Semina Semina

SEMINA IN SEMENA ROYAL SEEDSSemina d.o.o smo mlado slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamkosemen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državahEvrope in dodelana v največjem in najmodernejšem semenarskem podjetju v Italiji(SUBA SEEDS). Italijansko podjetje je v regiji Emilia Romagna, ki je tradicionalnopoznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. In to zaradi podnebnih in vremenskihrazmer, ustreznih tal in odlične tehnološke infrastrukture. V tej regiji pridelujejo semevrtnin za semenska podjetja s celega sveta. Naš cilj je dolgoročno razviti kvalitetnopridelavo semen primernih vrtnin tudi v Sloveniji.Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenskeavtohtone in udomačene sorte. Vse se vzdržujejo brez uporabe biotehnološkihmetod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so na naše rastne razmere,niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo raz-veselili vsakega ljubiteljskega vrtnarja. Seme pred pakiranjem kontroliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost,čistota, vlaga). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim stan-dardom. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju.

DOMAČE SORTE V SORTIMANU ROYAL SEEDS:

Repa Kranjska okrogla; solate Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Unicum,Posavka, Majska kraljica; motovilec Ljubljanski; paprika Šorokšari, Kurtovska kapijain Botinečka žuta; zelje Varaždinsko, Futoško in Ditmar; fižol Češnjevec, Jeruza-lemski; rumeno korenje; rdeča pesa Egiptovska.

LINIJE IZDELKOV

• Vrečice Royal Seeds STANDARD(zelenjavna in cvetlična semena)

• Vrečice Royal Seeds MAXI Hobby(zelenjavna semena)

• Vrečice Royal Seeds Herbal Line(zeliščna oz. začimbna semena)

• NOVO 2015 Vrečice RoyalSeeds Tomato & Chili Line(semena paradižnikov in čilijev)

• NOVO 2015 Vrečice Royal SeedsBio Line (ekološko

pridelana semena)• Travne mešanice semen

Royal Seeds(semena za vrtno trato)

NOVO 2015: EKO EMBALAŽA- PLASTIFICIRANA Z ZELENJAVNOPLASTIKO – PRVI V SLOVENIJI

Seme mora biti hermetično pakirano, da ohrani svoje lastnosti dlje časa. Običajnoje pakirano v papirnato embalažo, ki je plastificirana. Mi pa prvi v Sloveniji paki-ramo seme tudi v papirnate vrečice, ki so plastificirane z UNIKATNO in INOVA-TIVNO zelenjavno plastiko. Ta plastika je izdelana po najmodernejšihproizvodnih postopkih iz zelenjave.Vrečice lahko recikliramo in so biorazgradljive, torejprimerne za na kompost ali med biološkeodpadke.Vrečice so označenez logom:

Za vse, ki radi vrtnarite!

MOjI NAčRtI zA LEtOšNjEvRtNARSkO LEtOLani sem se veliko pogovarjala z ljudmi,ki vrtnarijo. NEKAJ njihovih izkušenj jezajetih v tej brošuri in v letošnjem letunadaljujem z vrtnarskimi klepeti.

Lansko poletje me je z vremenom pre-senetilo. Ko začnem z vrtnarjenjem, nevem, kakšno poletje me čaka, zato sivseeno posejem vse, kar si želim pridelati.Se bom že sproti prilagajala vremenu.Tudi letos kombiniram in preizkusim novekombinacije vrtnin, cvetlic in vseh mož-nih zelišč skupaj na gredicah. Ne poza-bim posejati zelenjave, ki jo imam v vrtuod jeseni do pomladi. Vem, da je kom-biniran vrt lepši in bolj zdrav.

V svojem zelenjavnem vrtu želim preiz-kusiti čim več novih rastlin. Tako bopestrejši, da o jedeh, čajčkih in šopkihsploh ne govorim.

Lansko leto ni bilo naklonjeno paradižniku.Zato bo pa letošnje! Vzgojim si čim večrazličnih paradižnikov iz semena. Raz-lične sorte različno dobro prenašajo raz-lično vreme. Torej ne glede na vreme,bom nekaj pridelala. S paradižniki paposejem tudi kakšen peklensko pekoččili, ki ga vzgajam v loncu.

Bom URBANO VRTNARILA. Večje lonce,korita ali drugo embalažo bom napol-nila z zemljo in v njih zasejala različnoseme zelenjave in zelišč.

Kot vsako leto bom EKOLOšKO VRT-NARILA: pravočasno sejala, upoštevalamešane posevke, uporabila različnezvarke, ki pospešujejo rast in odpornostter ščitijo mojo zelenjavo pred napadibolezni in škodljivcev, prekrivala tla,pazljivo zalivala in se veselila okusnihpridelkov.

Zelenjavnemu vrtu bom posvetila veččasa, v njem uživala, četudi ne bo vserastlo po mojih pričakovanjih in celotenvrt bom malo dekorirala.

Preizkusila bom nove jedi iz zelenjavein čaje ter napitke iz začimbnic in zelišč,ki sem jih pridelala na svojem eko-ekovrtu. Predvsem eksotične me vlečejo- torej čim več čutnija? Več časa zadobro užitkarsko hrano!

3

SEMINA.SI – SPLETNA STRANZ letošnjim letom nas lahko spremljate na naši spletni strani: www.semina.si

SEJMO.SI – SPLETNA TRGOVINA SEMENVsa semena BZ Royal Seeds lahko kupite tudi preko spleta: www.sejmo.si

KORENOVKE 5Korenček 5Redkvica in redkev 6Kolerabica 6Koleraba 6Repa 7Rdeča pesa 7Krmna pesa 7Zelena 8Pastinak 8SOLATNICE 8Solata 8Radič 9Endivija 10Motovilec 10šPINAČA IN BLITVA 11PLODOVKE 13Paradižnik 13Jajčevec 14Paprika in feferoni 14Kumare 16Bučke in buče 16Lubenica 18Melona 18KAPUSNICE 18Cvetača 18Brokoli 19Zelje 19Rdeče zelje 20Kitajsko zelje 20

Ohrovt 20Brstični ohrovt 20Krmni ohrovt 20ČEBULNICE 21Por 21Čebula 21STROČNICE 22Fižol 22Laški ali turški fižol 24Limski fižol 24Bob 24Dolga vigna 24Nizka vigna 25Grah 25Čičerika 25Leča 26Soja 26OSTALE VRTNINE 27Sladka koruza 27Špargelj 27ZAČIMBNICE IN ZELIšČA 28HERBAL LINE 32TOMATO & CHILI LINE 38BIO LINE 42CVETLICE 46TRAVNE MEšANICE 54LUNIN SETVENI KOLEDAR 58PODATKI O SEMENU 64DOBRI IN SLABI 66SOSEDJE VRTNIN

Vsebina

4

kORENčEkDaucus carota L.

Najbolje raste na lahkih peščenih inglobokih tleh. Gredic NE gnojimo shlevskim gnojem. Gnojimo spomladis kompostom, lesnim pepelom alikameno moko. Sejemo ga od začetkamarca pa tja do junija. Pazimo, da nesejemo pregloboko. Zelo dolgo kali:3-4 tedne. Raste naj v mešanih posev-kih s čebulo, solato, redkvico, grahom,porom, zeljem in paradižnikom. Naj-bolje kali, če ga sejemo skupaj s se-menom kopra. Da pa bomo vedeli,kam smo sejali, ga sejemo skupaj ssemenom redkvice. Rad ima globoka,vlažna, humozna, peščena tla. Odličnose obnese na visoki gredi. V časurasti gredico zastiramo, da ohranja-mo korenine hladne in preprečujemorast plevelom. Za zastirko so odličnilisti špinače, ki nam raste povprekpo vrtu. Korenčke lahko pulimo vsepoletje tja do snega. Korenčke lahkotudi zamrznemo, vložimo ali konzer-viramo kot korenjev sok. Odličen jev voku: se malo zmehča in napije zmaščobo, tako da prebavimo večvitaminov, ki so topni v maščobah.Odličen je tudi za sočenje.

NANTES 3Srednje zgodnjasorta (100 dni).Oranžno rdečikoreni so lepeoblike, dolgi okoli16-20 cm, prijet-

nega okusa in lahko prebavljivi

FLAKERPozna sorta.Oranžno rdeči ko-reni so dolgi okoli22-24 cm, prijet-nega okusa inlahko prebavljivi.

KURODAZgodnja sorta. Oran-žno rdeči koreni solepe oblike, dolgiokoli 14-18 cm,hrustljavi in odlič-nega okusa.

DOLGI TOPIBREZ STRŽENAStara evropska sor-ta. Je pozen in zeloroden korenček.Dolgi koreni s topimvrhom. Odličen jesvež, za vlaganje, zamrzovanje in za sočenje.

RUMENI JAUNEDU DOUBS Pozna sorta rume-nega korenja. Korenje velik (30 cm) inje primerne za sve-žo rabo, skladiš-čenje in krmo domačih živali.

MINI KORENČEKCARACASJe kratek koničastkorenček. Dobraizbira za vzgojo natežkih tleh. Odličentudi za setev v lon-cih kot BABY KORENČEK ali MINI KOREN-ČEK. Je sočne oranžne barve, hrustljavin okusen. Lahko ga tudi skladiščimo. Prvičga redčimo-pulimo, ko je visok 2-4 cm in2 tedna kasneje še enkrat. Končna raz-dalja med rastlinami naj bo 5-8 cm. Mladeizpuljene rastlinice pojemo v solati.

VIJOLIČENKORENČEK COS-MIC PURPLEKorenček, ki zbujapozornost! Barvakože je svetlo vijo-lična, meso pa vintenzivnih odtenkih oranžne in rumenebarve, kar mu daje poseben okus.Je enostaven za vzgojo. Prvič ga redčimo-pulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tednakasneje še enkrat. Končna razdaljamed rastlinami naj bo 8-10 cm.

KORENČEKATOMIC REDDozori v ca. 75 dne-vih po setvi. Jebriljantno koralnordeč korenček,unikatnega videza,s katerim dodamo barve v naše jedi.Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličensurov in kuhan. Sorta je posebno bogataz antioksidantom likopenom, ki prepre-čuje nastanek raka.

5

Korenovke

NOVO!

NOVO!

NOVO!

REDkvIcARaphanus sativus L.

Sejemo jo od maja do septembra.Ljubitelji naj jo sejejo vsakih 14 dni– za celo poletje. Najbolje raste vmešanih posevkih s solato, koren-čkom in paradižnikom ali na robugredic. Potrebuje tla, pognojena skompostom in vedno dovolj vlažna,zato da preprečimo napad bolhačevin da redkvice ne olesenijo. Ker hitroraste, jo je treba pravočasno redčiti.Redkvice pobiramo še mlade.

NON PLUS ULTRAZgodnja sorta.Okusne in sočneredkvice so velike,okrogle in inten-zivno rdeče barve.

FLAMBOYANT 3Zgodnja sorta.Okusne in sočneredkvice so velike,podolgovate, rdečez belim vrhom.

REDkEvRaphanus sativus L.

ČRNA REDKEVZIMSKA ČRNAČrna, ploščato ok-rogla redkev imabelo meso prijetnopekočega okusa. Je zimska zelen-

java, ki jo pobiramo pozno v jesen in jotudi lahko skladiščimo. Sejemo jo julija.

