj se, ko

odkriješ, da mi nimaš ničesar ponuditi. Umrl bi od bolečine, če bi vse to videl.

Edino, kar rani moje srce, je, ko podvomiš o moji ljubezni in ko nimaš zaupanja vame.

Veruj vame in v mojo ljubezen dan in noč, vsak trenutek. Ljubim te stalno, brez

pridržkov! Računam nate, podeli mi radost s tem, da sprejmeš mojo ljubezen.

Čakam te zunaj

Ppt - http://www.dailymotion.com/video/xfxnie_cakam-te-zunaj_people

Videl sem te, da si stopil v cerkev. Ne zanima me, kaj boš notri počel, čeprav sklepam,

da boš molil. Prav malo mi je mar, če se boš postavil spredaj ali zadaj, če boš molil

sede, stoje ali kleče, če boš sklonil glavo ali zaprl oči ali pa boš strmel v podobo na

oltarju, se trkal na prsi, premikal ustnice, šepetal svete besede in tiščal med prsti

jagode rožnega venca .... To so zunanje in razmeroma lahke reči, s katerimi ni težko

človeka preslepiti.

Čakam te zunaj. Na srečanje z mano se pripravi, ko prideš iz cerkve in se vrneš med

ljudi. Tedaj te bom neusmiljeno zasledoval, opazoval in presojal. ...

Hočem namreč vedeti, ali si se v cerkvi resnično pogovarjal z Bogom. Kdo ve, če se nisi

z njim samo igračkal. Prepričati se hočem, ali molitev naredi človeka drugačnega,

boljšega.

Če bom spoznal, da si ošaben, pohlepen, sebičen, prepirljiv, zamerljiv, nevoščljiv,

klepetav, ... bom vedel, da si slabo molil. Če bom videl, da se v družini, v službi, v šoli,

v trgovini, v avtobusu, ... ne znaš z ljudmi pogovarjati, bom takoj vedel, da se tudi z

Bogom ne znaš pogovarjati. Če kar naprej potrebuješ nekoga, ki te bo hvalil ali tolažil,

bom vedel, da v cerkev nisi šel častit Boga, temveč oboževat sebe.

Če bodo pa tvoje oči odprte za stisko bližnjega, če bodo tvoja usta govorila besede

miru, veselja, zaupanja in tolažbe, če bo tvoja roka dvigala, če bo tvoje srce

razumevajoče, odpuščajoče, ljubeče, bom vedel, da si se v cerkvi resnično pogovarjal z

Bogom!

Page 6: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

6

DRUŽINA

Cilji:

Srečati se s krščanskim pogledom na družino.

Ozreti se na lastno družino; koliko me spremlja, podpira moje življenje v

bratstvu.

Pogledati, koliko v lastno družino vnašam življenje v bratstvu.

Svetopisemski odlomek

Beg v Egipt – Mt 2,13-23

12 letni Jezus - Lk 2,41-52

Uvodna dinamika

Ob enem od zgoraj predlaganih evangeljskih odlomkov so sestre in bratje povabljeni,

da pomislijo na svojo družino, najdejo nekaj značilnosti in vrednot ter na to, kar so

prinesli iz nje. To si podelijo v parih.

Razmišljanje; Vodilo in Konstitucije

Besedilo je vzeto iz razmišljanja, ki ga je za Koinonio2 pripravil

br. Francis Bongajum Dor, OFMCap.

Proti koncu 19. stoletje, je papež Leon XIII. napisal

apostolsko pismo Humanum Genus (v slovenščini je

poimenovana Okrožnica Njih Svetosti papeža Leona XIII.

o družbi framasonski. V njem je opozoril na

naturalistične doktrine, ki so jih razširjali prostozidarji in

združbe, ki so bile sprejete z naklonjenostjo in brez treznega premisleka. Sto let kasneje

nam postaja jasno, kaj je mislil, ko je zapisal:

»Zakon spada v razred tržnih pogodb, ki se lahko razveljavijo po volji tistih, ki so jih

sklenili in državni zakoni imajo oblast na zakonsko vezjo; znotraj vzgoje mladih ni

verskega učenja, ki bi bilo trdno in zanesljivo, vsak se lahko, ko odraste, odloča

svobodno po svoji želji. Temu prostozidarji pritrjujejo; pa ne le pritrjujejo, ampak to

spreminjajo v zakone in institucije. V mnogih državah, tudi katoliških, je sprejeto, da

pred državo veljajo le civilno sklenjeni zakoni; v drugih je dovoljena ločitev; spet

drugje se vlagajo vse mogoče moči, da bi ta bila čimprej mogoča. Hitro prihaja čas, ko

bo poroka le še ena pogodba – to je nezanesljiva in spremenljiva skupnost kogarkoli, ki

želi biti skupaj in ki lahko to zvezo tudi po želji loči.«3

2 Koinonia je spletni časopis CIOFSa, navedeno razmišljanje se lahko najde tule: http://www.ciofs.org/portal/index.php/en/assistenza-spirituale/koinonia/1516-koinonia-2015-1. 3 Humanum Genuss, 21.

Page 7: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

7

V Gaudium et spes4 (po slovensko Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu)

pa za razliko od takega mišljenja drugi vatikanski cerkveni zbor družino definira kot

živo celico družbe, ki trpeča potrebuje posebno pozornost in zdravljenje.

Situacija družine v današnjem svetu

Za evangelizacijo in pomoč v ljubezni in resnici je pomembno poznati družino v njeni

stvarnosti. Tako situacijo družine opiše sveti papež Janez Pavel II.: »Družina v

modernem svetu je tako ali pa še bolj kot drugi preplavljena, napadena s strani

mnogih posvetnih in hitrih sprememb, ki so doletele družbo in kulturo. Mnoge

družine živijo to situacijo v zvestobi vrednotam, ki so v temelju institucije družine.

Druge pa so negotove glede svoje vloge in celo dvomijo ali se ne zavedajo temeljnega

pomena in resnice o družinskem življenju. In končno so tu tudi družine, ki živijo v

situacijah, v katerih so jim kršene osnovne pravice.«5

Današnja kultura ima tako prednosti in slabosti, sonce in sence.

Na pozitivni strani lahko najdemo »bolj živo zavedanje osebne svobode in večjo

pozornost do kvalitete medosebnih odnosov v zakonu, večje spoštovanje žensk,

odgovorno starševstvo in vzgojo otrok. Prav tako se poudarja potreba po razvoju

meddružinskih odnosov, po duhovni in materialni asistenci, iskanju poslanstva

družine znotraj Cerkve in njene odgovornosti pri gradnji bolj pravične družbe.«6

Na negativni strani pa najdemo zanikanje temeljnih vrednot: »napačno teoretično in

praktično pojmovanje neodvisnosti zakoncev v medsebojnem odnosu; napačno

pojmovanje avtoritete med starši in otroki; težave, ki jih starši izkušajo pri

posredovanju vrednot; večanje števila ločitev; večje zahteve po sterilizaciji; pojav

kontracepcijske miselnosti.«7

Vzrok teh negativnih vidikov je gotovo pomanjkanje vzgoje v medijih. Virtualno se

meša z realnim, resnični in konkretni človeški odnosi so razrahljani zaradi virtualnih

odnosov. Družina trpi za posledicami. Ekonomija je prevzela oblast nad družbo. Tako

mnogokrat (neposredno ali posredno) določa, kdo se lahko poroči in kdo ne, kdaj

lahko ima par otroka in koliko otrok si lahko privošči, kdo lahko živi in kdo mora

umreti, itd. V zakonu se vidi razdiralna moč relativizma; ločitev je postala nekaj

normalnega. V kulturi »tekočih odnosov« se zdi, da je zakon zbolel. V tej kulturi živi

mnogo družin: »družina je predmet mnogih napadov, ki jo želijo uničiti ali pohabiti.«8

Papež Benedikt XVI. našteva nekaj sil, ki grozijo družini: »zameglitev osnovnega

poznavanja zakone in družine; razvrednotenje materinstva; poenostavljanje splava,

lahke ločitve in relativizem 'nove etike' …«9 Temelji družine in zakona so napadeni s

strani politike, ekonomije in različnih ideologij, ki jih spodkopavajo. K tej družini

prihaja Cerkev na pomoč kot Mater et Magistra, mati in učiteljica.

Prikaz pozornosti pomoči družini

Cerkev o tem govori v treh osnovnih dokumentih, ki se tičejo družine:

4 Prim. G.S. 47-52. 5 Janez Pavel II., Familiaris Consortio, št. 1. 6 Familiaris Consortio, št. 6. 7 Prav tam. 8 Familiaris Consortio, št. 3. 9 Benedikt XVI. Africae Munus, št. 43.

