Luče

Podčetrtek

Žalec

Rogatec

Radeče

praznujejo

praznuje

praznuje

praznuje

praznujejo

PRILOGA

PRILOGA

PRILOGA

PRILOGA

PRILOGA

V Rogatcu, ki je v Sloveni-ji med drugim znan po naj-večjem muzeju na prostem, so letos turistično ponudbo obogatili še z rokodelskim centrom in tako celovito uredili grad Stmol. Obči-na je v ta namen pridobila skoraj pol milijona evrov na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj, med-tem ko je celotna naložba znašala približno 700 tiso-čakov. Omenjena naložba se uvršča med večje prido-bitve v zadnjem letu. Ob-činska uprava pa že snuje načrte za gradnjo nizkoe-nergetskega vrtca in obvo-znico mimo trškega jedra.

Na praznovanje občin-skega praznika, ki ga bodo z osrednjo prireditvijo in podelitvijo občinskih pri-znanj obeležili to soboto, že več dni opozarja pestro prireditveno dogajanje. Tega pripravljajo najrazlič-nejša društva v občini. Ker je župan Martin Mikolič v teh dneh zaradi bolezni odstoten, je utrip v občini od zadnjega občinskega praznika povzel podžupan Anton Roškar.

V Rogatcu ste maja na-menu predali obnovljen vzhodni in zahodni del gradu Strmol in s tem nov rokodelski center. Vam je že uspelo usposobiti do-mače rokodelce, da bodo lahko izvajali prikaze in delavnice?

S to ureditvijo smo dobili prostore, v katere smo na-mestili opremo za izvajanje štirih dejavnosti – steklar-stva, pletarstva, tkalstva in lončarstva. Od odprtja do danes so delavnice že zaživele, izvajamo jih tudi ob koncih tedna, tako da si jih lahko ogleda čim več ljudi. Edina delavnica, ki še ni zaživela, je steklarska. Steklarska peč bo namreč začela delovati v tem me-secu. Dogovarjamo se tudi z mojstri oziroma s pozna-valci obrti, ki bodo delav-nice vodili. Usposabljamo tudi ljudi iz našega okolja. To pomeni, da bomo lah-ko sami izvajali nekatere delavnice, podobno kot to počnemo v muzeju na pro-stem.

Bo rokodelski center omogočil tudi nove zapo-slitve?

Eden od pogojev razpisa je bil med drugim ta, da se mora z odprtjem rokodel-skega centra odpreti vsaj eno delovno mesto. To bomo uresničili prihodnje leto.

»Stvari želimo postaviti na svoje mesto. Imamo še veliko starih grehov, ki bi jih radi popravili, a se vse ponavadi konča pri denarju. Vendar menim, da se ka-kovost življenja izboljšuje. Ustvarjamo pogoje za novogradnje, za podjetja, za delovna mesta ljudi,« pravi požupan Rogatca Anton Roškar.

Rogatec pred novimi izziviNačrtujejo gradnjo nizkoenergetskega vrtca in obvoznico mimo trškega jedra

Občina Rogatec praznuje na prvo septembrsko soboto, občinski praznik pa spominja na dolgoletno sejemsko tradicijo v kraju. Že pred letom 1550 je nadvojvoda Fer-dinand I. odobril trgu Rogatec tedenski sejem ob sredah in določil tri datume za letne sejme. Število sejmov se je iz leta v leto spreminjalo. Tako so bili znani Marjetin, Jožefov, Jernejev in Andrejev sejem. Najdaljšo tradicijo ima Jernejev sejem, ki so ga prirejali 24. avgusta, hkrati pa je Jernej že več kot 700 let zavetnik kraja.

»V Rogatcu je prijetno živeti. Kljub temu da živimo ob meji, se to ne čuti. Še malo in teh mej več ne bo, kot jih ni bilo tudi v preteklem obdobju zgodovine,« pravi podžupan Anton Roškar. Svojo funkcijo opravlja neprofesinalno, saj je zaposlen v podjetju Gorenje.