KORISTEN NASVET

SUROVA ZELENJAVA Z OLJČNIMOLJEM – ITALIJANSKA SPECIALITETA

Na dolge rezine narežemo: korenjevseh barv, stebelno zeleno, korenzelene, rumeno kolerabo, kolerabico,redkev, repo, paradižnik, papriko,mlade bučke, solatne kumare, cvetačo,zelje, brokoli, ohrovt, por itd. (TOREJVSE, KAR JEMO SUROVO).

V posodici zmešamo hladno stiskanooljčno olje, malo soli in popra. Poljubnekoščke zelenjave pomakamo v olje injo pohrustamo. Služi nam kot prigrizekmed obroki, lahko med gledanjemtelevizije in kot predjed.ENOSTAVNO, OKUSNO ZDRAVO!

kOLERAbIcABrassica oleracea L. convar. acephala

Nadzemno kolerabico gojimo v Evropiže stoletja. Je enostavna za vzgojo,sejemo jo od pomladi do poletja.Olesenelost preprečimo z rednimzalivanjem in prekrivanjem tal (mulč).Lahko jo presajamo po vsem vrtu,tako da zapolnimo prazna mesta.Naj raste v družbi s solato, fižolom,grahom, rdečo peso, porom, špinačoin paradižnikom.

DUNAJSKA BELAZgodnja sorta (40-55 dni). Gomolj jezeleno bel, ploščatookrogel, hrustljavin okusen.

kOLERAbA Brassicanapus L. var. napobrassica (L.) Rchb.

RUMENARumeno zelenakoleraba s finim,rumenim, okusnimmesom, ki vsebujeveliko suhe snoviin lepo diši. Seje-mo julija. Dozori okoli 90 dni po setvi.Primerna je za vzgojo v pozno jesen in seodlično skladišči. Nepogrešljiva za pripravozelenjavnih juh. Je nezahtevna vrtnina.

Korenovke

6

REpA Brassica rapa L.

KRANJSKAOKROGLAZgodnja domačarepa, ki hitro raste.Uporabljamo josvežo, za kisanjeali skladiščenje.

Je ploščato okrogla z rdeče vijoličnimvrhom. Dobro uspeva povsod, kjer imadovolj vlage. Sejemo julija, pobiramoseptembra, oktobra.

KRANJSKAPODOLGOVATAZgodnja domačarepa, ki hitroraste. Uporabl-jamo jo svežo, zakisanje ali

skladiščenje. Je podolgovata z rdečevijoličnim vrhom.

RDEčA pESABeta vulgaris L. var. conditiva

Zelo zdrava vrtnina, saj vsebuje velikoželeza in silicija, zato naj bi jo imelina jedilniku vsaj enkrat tedensko.Prenaša tudi hladnejše podnebje.Potrebuje rahla, hranljiva humozna invlažna tla. Ne pozabimo je razredčiti.Mlade rastlinice pohrustamo surove,najbolje skupaj s solato v solatniskledi. Hvaležna bo za dognojevanjez rastlinsko prevrelko. Rdečo pesoobvezno sočimo.

EGIPTOVSKASrednje zgodnjapesa, ploščatookrogle oblike,temno rdečebarve.

BIKORSrednje zgodnjapesa, podolgovatookrogle oblike,temno rdeče barvebrez kolobarjev.

CYLINDRASrednje zgodnjapesa, podolgo-vata, temno rdečebarve brez kolo-barjev.

kRMNA pESABeta vulgaris L.

Krmna pesa je slovenska tradicio-nalna poljščina, namenjena za krmodomačih živali. Ni zahtevna poljščina, vendar boljeuspeva na območjih z več padavina-mi. Ustrezajo ji globoka, propustna inplodna tla dobre strukture. Založnognojimo od konca februarja do sredeaprila, tekom rasti pa od srede majado konca junija. Odlično reagira nagnojenje s hlevskim gnojem. Količinadušika naj bo 150-200 kg/ha, fosforja150 kg/ha, kalija okoli 250 kg/ha.Tla, ki so siromašna z borom, je trebagnojiti z mineralnimi gnojili, ki vse-bujejo bor, posebno tam, kjer negnojimo s hlevskim gnojem. Sejemo jo v drugi polovici marca pado konca aprila, ko se tla v setvenemsloju (2-3 cm) ogrejejo na 5 °C. Koli-čina semena za setev je 15-20 kg/ha.Obvezno jo okopavamo in plevemo. Krmno peso poberemo pred jesen-skim mrazom (konec oktobra dosrede novembra), ker se zmrznjenav skladišču kvari. Korene očistimoin listje odsekamo/odrežemo.

ECKENDORFKrmna pesa Eck-endorf je oranžnebarve in podolgov-ato valjaste oblike.Daje velike pridelkein ima visoko vseb-nost suhe snovi, zato se odličnoskladišči.

7

NOVO!

zELENA Apium graveolens L.

Izredno občutljiva vrtnina, ki zahtevaveliko nege. Potrebuje veliko hranil invlage, zato tla med rastlinami zeleneprekrivamo in poleti v suši obveznozalivamo. Na prosto jo presajamomaja (ne prej) in gomolje pobiramooktobra. Sadike presajamo plitvo,drugače ne tvori gomolja. Sadimo jona rob solatne in kumarične gredice.

PRAšKAIma velik gomoljz belim in aromati-čnim mesom.Uporabljamo takogomolje kot liste.

pAStINAkPastinaca sativa L.

Veliki, krem belikoreni, dolgi do40 cm, so rahlosladki in imajoposebno aromo.Vsebujejo velikovitaminov in mine-

ralov. Uporabljamo jih kot korenček inkorenasti peteršilj. Potrebuje humusna,hranljiva in vlažna tla. Prezimi. Korenekopljemo od jeseni do pomladi, če tlaniso zmrznjena. Korene lahko tudiskladiščimo ali zamrznemo.

SOLAtA Lactuca sativa L.

Solata potrebuje sončno lego ter hran-ljiva in vlažna tla. Sejemo je večkratzapored v razmiku enega tedna. Naj-bolje raste v mešanem posevku skorenčkom, špinačo in čebulo. Lahkopa jo presadimo kamorkoli na praznomesto v vrtu (npr. med plodovke inkapusnice).Solate delimo na: mehkolistne glav-nate solate ali puterice, krhkolistneglavnate solate ali ledenke, solate zodprto rozeto ali gentiline. Listi so-late so lahko različnih barv ali oblik.

MAJSKAKRALJICAJe zgodnja, poletnamehkolistna glav-nata solata, ki ob-likuje svetlo zelenein čvrste glavice.

LJUBLJANSKALEDENKAPoletna, domača,krhkolistna solata.Velike in kompak-tne glave. Listi sobleščeče rumenozelene barve.

DALMATINSKALEDENKADomača, poletna,krhkolistna solata.Oblikuje velike inkompaktne glave.Listi so bleščečetemno zelene barve.

UNICUMPoletna, domača,krhkolistna in iz-redno okusna so-lata. Oblikuje velikein kompaktne glave.Listi so bleščečezelene barve z rjavo rdečimi pegami.

GENTILINA DIANANova sorta solate, kijo vzgajajo tudi pro-fesionalni vrtnarji.Oblikuje velike kom-paktne glavice spolodprto rozeto insvetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenašapoletno vročino in ne gre v cvet, zato jolahko sejemo večkrat od pomladi do jeseni.

CATALOGNAPosebna solata zzanimivimi krhkimiin zelo okusnimikompaktnimi listi.Lahko trgamoposamezne liste(se obrašča) ali porežemo celo glavo zodprto rozeto. NE GRE V CVET, zato jeprimerna za vzgojo od pomladi do je-seni. Sejemo je večkrat zapored vrazmiku enega tedna.

KorenovkeSolatnice

8

NOVO!

KORISTEN NASVET

HOTEL ZA ŽUŽELKE

Naraven biotični ali organski zelen-javni vrt je bogat z žuželkami.Več kot imamo različnih žuželkv domačem vrtu, boljše bo ravnovesjemed »škodljivimi« in »koristnimi«,manj agresivne bodo za naše vrtnineškodljive žuželke. Zato žuželkampostavimo HOTEL, ki ga naredimo samiali pa ga kupimo. Ti hotelčki so zelopremišljeno narejeni, odvisno od tega,kakšen življenjski prostor potrebujedoločena žuželka.

BERIVKABerivko sejemo odmarca do avgustav vrste in jo šemlado porežemo.Lahko jo redčimoin nekaj rastlin

pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico.

MEšANICASOLAT ZA»BABY LEAF«Mešanica semensolat je sestavljenaiz 4 sort solat z raz-ličnimi oblikami in

barvami listov. Sejemo večkrat na leto (naprosto, pod tunele ali v rastlinjake) in rednorežemo mlade, sveže, sočne lističe zav solato. Posejemo kjer imamo prostor.

NANSENJe zimska mehko-listna glavnata so-lata. Spomladioblikuje rahle ru-menkasto zeleneglavice. Sejemo jo vzaporednih setvah od 15.8 do 15.9, takoda prezimi v različnih razvojnih fazah.

POSAVKAJe zimska krhko-listna domača so-lata, ki spomladioblikuje hrustljaverumeno zeleneglavice z rdečimnavdihom. Da bolje prezimi, jo prekri-jemo s kopreno. Sejemo jo od sredeavgusta do konca septembra.

RADIč Cichorium intybus L.

Potrebuje sončno lego in hranljiva,vlažna tla. Radič sejemo v vrstekamorkoli na prazne gredice na vrtu.Izberemo več sort, tako da ga imamosvežega z vrta celo leto. Spomladi siposejemo Verono in Tržaški solatnik,ostale pa poleti. Radič Palla Rossa5-Mesola lahko sejemo še avgusta,saj prezimi. Jeseni moramo biti zradiči potrpežljivi, saj tvorijo glavicešele, ko je dovolj hladno. Je odličnain zdrava solata. Vsebuje zdravilnogrenčino intybin, ki mu daje speci-fičen okus in pospešuje prebavo.

PALLA ROSSA 3– jesenski radičJeseni, odvisno odvremena, oblikujevinsko rdeče glav-ice. Ne prezimi.

PALLA ROSSA 5MESOLA– zimski radičPozno jeseni inspomladi oblikujevinsko rdeče kom-paktne glavice.

9

CASTELFRANCO– jesenski radičJeseni, odvisno odvremena, oblikujepegaste vinskordeče glavice.Ne prezimi.

BIANCAINVERNALE– zimski radičPozno jeseni inspomladi oblikujezelene kompaktneglavice. Prezimi.

PAN DI ZUCCHERO– jesenski radičJeseni, odvisno odvremena, oblikujevelike podolgovatezelene glave.Ne prezimi.

VERONA– celoletni radičTo je radič, ki gasejemo že od pom-ladi naprej na gostoin do jeseni režemonjegove zelene

liste, ki se obraščajo. Jeseni ga razred-čimo, in pozno jeseni in spomladi booblikoval kompaktne ovalne temnordeče glavice. Odličen tudi za siljenje.

TRŽAšKISOLATNIK– celoletni radičSejemo ga celo letoin tudi mlade oku-sne liste režemocelo leto. Po rezi se

obraste. Nezahteven radič in obvezen vvsakem zelenjavnem vrtu!

ENDIvIjACichorium endivia L.

Endivija bo hvaležna za sončno legoin vlažna ter hranljiva, rahla tla. Se-jemo jo poleti za zgodnjimi kapusni-cami, grahom, nizkim fižolom, zg.krompirjem, čebulo in rdečo peso.Kasneje jo razredčimo in presajamo.Odlična poznojesenska zelenjava.