Page 8: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

8

→ Pastoralna konstitucija Gaudium et spes - o Cerkvi v sedanjem svetu – posveča

celotno poglavje zakonu in družini. Besedilo nalaga veliko dela za družino; poslušanje,

raziskovanje in študij, molitev … Hkrati pa daje tudi navodilo za doktrinalno in

pastoralno delo, ki ga je treba opraviti. Od koncila dalje ima družina v Cerkvi vedno

več prostora.

→ Kompendij družbenega nauka Cerkve prav tako posveča celotno poglavje družini, ki je

pojmovanja kot življenjska celica družbe. Z izrazom kompendij, ki se je razvil leta

2004, je mišljeno strnjeno, a celotno družbeno učenje Cerkve. 46 členov je namenjenih

družini. Poudarjena je prvenstvena vloga družine v družbi. Družina je prva človeška

skupnost in naravno - božja institucija, ki jo vsaka oseba potrebuje za svoj razvoj in

včlenitev v širšo skupnost. Zaradi tega družine ne smemo obravnavati kot katerokoli

skupnost. Tema družine se pojavlja tudi v drugih poglavjih, kot npr. poglavja o delu,

vendar je glavno besedilo zajeto v petih poglavjih.

→ In tretji dokument je Katekizem Katoliške cerkve (KKC), ki je prav tako velik sad

koncila. Ker zakon in družina obstajata v vsaki kulturi, KKC izraža cerkveno učenje o

družini in krščanskem zakonu.10 »Mož in žena združena v zakonu sestavljata skupaj z

otroki družino,«11 »zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev, v roditev ter

vzgojo otrok.«12 Med krščenimi je vez zakona povzdignjena v zakrament, ki se ne

izbriše. »Krščanska družina je občestvo oseb, sled in podoba občestva Očeta in Sina v

Svetem Duhu.«13 Ima edinstveno vlogo v Cerkvi, znotraj katere ponuja posebno

razodetje in uresničitev eklezialne skupnosti. Zardi tega »jo moramo označiti kot

domačo Cerkev.«14 Vloga zakoncev pri rojevanju in vzgoji otrok je nenadomestljiva.

Družba mora biti v službi družine in obratno. »Družina je prvotna celica družbenega

življenja, Družina j naravna družba, kjer sta mož in žena poklicana k podarjanju sebe v

ljubezni in v podarjanju življenja.«15 Zato ima družina svoje posebne pravice in tudi

dolžnosti.

Sinode in apostolska spodbuda

Prva škofovska sinoda o družini je potekala od 26. septembra do 25. oktobra 1980.

Tema je bila Naloge krščanske družine v današnjem svetu. Papež Janez Pavel II. je o

njej dejal: »Sinoda je razmišljala o načrtu, ki ga ima Bog za družino; v luči Božjega

načrta se je pokazala veličina in nezamenljiva vloga družine v službi življenja, pri

oblikovanju svobodnih in odgovornih ljudi, kot »domača Cerkev«, odprta do drugih

kot primarna celica s svojimi pravicami in dolžnostmi do družbe.«16 Rezultat sinode je

bila posinodalna apostolska spodbuda Familiaris Consortio – o vlogi krščanske

družine v sodobnem svetu (22. november 1981). To je še vedno osnovni dokument za

pastoralo družine.

Izredna sinoda, ki jo je sklical papež Frančišek oktobra 2014, je priprava na sinodalno

zasedanje, ki bo oktobra 2015. Dejstvo, da je papež Frančišek najprej sklical izredno

10 Glej člene KKC 2197-2257.1601-1666.2360-2391. 11 KKC, št.2202. 12 KKC, št. 2201. 13 KKC, št. 2205. 14 KKC, št. 2204. 15 KKC št. 2207. 16 Janez Pavel II., Angelus, 28. december 1980.

Page 9: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

9

splošno srečanje (tretje te vrste) v uvidu splošne sinode (oboje ima za svoj predmet

družino), samo še poudarja, da je vprašanje družine Cerkvi zelo pomembno.

Odnos papeških, škofijskih in župnijskih uradov do pastoralne skrbi za družino

Vera in cerkveno učenje o družini bo neuspešno, če se ne spremeni v življenje in

pastoralno prakso. Leta 1973 je blaženi papež Pavel VI. ustanovil Odbor za družino, ki

ga je 9. maja 1981 zamenjal Papeški svet za družino Janeza Pavla II. Ta oddelek rimske

kurije je namenjen spodbujanju pastoralne skrbi za družino, ozaveščanju o njenih

pravicah in dostojanstvu v Cerkvi in civilni družbi, da bi lahko lažje izpolnila svoje

naloge. Oddelek je spodbudil tudi odpiranje uradov na škofijskih pa tudi na

župnijskih ravneh, ki imajo za nalogo pastoralno skrb za družino. Od leta 1994 ta

oddelek prireja tudi svetovne dneve družin: Rim (1994), Rio de Janeiro (1997), Ria

(2000), Manila (2003), Valencia (2006), Mexico City (2009) in Milano (2012). Zadnji je bil

v Philadelphiji, ZDA (september 2015).

Posebne omembe so vredna tudi različna praznovanja, ki so posvečena družini: leto

družine, romanja, kongresi, konference, molitvena bdenja … Veliko je vsakodnevnih

izrazov, ki kažejo skrb Cerkve do družine na različnih ravneh – župnijski, škofijski ali

vesoljni.

Zaključek

Papež Frančišek nas vabi vse, posebej pa še družine, k molitvi: »Torej, molimo vsi

skupaj, da bi Cerkev preko tega dogajanja našla pravo pot in sprejela potrebne

pastoralne ukrepe za pomoč družinam pri soočanju s sedanjimi izzivi z lučjo in močjo,

ki prihaja od Gospoda.«17

»Krščanska družina je poklicana, da s Kristusom deli molitev in daritev. Vsakdanja

molitev in branje božje besede krepita v njej ljubezen.«18

Ob besedilu molitve svetega papeža Janeza Pavla II. za družine smo vsi spobujeni, da

ga uporabljamo in razširjamo.

Vodilo 17, Konstitucije 24

Vodilo, ki je samo po sebi precej kratko, namenja celoten člen družini, kar prav tako

kaže na pomembnost družine v življenju Frančiškovega svetnega reda.

V svojih družinah naj živijo v Frančiškovem duhu miru, zvestobe in spoštovanja življenja.

Prizadevajo naj si, da bodo znamenje v Kristusu že obnovljenega sveta

Posebno poročeni, ki žive iz milosti zakona, naj v svetu pričajo o Kristusovi ljubezni do njegove

Cerkve. S preprosto in iskreno krščansko vzgojo, pozorni na klic vsakogar, naj skupaj s svojimi

otroki veselo potujejo na svoji človeški in duhovni poti.

Družina je predstavljena kot temeljni del »oblike življenja« vsake sestre in brata OFS.

Konstitucije OFS v 24. členu to še potrdijo, ko pravijo: »Sestre in bratje OFS naj imajo

svojo družino za prvenstveno okolje, v katerem živijo krščansko življenje in poklic v OFS.«

Hkrati nam Vodilo pove tudi, kaj vključuje Frančiškov duh, ki ga naj bi živeli v

družinskem okolju in sicer:

17 Papež Frančišek, Pismo družinam, 2. februar 2014. 18 KKC, št. 2205.

Page 10: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

10

- Mir

- Zvestobo

- Spoštovanje življenja.

Mir

Papež Frančišek je voditeljem različnih verstev dejal, da je mir mogoče živeti, če smo

se tega naučili v družini.

Vsak do nas je poklican, da bi bil prinašalec miru s tem, da združuje in ne razdira, s

tem da miri sovraštvo in se ga ne oklepa, s tem, da odpira dialog in ne postavlja novih

zidov. Pogovarjajmo se in se srečujmo med seboj, da bi vzpostavili kulturo dialoga v

svetu, kulturo srečevanja.19

Koliko miru bi bilo v vsaki družini, če bi bile osnovane v kulturi dialoga in srečevanja,

kjer bi se učili ljubezni in ne sovraštva, graditi in združevati in ne razdvajati in

uničevati.

Zvestoba

Gre za vrednoto, ki se je najprej naučimo v družini. Zvestoba zakoncev je osnova vsem

drugim zvestobam; očetovski, materinski, bratski, sinovski.

