1

ROKOVANJE IN TRANSPORT SLIKNA PLATNUAvtorici: Tamara Trček Pečak in Maja Ivanišin

8.4.1

SkupnostmuzejevSlovenije

VsebinaRokovanje s slikami

1. Dostopnost slik in muzejev

Transport slik

1. Transportni sistemi za slike

2. Za{~ita pred spremembamirelativne vlage

3. Kemi~na stabilnost materialov

4. Za{~ita pred spremembamitemperature

5. Mehanski vplivi transporta zaslike

6. Za{~ita slik na platnu medtransportom

7. Vloga spremljevalca slik

8. Dokumentacija transporta

9. Literatura

Rokovanje s slikamiMed rokovanjem so slike najboljogro‘ene. Slika in njen okvir sta vtej fazi neza{~itena in izpostavljena.[e posebno nevarno je lahkonepravilno snemanje slik s stene innjihovo odlaganje po prostoru.Neprevidni spusti slik na tla lahkopovzro~ijo po{kodbe takookrasnega okvirja kot slike.Neprevidno odlaganje lahkopovzro~i zdrse ali padce slike, karpomeni odrgnine ali nove razpoke.Ob stiku z ostrimi predmeti selahko strga ali predre platno, obudarcih pride do zlomov lesenihdelov. Ena oseba lahko nosi najve~eno sliko naenkrat in {e to neprevelike. Dr‘ati jo mora za vogaleokrasnega okvirja ali podokvir, in totako, da se ne dotika lica slike. ^e jeslika ve~ja, jo morata nositi vsaj dva~loveka. [e posebno ranljive so slikevelikih formatov, saj je za njihovopremikanje potrebno ve~je {teviloljudi. Te slike ponavadi nimajoposebnih mest za dr‘anje. Skupinaljudi, ki prena{ajo ve~jo sliko, moradelovati usklajeno. Za »ugla{eno«

rokovanje (prena{anje, dvigovanje,obra~anje) skrbi ena oseba, ki dajenavodila vsem drugim v skupini.

Varnej{i od prena{anja je prevoz sliks posebnimi vozi~ki, izdelanimi zamuzeje (skica 1 in slika 1), ki jih jemo‘no nadzorovano premikati poprostoru. Ob prenosu slik izustanove slike zavarujemo tako, dajih zlo‘imo v transportne kov~ke.

1. Dostopnost slik in muzejevVarno rokovanje je pogojeno tudi zdostopnostjo slik ali kar muzejskihstavb, {e posebno, ~e njihova

Skica 1: Vozi~ek za premikanjeSlika 1: Vozi~ek za preva‘anje slik

Narodne galerije

2

gradnja ni bila namenjena muzejskidejavnosti. Lahko se zgodi, da sookna in vrata muzeja premajhna, dabi {li transportni kov~ki in slikeskoznje. Slike so lahko ogromne inna nedostopnih mestih, visoko vstopni{~ih, nad nepremi~nimi kosipohi{tva, nad vrati in podobno.Ponavadi je redko na voljo dovoljosebja in usposobljenihpomo~nikov, kar je velik problemmuzejskih stavb brez tovornihdvigal za umetnine.

Vse te‘ave, ki bi se lahko pojavilepri snemanju in pakiranju slik,mora konservator-restavratorvnaprej predvideti in poiskatire{itve zanje. ^e se mu iz prakti~nihrazlogov zdi te‘ava nere{ljiva, jeselitev umetnin lahko zavrnjena.Najpomembnej{e vodilo prina~rtovanju transporta je varnosnemanje in vra~anje slike.

Transport slik

1. Transportni sistemi za slikeObstaja ve~ na~inov pakiranja slik,ki se med seboj razlikujejo glede naspecifike slike, dol‘ino transportaali hranjenja in izbiro prevoznegasredstva. Naloga vseh sistemovpakiranja je, da sliko zavarujejopred razli~nimi vplivi, kot soklimatske spremembe, vdori vode vobliki de‘ja ali snega, mehanskepo{kodbe, onesna‘enje zaradiodlaganja prahu ali ne~isto~ itd.