DEČJA GLAVAJe srednje zgodnjaendivija za vzgojood poznega poletjado pozne jeseni.Ne prezimi. Obli-kuje velike kom-paktne rozete z rumeno zelenim osrčjem.

MALANOdlična endivija,ki oblikuje 40-45cm velike rozete,s kompaktnimosrčjem zelenebarve. Od zgodnjepomladi do pozne jeseni jo pridelujemona prostem, v rastlinjakih in tunelih papozimi ter zgodaj spomladi.

ENDIVIJACORNET DEBORDEAUXJe stara francoskasorta. Valoviti listioblikujejo rahloglavico, ki je v ob-liki korneta. Listi, ki so debeli, maslenorumeno do zelene barve, so večji od namznanih endivij in izredno dobrega slad-kastega okusa. Lahko režemo še mladeliste, ker se obraste ali pa jo pustimo,da se razvije do polne velikosti. Je zajesensko in zimsko pridelavo, saj pre-naša nizke temperature. Posebno dobrose pozimi obnese v folijskem tunelu.

MOtOvILEcValerianella locusta L.

Sejemo ga od srede avgusta do koncaseptembra in to enakomerno po vsejpovršini ali v vrste (lažje okopavamo).Setveno površino rahlo prekrijemo zzemljo ali slamo, zato da ga do kali-tve senčimo in skrbimo za enakomer-

Solatnice

10

NOVO!

NOVO!

no vlažnost. Liste trgamo posamič alipa porežemo celo rozeto in pustimo,da poženejo novi listi. Da bolje pre-zimi, ga prekrijemo s kopreno alismrečjem. Ne mara plevelov, zatoga redno plevemo.

HOLANDSKIOkusen zgodnjimotovilec, kioblikuje velikerozete z velikimi,širokimi, rahlohrapavimi listi.

LJUBLJANSKIDomači, okusen,zgodnji motovilec,ki oblikuje velikerozete s srednjevelikimi, dolgimi,in gladkimi listi.

VERTE DECAMBRAI– v tipuŽLIČARJAOkusen motovilec,ki oblikuje velikerozete s srednje

velikimi, ovalnimi, temno zelenimi listi.

špINAčASpinacea oleracea L.

Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomosejali spomladi in jeseni povsod povrtu, na prazne gredice ali na praznamesta med že rastoče vrtnine. Zgo-daj spomladi, ko posejemo prve vrt-nine, vržemo vmes še nekaj semenšpinače. Ker njene korenine izločajo saponi-ne, ki spodbujajo rast vseh vrtnin inpospešujejo godnost tal, dobro vplivana vse vrtnine. Njene liste pa uporab-ljamo kot zastirko, površinsko kom-postiranje in za zeleno gnojenje. Vonjšpinače odvrača škodljivce, posebnobolhače. Njene korenine vedno puš-čamo v tleh. Pri setvi moramo upoš-tevati samo to, da špinača ne smerasti v zemlji, ki je bila pognojenas svežim hlevskim gnojem. Če torejšpinače ne pojemo, jo sigurno na večnačinov porabimo v zelenjavnem vrtu.Špinačo uživamo surovo ali kuhanoneposredno z vrta.

MATADORHitro rastočasorta, primerna zajesensko in pom-ladansko setev.Ima velike, temnozelene, svetlečeliste, bogate z vit. C in železom.

bLItvAALIMANgOLDBeta vulgaris L. ssp. vulgaris

Blitva velja za delikatesno zelenjavo.Poznajo jo na Primorskem, vendarodlično raste tudi v celinskem, hlad-nejšem podnebju. Stebla s »šparg-ljastim« okusom kuhamo na pari.Liste uporabljamo kot špinačo.Vsebuje veliko vitaminov A in C terkalija, mangana, železa in kalcija. Primerna za vzgojo v rastlinjakih,tunelih in na prostem. Zelo lepa inuporabna je tudi v okrasnih loncih.Odlično prezimi. Liste trgamo, saj seobrastejo. Potrebe po hranilih na100 m2: 1,2 kg N, 1,2 P2O5 in 2,4 kgK2O (kot kalijev klorid). Je nezahtevnavrtnina. Bo hvaležna za vlažna tla.

SREBRNOLISTNAJe hitro rastočasorta (60 dni).Temno zeleni listiimajo bela listnarebra in bele listnepeclje.

PISANOSTE-BELNA ARCOBA-LENO MIXOblikuje stebla inrebra RAZLIČNIHBARV z velikimizelenimi listi. Zelolepa tudi v okrasnih loncih. Barviterastline so v vrtu zelo dekorativne.

11

SolatniceŠpinača in blitva

NOVO!

KORISTEN NASVET

ZELENJAVA V POSODAH – URBANO VRTNARJENJE

Kaj potrebuje zelenjava v loncih:SONCE • Da bo zelenjava obrodila, kot je treba, potrebuje dnevno najmanj 6 urdirektnega sonca, predvsem čez opoldne. Izjema sta špinača in solata. Zato jimaizberemo bolj senčno lego na terasi ali balkonu.PRAVI LONEC • Naj bo čim večji, spodaj naj ima drenažne luknje in po možnostipodstavek. Za zelenjavo so primerni tudi plastični lonci, večje plastične vreče.Bodimo EKO, reciklirajmo in posadimo zelenjavo kamorkoli, kar drži zemljo in imaspodaj luknje za odtok odvečne vode. KVALITETNA ZEMLJA • Kupimo kvalitetno zemljo oz. substrat (najbolje univer-zalni ali za zelenjavo).VODA, VODA • Zemlja, kje raste naša zelenjava, se ne sme izsušiti, zato jo jetreba pravilno in redno zalivati. Poznavalci si omislijo kapljično namakanje tudi nabalkonu ali terasi.GNOJENJE • Kupimo ustrezna gnojila in redno gnojimo (sledeč navodilom).

ZELENJAVA ZA V LONCE - VSO zelenjavo si lahko posejemo in vzgajamo v loncih.

Zakaj naj bi si vzgojili zelenjavo na balkonu ali na terasi:• Smo samooskrbni.• Izkoristimo prazen prostor na balkonu in terasi.• Polepšamo si balkon in teraso – ozelenimo.• Imamo svežo zelenjavo pri roki in jo pobiramo v najboljšem času za uživanje. • Domača zelenjava je seveda okusnejša.• Ne uporabljamo pesticidov.• Smo v trendu: pridelujemo in jemo lokalno hrano, torej se obnašamo ekološko.• Izkoriščamo sončno energijo, ki se v rastlini pretvori v hrano, se obnašamo ekološko.• Preizkušamo nove vrste zelenjave in zelišč. Je še kaj lepšega?• Prihranimo denar.

12

pARADIžNIkLycopersicon eculentum MILL.

Potrebuje veliko sonca, bogato gno-jena tla in dovolj vode. Gnojimo obilno,lahko s kompostom, hlevskim gno-jem ali organskimi gnojili. Gnojimomesečno od začetka cvetenja dokonca zorenja. Potrebe po hranilihna 100 m2: 0,6 kg N, 0,3 kg P2O5 in0,9 kg K2O. Raste naj ob opori (plasti-čne ali bambusove palice). Dobri so-sedje: zelje, peteršilj, grah, zelena, por,špinača, kapucinka. Paradižnik rednozalivamo. Ga zastiramo, zato da neraste plevel in zemlja ostaja vlažna.Mešani posevek: nizek fižol, korenček,kapusnice, por, pastinak, peteršilj,solata, radič, zelena, špinača, čebula,sladka koruza, česen in kapucinka. ZDRAVI PLODOVI BREZ ŠKROPLJENJAParadižnik sadimo vsako leto na istomesto v gredi. Izberemo mu sončnoin toplo lego. Prednost ima tisti del

vrta, ki je najbolj zaščiten pred dež-jem. Da ga zaščitimo pred plesnijo,ki ga napade v vlažnih poletjih, rast-line prekrijemo, vendar tako, da imajoveliko prostora (zraka) in svetlobe.Folija, ki ne prepušča dežja naj bonapeta v čim večjem oboku nad ras-tlinami, tako da imajo paradižnikoverastline veliko prostora za rast.Vsak dan pregledujemo rastline invse liste, na katerih se začnejo po-javljati sivo zelene pege, odtrgamoin uničimo (najbolje, da jih sežgemo).PARADIŽNIK V POSODAHNe pozabimo, da paradižnik zelodobro uspeva v posodah. Izkoris-timo to njegovo lastnost in si z njim»polepšajmo« terase in balkone.Vonj paradižnika odganja muhe!SADIKE SADIMO POŠEVNO IN GLOBOKOParadižnikovo sadiko sadimo čimgloblje, kajti iz stebla poženejo stran-ske korenine. Več, ko ima rastlinakorenin, močnejša bo in bolj zdrava. POZOR TEMPERATURA!Paradižnik ne nastavlja plodov pritemperaturi pod 13 °C in nad 32 °C.ČEŠNJEVI PLODOVIMajhni češnjevi plodovi so idealni zazamrzovanje. Se ne sprimejo in jihposamezne po potrebi jemljemo izvrečke. Tako jih celo zimo dodajamoomakam, juham in drugim jedem.Prav tako so majhni češnjevi para-dižniki primerni za na pot, ker jihshranimo v posodah in cele pojemo.Osvežijo nas, ne da bi se zmočili znjihovim sokom.

VOLOVSKO SRCEJe pozna, visokain bujna sorta.Veliki (800 g) plo-dovi so značilnesrčaste oblike, sve-tleče nežno rdečebarve, zelo mesnati, sočni in izrednookusni. Niso primerni za transport.

SAINT PIERRERodna visoka sorta.Plodovi so rahloploščato okrogli,gladki, težki okoli200 g, izrazitosladkastega in pri-jetnega okusa. Uživamo svežega v so-latah in omakah ter iz njega pripravljamosokove in koncentrate.

13

Plodovke

NOVOSADSKIJABUČARDomača visoka so-rta. Veliki okrogliplodovi (130-150 g)svetleče rdeče bar-ve so zelo okusni.

FINNY F1– paradižnikv grozduVisok (indetermi-nanten), odporen,zelo roden in zdravparadižnik. Ima

okrogle, intenzivno svetleče rdeče, okusneplodove, težke okoli 120 g. Za vzgojona prostem, v tunelih in rastlinjakih.

CHERRY BALL F1– paradižnikčešnjevecVisok (indetermi-nanten), srednjezgoden, odporen,zelo roden paradiž-

nik češnjevec, ki se dobro prilagaja raz-ličnim klimatskim in vremenskim razme-ram. Ima okrogle, svetleče rdeče okusneplodove, težke okoli 20 g. Za vzgojo naprostem, v tunelih in rastlinjakih. Upo-rabljamo svežega in zamrznjenega.

HEINZ 1370 –nizek paradižnikNizek ali determi-nanten paradižnik.Plodovi so gladki,okrogli, iz 4-6prekatov, težki

okoli 180 g in zelo mesnati. Dozorijo vokoli 90 dnevih po presajanju. Odličnisveži ali za pripravo kečapa, omak insokov. Plodovi ne pokajo.

RIO GRANDE– nizek pelatAvtentična italijan-ska sorta paradiž-nika, udomačenatudi že v naših krajih.Nizek (determinan-

ten) paradižnik. Plodovi so gladki, podol-govati (8 cm dolgi), težki 80-90 g, lepetemno rdeče barve. Dozorijo v okoli 120dnevih po presajanju. Rastlina je močna,obilno rodi in je dobro odporna na bo-lezni. Odličen PELAT za svežo rabo, ku-hanje (omake), konzerviranje in sušenje.

jAjčEvEcSolanum melongena L.