Ljubezen zakoncev in potrditev vrednote zvestobe sta globoko pričevanje za lastno

družino, Cerkev in svet. (Konst. OFS 24,1)

Ob tem se lahko vprašamo; kje najdejo zakonci pomoč? Kaj je osnova za tako

zvestobo?

»Zakonci naj najdejo v Vodilu OFS trdno pomoč na njihovi poti krščanskega življenja, v

zavesti, da je v zakramentu svetega zakona njihova ljubezen deležna ljubezni, ki jo ima Kristus

do svoje Cerkve.« (isto).

Spoštovanje življenja

V družini se naučimo, da smo rojeni, da živimo in da umremo. Družina je privilegiran

prostor, kjer lahko vadimo spoštovanje do vseh ljudi, v vseh okoliščinah in trenutkih

življenja; ko smo majhni, kot pubertetniki, mladostniki, odrasli in starejši. Gre za

spoštovanje, ki se ga učimo v vsakdanu kristjana:

»Sestre in bratje OFS naj v družini najdejo čas za molitev, Božjo besedo in krščansko katehezo.

Prizadevajo naj si za spoštovanje vsakega življenja od spočetja in v vseh okoliščinah do smrti.«

(Konst. OFS 24,1).

Ker popoln par ali družina ne obstajata, papež Frančišek odgovarja na zastavljeno

vprašanje med srečanjem z zaročenci takole: »Vsakodnevna pot ima pravila, ki sem jih

pogosto ponovil družinam … in bi jih lahko skrčili v tri besede: prosim, hvala in

oprosti. 'Prosim' je spoštljiva prošnja za dovoljenje za vstop v življenje nekoga drugega

… 'Hvala'; hvaležnost je kakor roža, ki raste v plemenitem srcu, kot so rekli stari.

Plemenita duša nujno rodi to rožo. Tretja beseda je 'Oprosti'. V svojem življenju

naredimo veliko napak, zmot. Vsi to počnemo…. Naučimo se prepoznati svoje napake

in prositi za odpuščanje. Zapomnimo si, nikoli ne zaključimo dneva ne da bi bili

spravljeni … Če se naučimo opravičiti in oprostiti drug drugemu, bo zakon zdržal in

bo trajen.«20

19 Iz nagovora papeža Frančiška udeležencem mednarodnega srečanja za mir, ki ga je sponzorirala Skupnost svetega Egidija, 30.september 2013. 20 Papež Frančišek na srečanju z zaročenci, 4. februar 2014.

Page 11: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

11

Redno sodelovanje pri zakramentu svete evharistije, prejemanje zakramenta svete

spovedi in izkazovanje dobrodelnosti v katerikoli obliki – to so neusahljivi vrelci

milosti.

Metode

Pripraviti piknik za družinske člane

Pogovor v parih

Pogovor v skupinah

Vprašanja za premišljevanje in pogovor v bratstvu

V manjših skupinah si med seboj podelimo odgovore na spodnja vprašanja.

1. Kje je družina danes najbolj ranljiva in kaj je zanjo največja nevarnost?

2. V čem je bratstvo OFS lahko podpora življenju v družini?

3. Kaj konkretno lahko naredimo, da bi pomagali družinam v domači Cerkvi?

Možnost, da za družinske člane sester in bratov OFS pripravimo piknik.

Zaključek

Predstavi se pobuda Molitvena naveza za dobre družine in duhovne poklice.

V prilogi spodaj je del pisma, ki je bilo napisano ob ustanovitvi Molitvene naveze.

Molitev

Molitev družine

(Molitvenik OFS, stran 17)

Gospod, ti veš, da nimamo časa.

Ni vse tako, kot bi moralo biti.

Morda res nismo lačni, slabo oblečeni ali brez doma. Smo pa utrujeni, razočarani in

razboleli. Toda ti, Gospod, lahko naš vsakdan spremeniš.

V temnih dnevih lahko s svetlobo tvoje luči zažari novo življenje.

Zaupamo, da lahko napolniš naš dom z veseljem, srečo in ljubeznijo, če ti le dovolimo

vstopiti.

Vabimo te v našo družino, hočemo ti dati dom v njej.

Danes začenjamo delati prostore miru, sprave in odpuščanja, da ti pokažemo, da

mislimo resno.

Nič in nihče nas ne bo ločil od tvoje ljubezni, Gospod.

Ena družina bomo. Eno srce v Božjem srcu.

Pridi torej, Gospod, pridi v našo družino.

(Mati Terezija)

ali

Molitev Janeza Pavla II. za družine

Page 12: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

12

Gospod Bog, od tebe vsaka družina na nebu in na zemlji dobiva ime.

Oče, ti si ljubezen in življenje.

V tvojem sinu, Jezusu Kristusu, rojenem iz žene in v Svetem Duhu, viru božanske

dobrote, naj vsaka zemeljska družina vseh generacij postaja resnični tempelj življenja

in ljubezni.

Naj tvoja milost vodi misli in dejanja mož in žena v dobro njihovih družin in vseh

družin sveta.

Naj mladi v družini najdejo trdno oporo za svoje človeško dostojanstvo in za rast v

resnici in ljubezni.

Naj bo ljubezen, okrepljena z zakramentom svetega zakona, močnejša od vseh slabosti

in težav, s katerimi se soočajo družine. Na priprošnjo svete nazareške družine naj bo

Cerkev rodovitna v svojem poslanstvu v družini in preko nje.

To prosimo tebe, ki si življenje, resnica in ljubezen s svojim Sinom in Svetim Duhom.

Amen.

Priloga – del pisma ob ustanovitvi Molitvene naveze - http://www.kapucini.si/?id=197

Slovenski kapucini odkrivamo, da je najprej potrebno nekaj narediti, da bomo dobre

družine in duhovne poklice bolj cenili. Prvi korak vidimo v molitvi za dobre družine

in duhovne poklice. Že z odločitvijo, da bomo molili za dobre družine in duhovne

poklice, izražamo, da oboje cenimo, molitev pa nam bo pomagala, da jih bomo še bolj

cenili. Z dejanjem molitve hočemo pokazati tudi mladim, ki so še pred odločitvijo za

življenjsko poslanstvo, da jih imamo radi in jim želimo dobro.

Zato vas, dragi bratje in sestre, vabimo, da se nam pridružite v MOLITVENI NAVEZI

ZA DOBRE DRUŽINE IN DUHOVNE POKLICE. Izbrali smo ime MOLITVENA

NAVEZA. Naveza se uporablja v alpinizmu, kjer se plezalci med seboj povežejo na

isto vrv z namenom, da drug drugega varujejo in si pomagajo. Pri naši pobudi želimo

povezati med seboj vse, ki želijo z molitvijo podpirati prizadevanja, da bi med nami

bile dobre družine in da bi bilo dovolj duhovnih poklicev.

Član Molitvene naveze za dobre družine in duhovne poklice je torej lahko vsak, ki se

odloči, da bo molil za dobre družine in duhovne poklice. K molitveni navezi vabimo

tako odrasle, da bi molili za razumevanje in spoštovanje v obstoječih družinah, za

zvestobo duhovnikov, redovnikov in redovnic ter za vse mlade, da bi se dobro

pripravili na bodoče poslanstvo v družini ali duhovnem poklicu. Vabimo starše, da bi

molili za svoje družine in svoje otroke. Vabimo tudi mlade, da bi molili zase in za svoje

vrstnike, tudi za bodočega sozakonca, da bi bili odprti za odkrivanje Božjega načrta in

pogumni pri odločanju.

Page 13: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

13

Član Molitvene naveze sprejema molitev za dobre družine in duhovne poklice kot

svoje opravilo. Vsak opravlja molitev osebno, zato si bo toliko laže določil čas, da jo bo

lahko opravil vsak dan. Lep sad te molitve pa bo tudi, če bo povezala več oseb, da bi

skupaj molili, na primer v družini.

Molitvena naveza vsebuje kratko Frančiškovo molitev in eno desetko rožnega venca.

Molitev sv. Frančiška se glasi:

O VZVIŠENI IN VELIČASTNI BOG,

RAZSVETLI TEMINE MOJEGA SRCA.

DAJ MI PRAVO VERO,

TRDNO UPANJE,

POPOLNO LJUBEZEN,

GLOBOKO PONIŽNOST,

RAZUMNOST IN SPOZNANJE,

DA SE BOM DRŽAL-A TVOJIH ZAPOVEDI. AMEN.