Kartona‘aKartona‘a ali izdelava {katel izkartona (skica 2) daje slikipovr{insko in dolo~eno mehansko

za{~ito, vsaj kolikor ta lahek, a togimaterial prenese fizi~ne udarce.Sliko in ovojni material moramozapakirati v kartonasto {katlo in jidodati ro~aje za no{enje (skica 3).Zunanjost paketa lahko {e dodatnoovijemo s polietilensko folijo, karprepre~uje vdor vode. Kartona‘a jele za majhne slike, ki jih imaspremljevalec slike medtransportom ves ~as pod nadzorom,in le za kratke poti.

Transportni kov~kiNajbolj{o povr{insko, mehansko inklimatsko za{~ito za slike na dolgipoti dajejo transportni zabojniki alitransportni kov~ki (sliki 2 in 3).Transportni kov~ki so zaprti sistemiza nadzorovanje okolja slik obvsakem ~asu in na vsakem mestu.Sliko fizi~no lo~ijo od okolja inprepre~ijo odlaganje ne~isto~ nanjeno povr{ino. Varujejo jo tudipred fizi~nimi udarci in prebodi.Hkrati je mogo~e, da v njihustvarimo ‘eleno klimo za sliko.

Transportni kov~ek podpira sliko,njeno dodatno opremo in materialeza ovijanje. Vsebine {~iti pred vdoromde‘ja in snega. Omogo~a la‘je invarnej{e dvigovanje in premikanje,torej rokovanje s sliko, in tudi tran-sport z razli~nimi prevoznimi sredstvi.

Omejitve transportnih kov~kov

Velikost in te‘aVelikost in te‘a kov~ka sta odvisniod velikosti in {tevila slik, ki jih‘elimo pakirati, od debelostiizolacijskih materialov in debelostimaterialov, potrebnih za oblazinjenje.Tip in koli~ina teh materialovmorata biti dolo~ena pred izdelavo

Skica 2: Kartona‘a slike, obrnjene z licem navzgor Skica 3: Kartona‘a slike z zunanjimidodatki za no{enje paketa

Slika 2: Transportni kov~ek

Slika 3: Transportni kov~ek, ki vsebujeve~ slik

okvirjena slikaslika

polietilenski ovoj ovojni papir

oblazinjenirobovi

valovita lepenka ali karton

ro~aj za no{enje

lepilnitrak

polietilenski ovoj

3

kov~ka, da je izdelan dovolj velik intrden za prena{anje vsebine.

Zavedati se je treba, da prevoznasredstva lahko preva‘ajo le kov~kedo dolo~ene velikosti. Predtransportom se je treba pozanimati,kak{ne so omejitve transportnegasredstva, s katerim bomo potovali.Pri letalskem prevozu je mejavelikosti transportnih kov~kov do302 cm po vertikali, odvisno od tipaletala in njegovega tovornegaprostora. Te‘a kov~ka narekujepredvsem {tevilo ljudi in strojev,potrebnih za rokovanje s kov~kom.

Resna te‘ava pri transportu so slikevelikega formata. Pogosto jih jetreba za transport sneti s podokvirja(sliki 4 in 5) in jih zviti (sliki 6 in 7)ali jih zlo‘iti na posebej izdelanepodokvirje. Da lahko sliko zvijemo,mora biti barvna plast tanka. Slikozvijamo na valj s ~im ve~jim radijemin barvna plast slike mora bitiobrnjena navzven. Ve~ji ko je radijvalja ali zavihek podokvirja, manjstresa predstavlja za barvno plast inzmanj{uje tveganje {kode. Dejstvoje, da so slike, ki jih je treba zaprena{anje in transport zviti alizlo‘iti, med celotnim postopkomrokovanja veliko bolj ogro‘ene.

Materiali kov~kovVe~ina transportnih kov~kov je

sestavljenih iz lesa. Na trgu so tudiindustrijsko izdelani kov~ki izaluminija. Les ima prednost preddrugimi materiali, saj je zelo trden vrazmerju do svoje te‘e, uravnavaRH, je relativno poceni in ga nite‘ko obdelovati. Komercialnikov~ki iz aluminija so ponavadiprimernej{i za majhne formate slik.Ve~ji kov~ki iz teh materialov, ki bibili enako odporni proti prebadanjuin enako trdni kot leseni kov~kienakih dimenzij, bi tehtali precejve~ kot leseni in ne bi dosegali enakeza{~ite pred temperaturo in vlago.