VIOLETTA LUNGAPlod je podolgo-vato hruškasteoblike, dolžine okoli20 cm, črno vijoli-čen in svetleč terima čvrsto zelenobelo meso. Dozori v okoli 80 dnevih popresajanju. Zahteva s hlevskim gnojempognojena tla, veliko vode in sončnolego. Odlično bo uspeval v plastičnemtunelu in rastlinjaku.

pApRIkAIN fEfERONICapsicum annuum L.

Potrebuje sončno lego, vlažna tla,obilno pognojena s kompostom alihlevskim gnojem. Gnojimo mesečno,od začetka cvetenja do konca zorenja.Potrebe po hranilih na 100 m2:0,7 kg N, 0,25 kg P2O5 in 1,1 kg K2O.Gredice paprike redno zastiramo,med poletjem dodatno gnojimo zrastlinsko prevrelko in v suši rednozalivamo. Pred setvijo seme čez nočnamočimo v vodi. Rastlinam lahkonudimo oporo (mreža). Prvi plod ods-tranimo, da ne zavira rasti. Plodovekasneje redno trgamo, da nastajajonovi. Mešani posevek: posameznerastline lahko posadimo v gredicekorenčka in zelja ter ob paradižnik.

šOROKšARIDomača, srednjepozna sorta, tip»babure«. Plodoviso sočni, srednjeveliki, tipičnomlečno bele dorumene barve. Odlična za svežoporabo, polnjenje in vlaganje.

KALIFORNIJSKOČUDOTip babure.Je srednje poznasorta. Plodovi sosočni, srednje ve-liki, zeleni in rdeči.Odlična za svežo porabo.

Plodovke

14

PAPRIKA KUR-TOVSKA KAPIJADomača, srednjepozna (125 dni)podolgovata in zelorodna paprika:plodovi so bočno

sploščeni, zelene in intenzivno RDEČEbarve. Primerna za svežo rabo, pečenjein vlaganje.

SLONOVO UHOJe sladka paprika»ajvaruša« z veli-kimi in mesnatimiplodovi, ki na ras-tlini visijo. Zelenabarva se v zrelosti

spremeni v rdečo. Težka je 150 g pa do250 g. Je odporna na bolezni in dajestabilne pridelke. Za svežo rabo, pečenjein pripravo ajvarja.

BOTINEČKA ŽUTATip paradajz pap-rike. Je domača,srednje poznasorta (110 dni).Plodovi so sočni,srednje veliki, tipi-

čno mlečno bele do rumene barve.Okusna in dišeča paprika. Odlična zasvežo porabo in vlaganje. Vsebuje drago-cene vitamine, predvsem vitamin C inveliko mineralov.

FEFERONISLADKIJe sladek, dolg fe-feron (15 cm dolg,2,5 cm v premeru)s tanko kožo. Svetlozelena barva se vzrelosti spremeni v rdečo, oranžno alirumeno. Rastlina je velika, kompaktna,močno rodna. Za svežo rabo, vlaganjein sušenje. Z dozorevanjem začne okoli80 dni po presajanju.

FEFERONIPEKOČI RUMENI– ČILISrednje zgodnjasorta (100 dni). Sozelo pekoči, inten-zivno rumeni fefe-roni, dolgi 7-11 cm. Uživamo jih svežeali vložene. Lahko si jih vzgojimo tudi vokrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo.

15

KORISTEN NASVET

ELEGANTNO OKOPAVANJE

Saj vem, motika je naše najljubše delovno vrtno orodje. Moje tudi. Vse delam zmotiko. Vendar bi bilo dobro tole navado spremeniti, predvsem pri okopavanju.Z motiko zamahujemo in krivimo hrbtenico (težaško delo), popolnoma razbijemozemljo in jo potem še teptamo. Vzemimo si raje posebno motiko z ravnim rezilomna dolgem ročaju, »vlečno motiko«. Poglej slikico zgoraj! Ko delamo z njo, hodimoritensko in prekopane zemlje ne teptamo, jo dvignemo samo do višine kolen inpotegnemo, skratka ne zamahujemo. Držimo se naravnost in ne krivimo hrbtenice.Bistvo tega je, da zrahljamo in prezračimo vrhnjo plast zemlje, prekinemo dotokvode po kapilarah iz globine in odkoreninimo plevel! Na tak način lahko okopljemopoleti vrt vsakih 14 dni. Z ostrejšim rezilom je delo lažje in hitrejše. Če se nastavekna lesenem ročaju razrahlja, ga postavimo za dva dni v vodo. Les nabrekne in nas-tavek je spet trdno nastavljen.

NOVO!

NOVO!

kuMARECucumis sativus L.

Kumare potrebujejo dobro gnojena tla,zato jih pred sajenjem obilno pogno-jimo s kompostom ali hlevskim gno-jem. Tekom rasti jih dognojujemo shlevskim gnojem ali kakšnim drugimgnojilom. Dobro rastejo samo, čeimajo dovolj toplote in vlage, zatotla okoli njih obvezno prekrijemo zrastlinskimi ostanki, slamo ali črnofolijo. Hvaležne nam bodo za zave-trje. Ker so popenjavke, jih napelje-mo na plastično mrežo. Take so tudibolj zdrave in dlje časa rodijo.Ob kumarični vrsti obvezno posadimorazlične bazilike, saj privabljajo čebe-le in pospešujejo rast, ter zeleno inkoper. Tudi solata je dober sosed ku-maram, saj kumare sadimo ob solato,ko je le ta že večja in mladim rastlini-cam kumar nudi zavetje. Solato kmalupoberemo in tako imajo kumare do-volj prostora za nadaljnjo rast.

DARINA F1Odličen in uveljav-ljen evropski hib-rid solatnih kumar,zelo dolgotrajnoroden in odporenna bolezni. Plodovi

so zelo okusni. Za pridelavo naprostem, v tunelih in rastlinjakih.

DOLGE ZELENEKlasične solatnekumare.

TASTY KING F1 –HOLANDSKI TIPTo je zgodnji holan-dski tip solatnihkumar, ki so poz-nane po prijetnemin odličnem okusu

in izredno dobri prebavljivosti. Kumareso temno zelene, gladke in dolge okoli25 cm. Lahko jih gojimo od zgodnjepomladi do pozne jeseni na prostem, vtunelu in v rastlinjaku. So tolerantne nabolezni ter odporne na vročino. Zeloenostavne za vzgojo in odlično rodijo.

MARKETERKlasične solatnekumare.

LEVINA F1– ZA VLAGANJEOdlične, hrustljavekumarice za vla-ganje. Hibrid jeodporen na bolezni.Redno obiramo, sajs tem pospešujemo nastanek novih plo-dov. Za pridelavo na prostem, v tunelihin rastlinjakih.

PARIšKIKORNIšON– ZA VLAGANJEOdlične, hrustljavekumarice za vla-ganje. Redno obi-ramo, saj s tempospešujemo nastanek novih plodov.Za pridelavo na prostem, v tunelih inrastlinjakih.

bučkE Cucurbita pepo L.

• cukini in patišonke• rastejo na grmičkih• blagega okusa• se ne skladiščijo

IN bučE Cucurbitamaxima L. in Cucurbita moschata L.

• vrtne buče, jedilne bučeali “ZIMSKE BUČE”

• rastejo na dolgih poganjkih• so različnih oblik, barv in okusov • se odlično skladiščijo

Vzgoja je enostavna: sončna lega zveliko sonca, hranil in vlage.Obilno gnojimo, zalivamo pod list intla prekrijemo s slamo ali ostalimirastlinskimi ostanki.

Plodovke

16

NOVO!

Pazimo, da imajo dovolj prostora zarast. Če smo na tesnem s prostorom,si popenjave buče napeljemo naograjo ali pa jih posadimo na enegaod kompostnih kupov. Obvezno najrastejo v mešanem posevku s fižolom,koruzo, kapucinko in cvetlicami, kiprivabijo čebele (npr. sončnica, boreč,cinije, koriander). Bučke redno trga-mo, da rastejo nove, buče pa pobi-ramo šele jeseni, ko dozorijo in jihskladiščimo do pomladi.Potrebe po hranilih na 100 m2:1,5 kg N, 0,6 kg P2O5 in 2 kg K2O.

GREYZINI F1- BUČKEBučke so svetlozelene z belimi inzelenimi progami.

DIAMANT F1- BUČKEBučke so temnozelene.

INDATLANFEHER- BUČKEBučke sozelenkasto bele.

BIANCA DI TRI-ESTE – BUČKEBučke so zelen-kasto bele. Užitneso v vseh velikos-tih. Trgamo čimmlajše zato,

da pospešimo tvorbo novih cvetovin plodov. Rastejo na grmičku.

SOLEIL F1- RUMENEBUČKEPlodovi so atrak-tivne rumene barve,cilindrični in rastejona kompaktnem in

bujnem grmičku. So tolerantne na pepe-lovko, zato bujno in dolgo rastejo. Odli-

čne za pripravo solat, juh, omak in jedis testeninami, saj pri kuhanju obdržijosvojo intenzivno barvo in polepšajo jedi.

HOKKAIDOUCHIKI KURI- BUČAHokkaido so odli-čne zimske buče,oranžne barve inrahlo hruškasteoblike, težke 1,5-2,5 kg, z oranžnordečim mesom. Za zelenjavne jedi inkruh. So tudi zelo dekorativne.

BUTTERNUTWALTHAM- BUČAZimska buča, ka-tere oranžno mesoima sladkast okuspo lešnikih.

MUšKATNA BUČAVelike, rebraste,ploščato okroglebuče, težke 5-25 kgz oranžnim, sladkimin okusnim mesomso primerne za pri-pravo različnih jedi. Jeseni oz. šele v časuskladiščenja, se zeleni plodovi obarvajooranžno rumeno.

CONNECTICUTFIELD - BUČAJe velika, svetlooranžna buča zrumenim, sočnimmesom in tehta7-11 kg. Meso jeprimerno za prehrano ljudi in živali.Buče, tipične za noč čarovnic. Dozorijov približno 110 dnevih po setvi.

ATLANTIC GIANT– BUČAVelika, ovalno ok-rogla, rahlo rebra-sta in gladka, ru-mene barve s sivimnavdihom. Meso jerumeno. Dozori v 100-125 dnevih popresajanju. Odlična v kulinariki, za krmoin okras. Lahko doseže težo do 100 kg.

17

NOVO!

LubENIcA Citrulluslanatus (Thunb.) Matsum et Nakai

CRIMSONSWEETSrednje poznasorta (90 dni).Plodovi so okrogli,svetlo zeleni stemnimi progami

in težki 9-11 kg ter imajo sladko in sočnotemno rdeče meso. Primerna za vzgojopod tuneli in na prostem.Odporna sorta, dobro prenaša transport.Le za tople in sončne lege ter globoka,topla tla, pognojena s hlevskim gnojem.

MELONA Cucumis melo L.

ANANASSrednje zgodnjasorta (90 dni) zapridelavo v tunelihin na prostem. Me-lone so ovalne, težke1,5-2,0 kg, rumeno

mrežaste z okusnim sladkim in aromati-čnim oranžnim mesom. Potrebuje ve-liko toplote, vlage in gnojena tla.