K tej molitvi dodajamo eno desetko rožnega venca, in sicer v naslednjih dveh

možnostih:

V 1. možnosti smo vzeli desetke iz dnevnega razporeda delov rožnega venca:

ponedeljek iz veselega dela - ki si ga Devica rodila,

torek iz žalostnega dela - ki je za nas težki križ nesel,

sreda iz častitljivega dela - ki je Svetega Duha poslal,

četrtek iz svetlega dela - ki je oznanjal Božje kraljestvo,

petek iz žalostnega dela - ki je za nas križan bil,

sobota iz veselega dela - ki si ga Devica v templju darovala,

nedelja iz častitljivega dela - ki je od mrtvih vstal.

Desetke smo izbrali tako, da nas njihova vsebina močneje povezuje z namenom naše

molitve.

Vsem, ki že redno molite cel rožni venec vsak dan, ni potrebno podvajati teh desetk,

pač pa je dovolj, da te desetke namenite za dobre družine in duhovne poklice.

2. možnost je za vse tiste, ki ste že vključeni v katero drugo obliko molitve za duhovne

poklice, na primer Živi rožni venec. Kdor bi se želel pridružiti tudi Molitveni navezi, je

Page 14: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

14

dovolj, da namen svoje redne molitve (desetko rožnega venca) razširi tudi na molitev

za dobre družine.

Člane Molitvene naveze vabimo tudi, da se udeležijo skupne molitve za duhovne

poklice v cerkvi (čaščenje Najsvetejšega, maša za duhovne poklice).

Na koncu želimo, naj Bog blagoslovi to pobudo, najprej da bi zaživela, nato pa da bi

tudi prinašala sadove.

Slovenski kapucini

PS: Kdor bi želel potrditi pridružitev Molitveni navezi z vpisom, naj to sporoči na

naslov: [email protected], da mu pošljemo prijavnico, lahko pa jo dobite

tudi v vseh cerkvah, ki jih upravljamo kapucini.

Page 15: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

15

LETO BOŽJEGA USMILJENJA

Cilji:

Predstavitev leta Božjega usmiljenja.

Spoznati življenje zavetnikov leta Božjega usmiljenja: sv. Favstina Kowalska,

sv. Leopold Mandić, sv. p. Pij.

Pogledati, kako bomo kot bratstvo ali kot posamezniki živeli Božje

usmiljenje.

Svetopisemski odlomek

Bodite usmiljeni (Lk 6,27-42)

Trdosrčni služabnik (Mt 18,21-35)

Izgubljeni sin (Lk 15,11-32)

Uvodna dinamika

Za začetek lahko preberemo spodnji odlomek.

V Barbarinem rovu sem dobesedno dihala molk.

Globoko pod nami so v jašku pokopana telesa, ki

so v grozi padala drug na drugega. Niti strela ni

bilo, samo padec v objem umirajočih.

Ko sem ob čudoviti, pomirjujoči sv. maši nad

jaškom zrla v sliko duhovnika g. Jošta Snoja, je v

mojem srcu iz bolečine sočutja zasijala svetloba. Iz

globine moje duše sem začutila prošnjo, da bi

zmogli odpuščanje, tisto veličastno potezo, ki je

nihče ne more zahtevati, saj se prebudi in raste le

z dobrotljivostjo in milostjo Njegovega

odpuščanja. Odpuščanje in ljubezen vsem, ki jih ta

kraj spominja na grozo smrti, nasilja, zla. In

potem sem v vsem, kar se je v temnem, a

osvetljenem rovu, ožarjeno tudi z malimi lučkami,

ki smo jih prinesli s seboj, doživljala nežnost. Nežnost duš, ki so že zdavnaj pri Bogu,

nežnost ob njihovih nepokopanih, a s spoštovanjem odloženih ostankih. Ki čakajo, nas

čakajo, da njim in njihovim svojcem, vsem nam damo dostojanstvo, vsakemu posebej

svoj grob.

Lučke, ki smo jih prižigali ob kapelici pred vstopom v rov, so bile nežen simbol naših

iskrenih misli in bolečine, da še nismo uredili, kar moramo.

Page 16: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

16

Pričevanje gospe Silve Matos ob sveti maši za žrtve, njihove svojce, rablje in varuhe spomina 19.

september 2015 v Barbarinem rovu v Hudi jami VIR: Časnik

Naš čas in naša dežela ima tako kot naš svet in zgodovina nasploh velike potrebe po

usmiljenju in odpuščanju. Zgoraj omenjena stran naše zgodovine, še zdaleč ni edina, ki

kliče po usmiljenju. Del naroda in kulture je tudi Frančiškov svetni red. Papež

Frančišek prepoznava tako veliko potrebo po usmiljenju, da za prihajajoče cerkveno

leto razglaša LETO USMILJENJA.

Zakaj sveto leto?

Nadaljeval je (papež Frančišek), da se mnogi sprašujejo, zakaj jubilejno leto Božjega

usmiljenja, in odgovoril: »Preprosto zato, ker je Cerkev v tem trenutku velikih epohalnih

sprememb poklicana močneje ponuditi znamenja upanja in Božje bližine.« Sveto leto po

Frančiškovih besedah ni »čas nepazljivosti«, ampak je čas, da ostanemo budni in v sebi

ponovno prebudimo zmožnost za gledanje bistvenega. »Za Cerkev je to čas, da ponovno

najde smisel poslanstva, ki ji ga je zaupal Gospod na velikonočni dan: biti znamenje in sredstvo

Očetovega usmiljenja.« Zato bo sveto leto moralo ohranjati živo željo po prepoznavanju

mnogih znamenj nežnosti, ki jih Bog ponuja vsemu svetu, predvsem pa trpečim,

samim in zapuščenim ter tudi tistim, ki so brez upanja, da bi jim bilo odpuščeno in bi

se čutili ljubljeni od Očeta. Sveto leto ponuja Cerkev zato, da bi v sebi močno čutili

veselje nad tem, da nas je našel Jezus, ki nas je kot dobri pastir šel iskat, ker smo se

izgubili. Jubilej, da bi zaznali toplino njegove ljubezni, ko si nas naloži na svoja

ramena, da bi nas nesel nazaj v Očetovo hišo. Leto, v katerem bi se nas naj dotaknil

Jezus Kristus in nas spremenil s svojim usmiljenjem, da bi tudi mi postali pričevalci

usmiljenja. »Zato jubilej: ker je to čas usmiljenja,« je izpostavil papež. »Je ugoden čas, da

ozdravimo rane, da se ne utrudimo srečevati tistih, ki čakajo, da bi videli in se z roko dotaknili

znamenj Božje bližine, da vsem ponudimo pot odpuščanja in sprave.«

Papež Frančišek ob napovedi leta usmiljenja v Vatikanu, 11. 4. 2015.

Papež Frančišek v Buli med drugim

spregovori tudi takole:

To je ugoden čas, da spremenimo

življenje! To je čas, da se pustimo

dotakniti v srcu. Pred storjenim zlom,

tudi pred težkimi grehi, je trenutek,

ko je treba prisluhniti joku nedolžnih,

ki so jim oplenili imetje, jih prikrajšali

za dostojanstvo, ljubezen, za samo

življenje. Ostati na poti zla je samo vir

Page 17: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

17

prividov in žalosti. Pravo življenje je nekaj drugega. Bog se ne naveliča ponujati roke.

Vedno je pripravljen poslušati, pa tudi jaz sem, in moji bratje škofje in duhovniki.

Dovolj je že sprejeti vabilo k spreobrnjenju in se podvreči pravičnosti, medtem ko

Cerkev ponudi usmiljenje.

Razmišljanje; Vodilo in Konstitucije

VODILO: Člen 19: Kot nosilci miru naj se zavedajo, da ga je treba neprestano graditi; z

dialogom naj iščejo pota edinosti in bratskega razumevanja in naj zaupajo v navzočnost

Božjega kvasa, ki je v človeku, in v preoblikovalno moč ljubezni in odpuščanja.

Oznanjevalci popolnega veselja naj ob vsaki priložnosti skušajo drugim prinašati veselje in

upanje. Vcepljeni v Kristusovo vstajenje, ki daje pravi smisel sestri Smrti, naj z vedrim mirom

čakajo na dokončno srečanje z Očetom.

GENERALNE KONSTITUCIJE:

Člen 19,1: Bratje in sestre FSR naj v okolju, v katerem živijo, vedno delujejo kot kvas s

pričevanjem bratske ljubezni in z jasnimi krščanskimi načeli.