Obstojnost proti prebadanju[irina kov~ka in debelina izbranegamateriala za izdelavo kov~kavplivata na stopnjo mehanskeza{~ite kov~ka ter opredeljujetaza{~ito pred prebodi. Ponavadi jeuporabljena debelina lesa za majhnedo srednje velike kov~ke, dolge do183 cm, med 9,5 in 12,5 mm, zave~je kov~ke pa do 19 mm. Nobenadebelina materiala ne more prepre~itiuni~enja slike, ~e ta pade z velikevi{ine ali ~e jo prebode vili~ar.

Strukturna togost in stabilnostMo~ in trdnost kov~ka sta odvisniod zgradbe kov~ka predvsem vkotih, kjer se stika ve~ stranic.Kov~ek, ki ima robove in kotekakovostno narejene, je lahkodesetkrat mo~nej{i in stokrat

trdnej{i kot kov~ek, ki tega nima.Priporo~ljivo je, da so robovi takoprivija~eni kot tudi zalepljeni. Samovija~enje se slabo obnese pri udarcih,ki so jih kov~ki najve~krat dele‘ni

Slika 4: Snemanje slike velikega formatas {tevilno ekipo ljudi

Slika 5: Snemanje slike velikega formatas {tevilno ekipo ljudi

Slika 6: Valj in zvijanje slike velikegaformata nanj

Slika 7: Valj in zvijanje slike velikegaformata nanj

Skica 4 prikazuje razli~ne na~inespajanja robov kov~ka, da bi tadosegel najve~jo trdnost. Prvi primerprikazuje napa~en spoj robov kov~ka,saj dodatne letve ne opravljajonikakr{ne funkcije. V tem primeruse robovi in njihova za{~ita z dodanimiletvami ob udarcih zlahka lo~ijo.Drugi primer prikazuje bolj stabilnore{itev, medtem ko je tretja re{itevnajstabilnej{a.

Pripomo~ki za dvigovanjeNa kov~ke, ki so dovolj lahki, da jihlahko dvigne ena ali dve osebi, je

Skica 4: Prikaz pre~nega prereza razli~nokonstruiranih spojev robovtransportnega kov~ka

4

treba namestiti ro~aje za no{enje.Kov~ki, ki potrebujejo mehanskodvigovanje s stroji, kot so vili~arjiitd., pa morajo vsebovati luknje oz.prostor v podstavku, da vili~arvarno dvigne kov~ek.

2. Za{~ita pred spremembami relativne vlageZa dodatno za{~ito slik vtransportnih kov~kih predvsempred spremembami vlage innastankom kondenzacije se slikedodatno zavija. Idealno je, da jerelativna vlaga okolice slike medpremikanjem in transportomkonstantna in enaka relativni vlagiprostora, v katerem se slika razstavljain hrani. Lahko se dose‘e z dodajanjemhigroskopi~nih materialov v transport-ni kov~ek. Materiali, uporabljeni vzgradbi slike ali kov~ka, kot soplatno, papir ali les, in prav takomateriali, uporabljeni za blazinjenje,lahko uravnavajo oddajanje insprejemanje vlage, vendar nisovedno tako u~inkoviti kot posebejza to namenjeni materiali.

PolietilenLiteratura navaja razli~ne materialeza zavijanje slik. Vsi imajo svojeprednosti in slabosti in jih je trebaizbirati glede na potrebe slik.Polietilen ustvari okoli slikeplasti~en ovoj, znotraj katerega sislika ustvari svojo klimo. Ker jevodoodporen, prepre~uje, da boslika mokra, ~e voda kaplja vkov~ek. Kot brezbarven materialomogo~a stalen pogled na sliko. Zzelo gladko povr{ino zmanj{ujemo‘nosti odrgnin na sliki zaradiovojnega materiala. Na drugi stranipa polietilen pove~a mo‘nostkondenzacije, ~e so sliketransportirane v neizoliranemkov~ku. Raziskave so pokazale, daje tveganje zelo majhno, ~e imatransportni kov~ek minimalnoizolacijo petih centimetrov in slikaohranja relativno vlago pod 70 %.Nekateri polietileni imajo na

povr{ini preostanek olja, kar lahkosliko uma‘e.