KORISTEN NASVET

ZELENJAVNI ČATNI (CHUTNEY)Čatni (chutney) izvira iz Indije in prese-neča z mešanim kislim, sladkim, slanimter pekočim okusom. Jemo ga kot do-datek k zelenjavnim in mesnim jedem.Osnova sta zelenjava ali sadje, ki se jimdoda različne začimbe: korijander, kur-kuma, kari, kumina, sladkor, cimet, kokos,meta, čili, limona, limeta itd. Olje in kisse dodajata samo zaradi konzerviranja.Je izrazitega okusa, zato jedce ne pustiravnodušne: ali nam je všeč ali pa splohne. Nenavadne in na prvi pogled nez-družljive kombinacije marsikdaj prese-netijo in v nas prebudijo ustvarjalno žilico.V bistvu je to idealen in ustvarjalen načinkonzerviranja domače vrtne zelenjave!

ČATNI IZ PARADIŽNIKA IN BUČKSestavine: 700 g čvrstih paradižnikov,600 g bučk (cukini), 300 g čebule, 3 strokičesna, 2 feferona (sladko ali pekoče;po želji), 3 jedilne žlice gorčičnega se-

mena, 300 ml jabolčnega kisa, 1 palčkacimeta, 1 jedilna žlica soli, 500 g slad-korja, 10 nageljnovih žbic, 3 jedilnežlice peteršilja, 3 jedilne žlice bazilike,2 jedilni žlici origana, 2 jedilni žliciluštreka.Priprava: Paradižnike na vrhu križnozarežemo, na kratko potopimo v vrelovodo in jih nato olupimo. Potem jih raz-režemo, odstranimo semena in narežemona kocke. Bučke, čebulo, česen in fe-ferone narežemo na drobno. Gorčičnasemena na hitro prepražimo in dodamokis, sladkor, cimet, sol in nageljnovežbice ter pustimo, da zavre. Dodamonarezan paradižnik, bučke, čebulo,česen in feferona ter počasi kuhamo.Na koncu dodamo še narezane začimbe(peteršilj, bazilika, origano, luštrek).Vse skupaj še enkrat zavremo in natoprelijemo v čiste in razkužene kozarce,ki jih neprodušno zapremo.

cvEtAčABrassica oleracea L. var. botrytis

Cvetača bo dobro rastla tam, kjer jedovolj vlage in ni prevroče. Potrebujeveliko hranil, zelo nam bo hvaležnaza kompost. Dobri sosedje v mešanemposevku: paradižnik, zelena (rastočskupaj bosta obe vrtnini dali boljšipridelek), nizek fižol in facelija.Slabi sosedje: krompir, ostale ka-pusnice in čebula.

SNEŽNA KEPA/ SNOWBALLSrednje pozna(110-120 dni),bela, okrogla inkompaktna cve-tača. Poletne

PlodovkeKapusnice

18

vročine ne prenaša najbolje in težkooblikuje rožo, zato jo vzgajamo spom-ladi in jeseni.

CVETAČAFUJIYAMA F1Odličen hibridcvetače, ki dozoriv okoli 60 dnevihpo presajanju. Ob-likuje lepe, snežno

bele rože, težke okoli 1,2-1,5 kg. Rodizanesljivo in obilno. Za poznopoletno injesensko pridelavo.

bROkOLIBrassica oleracea L. var. italica

ENA NAJBOLJ ZDRAVIH VRTNIN,KI BI JO MORALI REDNO UŽIVATI.

Je okusen in bogat z vlakninami,minerali ter vit. C in A. Seme pose-jemo v zabojčke 5-7 tednov predpresajanjem na prosto. Lahko patudi sejemo na prosto (od marca dojunija), takoj ko lahko obdelujemovrtna tla. Presajamo od aprila dojulija na razdaljo 40x50 cm. Ko tikpred cvetenjem odrežemo glavnomesnato rožo, zrastejo stranske,manjše. Tako nas čarobni brokolizalaga z okusnimi rožami celo po-letje do pozne jeseni. Na Primorskemtudi pozimi. Za zimo rože lahkozamrznemo. Dober sosed je zelena.Brokoli ima rad svetlobo in velikovlage, zato suha peščena tla nisoprimerna za vzgojo.Pomembno: ob presajanju sadimosadike tako globoko, da se listnipeclji spodnjih listov dotikajo tal.Tako zaščitimo koreninski vrat inspodbudimo rast korenin.

CORVET F1Oblikuje veliko sivozeleno rožo. Ko joodrežemo, poženemanjše stranske, kijih režemo poznov jesen. Glede oku-

sa in vsebnosti vitamina (predvsem C vit.)brokoli prekaša cvetačo. Optimalna tem-peratura za rast je 15-18 oC, zato uspevaod pomladi do zgodnjega poletja inpoznega poletja v zimo.

zELjE Brassica oleracea L.convar. capitata (L.) Alef.

Zelje bo dobro raslo tam, kjer je do-volj vlage in ni prevroče. Potrebujeveliko hranil, zelo nam bo hvaležnoza kompost. Jeseni prenese nekajmraza. Najbolje ga prezimimo vdobri kleti v lesenih gajbicah z alibrez glavne korenine. Dobri sosedje v mešanem posevku:nizek fižol, grah, korenček, solata,zelena, paradižnik, facelija, kamilica,kumina (izboljšujeta aromo).Slabi sosedje: česen, ostale kapus-nice, čebula.ZA ZGODNJE ZELJE: za sadike se-jemo v začetku aprila v toplo gredo,ogrevan rastlinjak ali na okenskopolico in to 0,3-0,5 g na 10 m2.Na prosto presajamo aprila in majana razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobi-ramo junija in julija.ZA POZNO ZELJE: za sadike sejemo vzačetku maja na prosto in to 0,3-0,4 gza na 10 m2. Presajamo maja in ju-nija na razdaljo 50x60 cm. Glave po-biramo od septembra do novembra.

NEW MIRODI-MARU F1Zgodnje (65-70dni), zelo odpornozelje z okroglimi,modro zelenimi inokusnimi glavami,težkimi okoli 1,5 kg. Uporablja se sveže.Se odlično prilagaja različnim klimat-skim in vremenskim razmeram.

DITMARSrednje zgodnjezelje (90 dni) ssploščeno okroglimi,rumeno zelenimi,okusnimi glavami.Se uporablja sveže.Je tradicionalna evropska sorta.

FUTOšKOSrednje poznaDOMAČA sorta(90-100 dni). Imasploščeno okrogloglavo, težko okoli2-3,5 kg in jeposebne zelene barve. Je odlično zeljeza svežo porabo in kisanje.

19

NOVO!

SLAVAJe srednje poznasorta (120 dni).Glave so ploščatookrogle in seuporabljajo svežeali pa za kisanje.

VARAŽDINSKOPozna DOMAČAsorta zelja (140dni). Srednje ve-like glave soploščato okrogle,posebne rumeno

zelene barve in imajo fine tanke liste,zato je zelje odlično za kisanje inskladiščenje.

RDEčE zELjEBrassica oleracea L. convar. capitata(L.) Alef.

ROXYPozno rdeče zelje(140 dni) s pokon-čno okroglo vijo-lično rdečo glavo,težko okoli 1,6-2 kg.Uporabljamo ga

svežega ali pa ga skladiščimo.

kItAjSkO zELjE Brassica pekinensis L.

YUKI F1Zgoden hibrid, ki70 dni po presa-janju oblikuje lepekompaktne glave,težke okoli 2 kg.Je blagega in sve-

žega okusa ter lepega izgleda. Odličenza kuhanje in surov v solatah. Je enos-taven za vzgojo. Potrebuje humusna,hranljiva in vlažna tla. Mešani posevek:dobro raste v družbi s fižolom, grahom,kolerabico in špinačo.

OhROvt Brassicaoleracea L. convar. capitata (L.) Alef.

VERTUSPozen ohrovt (140dni) z okroglo, lepozeleno glavo, težkookoli 1,8-2 kg. Seuporablja sveže alipa se ga skladišči.Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi.

bRStIčNIOhROvt Brassicaoleracea L. var. gemmifera L. Alef.

LONG ISLANDPozna sorta (130 dni),srednje odporna nanizke temperature.Brstični ohrovt jevisoko kakovostnazelenjava: bogat je shranljivimi snovmi, je okusen, trpežen inodličen za zamrzovanje. Potrebuje vlažnain hranljiva tla. Pred zimo ga pognojimoz gnojili, ki vsebujejo veliko kalija.

kRMNI OhROvtBrassica oleracea L. var. medullosa

Je visoka rastlina(do 1,5 m) s strže-nastim steblom inštevilnimi velikimisočnimi listi. Dajevelike pridelke ze-lene mase, dobroprezimi in preko zime ostane zelen.Odličen je za voluminozno krmo od jesenido pomladi (pokladanje ali paša). Prime-ren je tudi za podor. Iz sočnih listov silahko celo zimo pripravljamo razne jedi.

20

Kapusnice

NOVO!

pOR Allium porrum L.

Rad ima peščena, rahla, hranljiva tla.Por sejemo na gosto, tekom leta garedčimo in uporabljamo še mladega insvežega v kuhinji. Tako imamo por navoljo tudi poleti. Presadimo ga lahkona različna mesta v vrtu, saj je odličensosed jagodam, korenčku, zeleni,paradižniku, solati in kapusnicam.

CARENTANSrednje pozen por,ki prezimi.Rad ima peščena,rahla, hranljiva tla.

DOMAČI DOLGIPozen jesenskipor, občutljiv namraz. Spodnji belidel stebla je zelodolg (60 cm).

čEbuLA Allium cepa L.

Čebula se dobro skladišči: spletemopletenice in jo čez zimo obesimo vhladen, zračen, ne presvetel prostor.Sejemo jo v vrste in celo poletje počasiredčimo. Izpuljene rastline pojemo alipa jih presadimo kamorkoli v vrtu, sajje čebula dober sosed kumaram, ko-renčku, solati, paradižniku in jagodam.

PTUJSKA RDEČAJe srednje poznasorta, ima ploš-čate čebule zrdeče-rjavimi ovo-jnimi luskami inrdečkastimi mes-

natimi listi. Je ostrega okusa in seodlično skladišči. DOMAČA SORTA!

Vsebuje zelo veliko askorbinske kisline:ta širi žile in raztaplja holesterol.

HOLANDSKARUMENAJe ploščato okrogla,slamnato rumenačebula blažjegaokusa. Se dobroskladišči.

KORISTEN NASVET

DOMAČA VEGETA

Potrebujemo: 1 kg rdečega korenja,1 kg rumenega korenja, 1 kg rumenekolerabe, 1 kg pastinaka, 1 kg cvetače(po želji), 1 kg paradižnika, šop ali dvapeteršilja (koren in liste), 3-4 gomoljnezelene z listi vred, 5 kosov srednjevelike čebule, 1/2 kg česna, 4 steblasrednje velikega pora, 30-60 dag soli.Priprava: vso zelenjavo zmeljemo vmultipraktiku ali sekljalniku. Premešamojo s soljo ter pustimo stati 24 ur (vmesnekajkrat premešamo). Naslednji danzmes napolnimo v čiste kozarce in jihneprodušno zapremo. Shranimo jih vhladnem in temnem prostoru. Rok upo-rabe je 1 leto. Ko kozarec odpremo, gahranimo v hladilniku. Mešanica je odli-čen dodatek različnim jedem: 1 žličkaoz. po okusu. Če nam katera zelenjavane ustreza, je v mešanico ne dodamo.

21

Čebulnice

fIžOL Phaseolus vulgaris L.