2. V duhu majhnosti naj se prvenstveno zavzemajo za reveže in odrinjene na rob, bodisi za

posameznike, skupine oseb, ali ves narod; sodelujejo naj pri premagovanju odrinjenosti in tistih

oblik revščine, ki so sad neuspešnosti in krivice.

(Glej tudi člene od 18 do 27)

Metode

Spoznajmo zavetnike leta Božjega usmiljenja – vsaj enega

Papež Frančišek je za zavetnike svetega leta usmiljenja izbral sv. Favstino Kowalsko, sv.

Leopolda Mandiča in sv. p. Pija.

Sveti Leopold Mandič, 12. maj

Sveti Leopold je bil za vse, ki so ga poznali, samo ubog redovnik, majhen in bolehen.

Njegova veličina je v žrtvovanju, v darovanju samega sebe dan za dnem, ves čas

svojega duhovniškega življenja, se pravi dvainpetdeset let, v tišini, v skritosti, v

skromnosti sobice-spovednice ... Če bi ga hoteli označiti z eno samo besedo, potem bi

ga imenovali 'spovednik'; znal je samo 'spovedovati'. In prav v tem je njegova

veličina!« Tako je papež Janez Pavel II. v svojem nagovoru med slovesnostjo

razglasitve hrvaškega kapucina blaženega Leopolda Mandiča za svetnika, 16. oktobra

1983, na trgu sv. Petra v Rimu skušal z nekaj potezami orisati lik tega izrednega

spovednika, junaškega služabnika sprave grešnikov z Bogom.

Page 18: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

18

Njegov god obhajamo na njegov rojstni dan.

Rodil se je namreč 12. maja 1866 v Herceg Novem

v črnogorskem Primorju kot dvanajsti, najmlajši

otrok hrvaških zakoncev Petra Mandiča in

Dragice Carevič. Pri krstu so mu dali ime

Bogdan. Starši so mu posredovali zaklad vere.

Doma je ostal do svojega šestnajstega leta. Začutil

je živo željo, da postane misijonar in delavec za

edinost med verujočimi. To željo je hotel

uresničiti v kapucinskem redu. Jeseni 1882 je

prišel v kapucinsko semenišče v Vidmu, kjer je

ostal dve leti. Maja 1884 je dobil redovniško

obleko in redovniško ime Leopold. Po letu

noviciata je šel v Padovo študirat filozofijo, nato

pa v Benetke teologijo. V duhovnika je bil

posvečen 20. septembra 1890 v baziliki Marije

Zdravja bolnikov v Benetkah.

Predstojnike je prosil, naj ga pošljejo za misijonarja na slovanski Vzhod, vendar zaradi

njegovega rahlega zdravja in govorne napake njegove prošnje niso uslišali. Njegovo

'misijonsko' delo je bilo spovedovanje. Kot spovednik je ostal v Benetkah sedem let,

potem je bil tri leta predstojnik kapucinskega samostana v Zadru. Od tam je bil

poklican za spovednika v Bassano del Grappa, nato pa se je znova približal svojemu

ljubljenemu Vzhodu: od 6. aprila 1905 do 9. septembra 1906 je bil namreč samostanski

vikar v Kopru, njegovo glavno opravilo je bilo tudi tukaj spovedovanje. Kdor se je pri

njem spovedal, ga ni mogel več pozabiti. Iz Kopra je pater Leopold odšel za

spovednika v samostan Thiene pri Vicenzi, oktobra 1909 pa je prišel za spovednika v

kapucinski samostan Sv. Križa v Padovi in tam je z manjšimi presledki ostal vse do

svoje smrti – triintrideset let.

V izvrševanju spovedniške službe je dosegel junaško stopnjo popolnosti – svetost.

Njegov Vzhod je postala majhna spovedna sobica, ki je ohranjena in se v njej spoštljivo

ustavljajo romarji. Leta 1940 je pater Leopold napovedal, da bo ob bombnem napadu

na Padovo porušena tudi kapucinska cerkev in del samostana. »Ta celica pa ne bo

poškodovana: tukaj je Gospod Bog izkazal toliko usmiljenja dušam, zato mora ostati

kot spomenik njegove dobrote.« Patrova napoved se je uresničila 14. maja 1944. V tej

sobici je spovedoval vsak dan, poleti in pozimi, po deset do dvanajst ur. Zgodaj zjutraj

je maševal, potem pa odhitel v svojo spovedno sobico, pred katero je že čakala vrsta

ljudi vseh stanov in starosti. Pazljivo jih je poslušal, včasih je kar sam namesto njih

povedal, kaj jih teži. Vedno je našel pravo besedo, ki je bila čisto kratka, a je zadela v

živo.

Pater Leopold je bil vse življenje bolehen, vendar je kljub temu dočakal kar lepo starost

– 76 let. Zadnja leta se mu je zdravje močno poslabšalo. Marca 1942 so odkrili raka na

požiralniku. Vedno bolj se je bližal dan, ko bo Bog svojega zvestega služabnika

poklical k sebi. To se je zgodilo 30. julija 1942. Hotel je še maševati, pa se je pred

Page 19: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

19

oltarjem nezavesten zgrudil. Odnesli so ga v bolniško sobo, kjer je prišel k sebi. S

pojemajočim glasom je ponavljal molitev Pozdravljena, Kraljica in izdihnil.

Zdaj njegovo nestrohnjeno telo počiva v kapeli kapucinske cerkve v Padovi. Papež

Pavel VI. ga je leta 1976 razglasil za blaženega, Janez Pavel II. pa leta 1983 za svetnika

in zavetnika spovednikov.

Sveta Favstina Kowalska, 5. oktober

»Pošiljam te k vsemu človeštvu z oznanilom svojega usmiljenja. Nočem kaznovati

obolelega človeštva, marveč ozdraviti ga s pritegnitvijo na svoje usmiljeno Srce …

Glasnica mojega usmiljenja si; izbral sem te za to službo v tem in prihodnjem

življenju,« je govoril Jezus v videnju mladi poljski redovnici Favstini Kowalski, ki je

njegove besede zapisala v svoj Dnevnik, katerega je na izrecno Jezusovo željo pisala

zadnja štiri leta življenja. Lahko rečemo, da “po božjem nareku”, ker vsebuje tako

globoke misli, da teologi sestro Favstino, ki je imela manj kot tri razrede osnovne šole,

uvrščajo med velike mistike Cerkve.

Rodila se je 25. avgusta 1905 kot tretji izmed

desetero otrok v revni in pobožni kmečki družini

v vasi Glogowiec pri Lodzu. Pri krstu so ji dali

ime Helena. Od otroških let se je odlikovala v

pobožnosti, delavnosti in ubogljivosti. Šolo je

obiskovala manj kot tri leta, ker je zaradi revščine

morala pomagati doma. Ko ji je bilo šestnajst let,

je zapustila rodni dom in šla služit, da se je sama

preživljala in pomagala staršem. Starši so zavrnili

njeno prošnjo, da bi šla v samostan, čeprav je

Helena že od svojega sedmega leta čutila v sebi

božji klic. Prošnjo je ponovila pri osemnajstih

letih in spet so starši rekli ne. Šla je služit v Lodz

in po dveh letih, 1. avgusta 1925, so se ji končno

odprla vrata samostana sester Božje Matere

usmiljenja v Varšavi. »Zdelo se je mi, da sem

stopila v rajsko življenje. Iz srca mi je kipela ena

sama zahvalna molitev.«

V skupnosti je prejela ime sestra Marija Favstina. Noviciat je opravila v Krakovu in

tam izpovedala prve, po petih letih pa večne redovne zaobljube. V raznih redovnih

hišah je opravljala preprosta dela: bila je kuharica, vrtnarica in vratarica. Vsako delo je

sprejemala z veselim obrazom. »Delam, kar hoče Bog, torej sem popolnoma srečna.«

Živela je v globoki združitvi z Bogom, ki jo je s trpljenjem pripravljal na njen poklic

poslanke Božjega usmiljenja. Globino njenega duhovnega življenja razkriva njen

Dnevnik, ki je po obliki knjiga spominov, v katero z okornimi črkami zapisovala

predvsem ‘srečanja’ svoje duše z Bogom.

Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Tedaj je v svoj dnevnik

zapisala: »Zvečer sem v svoji celici videla Gospoda Jezusa v belem oblačilu. Ena roka

Page 20: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

20

je bila dvignjena v blagoslov, druga pa se je dotikala obleke na prsih. Iz odstrte obleke

na prsih sta izhajala dva velika pramena žarkov, eden rdeč, drugi bled … Čez nekaj

časa mi je Jezus rekel: “Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napisom: Jezus, vate

zaupam. Želim, da bi to podobo častili, najprej v vaši kapeli, nato po vsem svetu.”«

Kmalu zatem je prejela Jezusovo naročilo: »Hočem, da bi bila ta podoba, ki jo boš

naslikala s čopičem, slovesno blagoslovljena prvo nedeljo po veliki noči; ta nedelja naj

bo praznik usmiljenja.« Po božjem navdihu je k uresničitvi Jezusovega naročila

pripomogel njen svetniški spovednik. Češčenje Božjega usmiljenja se je naglo razširilo

po vsem svetu.

Sestra Favstina, telesno popolnoma izčrpana, duhovno pa v polnosti dozorela,

mistično zedinjena z Bogom, je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938, ko je dopolnila

komaj 33 let. Ob začetku postopka za njeno beatifikacijo (1966) so njene posmrtne

ostanke prenesli v svetišče Božjega usmiljenja v krakovskem predmestju Lagiewniki.

Blaženi Janez Pavel II., papež Poljak, ki je čutil, kako potrebno je za naš čas sporočilo

usmiljenja, je s. Favstino Kowalsko 18. aprila 1993 razglasil za blaženo, 30. aprila 2000

pa za svetnico. Tisti dan je bila bela nedelja, ki se je prvič obhajala kot praznik Božjega

usmiljenja.

Sveti pater Pij, 23. september 1968

Od zibelke za ta svet do lestev za nebesa

Pietrelcina, ki je povezana z imenom patra Pija, je njegov

rojstni kraj, nedaleč od mesta Benevento v italijanski

pokrajini Kampanji. Tam je zagledal luč sveta 25. maja

1887 ob petih popoldne. Bil je četrti od sedmih otrok, ki

sta jim posredovala življenje zakonca Grazio Forgione in

Maria Giuseppa De Nunzio. Krščen je bil že naslednji dan

na ime Francesco....Pri enajstih letih je prejel prvo sveto

obhajilo in birmo. Ko je petnajstleten razmišljal, da se

popolnoma posveti Bogu, je imel videnje, ki mu je

pokazalo, da bo vse njegovo življenje nenehen boj proti

satanu. 6. januarja 1903 je Francesco Forgione prišel v kapucinski samostan v kraju

Morcone, kjer je opravil noviciat in 22. januarja 1904 izrekel začasne redovne zaobljube

ter dobil ime Pij iz Pietrelcine, po katerem ga zdaj pozna ves svet. Od tam se je preselil

v samostan v kraju Pianisi, kjer je nadaljeval študije. Leta 1907 je izrekel večne redovne

zaobljube. Pogosto ga je mučila neka skrivnostna bolezen in bali so se, da ne bi umrl

pred mašniškim posvečenjem, zato je bil s posebnim dovoljenjem iz Rima 10. avgusta

1910 v stolnici v Beneventu posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel 14. avgusta v

svojem rojstnem kraju. 8. septembra je na pristavi Piana Romana, nedaleč od doma,

kjer je kot otrok pasel, prejel nevidna, toda boleča znamenja Kristusovih ran. Poslali so

ga v samostan v kraju Venafro, kjer pa je ostal le dobra dva meseca. Zaradi bolezni se

je moral vrniti v domači kraj, kjer je ostal do februarja 1916, ko so ga predstojniki

poslali v samostan Svete Ane v mestu Foggia. Tudi tukaj je ostal prav malo časa, kajti

sredi leta 1917 je bil prestavljen v San Giovanni Rotondo, kjer so tedaj kapucini imeli

zelo skromen samostan, in tam je ostal do konca svojega zemeljskega bivanja, ki se je

izteklo 23. septembra 1968.

Page 21: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

21

"Glejte Jezusa, ne mene!"

San Giovanni Rotondo je kmalu po prihodu patra Pija začel privabljati romarje od

vsepovsod, potem ko se je razvedelo, da tam živi pater s stigmami - vidnimi znamenji

Kristusovih ran. Te rane je prejel 20. septembra 1918 dopoldne med molitvijo v

samostanskem koru. Prikazalo se mu je skrivnostno Bitje (trpeči Kristus), ko je bilo

videnja konec, je pater Pij opazil, da so njegove roke, noge in prsna stran prebodene in

da iz njih kaplja kri. "Zamislite si mojo grozo, pa tudi bolečine, ki sem jih takrat obču-

til, in jih čutim nenehoma vsak dan." Nekaj dni po tem dogodku je v pismu eni od

žena, ki jim je bil duhovni voditelj, napovedal: "Ta križ, ki mi je bil poslan od Boga, me

bo spremljal vse do konca mojega potovanja." In res je bilo tako. Kljub vsem poskusom

zdravnikov, da bi jih zacelili, so rane ostale sveže celih petdeset let, nikoli pa se niso

ognojile. Pater Pij je vedno nosil rokavice, ki jih je sam pral. Med zadnjo mašo, ki jo je

daroval 22. septembra 1968, en dan pred smrtjo, je rokavice snel in vsi so lahko videli,

da so rane izginile. Številne zdravniške preiskave so potrdile, da pater Pij - prvi

duhovnik v zgodovini s stigmami - teh ran ni dobil po naravni poti. Na sodbo nekega

profesorja, da je pater Pij dobil rane samo zato, ker se je tako močno poglabljal v

Kristusovo trpljenje, je sam pater hudomušno odgovoril: "Ko boš videl tistega

profesorja, mu reci, naj na vso moč misli, da je vol. Bomo videli, če mu bodo zrasli

rogovi!" Veliko je pretrpel zaradi sumničenj raznih visokih predstavnikov Cerkve, a

njegov odgovor je bil: "Cerkev je naša mati; tudi kadar nas tepe, nam želi dobro."

Ljudem, ki so strmeli vanj, ko je molil, je dejal: "Kaj gledate mene, glejte Jezusa!"

Moder spovednik in duhovni voditelj

Pater Pij je kmalu po prihodu v San Giovanni Rotondo zaslovel kot spovednik, ki bere

v srcih. V več kot petdesetih letih svojega bivanja v tem samostanu (od leta 1931 do

1934 zaradi prepovedi iz Vatikana ni smel spovedovati) je v svoji spovednici sprejel na

stotisoče ljudi. Samo v letu 1967 je samostanski kronist naštel 15.000 žena in 10.000, ki

so bili pri spovedi pri patru Piju. Bila pa so leta, ko je število njegovih spovedancev

znašalo 70-80.000! Treba je bilo dolgo čakati na vrsto (uvedli so sezname), predvsem

pa se je bilo treba na spoved temeljito pripraviti. Srečanje s patrom Pijem-

spovednikom je bilo zelo osebno, pogosto dramatično. Imel je dar, da je videl v srca

spovedancev: če ni opazil pripravljenosti na spreobrnjenje, je znal biti zelo trd. "Kot je

ravnal Jezus s pismouki in farizeji in z drugimi svojimi sodobniki, tako delam jaz s

svojimi spovedanci! Treba jih je pripraviti do tega, da se spreobrnejo in spokorijo; če

tega ni mogoče doseči zlepa, jih je treba tudi bolj trdo prijeti!" Na splošno so bile

spovedi pri patru Piju zelo kratke: tri minute ali malo več. Pater je poslušal izpoved,

drugo je "videl", podal čisto kratek nauk za življenje in vsi so zadovoljni odhajali iz

spovednice. Mnogi so prihajali k njemu vedno znova, ker so si ga izbrali za svojega

duhovnega voditelja. "Ko mi Gospod zaupa neko dušo, si jo naložim na ramena in je

ne izpustim," je dejal. "Vsakdo lahko reče: pater je ves moj!" Svojih duhovnih otrok se

je spominjal pri vsakdanji maši, zato se je zelo dolgo ustavljal pri "spominu živih in raj-

nih". Tisti, ki jim je bil duhovni voditelj, so nemalokrat slišali njegovo svarilo: "Dobro

pomnite: če se ne boste obnašali lepo in če me ne boste poslušali, vas nekoč pred

Bogom ne bom priznal za svoje otroke. Bom prvi, ki vas bo tožil!"

Otipljivi sadovi vztrajne molitve

Page 22: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

22

Pater Pij povezuje molitev z močno karitativno dejavnostjo, katere izjemen izraz je

Hiša lajšanja trpljenja. Molitev in ljubezen: poglejte, kako zelo stvaren povzetek nauka,

ki nam ga daje pater Pij, in ga danes ponovno predlagamo vsem," je poudaril Janez Pa-

vel II. v svoji homiliji ob razglasitvi patra Pija za svetnika.