Ovojni papirOvojni papir se v kov~kih uporabljabrez te‘av. Hkrati je poceni inpredstavlja nizko tveganjekondenzacije, ker vpija vlago. Imapa precej slabosti. Papir je prepustenza vodno paro, zato bo slika mokra,~e voda te~e v kov~ek. Na sliko,zavito v papir, bo vplivala relativnavlaga kov~ka. ^e je bil lesen kov~eknepravilno hranjen, bo slika, zavita vpapir, izpostavljena RH v kov~ku.Papir se z lahkoto raztrga. Slika nividna skozi papir. Lahko se ustvarijogube, ki so dovolj trdne, dapo{kodujejo ob~utljive lake. Zaob~utljivej{e gradivo se priporo~auporaba brezkislinskega papirja.

Notranji kov~ekKadar je za{~ita izvedena zdodatnim kov~kom, govorimo onotranjem kov~ku (»inner packingcase«) (skica 5). V tem primeru jeslika pakirana v dva kov~ka –notranjega in zunanjega. ^e je notranjikov~ek iz lesa ali papirja ovit vpolietilen, obstaja manj{a mo‘nostkondenzacije, kot ~e notranjegakov~ka ni. Tako bo slika bolj za{~itenapred neprimernimi vplivi okolja, kibi jih lahko ustvaril zunanji kov~ek.

Pomembno je, da je notranjostkov~ka klimatizirana na enakorelativno vlago kot slika, preden jovstavimo vanj. ^e sta zunanji innotranji kov~ek hranjena vneprimernem okolju, kot na primerv neklimatiziranih skladi{~ih, jeslika, ki jo spravimo v tak{nakov~ka, izpostavljena ne‘elenirelativni vlagi. Ker pa je za izdelavonotranjega kov~ka potrebnododatno delo in ker notranji kov~ekpove~a velikost in te‘o paketa, semuzeji velikokrat odlo~ijo zaizdelavo samo zunanjega kov~ka.

Specializirani bla‘ilcisprememb RHZajetega zraka v kov~ku je malo in

materiali v zgradbi same slike sozadostni za uravnavanje vlage. Aobstajajo tudi primeri, ko jedodajanje specializiranih uravnalcevvlage uporabno. Na primer kov~ki,sestavljeni iz aluminija, ne delujejokot higroskopi~ni material in tudislike na kovini potrebujejo dodatneuravnalce vlage med transportom.Najpogosteje se za zmanj{evanjerelativne vlage v mikrookolju umetninuporablja Silica gel. U~inkovit jezaradi svoje vpojnosti (graf 1). Zauravnavanje vlage pa je najprimernej{iArt Sorb. Kadar se relativna vlagaokolja spreminja, lahko ta materialvpije ali odda ustrezno koli~inovlage. Tako stabilizira relativnovlago in zni‘a nihanje vsebnostivlage v prostoru in s tem v sliki.

Regulatorji vlage so zelo u~inkoviti,saj ubla‘ijo vplive okolja na slike neglede na njihov material (celo nanehigroskopi~ne slike, kot so tistena kovinskih nosilcih). Uporabatovrstnih materialov nisamoumevna. Klimatizirani nanapa~no relativno vlago lahkopovzro~ijo neprimerno relativnovlago za sliko. Njihovo vstavljanje(za slike so najprimernej{e plo{~eArt Sorb, s katerimi lahko oblo‘imokov~ke z notranje strani) vtransportni sistem podalj{a ~asizdelave in povi{a stro{ketransportnega kov~ka.

3. Kemi~na stabilnost materialovOb vnosu vsakega materiala tako vsliko kot v njeno okolje je treba

Skica 5: Vstavljanje notranjega kov~kaslike v zunanji – transportnikov~ek

zunanjikov~ek

notranjikov~eks sliko

5

poznati kemi~no reaktivnostmateriala. Poznati moramo takomateriale v sliki kot tiste,uporabljene za njeno za{~ito. @e dalj~asa je znano, da mnogi materialiizpu{~ajo kemi~ne sestavine, kilahko po{kodujejo predmete, zaprtez njimi. V splo{nem se {kodanotranjega onesna‘enja akumulira s~asom, a so tudi primeri, ko se jetak{na {koda pojavila hitro.Literatura navaja razli~ne ukrepe zaprepre~itev tak{ne {kode, kot so:uporaba samo takih materialov, zakatere se ve, da so kemi~no stabilniin primerni za uporabo, fizi~nolo~evanje sumljivih materialov,uporaba vpojnikov, ki vpijejohlapljive materiale, ki bi lahkopovzro~ili {kodo.