Občina Rogatec je sode-lovala tudi v projektu Vo-dooskrba v porečju Sotle. Kaj ste uredili v sklopu projekta in kako je bilo s financiranjem, glede na to, da je država zamujala z izplačili?

V sklopu projekta, ki je že končan, smo približno sedem kilometrov starih azbestnih cevi nadomesti-li z novimi. Glede izplačil države smo res imeli precej težav, a smo jih premostili s posojili. Del projekta še ni plačan, mislim, da gre za približno pet odstotkov vre-dnosti naše naložbe. Ven-dar pričakujem pozitivno rešitev in nakazila nekje do konca leta.

Kljub velikemu projek-tu urejanja vodooskrbe na drugih področjih niste počivali.

Pravkar končujemo dve manjši naložbi, ki sta sku-paj vredni približno 50 ti-soč evrov. Gre za dogradnjo oziroma podaljšanje vodo-voda v krajih Sv. Jurij in Ža-

henberc. V slednjem v teh dneh gradimo še prečrpali-šče. Prebivalci omenjenih krajev so doslej imeli svoja zajetja, a ta v sušnih obdo-bjih niso zagotavljala dovolj vode. Na nov vodovod bodo svoja gospodinjstva sprva prikjučili občani, ki živijo najbližje, gre za približno 15 gospodinjstev, sicer pa je možen priklop več gospo-dinjstev.

Decembra ste se v Ro-gatcu veselili odprtja žele-zniške povezave do Džur-manca. Je za to povezavo kaj več zanimanja kot za kopalni vlak, ki so ga Slo-venske železnice kmalu po uvedbi ukinile?

Na tem odseku potniški vlak vozi le v popoldan-skem času. Podatka o tem, koliko ljudi ga uporablja, nimam. A se Slovenske železnice in železnice na hrvaški strani dogovarjajo, da bi vlak vozil še dopol-dan. Pri tem je obuditev povezave med Rogatcem in Džurmancem po mojem

mnenju pomembnejša za tovorni promet. Predvsem zaradi tovarne stekla Ve-tropack Straža iz Huma na Sotli. Vendar na slovenski strani proga ni pripravlje-na za takšne obremenitve, saj še menjujejo železniške pragove.

Počasi se pripravljate tudi na gradnjo novega nizkoenergetskega vrtca. Bo glede na neznanke prihodnje finančne per-spektive možno pridobiti denar za takšne projekte?

Odločili smo se, da bomo kljub neznankam pripravi-li načrte in denar name-nili za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Smo optimisti, saj pričakujemo, da se bo zagotovo pojavila kakšna možnost, da se bomo lah-ko prijavili na razpis. V na-slednji finančni perspektivi si obetamo predvsem mo-žnost sodelovanja na raz-pisih za obmejno območje. Iz izkušenj vemo, da je pri-pravljena dokumentacija pri tem izjemnega pomena.

Načrtujete tudi obvoz-nico mimo trškega jedra. Je v tako majhnem kraju promet skozi središče ve-lik problem?

Je, še posebej v teh me-secih, ko so na mejnem prehodu Gruškovje dolge čakalne vrste. Vozniki si s pomočjo navigacije poišče-jo drugo pot, tudi radijske

postaje jih preusmerjajo na mejni prehod Dobovec. To za Rogatec pomeni povečan promet skozi trško jedro, kjer že tako vozi precej ka-mionov. Ureditev trškega jedra v prvem delu še ne bi prinesla popolnega zaprtja prometa. Zastavili smo si cilj, da bi tam uredili poho-dne in parkovne površine. Promet bi bil enosmerni. Jedro bi zaprli po gradnji nove obvoznice, ko bi lah-ko staremu trgu dali nove vsebine. Pri tem mislim, da moramo nekaj narediti že zaradi prebivalcev, ki tam živijo.

Občina je že nekajkrat skušala prodati nekaj svo-jih zemljišč in nepremič-nin. Je bila uspešna?