O svetem Frančišku Asiškem je nekdo zapisal, da ni bil zgolj mož molitve, temveč

"poosebljena molitev". Isto so govorili o patru Piju vsi, ki so z njim živeli ali se z njim

srečevali. On sam je večkrat dejal: "Kaj vendar hočejo vsi ti ljudje? Jaz sem samo ubog

redovnik, ki moli." V svoj dnevnik je leta 1929 zapisal: "Vsak dan vsaj pet rožnih

vencev... To je orožje, ki nam ga je za obrambo in zmago darovala Mati Marija, da ga

uporabljamo zoper zvijače peklenskega sovražnika." Dva dni pred svojo smrtjo, 20.

septembra 1968, je svojemu rojaku patru Modestinu položil v roke svoj rožni venec,

rekoč: "Glej, izročam ti rožni venec. Razširjaj ga med mojimi!" Sredi viharja druge

svetovne vojne je papež Pij XII. katoliške vernike prosil, naj molijo za mir in za zmago

dobrega nad zlom. Pater Pij je svojim duhovnim otrokom dejal: "Odgovorimo na klic

svetega očeta!" Tako so nastale "molitvene skupine", ki so dejavne po številnih deželah

sveta. - Sad molitve je tudi bolnišnica Hiša lajšanja trpljenja, katere zamisel sega v leto

1940, uresničevati pa so jo začeli leta 1947. Odprli so jo 5. maja 1956. Ob tej priliki je

pater Pij dejal, da se v tem bolniškem mestu združujeta najsodobnejša medicinska

tehnika in duh frančiškanske skromnosti. "To je kraj molitve in znanosti." Last tega

zavoda je pater Pij prepustil Svetemu sedežu z zagotovilom: "To delo bo preživelo

stoletja."

Pri oltarju drugi Kristus

Milanski nadškof kardinal Giovanni Montini, poznejši papež Pavel VI., je obiskal patra

Pija v San Giovanni Rotondu in bil pri njegovi maši skupaj z množico vernikov.

Zapisal je: "Ena maša patra Pija za mnoge pomeni veliko več kot deset dni misijona."

Pater Pij je redno maševal že ob štirih zjutraj, na mašo pa se je pripravljal več kot dve

uri. Ko je pristopal k oltarju, je šel na Kalvarijo. V pogovoru s svojo duhovno hčerko

Cleonice Morcaldi je povedal, kaj mu pomeni maša. "Popolno združenje s Kristusovim

trpljenjem." - "In kaj naj berem v vaši maši?" - "Celotno Kalvarijo." - "Pater, povejte mi,

kaj trpite pri sveti maši?" - "Vse tisto, kar je trpel Kristus - seveda v neprimerljivi meri -

trpim tudi jaz, kolikor je to mogoče človeškemu bitju." - "V katerem trenutku med

daritvijo svete maše trpite najbolj?" - "Med spremenjenjem /povzdigovanjem/ in

obhajilom." Pogosto se je pater Pij med mašo zamaknil; dolgo se ustavljal ob spominu

živih in rajnih, ko je Bogu priporočal vse tiste, ki so bili zaupani njegovi očetovski

skrbi. Njegovi zavistni nasprotniki so dosegli, da so iz Rima določili, naj maša patra

Pija ne traja več kot trideset minut. "Če bi bilo v moji moči, sploh ne bi šel od oltarja," je

dejal pater Pij, ki pa je ukaz ponižno sprejel. Kako je cenil mašno daritev, povejo

njegove besede: "Ko bi ljudje poznali vrednost svete maše, bi morali priti vsak dan

orožniki, da bi skrbeli za red pred vrati zaradi take množice ljudi." Zadnjo mašo je

daroval 22. septembra 1968, en dan pred svojo smrtjo. Med njo je z rok snel rokavice in

videlo se je, da na njih ni več sledov ran. "Moja kri se je izčrpala."

"Ko bom v grobu, bom bolj živ kot kdaj"

Page 23: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

23

Nekateri sobratje in duhovni otroci so imeli občutek, da pater Pij ve za datum svoje

smrti. Ko so videli, da njegove telesne moči vse bolj pešajo, so ga vprašali: "Pater,

odhajate, kako bomo brez vas?" On pa jim je odgovoril: "Saj bom ostal med vami, bolj

kot prej. Prej ste me morali čakati, če ste hoteli govoriti z mano, zdaj pa vas bom jaz

čakal tam. Pridite na moj grob in dobili boste več kot prej. V grobu bom bolj živ kot

kdajkoli!" Tistim, ki ne morejo priti v San Giovanni Rotondo, pa je svetoval: "Pojdite

pred tabernakelj in v Jezusu boste našli tudi mene." Po zadnji maši 22. septembra 1968

se je pater Pij samo še dvakrat prikazal na oknu in je romarje blagoslovil in jim

pomahal v pozdrav z belim robčkom. V noči od 22. na 23. september je pater, ki je

bedel ob njem, videl, da pater Pij ugaša in je šel klicat predstojnike in sobrate, čeprav

mu je Pij dejal: "Nikogar ne kliči! Nikogar ne budi! Tisti, ki me je imel poklicati, me je

poklical. Potem ko je prejel sveto maziljenje, je ob 2.30 ponoči izdihnil z imenoma

Jezusa in Marije na ustnicah. Ob njegovi krsti v samostanski cerkvi so se vrstile dolge

procesije romarjev vse do pogreba, ki je bil 26. septembra. Pokopali so ga v kripti

cerkve Marije, Matere milosti in tako izpolnili njegovo željo, ki jo je zapisal v oporoki

leta 1923. Pri pogrebnem slavju, ki je bilo prežeto s trdno vero, da pater Pij živi v Bogu

in prosi za vse, se je zbralo kakšnih 1.00.000 ljudi. Za verne ljudi je bil pater Pij svetnik

že za življenja, Cerkev pa mu je ta naslov priznala šele po dolgem in natančnem

postopku. Papež Janez Pavel II. ga je 2. maja 1999 razglasil za blaženega, 16. junija 2002

pa ga je uvrstil v seznam svetnikov katoliške Cerkve. Njegov god, obvezen za vesoljno

Cerkev, se obhaja 23. septembra.

Vprašanja za premišljevanje in pogovor v bratstvu

1. Kaj lahko ti in vaše bratstvo postori za spravo in usmiljenje pod Triglavom?

2. Kje po vašem mnenju so v vaši sredi ljudje ali skupnosti, ki so potrebni

usmiljenja. Gledate na njih z očmi Jezusa?

3. Kako doživljaš Božje usmiljenje do sveta in sebe osebno? Kaj vam pomeni sveta

spoved?

4. Kako vam uspeva živeti usmiljenje med seboj v vašem bratstvu in družinah. Kaj

vam pri tem najbolj pomaga?

5. Lahko spregovorite in pričujete o Usmiljenemu Bogu?

Zaključek

Molitev

Litanije Božjega usmiljenja21

(po vsakem vzkliku dodamo – zaupamo vate)

Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost presvete Trojice – zaupamo vate.

Božje usmiljenje, izraz njegove največje ljubezni

21 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 204-206.

Page 24: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

24

Božje usmiljenje, ki si se razodeli v stvarjenju nebeških duhov

Božje usmiljenje, ki si nas iz nič poklicalo v življenje

Božje usmiljenje, ki zaobjemaš ves svet

Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje

Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni

Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha

Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je telo postala, daješ opravičenje

Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran

Božje usmiljenje, ki izviraš iz presvetega Jezusovega srca

Božje usmiljenje, ki si nam dalo presveto Devico Marijo za mater usmiljenja

Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki zaobjema ves svet

Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov

Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentih krsta in pokore

Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentih evharistije in duhovništva

Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri

Božje usmiljenje v spreobrnjenju grešnikov

Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične

Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete

Božje usmiljenje, studenec bolnih in trpečih

Božje usmiljenje, tolažba in zaklad vseh tistih, ki so skesanega srca

Božje usmiljenje, upanje tistih, ki obupujejo

Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi

Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo

Božje usmiljenje, mir umirajočih

Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja

Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah

Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih

Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere

Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev

Bog je usmiljen in pol svetosti, počasen v jezi in poln dobrote.

- zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.

Molimo.

O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas,

pomnoži v nas delo svojega usmiljenja, da ne bomo obupali tudi v največjih

preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v tvojo voljo, ljubezen in usmiljenje. Po

Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Page 25: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

25

Pred spovedjo22

O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v

življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje

srce, da bom spoznal, kako je z menoj, da se bom trdno držal tvoje poti in zares živel

kot kristjan.