4. Za{~ita pred spremembami temperatureMed premikanjem in transportom jetreba slike za{~ititi pred klimatskimispremembami. Transportni sistemmora sliko za{~ititi pred vsemidejavniki, ki se razlikujejo odmuzejskega okolja. Spremembetemperature lahko povzro~ijopo{kodbe na umetninah, {e

posebno, kadar so nenadne. Zuporabo izolacijskih materialov sespremembe temperature upo~asnijo.

Odstopanja temperatureZa ve~ino prevoznih sredstev jenadzorovanje okolja omejeno natemperaturo, s hlajenjem poleti insegrevanjem pozimi. Letala, ki letijona visokih vi{inah, so izpostavljenazelo nizkim temperaturam. Srednjazunanja temperatura na 10.000metrih je –40 ºC. Ozra~je v letalu,tudi v tovornem predelu, jeogrevano na potrebno stopnjo –ponavadi na okoli 10 ºC in skorajnikoli pod 5 ºC. Nemogo~e jepravilno predvideti temperaturo vtovornem prostoru, ker je toodvisno od tehni~nih karakteristikletal. Najve~ja temperaturnaodstopanja nastopijo v tovornjakih,kadar so ti izpostavljeni vro~emusoncu. V parkiranih tovornjakihlahko postane zelo vro~e, zato jetreba prepre~iti, da so slike v njihdalj ~asa. ^e pa se tovornjakiuporabljajo za transport na dolgerazdalje in v neugodnem vremenu,je treba uporabljati temperaturnonadzorovane tovornjake intransportne kov~ke z nadzoromrelativne vlage.

Izolacijski materialiMed materiali, ki se uporabljajo kottoplotna izolacija, so bolj{i tisti, ki sebolje upirajo pretoku toplote (skica 6).

Graf 2 prikazuje primerjavoizolacijskih sposobnosti razli~nih

materialov, ki se uporabljajo priizdelavi transportnih kov~kov ali paso dodani kot izolacijski materiali vtransportni sistem. V splo{nemvelja, da so polietilenske pene bolj{iizolatorji kot les, a so manju~inkovite kot polistirenske pene. Vnasprotju s pri~akovanji mnogih seje izkazalo, da so upogljivepoliuretanske pene kot izolatorjienako dobre kot polistirenske pene.In kon~no je bilo ugotovljeno, da soneupogljive poliuretanske penenajbolj{i izolatorji med testiranimi,njihova slaba lastnost pa je, da nisodovolj obstojne in ob propadanjuoddajajo {kodljive snovi. Zato zaizolatorje v kov~kih, kjer nameravamoumetnine hraniti dalj ~asa, nisoprimerne in je priporo~ljivejeuporabiti polietilenske pene.

Pove~anje debeline izolacijskegamateriala bo zmanj{alo toplotnespremembe v kov~ku. To nepomeni, da bodo spremembe zaradipodvojene izolacije dvakrat manj{e.Debelina izolacije je namre~ le edenod dejavnikov, ki vplivajo na hitrostspremembe notranje temperaturetransportnega sistema. Drugidejavniki so {e: razlika medtemperaturo muzejskega okolja, vkaterem je bila slika predtransportom, in temperaturo okoljaumetnine med transportom,velikost kov~ka, njegova oblika,zatesnjenost, debelina sten kov~kain toplotna prevodnost materialovkov~ka. In kon~no, izolacijskimateriali zni‘ajo izgubo toplote alinjeno nara{~anje v notranjosti.

Graf 1: Prikaz sposobnosti vsrkavanjavlage razli~nih naravnihmaterialov v primerjavi s Silicagelom in Art Sorbom

Graf 2: Graf prikazuje izolacijskevrednosti razli~nih materialov spodajanjem vrednosti uporapretoka toplote. Kar pomeni: vi{jeko so vrednosti, bolj{e soizolacijske sposobnosti materiala

Skica 6: Prikaz namestitve izolacije vtransportni kov~ek

izolacijanotranjostikov~ka

izolacijska pokrova

pokrov kov~ka

VREDNOSTI UPORA PRETOKA TOPLOTE

A vezana plo{~aB les-beli borC polietilenska penaD odeja iz steklenih vlakenE polistirenska penaF poliuretanska pena (upogljiva)G poliuretanska pena (trda)