Fižol potrebuje rahla, hranljiva in vlaž-na tla. Če je v času setve še hladno,setveno površino prekrijemo s ko-preno ali pa ga sejemo v plastičnemtunelu. Temperatura tal za setev fižolamora biti nad 10 oC. Kot metuljnica sesam oskrbi z dušikom iz zraka, zatoga ne gnojimo s hlevskim gnojem.Gnojimo ga z mineralnimi gnojili včasu cvetenja, ne prej. Okoli prekelpoložimo 8-10 cm zrn VISOKEGA FI-ŽOLA v 3 cm globoko jamico. V fazicvetenja ga rahlo osujemo. Visoke indekorativne fižolove "stene" uporab-ljamo kot zaščito pred vetrom, naprimer za kumare. Dobri sosedje:paradižnik, kumare, kapucinka, zelje,solata, zelena in rdeča pesa. Šetraj vnjegovi bližini ga varuje pred napa-dom uši. V suši ga zalivamo.

BERGGOLDNIZEK za rumeneokrogle strokeZgoden fižol, kidozori že okoli60 dni po setvi.Rastlina je srednje

visoka in zelo bujna. Svetlo rumenistroki so okrogli, okusni in niso nitasti.

SUPERNANO GI-ALLO / NIZEKza rumeneploščate strokeZgoden fižol, ki do-zori že okoli 70 dnipo setvi. Rastlina je

srednje visoka in bujna. Rumeni strokiso ploščati, okusni in niso nitasti.

ČUDO PIEMONTA / NIZEK za pisanestroke in zrno VRHUNSKA SORTA!Je nizek in zgoden fižol, saj dozori v55-60 dnevih po setvi. Uživamo stroke

in zrnje. Ploščati, vi-jolično marmoriraniin mesnati stroki sobrez niti in izrednookusni. Pri kuhanjuse obarvajo rumeno.Prenaša sušo.

STAROZAGORSKINIZEK za zeleneploščate strokeZgoden fižol, ki do-zori že okoli 60 dnipo setvi. Rastlina jesrednje visoka in buj-na, stroki so ploščati, okusni in niso nitasti.

FRENCH NAVYNIZEK za zeleneploščate strokePROFESIONALNASORTA. Zelo zgodenfižol, ki dozori žeokoli 50 dni posetvi. Rastlina je srednje visoka in zelobujna. Svetlo zeleni stroki so ploščati,dolgi 15-16 cm, okusni in niso nitasti.

HARVESTER SEL.SAVIONIZEK za zeleneokrogle strokePROFESIONALNASORTA. Zgoden fi-žol, ki dozori že okoli60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka,bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okro-gli, okusni in niso nitasti, dolgi 15-16 cm.

TOP CROPNIZEK za zeleneokrogle strokeZgoden fižol, kidozori že okoli60 dni po setvi.Rastlina je srednjevisoka, bujna in zelo zdrava. Zelenistroki so okrogli, okusni in niso nitasti.

Stročnice

22

ČEšNJEVECNIZEK za pisanozrnjeČešnjevec je nizkain zelo rodna priz-nana evropska sortaza pridelavo pisanih

zrn. Dozori že okoli 70 dni po setvi.

BORLOTTO LINGUADI FUOCO SEL.ESTREMO / NIZEKza pisano zrnjePROFESIONALNASORTA. Je odličenfižol za pisano zrnje.

Rastlina je robustna, kompaktna, zelozdrava in rodna. Stroki so dolgi 15-17 cm,imajo 7-8 ledvičastih pisanih semen.Z obiranjem strokov začnemo 85-90 dnipo setvi. Odličen fižol za vzgojo na pro-stem, v tunelih ter rastlinjakih.

BORLOTTOLINGUA DI FUOCOVISOK za pisanozrnjeTradicionalna ev-ropska sorta viso-kega fižola za pri-

delavo pisanega zrnja, v tipu Jabeljskegapisanca. Dozori v okoli 85 dni po setvi.

BORLOTTO LIN-GUA DI FUOCO 3SEL. EXTRAVISOK za pisanozrnjePROFESIONALNASORTA. Je odličen

fižol za stroke in pisano zrnje. Rastlinaje robustna, kompaktna, zelo zdrava inpotrebuje oporo. Stroki so dolgi 20-22 cm,imajo 7-8 okroglih pisanih semen.Z obiranjem strokov začnemo ca. 80 dnipo setvi. Odličen fižol za vzgojo na pros-tem, v tunelih ter rastlinjakih.

KRIVČEKANELLINO WAXYELLOW VISOKza rumene okro-gle strokeJe bujen fižol zapridelavo okusnih

okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih stro-kov, ki niso nitasti. Z obiranjem strokovzačnemo 75-85 dni po setvi.

KRIVČEKANELLINO DITRENTOVISOK za pisanestroke in zrnjeVisok, bujno ras-toč, ki dobro pre-naša različne vremenske razmere.Stroki so ukrivljeni, okrogli, zeleni z vi-joličnimi lisami (rahlo marmorirani).Uživamo zelo okusne stroke, ki niso ni-tasti in marmorirana zrna.

JERUZALEMSKIVISOK za rumeneploščate strokeJe odličen domačifižol za pridelavookusnih ploščatihrumenih strokov.Ker je to pozna sorta, začnemo z obi-ranjem strokov ca. 90-100 dni po setvi.

MERAVIGLIADI VENEZIAA GRANO NEROVISOK za rumeneploščate strokeJe bujen fižol zapridelavo okusnih,dolgih in širokih ter mesnatih ploščatih,rumenih strokov. Z obiranjem strokovzačnemo 80-90 dni po setvi.

SUPERMACONIVISOK za zeleneploščate strokeJe bujen fižol zapridelavo okusnihvelikih in mesnatihploščatih, zelenihstrokov. Z obiranjem strokov začnemo80-90 dni po setvi.

FIŽOL COCOBLANC A RAMESVISOK za zeleneploščate strokein bela okroglazrnaPOPULARNAFRANCOSKA SORTAVisok fižol, bujno rastoč (2 m), ki dobroprenaša različne vremenske razmere.Stroki so ploščati in zeleni. V strokih jeobičajno 5-7 belih zrn. Uživamo mladezelene stroke in bela zrna izrednegaokusa. Zrna uživamo mlada in sušena.Primeren tudi za pasulj.

23

NOVO!

NOVO!

LAškI ALI tuRškI fIžOLPhaseolus coccineus L.

EMERGODekorativen fižol,ki uspeva v slabšihrazmerah in slabihtleh. Ne prenašaprevisokih tem-peratur, saj takrat

odvrže cvetove, zato je odličen za sa-jenje na višjih, hladnejših legah. Ovijase okoli opore in oblikuje goste, zelenelistne zavese in lepe metuljaste cvetove,tako v zelenjavnem vrtu, okrasnem vrtuali v velikem okrasnem loncu. Uživamomlade stroke in zrnje. Tudi za pasulj.

LIMSkI fIžOLPhaseolus lunatus L.

Visok, bujno ras-toč (do 4 m), toler-anten na vročino.V ploščatih, pribl.7,5 cm dolgihstrokih so velika,ploščata, ledviča-

sta, vijolično-bela semena. Semenaimajo okus po kostanjih in maslenoteksturo, zato je to idealen fižol za pri-pravo enolončnic. Semena uživamo svežaali sušena. Zelo zdrav fižol (je izrednobogat z beljakovinami, vlakninami terfosforjem in kalcijem). Potrebuje velikotoplote. Dobro prenaša krajša obdobjasuše. Prenaša vse tipe tal. Posadimo6 zrn okoli ene oporne palice. Ko jevisok 15 cm, ga osujemo in tla zastre-mo. Lahko ga gojimo v velikih okrasnihloncih na vročih terasah. Potrebuje oporo.Stroke redno obiramo, ker s tem spod-bujamo rast novih.

bOb Vicia faba L.

SUPERAGUADULCEBob je stročnica, ki zraste okoli 80-90 cm.Strok je dolg 30 cm, v njem je 4-7 se-men. Ker je odporen na mraz, ga sejemočim bolj zgodaj spomladi, na Primorskemtudi jeseni. Vročina mu ne ustreza:

cvetovi odpadajoin napadejo ga uši.Je odličen sosedsolati, špinači,redkvici, zato gasejemo skupaj stemi vrtninami.V vrtu njegov vonj odganja voluharja. Bob je eden izmed najboljših virovrastlinskih beljakovin. »Doma« je obKaspijskem morju, v Perziji in Tibetu.V Evropi so ga gojili pred fižolom, ko-ruzo in krompirjem. Potem pa smonanj pozabili. Samo v južni Italiji je ševedno zelo popularen. Uživamo mlade zelene stroke, nedo-zorela semena (sveža ali zamrznjena)in tudi posušena velika semena. Svežbob kuhamo 15 minut, suho seme papred uporabo namakamo 10 do 12 ur,nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncuna pritisk pa 35 minut. Lupina suhegaboba je debela, zato je morda najbolje,če kuhanega pretlačimo. Vsekakor imabob značilen, rahlo grenak okus. A z upo-rabo primernih začimb bomo to težavoomilili.

DOLgA vIgNAVigna unguiculata subsp. sesquipedalis L.

Plezajoča tropskaenoletnica. Ima 2-4 m dolge pogan-jke. V 70-80 dnevihpo setvi začnejo vparu rasti 50-90 cmdolgi stroki.Najbolje je pobrati in kuhati še mladein nezrele stroke. Uživamo jih suroveali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski inmalezijski kuhinji. Dolga vigna potrebujeveliko sonca in toplote. V deževnem inhladnem poletju slabo raste. V suši jomoramo redno zalivati. Je zelo občutljivana nizke temperature. Zelo lepa tudi vokrasnih loncih na terasah in balkonih.

Stročnice

24

NIzkA vIgNAVigna unguiculata subsp. unguiculata

V 80 dnevih posetvi se na nizkemkompaktnem gr-mičku oblikujejodolgi stroki z bežbelim drobnim zr-nom s črnim oče-

som. Najbolje je uporabiti še mlade innezrele stroke, dolžine okoli 30-40 cm.Uživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajojih v kitajski (»stir fries«) in orientalskikuhinji. Uživamo pa tudi zrna (podobnokot zrna ostalih stročnic). Redno gnojimos kompostom in specializiranimi gnojiliza vrtnine (stročnice). Potrebuje velikotoplote. Dobro prenaša krajša obdobjasuše. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo intla zastremo. Lahko jo gojimo v okras-nih loncih.

gRAh Pisum sativum L.

Grah je OBVEZNA vrtnina vsakegazelenjavnega vrta: enostaven je zavzgojo, celo poletje uživamo svežasočna zrna, celo zimo pa posušenaali zamrznjena. Pa še koristen je zavrtna tla, ker jih bogati z dušikom.Sejemo ga od marca do avgusta,čim pogosteje na različnih mestih vzelenjavnem vrtu. Ko so rastline ve-like okoli 15 cm, jih moramo osuti.Nudimo mu oporo. Dobri sosedje sokorenček, kumare, solata, zelje inkoper. Zgodnje in pogosto obiranjepospešuje tvorbo novih strokov.

ČUDO AMERIKEJe zgodnji (ca. 65dni) in nizki(40-50 cm) grah.Stroki so zeleni,dolgi okoli 6-7 cm,zrna nagubana.

MALIPROVANSALECJe zgodnji (ca. 65dni) in nizki(45-50 cm) grah.Stroki so zeleni,dolgi okoli 5-6 cm,

zrna okrogla in gladka.

KELVEDONJe zgodnji (ca. 70dni) in nizki (45-60cm) grah. Stroki sotemno zeleni, dolgi6-7 cm, zrnje je og-lato in nagubano.