S prodajo imamo glede na razmere, ki vladajo na ne-premičninskem trgu, težave tudi v Rogatcu. Medtem ko za nakup stare občine in lo-kalov v trgu ni velikega za-nimanja, bolje kaže prodaji zemljišč, namenjenih gra-dnji. V neposredni bližini muzeja na prostem urejamo sosesko S5. Prvo zemljišče je že prodano, na voljo ima-mo še tri. V celotni soseski bo sicer 25 zemljišč, vendar

gre razen štirih občinskih za parcele v zasebni lasti.

Sive lase vam povzro-čajo plazovi. Kakšno je stanje, vam je katerega vendarle uspelo ukrotiti?

Tistega, ki je zaprl ce-sto med Donačko Goro in Dobovcem, smo sanirali, stroški so znašali približno 57 tisoč evrov. Je pa obči-na pridobila tudi denar za sanacijo nekaterih manjših plazov. Upam, da jih bomo ukrotili do jeseni, še prej pa mora biti končan razpis za izvajalca.

V dneh, ko se je začelo novo šolsko leto, je občina poskrbela tudi za varnejšo pot v šolo. Uredila je na-mreč javno razsvetljavo ob pešpoti med Osnovno šolo Rogatec in Žerakom.

Celotna pešpot ima sedaj urejeno javno razsvetljavo. Pot so prej razsvetljevale luči ob glavni cesti, a so precej oddaljene. Zato je zdaj bolje poskrbljeno za varnost šolarjev in drugih udeležencev prometa. Po-stavljenih je 13 novih sve-tilk, naložba je vredna pri-bližno 13 tisoč evrov.

TINA STRMČNIKFoto: TS

Občina Rogatec v številkah

Površina km2 40

Število prebivalcev 3.133

Število moških 1.561

Število žensk 1.572

Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.291

Število zaposlenih oseb 678

Število samozaposlenih oseb 179

Število registriranih brezposelnih oseb 224

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.131,60

Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 777,66

Število podjetij 206

Število osebnih avtomobilov 1.507

Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013

15Št. 35, 3. september 2015 ROGATEC PRAZNUJE

Minulo soboto je bilo pod Donačko goro zelo živahno. Tamkajšnje pro-stovoljno gasilsko društvo (PGD) je 70 let delovanja namreč obeležilo s slavno-stno gasilsko parado, ki se je je udeležilo 30 okoliških gasilskih društev. Povabilu se je odzvalo tudi vodstvo Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah. Manjkali niso na-stopi godbe na pihala, roč-nih možnaristov, ljudskih pevk. Kot se spodobi, je uradnemu delu sledila tudi gasilska veselica. Visok ju-bilej društva, ki danes v svojih vrstah združuje sto članov, je predstavljal tudi priložnost za klepet ob pra-zniku Občine Rogatec.

Prostovoljno gasilsko dru-štvo Donačka Gora je bilo ustanovljeno leta 1945, ko so ljudje po drugi svetovni vojni začeli obnavljati poru-šeno domovino. Društvo je vzniknilo iz potreb, saj so bile strehe hiš takrat še ve-činoma slamnate. Če se je kje vnel ogenj, je lahko en požar uničil celo vas. Med ustanovitelji so bili tedanji upravitelj tamkajšnje šole Anton Stefanciosa, ključav-ničar Anton Mikolič in prvi predsednik krajevnega od-bora Štefan Gobec.

Danes je v društvo včlanje-nih sto članov, od tega je 30 operativnih gasilcev. Nalo-ge gasilcev so raznolike, je povedal predsednik društva Andrej Turk. Sodelujejo pri gašenju požarov, ljudem na pomoč priskočijo tudi pri neurjih, ko veter odkri-va strehe ali ko voda zaliva kleti. Zadnji večji požar so v PGD Donačka Gora zabe-ležili na novega leta dan, ko so ognjeni zublji zajeli hlev

pri Sv. Juriju. Gasilcem je po zaslugi hitrega posredovanja uspelo pred požarom obva-rovati večji del poslopja in vse sosednje hiše.