6

5. Mehanski vplivi transporta na slikeVibracije, ki jih povzro~ajotovornjaki, vlaki, letala in ladje, nepovzro~ijo neposredne {kode nanepo{kodovanih slikah. [kodavelikokrat nastane zato, ker tresenjetransportnega kov~ka povzro~ihitro udarjanje platna ob letvicepodokvirja in s tem pokanjeslikovnih plasti, premikanje nedovolj za{~itenih slik v transportnemkov~ku pa odrgnine na povr{ini slikali okrasnih okvirjev. Zato je zelopomembno, da so slike ustreznopritrjene in se ob vibracijah negibajo. Moderne slike, ki imajo napovr{ino prilepljene ali druga~epritrjene razli~ne predmete,predstavljajo ob vibracijah velikproblem. ^e predmeti niso za{~itenipred premikanjem, pride do {eve~jih nihanj platna in z njim vsehplasti slike.

Vibracije, nastale pri transportu,primerno napete in oblazinjene slikene bi smele po{kodovati, ~e jekov~ek pritrjen bo~no ob steno inpravokotno na tla tovornegaprostora, tako da je slika obrnjenavertikalno v smeri vo‘nje. Tozni‘uje vpliv sil pri pospe{evanju inzaviranju, saj je izpostavljen robslike in ne njena ve~ja ploskev.

6. Za{~ita slik na platnu med transportom

Za{~ita slike z blazinjenjemtransportnega kov~ka

Pene za blazinjenje so lahko zelou~inkovita za{~ita predmehani~nimi udarci in vibracijami,~e so uporabljene na pravilen na~in.Vse pene imajo svoje elasti~nezna~ilnosti, ki so odvisne odmateriala, iz katerega je penanarejena, oziroma njegove trdote indebeline. Pena opravlja za{~itnofunkcijo bla‘enja samo v dolo~enemobmo~ju. Zunaj tega obmo~ja nereagira za{~itno oziroma vprimerih, ko je nanjo izveden

premajhen pritisk glede na povr{inopene, se pena ne odzove, vprimerih, ko je nanjo izvr{enprevelik pritisk, pa se pena pretrgaali zvije skupaj s kov~kom in sliko.Zato je treba uporabiti penopravilne debeline in iz ustreznotrdnega materiala. Vse te obremenilnevrednosti, ki jih mora pena prenesti,so odvisne od te‘e slike in drugihza{~it, ki sodijo k sliki.

Slika ne obremeni pene na vsehstranicah enako, saj ima razli~novelike ploskve. Ima {tiri o‘jeploskve (dve dol‘ini in dve {irini –robovi) in {ir{o ploskev lica inhrbtne strani. Da so dovolj za{~itenevse stranice, morajo biti robovi slikein koti lica slike {e dodatnoza{~iteni. To storimo tako, daizre‘emo primerno velike trikotneoblike pene in jih vstavimo ob kotekov~ka (skica 7), da ti prevzamejoobremenitev ob morebitnem padcuin sliko na tak na~in zavarujejo.

Pene lahko so~asno delujejo kotizolacijski materiali kov~ka, ~e imajozadostne izolacijske lastnosti. Povedalipa smo ‘e, da je treba pri izbiri penupo{tevati kemi~no stabilnostmaterialov (glej izolacijski materiali).

Za{~ita slik s hrbtnimi tablamiHrbtne za{~itne table, ki so pritrjenena hrbtno stran podokvirjev aliokrasnih okvirjev (skica 8), {~itijosliko predvsem ob zdrsih ali padcihna ostre predmete, a hkrati tudipred {kodljivimi nihanji platneneganosilca slike. Toge hrbtne tablevarujejo platno, saj nastane mednjimi in platnom dodaten zra~niprostor, ki zni‘a vsiljene vibracije.

Pomembno je, da je hrbtna tabla izbolj togega oziroma trdnegamateriala kot slika.

Hrbtna tabla mora imeti odrezanerobove, ki omogo~ajo dostop dozagozd podokvirja. Tako je mo‘no zzagozdami uravnavati napetostslike – podokvirja, ne da bi bilotreba odstraniti za{~ito hrbta.Zagozde morajo biti privezane napodokvir, da ob mo‘nem izpadu nepo{kodujejo slike.