Domišljam si, da bi mogel biti dober sam od sebe, a bi si lahko sam nabral dovolj

zasluženj za nebesa – kot farizej, ki je v templju našteval svoje zasluge. Morda pa

dopuščaš, da vedno znova padam v stare grehe prav zato, da bi me rešil mojega

napuha?

Gospod, mimogrede se ozri name. Za hip se ustavi v moji duši in hitro v njej napravi

red, ne da bi mi dal to čutiti ali zaznati. Če želiš, da verujem vate, mi prinesi, prosim,

trdno vero. Če želiš, da te ljubim, mi podari, prosim, gorečo ljubezen. Sam ne

premorem niti vere, niti ljubezni, prav nič si ne morem pomagati.

Primerni sta tudi molitvi Skesana molitev izgubljenega sina in molitev za notranje

ozdravljenje. Obe najdete v knjigi Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana

2014, prvo na straneh 163-165, drugo pa na straneh 124 – 149.

22 Molitvenik OFS, stran 21.

Page 26: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

26

POST

Cilji:

ozavestiti post kot posebno milosten čas v življenju kristjana

razumeti bistvo posta, ki ni samo v pritrgovanju jedem

izmenjati izkušnje posta.

sprejeti pravo odločitev za oblikovanje postne odpovedi (kot posameznik

ali/in kot bratstvo).

Svetopisemski odlomek:

Izaija 58, 5-8: Ali je to post, kakršen mi je po volji …? Da pripogibaš svojo glavo kakor

ločje in ležiš na raševniku in pepelu? Mar boš to imenoval post in Gospodu všečen dan.

Ali ni to post, kakršen mi je po volji: da raztrgaš krivične spone, da jarma vezi odpneš,

da tlačene osvobodiš in zlomiš sleherni jarem; ni li v tem, da lomiš lačnemu svoj kruh in

pripelješ bedne brezdomce v hišo? Ko vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne odtegneš

svojemu sorodniku po krvi? Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in zdajci zacvete tvoje

ozdravljenje, pred tabo pojde tvoja pravičnost, veličastvo Gospodovo bo tvoja zadnja

straža.

Zah 8,19: Post četrtega, post petega, post sedmega in post desetega meseca naj se

spremeni za hišo Judovo v dneve veselja, radosti in praznovanja! Toda ljubite resnico in

mir!

Mt 6,1: Glejte da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne

boste imeli plačila pri svojem očetu, ki je v nebesih.

Uvodna dinamika

- Kakšen spomin imam na post v svojem otroštvu?

- Moja spoznanja o učinkih posta, do katerih sem prišel/prišla skozi leta življenja?

Razmišljanje

Razmišljanje je pripravil br. Jože Ozvald.

V postu kristjan v globini svoje biti začuti, da je treba nekaj narediti za svoje lastno

spreobrnjenje. Na pepelnično sredo nas bogoslužje uvede v spokorni dan, pa tudi sicer

smo na začetku postnega časa nadvse razpoloženi za odpoved. Precej drugačno pa

postane razpoloženje drugi ali tretji teden postnega časa. Če smo se odpovedali kakšni

določeni jedi, smo morda v tem času že kdaj popustili v dobrem sklepu. Takšni

Page 27: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

27

prekrški so omajali naše navdušenje in nas je potem preganjala zavest, da nismo ostali

zvesti svojim sklepom in da naš post ni veljaven.

Kakšen je smisel krščanskega posta? V Božji besedi smo slišali drugačne misli o postu.

Lahko bi jih izrazili z eno samo besedo: SPREOBRNITE SE! Zunanje pritrgovanje naj

obrodi spreobrnjenje srca. Če tega ne povzroči, je vse skupaj samoprevara in prazno

zadovoljstvo. Starozavezni prerok Izaija se je dobro ponorčeval iz samo zunanjega

posta, ki ni segel do srca. Sklonjena glava, pritrgovanje in odpovedovanje udobju so

gotovo trda pokora oz. trdi post, vendar Gospod ni bil zadovoljen samo s tem.

»Raztrgaj krivične spone, osvobodi tlačene, zlomi sleherni jarem …« Jarem je simbol

suženjstva, duhovnega in telesnega. Eno in drugo je nevredno človeka in takšen jarem

naj zlomi notranja sila, ki jo porajata pravi post in odpoved. Če zastavimo svojo

varnost in priljubljenost za pravico in dobro bližnjega, je to prav gotovo post, ki je

Gospodu po volji. Najvažnejši sad posta je osvoboditev duha, kajti duh je nosilec vsega

dobrega in če je duh zdrav in svoboden, bo tudi vse ostalo dobro.

Sveti Pavel našteva sadove duha: ljubezen, mir, veselje, potrpežljivost, blagost,

dobrotljivost, zvestoba, krotkost, zdržnost. Te kreposti je Bog položil v srce slehernega

človeka. Vendar jih človek lahko prepozna in goji le, če je njegov duh osvobojen

hudega, se pravi nasprotij teh kreposti. K temu naj bi nas spodbujalo postno

pritrgovanje.

Sveti Frančišek je zelo blag v nalaganju telesnega posta. V III. Poglavju potrjenega

Vodila pove, kdaj naj se bratje postijo, potem pa pravi: »V času očitne potrebe pa se bratje

sploh niso dolžni telesno postiti.« Poudarek je na besedi »telesno«. Frančišek je prav

dobro razumel, da je telesna pokora samo sredstvo za dosego duhovnega

spreobrnjenja, zato tudi v določenih okoliščinah ni nujno potrebna.

V istem poglavju, kjer govori o postu, pa pravi tudi tole: »Svojim bratom pa svetujem, jih

opominjam in spodbujam v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se ne prerekajo in ne prepirajo …

naj ne sodijo drugih, ampak naj bodo krotki, miroljubni in skromni, blagi in ponižni.

Z vsemi naj vljudno govore, kakor se spodobi.«

Ali ni s temi besedami Frančišek nazorno pokazal, kakšen naj bo krščanski post in

njegovi sadovi? Zdržek od mesa še ni post, kakršnega želi Frančišek. V Pismu vsem

vernikom pravi: »Moramo se postiti ter se vzdržati napak in grehov.«

V istem duhu govorijo o pokori tudi naše Konstitucije: »Bratje in sestre OFS, ki so jih

nekdaj imenovali »spokorni bratje in sestre«, naj se trudijo, da bi živeli v duhu stalnega

spreobračanja.« (Kons. 13,1) in v naslednjem odstavku: »Sad spreobrnjenja, ki je odgovor na

Božjo ljubezen, so dela ljubezni do bratov in sester.« (Kons. 13,2) Šele v zadnjem odstavku

omenjajo post kot takšen: »Spokorna dela, kakor sta post in vzdržnost od mesnih jedi.ki sta

običajna med spokornimi Frančiškovimi brati in sestrami, naj spoznajo, cenijo in opravljajo po

splošnih cerkvenih navodilih.« (Kons. 13, 3)

Metode: (kozarec z velikimi in drobnimi kamni, mivko in pivom - ???).

Vprašanja za premišljevanje in pogovor v bratstvu

1. Katera, izmed vseh misli, ki smo jih danes slišali, se je mojega srca najbolj

dotaknila?

Page 28: RODOVITNOST · 1 Zvjezdan Linić, Gospod, nauči nas moliti, Ljubljana 2013, stran 99 –102. 5 Danes stojim pred vrati tvojega srca. Stojim kot berač, jaz, Kralj kraljev! Trkam

28

2. Ker menim, da bom vztrajnejši, če javno povem, kako se nameravam letos

postiti, to izpolnjujem. Moj letošnji post bo: _____________________.

3. Morda lahko kot bratstvo sprejmemo odločitev, da bo naš skupni post

v:_________________________.

Zaključek:

Če posta ne spremlja spreobrnjenje, je post lahko samo modna muha. Če se postim

samo zato, da bom »frajer/ka«, da bom shujšal/a, da bom bolj zdrav/a, je to prazen

milni mehurček. V Gospodovih očeh je post vreden, če prinaša svobodo srca, odprtost

Božjim navdihom, voljnost sprejeti Božjo voljo, če okrepi slabotne moči za dobra dela,

če poveča našo dobrodelnost in moč za boj zoper zlo. Post mora povzročiti

spreobrnjenje našega srca.

Molitev

O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca.

Daj mi pravo vero, trdno upanje, globoko ponižnost,

razumnost in spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi.

Amen