RONDOJe srednje zgodnji(ca. 75-80 dni) invisoki (80-90 cm)grah. Temno zelenistroki, dolgi 10-11cm, zrna nagubana.

SENATORJe srednje zgodnji(ca. 80 dni) in sred-nje visoki (90-100cm) grah. Stroki sozeleni, dolgi 8-9 cm,zrna nagubana.

TELEFONTelefon je srednjepozni (ca. 85-90dni) in zelo visoki(160-180 cm)grah. Stroki sotemno zeleni,dolgi okoli 11-12 cm, zrna nagubana.

čIčERIkACicer arietinum L.

Plod je zelo kratekstrok, bledo rumenebarve in ima običaj-no dve veliki zrni.Pri optimalnih po-gojih je lahko naeni rastlini tudi do100 strokov. Redno jo gnojimo s kom-postom in specializiranimi gnojili zavrtnine (stročnice). Prenaša vročino insušo, saj oblikuje močan koreninskisistem, vendar jo v močni suši v fazicvetenja in nastavljanja strokov zali-vamo. V hladnem poletju slabše rastein dozoreva. Zrnje je izredno okusno inga uživamo podobno kot fižol (kuhano).Odlična je tudi za kalčke.Suha zrna čičerike namočimo v hladnivodi za 24 ur. Nato jih speremo, odce-dimo in stresemo v lonec z veliko vode,šopkom zelišč, čebulo in nekaj strokičesna.

25

Ne solimo. Ko zavre, lonec pokrijemo.Kuhamo približno 2 uri, lahko tudi dlje.Zrna med kuhanjem večkrat poskusimo,da se ne razkuhajo. Ko je čičerika žemehka (ne sme izgubiti oblike in sespremeniti v pire), solimo. Počakamo5 minut in odcedimo. Čičerika je tradi-cionalna osnovna hrana v Indiji in ju-govzhodni Aziji. Od tam se je že davnorazširila na Srednji Vzhod in nato še vdruge sredozemske dežele, Alžirijo,Maroko, Španijo, Portugalsko. Najboljznana jed iz čičerke je humus.

LEčA Lens esculentum L.

Leča je enoletnametuljnica, visoka50-70 cm s parnopernatimi listi.Cvetovi se razvijejov pazduhah listov.Strok je majhen in

vsebuje 1-3 majhna semena. Dozori vca. 100 dnevih po setvi (ko se strokiobarvajo). Potrebuje veliko toplote.Dobro prenaša krajša obdobja suše.Prenaša vse tipe tal. Ko je visoka 15 cm,jo osujemo in tla zastremo. Lahko jogojimo v okrasnih loncih. Leča vsebujeveliko beljakovin (esencialnih aminokis-lin), dobrih ogljikovih hidratov, do 2 %olja, vitamine iz skupine B, železo, kalcij,kalij, fosfor in cink. Je zelo aromatičnain se uporablja predvsem za juhe, eno-lončnice, v solati in za kalčke. Zelenolečo kuhamo od 30 do 40 minut.

SOjA Glycine max.

SEME NI GENSKOSPREMENJENO.Rada ima humoznain vlažna tla ter ve-liko sonca. V sušizalivamo. Ko je vi-soka 20 cm, jo osu-

jemo in tla zastremo. Soja bogati tla zdušikom (izboljšuje vrtna tla), zato sivzgojimo posamezne kompaktne grmičketu in tam po vrtu. Semena začnejo do-zorevati okoli 3-4 mesece po setvi. Pobi-ramo še zelene stroke z razvitimi zrni,jih speremo in kuhamo ca. 20 minut.Ko se stroki shladijo, izluščimo zrna injih uporabimo v različnih jedeh. Lahkopa kuhamo tudi posamezna suha zrna

(iz posušenih strokov). Zelena zrna lahkotudi zamrznemo. Kot pri vseh stročnicahje tudi pri soji najbolj pomembno, da jopred kuhanjem namakamo v hladni vodivsaj 12–24 ur (poleti manj, pozimi padalj časa). Pomembno je, da zrna nama-kamo v veliki količini vode, da bomoodpadne snovi lahko tudi odlili. V nas-protnem primeru se bodo vpila nazaj vzrno. Tudi čas kuhanja je pomemben.Pri večini semen velja, da kuhamo domehkega, pri soji pa bomo to težkodosegli – spet zaradi visoke vsebnostibeljakovin. Tudi ko je kuhana, je namrečnekoliko hrustljava. V navadnem loncujo kuhamo od 60 do 75 minut, v »ekonomloncu« pa 20 minut. Soja vsebuje velikovlaknin, beljakovin (esencialnih amino-kislin), vitaminov in mineralov, predvsemveliko kalcija. Je zelo okusna in uporabnav veliko različnih jedeh.

KORISTEN NASVET

DEŽEVNIKI V VRTNIH TLEHVeč kot je deževnikov v tleh, kvalitet-nejša so tla, ker vsebujejo več organskemase, so bolj zračna, kar posledičnopomeni, da imamo večje in kvalitetnejšepridelke. Zato zavestno skrbimo zadeževnike v vrtnih tleh. V vrtni zemlji naj bi bilo na 1 kvadratnimeter okoli 200-400 deževnikov. 400deževnikov prebavi 2 kg prsti in predelav najfinejše gnojilo za vrtne rastline vobliki kupčkov, ki jih odlagajo na površju.Imenujemo jih glistin in so polni korist-nih snovi tako za prehrano rastlin kotza izboljšanje strukture tal.Živijo v širokem območju vse do matičnepodlage, njihovo preseljevanje v časuzime in poletne vročine pa ustvari neš-teto rovov. Ti prezračujejo, odvajajo vodoin omogočajo boljše razraščanje kore-

Stročnice

26

ninskega sistema. Poleg tega zagotav-ljajo deževniki rastlinam večino zanjepotrebnih hranil, ki so z njihovo dejav-nostjo dostopnejša, izboljšajo zadrževanjevode v tleh, uravnavajo pH vrednost tal(kislost in bazičnost tal) in sodelujejo priprocesih nastajanja humusa.Rastlinske korenine imajo v zemlji, kjerje dosti deževnikov, zelo olajšano delo inse v zrahljani zemlji zato dobro razvijejo,saj imajo dovolj hrane, zraka in vlage.

KAKO POVEČAMO ŠTEVILO DEŽEVNIKOVKjer je zemlja dobro oskrbljena s kom-postom in so tla pokrita z rastlinskimideli, tam se deževniki sami od sebe karhitro razmnožujejo. Posebno pred zimopa sta skrb in zaščita teh živali še posebnopomembna. Pokrita tla čez zimo ohranijoneprimerno več deževnikov kakor ne-pokrita. Za deževnike skrbimo tudi tako,da tla plitko obdelujemo in ne uporab-ljamo fitofarmacevtskih sredstev. Deževnike si lahko gojimo tudi sami vkakšnem toplem in temačnejšem klet-nem prostoru.

SLADkA kORuzAZea mays L. convar. saccharata Koern.

GOLD CUP F1 Je visoka(180-200 cm)sladka koruza inima storže s slad-kimi zrni, ki vsebu-jejo tudi veliko belja-

kovin in vitaminov. Dozori okoli 85 dnipo setvi. Primerna za svežo rabo (pečenje,kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje.Potrebuje dobro gnojena tla in dovoljvlage. Kot dobri sosedje so primerni fižol,kumare, bučke, melone in paradižnik.

špARgELjAsparagus officinalis L.

Šparglje prvič pobiramo 3 leta posajenju in sicer režemo poganjkenajveč 2 tedna. Leto kasneje častrajanja rezanja poganjkov podalj-šamo na 4–5 tednov, vsa nadaljnjaleta pa režemo šparglje 8 tednov naleto. Če jih režemo predolgo časa,odrežemo preveč poganjkov, rastlino

izčrpamo in zato bo prihodnje letopridelek slabši.Najraje ima lahka, prepustna tla, us-peva pa tudi na težjih, vendar odced-nih zemljiščih. Izberemo sončno lego.Tla pognojimo s hlevskim gnojem injih prelopatamo. Seme sejemo marcaali aprila v multiplošče, setvene za-boje ali lončke. Maja ali junija 8-10tednov stare sadike presajamo naprosto na stalno mesto. Direktno naprosto sejemo aprila ali maja. Razdal-ja med vrstami naj bo 1,5 m v vrstipa 25 cm. Za domače potrebe štiričlanskedružine priporočajo nasad 20 do 30rastlin šparglja.V »nasadu« špargljev redno odstran-jujemo plevele, dognojujemo ter popotrebi namakamo/zalivamo. Jeseniporumenele nadzemne dele rastlinepokosimo. Spravilo špargljev naj poteka v jut-ranjem ali vsaj v dopoldanskem času,ko so tla in ozračje še hladna. Če že-limo imeti beljene šparglje, po tret-jem letu od setve/presajanja obliku-jemo visoke grebene, tako da mladipoganjki dosežejo želeno dolžino, neda bi pogledali iz zemlje. Ob koncupobiranja (po osmih tednih) grebenerazgrnemo. Zelene šparglje gojimo naravni površini, brez nasutih grebenov.Poganjke pobiramo 2–3 x tedensko,ko so visoki približno 20–30 cm. Sveže šparglje lahko za dan, dva,največ tri, shranimo v hladilniku. Dase ne bi preveč izsušili, jih zavijemov vlažno krpo. Za daljše shranjevanjelahko šparglje zamrznemo (sveže aliblanširane) ali vložimo (kis ali slanica).

PRECOCE D'AR-GETEUILPoznana stara sorta,cenjena po vsejEvropi. Poganjki solepe zelene barvez rahlo roza-vijoli-čnim navdihom. Če gredico spomladi,pred odganjanjem, višje osujemo, bodopoganjki beli.

27

Ostalevrtnine

NOVO!

pEtERšILjPetroselinum crispum (Miller) Nymanex A.W.Hill

Potrebujemo manjšo gredico, na gre-dici 3 vrste peteršilja, katerega listerežemo celo poletje v pozno jesen.Jeseni liste porežemo in zamrznemo.Pri korenastem pa korene izkopljemoin skladiščimo v kleti. Ker prenašamalo sence (ena redkih vrtnin), gasejemo v bližino paradižnika. Le ta mubo nudil senco pred največjo vročino,peteršilj pa paradižnik spodbujav rasti in mu izboljša okus.

DOMAČI LISTNIKIma gladke temnozelene, zelo aro-matične liste, kijih redno režemo.Lahko ga vzga-jamo tudi v okras-

nih loncih. Liste uporabljamo sveže, jihsušimo ali zamrznemo.

BERLINSKIJe odličen peteršiljza pridelavo aro-matičnih zelenihlistov in velikihgladkih korenov.Nekaj korenov

lahko pustimo čez zimo v tleh, sajobičajno ne zmrznejo.

RukOLA, DIvjARukvIcA ALI ZIDNIDVOREDEC Diplotaxis tenuifolia (L.) DC.

NATURELLEOdlična za celo-letno pridelavodrobno narezanihin zelo aromati-čnih listov.Če je ne režemo

pogosto, gre v cvet. Prvič režemo8 tednov po setvi. Režemo jo od zgod-nje pomladi do pozne jeseni. Lahko celoprezimi. Celo leto jo sejemo v lončke.Ima zelo izrazit okus in je obvezna vvsaki kuhinji.

DRObNjAkAllium schoenoprasum L.