Za~asna za{~ita slike z vstavljanjempene v medprostore podokvirja

Pri slikah ve~jih formatov oziromaslikah s kri‘nimi letvami v podokvirjuje mo‘no za zmanj{evanje vplivavibracij vstavljati bla‘ilne pene vmedprostore, ki jih ustvari kri‘podokvirja (skica 9). Pri tem sevstavljena pena ne sme dotikatihrbta platna, da ne pride dododatnega pritiska na platno.Prepre~i le, da oslabelo platno, ki nemore biti trdno napeto na podokvir,med nihanjem ne udarja ob pre~neletve podokvirja.

Ker je vstavljeni material tako blizusliki in zaprt z njo v majhnemzra~nem prostoru, mora bitikemi~no stabilen. Zato se priporo~auporaba polietilenske pene. Peno jetreba pritrditi na hrbtno tablo tako,da ne izvaja pritiska na hrbtno stranslike. ^e pri tem uporabimo lepila,morajo biti prej testirana, da neprihaja do izhlapevanja, ki biogro‘alo umetnine.

Skica 7: Vstavljena pena za blazinjenje vkote transportnega kov~ka

Skica 8: Prikaz namestitve hrbtne tablena podokvir

notranjikov~ek ssliko

zunanji kov~ek

kotno oblazi-njenje s peno

oblazinjenje celestranice s penodvojna plastpene nastranicah robov

okvir

kovinskapritrditevpodokvirja naokrasni okvir

za{~itnahrbtna tabla

privezanezagozde

7

Te‘ko je dolo~iti, kateri dejavnikivplivajo na razpad pen in vkak{nem ~asu se to lahko zgodi.Zato je tak{na za{~ita dobrodo{la zakraj{e ~asovno obdobje transporta,ko je slika izpostavljena tresenju, nepa za dolgoro~no shranjevanje.Tak{no za{~ito moramo potransportu odstraniti.

Za{~ita s podlaganjempodokvirjaPodlaganje podokvirja je metoda, kijo je razvil Peter Booth iz galerijeTate. Namenjena je zmanj{anjunihanja platnenega nosilca. Medhrbtno stran platna in pre~ne letvepodokvirja se vstavi nova tkanina,ki se pritrdi na hrbtno stranpodokvirja tako, da prekrije robovepodokvirja (skica 10). Idealno je, ~eje nova tkanina tanka, a trdna. Takovstavljena tkanina zni‘uje tveganjepokanja barvne plasti zaradi

udarcev platna ob pre~ne letvepodokvirja, saj se slika prej dotakneploskev pre~nih letev podokvirjakot njihovih robov.

Tak{na za{~ita slike ne ogro‘a. Slu‘itudi kot hrbtna za{~ita, sajprepre~uje odlaganje ne~isto~ medsliko in podokvir, in pomagauravnavati enakomerno relativnovlago in temperaturo v okolju slike.Pred fizi~nimi udarci ne {~iti sliketako u~inkovito kot za{~ita togehrbtne table.

7. Vloga spremljevalca slikVloga spremljevalca slik medtransportom je, da dodatno za{~ititransport in opozarja na standarde,ki so potrebni ob rokovanju sslikami. Pazi, da se transportnemukov~ku dodeli primerno mesto vtovornem prostoru in da se gaprimerno pritrdi, da ni predolgoizpostavljen soncu in drugimnegativnim vplivom okolja ter da seravna z njim previdno.

^eprav se v~asih pojavljajo o~itki,da so se poti spremljevalcev razvilev pravi muzejski turizem, jevendarle njihova prisotnostdragocena. To se izka‘e predvsemob razpakiranju slik, saj ~lovek, ki jebil prisoten ob pakiranju slike,

pozna celoten transportno-za{~itnisistem, ki je bil sliki dodan, in ve,kako ga je najbolje odstraniti. [eposebno je prisotnost spremljevalcapomembna ob nepopolni alinenazorni dokumentaciji, ki slikospremlja, saj bi jo lahkokonservator-restavrator drugeustanove interpretiral po svoje.