Zavihali rokave za obnovoGasilci so imeli v tem letu

polne roke dela z obnovo vaško-gasilskega doma, kjer imajo sedež od leta 1991, medtem ko se je v preteklo-sti društvo pogosto selilo. Prve prostore, kjer je hranilo opremo, je imelo v kraju Ga-berje. Leta 1948 se je preseli-lo v prostore v kraj Sv. Jurij. Leta 1982 so gasilci naredili velik korak, saj so se iz na-jemniških prostorov preselili »na svoje«, in sicer na Brezje.

Njihov obstoječi vaško-ga-silski dom je rasel postopoma. Leta 1997 so člani zgradili ga-raže. Leto kasneje so imeli v svojih prostorih, kjer so uredili še sejno sobo in pisarno, prvi občni zbor. Leta 2002 so na-menu predali še dvorano, kjer imajo občne zbore in različne prireditve. Ker je od postavitve gasilskega doma kljub temu minilo že 24 let, so člani dru-štva nedavno prekrili streho, zamenjali del ostrešja, prebar-vali fasado in uredili okolico. Naložba je znašala približno 18 tisoč evrov. Rokave so za-vihali gasilci sami, medtem ko je za gradbeni material poskr-bela občina. V prihodnje bodo skušali urediti še parkirišča, da bo okoli gasilskega doma več prostora za vozila.

Skrbijo za novo opremoDruštvo skrbi za nenehno

izobraževanje gasilcev, da lahko varno opravljajo svo-je delo. Vsako leto se precej članov odpravi na različna

Anton Stefanciosa, ki je bil eden od ustanoviteljv PGD Donačka Gora, je bil izredno dejaven v kraju. Stefanci-osa je bil glavni pobudnik kulturnega, prosvetnega in socialno-gospodarskega življenja in razvoja. Šolo je kot ravnatelj vodil do leta 1953, ta ustanova pa je bila tedaj središče dogajanja v kraju. Stefanciosa je predsedoval še čebelarskemu društvu, poveljeval je gasilcem, bil je organizator in voditelj gledališke skupine, prepeval je v cerkvenem zboru, bil pa je tudi eden od osrednjih članov rogaškega Sokola.

PGD Donačka Gora je 70 let delovanja minulo soboto obeležilo s slavnostno gasilsko parado. Po njej je sledil bogat program. Med drugim je nastopila tudi domačinka in članica društva jodlarka Dolores Pušaver, ki se je predstavila s svojo avtorsko skladbo.

Članice PGD Donačka Gora. V društvu se lahko pohvalijo s tremi ope-rativnimi gasilkami, ki enakopravno sodelujejo na intervencijah in pri ostalih dejavnosti v društvu.

Po zaslugi pridnih rok gasilcev ima vaško-gasilski dom prenovljen del ostrešja, prebar-vano fasado in urejeno okolico. Člani društva se bodo posvetili še urejanju parkirišč.

Že 70 let krotijo rdečega petelinaLetos s prostovoljnim delom obnovili vaško-gasilski dom

usposabljanja v izobraže-valni center na Ig. Sodelu-jejo tudi z Gasilsko zvezo Šmarje pri Jelšah, ki prav tako skrbi za različna izo-braževanja. V PGD Donačka

Gora bodo letos po besedah Turka posodobili opremo za operativne gasilce, saj bodo kupili deset gasilskih zašči-tnih oblek. V vozni park v bližnji prihodnosti ne bodo

»Gasilci smo v občini z leti pridobili precejšen ugled, saj smo ena od orga-nizacij, ki priskoči na pomoč, ko je to potrebno. Ko nas pokličejo, se hitro zbe-remo in pridemo na mesto intervencije. Ljudje nas podpirajo in mi smo ponosni na to,« je povedal predsednik PGD Do-načka Gora Andrej Turk.

Na zelenici Športnega parka Roga-tec so na prvi šolski dan nogometaši domačega kluba Mons Claudius in gostje iz Celja odigrali prav posebno tekmo. Čeprav je pri športnikih vedno prisotna želja po zmagi, je bilo tokrat drugače. Za okroglim usnjem so se podili zaradi želje, da bi pomagali Ja-kobu in njegovi družini do uresničitve sanj.