Prisotnost spremljevalca medtransportom ni obvezna, a kadargre za ve~ji transport ali zapomembne, dragocene slike, jespremstvo ‘e muzejska praksa.Vpra{anje, ki se ob tem ve~kratpojavlja, je vezano na to, kdo jelahko spremljevalec. Odgovori sorazli~ni. V tujini obstajajoorganizacije, ki dodeljujejocertifikate za strokovnousposobljenost opravljanja tegadela. V splo{nem je pomembno, daoseba, ki bo opravljala to delo,pozna sliko in je seznanjena z njo,njenimi ob~utljivostmi, metodami inna~ini za{~ite, ki so ji bili zatransport dodani, z vplivi okolja nasliko in s standardi pravilnegarokovanja in postopanja s slikami.Pri nas slike najve~krat spremljajoodgovorni kustosi, ~e pa sepredvideva, da bo treba na novilokaciji sliko pripraviti za razstavoali preveriti, ali je okolje, v katerem

Skica 9: Prikazuje za~asne za{~ite zvstavljanjem pene v medprostoremed hrbtno stran platna inza{~itno hrbtno tablo slike

Skica 10: Prikaz za{~ite slike predvibracijami s podlaganjempodokvirja z novim, drugimplatnom

Slika 8: Zunanje ozna~itve transportnega kov~ka z nalepkami, ki opisujejo naravonotranjosti in postopanje s paketom

hrbtna stran podokvirja

hrbtna stranslike

pu{~eni medprostori zakri‘ ali pre~ke podokvirja

vstavkipene

podlo‘eno platno je napetopod pre~kami podokvirja

podlo‘eno platno je ssponkami pritrjeno napodokvir

izrezane luknje vpodlo‘eno platnoomogo~ajo dostop dozagozd podokvirja

hrbtna stran podokvirja

8

bo razstavljena, primerno, so zraventudi konservatorji-restavratorji.

8. Dokumentacija transportaPoro~ilo o stanju umetnine predtransportom, ki spremlja transport,mora biti opremljeno z ustreznimiin zadovoljivimi fotografijami indiagrami. Napisati popolnoporo~ilo o stanju umetnine jeizredno te‘ko. Lahko se celo zgodi,da ga drug konservator-restavratornapa~no interpretira. Priporo~ljivoje, da umetnino spremljajo tudinavodila o rokovanju.

Kov~ek ali paket opremimo zoznakami (slika 8), ki ozna~ujeorientacijo slike in postopanje z njo.Z napisom lice gor - lice dol (face up- face down) povemo, na kateri stranipaketa je lice slike (skica 11). Slikepri pakiranju praviloma polagamov kov~ek z licem navzdol,predvsem, ~e so zastekljene. Razlogje, da vsi odpadli delci padejo pro~od slike in se ne gibljejo prosto policu slike. Izjema pri tem so pastelneslike, saj odpadlim pigmentnimdelcem teh slik ni ve~ mo‘nodolo~iti izvornega mesta za ponovnopritrditev. Zato se po ve~ini te slikepakira z licem navzgor, da vsimo‘ni slabo pritrjeni delci ostanejona povr{ini nosilca.

9. Literatura1. Mecklenburg, Marion, F.;

Richard, Mervin: Art in Transit;Handbook of Packing andTransporting Paintings,Washington 1997.

2. Schaible, Volker: Skript zurVorlesungsreiheWerkstoffwissenschaften/Konservierungstechnik amStudiengang Restavrierung undTechnologie von Gemalden undgefasten Skulpturen, Stuttgart2001.

3. Staniforth, Sarah: LendingPaintings - The Conservator‘sView, Art in Transit: Studies in theTransport of Paintings, Washington1991.

4. Stolow, Nathan: Conservationand Exhibitions: Packing,transport, storage and enviromentalconsiderations, London 1987.

5. Stolow, Nathan: Conservationstandarts for works of art intransit and on exhibition, Pariz:Unesco 1979.

Viri in avtorji slikovnega gradiva

Graf 1: Skript zur VorlesungsreiheWerkstoffwissenschaften/Konservierungstechnik amStudiengang Restavrierung undTechnologie von Gemalden undgefasten Skulpturen

Skica 2: Knjiga: Conservation andexhibitions

Slika 1: Fotoarhiv Restavratorskegaoddelka Narodne galerije vLjubljani

Skice 1, 8, 11: Conservationstandards for works of art intransit and on exhibition

Skica 3, Slike 2- 8: Conservation andExhibitions)

Skice 4 -7, 9, 10, Graf 2: Art inTransit

Skica 11: Zunanje ozna~evanje orientacije slike znotraj paketa, kar je izredno pomembnopred odpiranjem paketa. Paket se sicer preva‘a vertikalno