Zgodbo petinpolletnega Jakoba iz okolice Rogaške Slatine, ki se je rodil brez kolka, prav tako mu ne raste zgor-nji del stegnenice, pri čemer ima desno nogo kar enajst centimetrov krajšo od druge, ste v Novem tedniku že lahko prebrali. Pred mesecem se je začela vseslovenska akcija zbiranja denarja, da bi se lahko navdušen nogometaš nekoč tudi sam udeležil pravega nogometnega treninga. Akciji so se pridružili tudi no-gometaši Rogatca in Celja, ki so dobro-delno tekmo odigrali v okviru občinske-

ga praznika. Poleg športnega obračuna so organizatorji pripravili tudi dražbo podpisanih športnih majic. Svoj dres je v dobrodelne namene podaril tudi Ivan Fi-rer, Rogatčan, ki igra za Celje. »Odziv je bil fenomenalen. Na licitaciji sta bila dva dresa prodana za kar 450 evrov. Celjski klub je dodatno prispeval še 300 evrov. Tako se je v tem popoldnevu v Jakobovo škatlico z vsemi prispevki zbralo 1.588 evrov,« utrujena, a zadovoljna pove Anita Krumpak, Jakobova mamica. Na zelenici so bili pričakovano precej boljši Celjani, ki so dodobra napolnili doma-čo mrežo. Končni izid 8:0 bo šel hitro v pozabo, ostala pa bosta lep spomin in zavedanje, da lahko tudi majhni, če stopijo skupaj, naredijo veliko. Sicer pa je bil zmagovalec znan že vnaprej. To je bil nasmejani Jakob.

Družino Zupan-Krumpak čaka v na-slednjih tednih še veliko dela, da bo prepričala, da je vredna zaupanja in

pomoči. V mesecu je zbrala zelo lepo vsoto 65 tisoč evrov, a to je še daleč od dvestotice, ki jo potrebujejo. »Tisti, ki lahko, naj donirajo in pomagajo. Verje-mite, denar bo šel v prave roke,« Anita poziva vse, ki na računu lahko pogreša-jo nekaj evrov, da jh namenijo Jakobu.

LK

Kako lahko pomagate?Uporabniki mobilnih storitev Teleko-

ma, Izimobila, Debitela, Tušmobila in Simobila lahko pošljejo SMS-sporočilo s ključno besedo JAKOB ali JAKOB5 na številko 1919 in prispevali bodo evro ali pet evrov za Jakobovo operacijo.

Denar lahko nakažete na:TRR društva Slatna stopimo skup

SI56 6100 0000 7878 978, Delavska hra-nilnica ali na Jakobov TRR SI56 03163 1000515541, SKB banka, Jakob Zupan, Cerovec pod Bočem 20b, 3250 Rogaška Slatina.

vlagali. Pred približno dese-timi leti so namreč prevzeli nov kombi za prevoz moštva in opreme, leta 2013 pa novo gasilsko vozilo, avtocisterno AC 16/50.

Prijateljstvo ne pozna mejaGasilci so v svojem kraju

znani tudi kot pomembni oblikovalci družabnega ži-vljenja. Leta 2013 so ob pre-vzemu vozila pripravili večjo veselico, sicer pa s tamkaj-šnjo krajevno skupnostjo, z društvom žena in drugimi društvi organizirajo različ-ne prireditve, med drugim vaške igre in tekme koscev.

Pobrateni so s PGD Raz-vanje iz Maribora. Temu društvu je kar pol stoletja predsedoval Avgust Seničar, rojak iz Žahenberca pri Ro-gatcu, ki je krivec za prijatelj-stvo med obema društvoma in tudi častni član PGD Do-načka Gora. Omeniti je treba še, da je mariborsko gasilsko društvo leta 2003 kolegom iz Donačke Gore odstopilo sta-rejšo avtomobilsko cisterno, ki je tamkajšnjim gasilcem služila, dokler niso leta 2013 v svojo garažo prevzeli nove-ga vozila.

TINA STRMČNIKFoto: Majda Zemljič

in PGD Donačka Gora

Nogometaši za malega JakobaV športnem parku v Rogatcu so nogometaši pripravili pravi športni dobrodelni praznik