Je nezahtevna tra-jnica. Spomladi lepocveti. Celo poletjerežemo cevasteliste, ki jih upora-bimo v različnenamene. Drobnjakvsebuje veliko C vitamina in železa. Zazimo lahko lističe narežemo in zamrz-nemo. V vrtu varuje sosednje rastline prednapadom pepelaste plesni. Raste tudi vokrasnem loncu na terasi ali balkonu.

MAjARONOriganum majorana

Oblikuje lep gr-miček s finimiaromatičnimi lis-tiči. Mlade vršičkepoganjkov in lis-tiče obiramo celopoletje. Tik predense okrogli cvetni popki odprejo, zeliščeporežemo in ga damo sušiti. Prilega sek mesu, paradižniku, enolončnicamin krompirjevim jedem. Ni zahtevna za-čimbnica. Je odličen sosed čebuli.

bAzILIkAOcimum basilicum

Seme bazilike kali na svetlobi, zatosemena po setvi ne prekrijemo.Bazilika je zelo občutljiva na nizketemperature, zato jo sejemo v najboljvroč del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnihloncih (skupaj s cvetlicami), lahko celoleto. Se dobro obrašča, zato lističeredno obiramo in uporabljamo svežeza začinjanje različnih jedi. V vrtucvetovi privabljajo čebele, drugače pase sklada s paradižnikom in kuma-rami. S svojim vonjem odganja muhe.

GENOVESEIma velike, izrednoaromatične lističe.

Začimbnice in zelišča

28

DROBNOLISTNAOblikuje okrogelgrmiček z drobnimi,izredno aromatič-nimi lističi.

tIMIjANThymus vulgaris

Je trajno zelišče.Oblikuje grmiček,visok 20-40 cm.Mlade poganjkelahko trgamo celoleto. Običajno pa tikpred cvetenjem, ko

ima timijan največjo moč, poganjke od-režemo in jih posušimo. Naj raste pov-sod po vrtu, ker odvrača polže, listneuši in kapusovega belina. Timijan seprilega k mesu in zelenjavnim jedem.

kOpER Anethum graveolens

Aromatična inzdravilna enolet-nica, ki naj rasteraztreseno pocelem vrtu, sajugodno vpliva navznik korenja,

kumar, zelja, rdeče pese, solate in če-

bule. Je odličen sosed kumaram. Ze-lenjavni vrt s koprom je lepši. Sveželiste dodajamo omakam in ribam (nekuhamo) ter paradižnikovi, kumaričniin zeleni solati. Cvetove in seme doda-jamo kumaricam za vlaganje.

kAMILIcAMatricaria chamomila

Seme kali na svet-lobi, zato ga posetvi ne prekrivamo.Kamilica je enolet-na zeliščna cvetlicas čudovitimi aro-matičnimi cvetovi.Naj raste na soncu, na humoznih tleh.Kamilica je odličen sosed kapusnicam,krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi,rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru.Kamilica krepi odpornost in okus sosed-nih vrtnin in odvrača porovega molja.Uporabljamo sveže ali posušene cve-tove (cvetne koške) v obliki čaja, ki mudodamo med, ki v telesu izboljša vsrka-vanje kamiličnih učinkovin. Je tudi zaparne kopeli in obkladke. Deluje proti-vnetno, lajša bolečine in pomirja. Cve-tovi so odlični za potpurije. Cvetove na-biramo čez opoldne v suhem in toplemvremenu, ko je rumeni osrednji del koškamočno izbočen in ko se povesijo belijezičasti cvetni lističi.

29

NOVO!

gRškO SENOALI SAbLjAStItRIpLAtTrigonella foenum-graecum L.

Tradicionalna aromatična rastlina,enostavna za vzgojo in vsestranskouporabna: v vrtu za zeleno gnojenje,za krmo domačih živali ter za preh-rambene in medicinske namene.

Metuljnica, ki zraste 40-90 cm visoko,ima majhne lističe in bele cvetove, izkaterih se razvijejo stroki z 10-20 se-meni. Cveti od junija do avgusta, semepa dozoreva avgusta in septembra.Rada ima veliko sonca, toplote in od-cedna tla.

Pred setvijo semeza 12 ur namoči-mo. Sejemo (pov-prek ali v vrste, kiso med seboj od-daljene 15 cm) naprazne gredice od

pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenjejo 2 tedna pred setvijo drugih vrtninvdelamo v tla.Uporabljamo njene aromatične in zdra-vilne liste (surove ali kuhane) in kot za-čimbo cela ali zdrobljena semena.So sestavni del karija in mnogih drugihzačimbnih praškov. Iz semen si pripra-vimo tudi kalčke.

MELISA Melissa officinalis

Melisa je za-čimbna inzdravilna trajnica,ki raste naprostem ali v naj-manj 5l velikemglinenem loncu na

sončni legi, v zmerno vlažnih tleh. Zauporabo nabiramo mlade vršičke inliste pred cvetenjem. Primerni so zaomake, solate, sadne solat, pašejo kribam in uporabljamo jo k številnimidrugimi jedmi. Dodamo jo pred kon-cem kuhanja. Kot čaj ali dodatek kope-lim deluje proti glavobolu in pomirja.Je odlična paša za čebele, zato kakšengrmiček pustimo, da zacveti. Priprava

čaja: 2 čajni žlički zdrobljenih lističevprelijemo z vrelo vodo, in po 5-7 minu-tah precedimo.

OkRA Hibiscus esculentus L.

CLEMSONSPINELESSSeme pred setvijočez noč namo-čimo. Je eksotična,dekorativna ras-tlina, odporna nasušo. Mlade nezrele plodove (dolge ca.6-7 cm) redno trgamo (z rokavicami).Uživamo jih kot pečeno ali kuhano ze-lenjavo ali pa jih uporabljamo kot gos-tilo za juhe in zelenjavne omake.

KORISTEN NASVET

IZBOLJŠAJTE TLA Z ZELENIMIRASTLINAMI – ZELENO GNOJENJE

• Alternativno gnojenje• Okolju prijazno in NARAVNO• Povečuje zaloge hranil in humusa

v tleh• Globok in razvejan koreninski

sistem izboljšuje strukturo tal inpreprečuje spiranje hranil

• Omejuje rast in razvoj plevelov• Bogati življenje v in na tleh• Ustvarja ravnovesje med korist-

nimi in nekoristnimi organizmi• Varuje tla pred močnim soncem• Pridelamo veliko zelene mase,

s katero lahko zastiramo grede• Korenine metuljnic vežejo dušik

iz zraka

Od aprila do avgusta, v kolobarju zakaterokoli vrtnino, seme rastlin za ze-leno gnojenje na gosto posejemo naprazno gredo. Že po 6 do 9 tednih lahkobujno rastlinje pokosimo, vdelamo v tlain nadaljujemo s setvijo/saditvijo vrtnin.

RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE:Grško seno ali sabljasti triplat, špinača,motovilec, ognjič, žametnica, facelija,oljna redkev, gorjušica, ajda, sončnica,ozimni ječmen, grah, bob, lupina, inkar-natka, aleksandrijska detelja, esparzeta,seradela, lucerna.

30

NOVO!

NOVO!

Začimbnice in zelišča

31

Izbor semen iz HERBAL LINE vas borazveselil. Odličen je za vse razisko-valce okusnih jedi in ljubitelje ek-sotičnega vrta.

Zelišča so koristna tako v vrtu kot vkuhinji. V vrtu so običajno dobri so-sedje drugim vrtninam, saj jih zaradisvojih snovi spodbujajo v rasti ali paodganjajo škodljivce in bolezni. Soeksotično dekorativna, tako da nampolepšajo vrt in terase ali balkone,saj uspevajo tudi v okrasnih loncih.So primerna za pripravo zeliščnihčajev ali začinjanje različnih jedi. Trajnim zeliščem namenimo rob vrta,ki je v bližini mesta, kjer radi pose-damo in meditiramo, oz. počivamo,ker nas bodo razveseljevala s svo-jimi vonjavami. Enoletna zelišča pasi posadimo kamorkoli na zelenjav-nem vrtu. Uporabimo samo malodomišljije in vrt bo takoj zanimivejši.

ČRNA KUMINA ALI RIMSKIKORIANDER Nigella sativa

Arabci jo imenu-jejo HabbatulBarakah - semenablagoslova, sajnaj bi črnakumina ščitilapred vsemi bolez-

nimi razen pred smrtjo.

Je nezahtevno, enoletno aromatičnozdravilno zelišče, ki ga sejemo zaradičrnih semen, ki so začimbna in zdravilna.Posejemo jo na gredico v zelenjavni vrt.Potrebuje sonce. Lahko jo sejemo več-krat zapored, da imamo sveže seme dlječasa na voljo. Cvetov ne trgamo, ker seiz njih razvijejo glavice s semenom.Ko začnejo glavice zgubljati zelenobarvo, vendar še niso suhe in odprte,jih oberemo in posušimo. Semenashranimo v steklenem kozarcu na tem-nem mestu. Aromatična semena seuporabljajo cela ali zdrobljena (terilnik)kot zdravilna začimba za različne jedipo celem svetu ali za izdelavo olja.

RIMSKA KUMINA ALI KUMINCuminum cyminum

Enoletna dišavna in zdravilna rastlina,enostavna za vzgojo in rast. Sejemo jona sončno gredico v zelenjavni vrt.

Iz belih ali rozacvetov se proti je-seni (ca. 115 dnipo setvi) razvijejookus- na in zdravasemena, ki jihuporabljajo v vsehkuhinjah tega sveta. Cela semenapopečemo do rahlo rjave barve v sko-raj suhi (malo olja) ponvi, da spustijosvojo esenco. Lahko pa jih preduporabo zmeljemo v prah.

KAPRECaparis spinosa

Pred setvijo semeskupaj s finimpeskom za 14 dnizamrznemo.Druga možnost pa je, da seme predsetvijo za 24 ur namočimo v topli vodi,ga potem zavijemo v vlažno krpo, ki jov zaprti plastični vrečki za 6-8 tednovhranimo v hladilniku. Nato (po obehpostopkih) seme za 24 ur namakamo vtopli vodi in ga posejemo v lončke, kinaj bodo do kalitve v temnem prostoru.Zemlja v lončku se ne sme izsušiti. Komine nevarnost zmrzali in ko je rastlinadovolj velika, jo presadimo na prosto vokrasni lonec in ga postavimo na toploin sončno mesto na balkonu ali terasi.Odlično prenaša vročino. Prezimimo jov hladnem in svetlem prostoru, saj pre-nese mraz do -8 oC. Kapra je čudovitgrmiček z eksotičnimi cvetovi, ki rastetudi navzdol. Zaprti cvetni popkivloženi v kisu so delikatesa.

ANDSKA JAGODAPhysalis peruviana

Seme kali na svet-lobi. Raste v oblikienoletnega grmička,najbolje na sončnilegi. Sušo delno prenaša, a manj raste.Najbolje raste na sončni legi. Glede talni občutljiva, zahteva samo veliko vode.Odlično uspeva v loncih na sončnihterasah in balkonih. Majhni oranžni oz.rumeni plodovi so podobni češnjevimparadižnikom. Oviti so s papirnatolupino, ki služi kot dekoracija pri jedeh.Plodovi imajo prijeten sladkast okus(kombinacija paradižnika in ananasa) inso odlični za pripravo svežih prigrizkov,sadnih solat, pit in marmelad.

Herbal line POSEBNA ZELIŠČA

32

NOVO!

NOVO!

NOVO!

RDEČA STO-LETNA ČEBULAALI OZIMNI LUKAllium fistulosum

Je sorodnica če-bule, vendar ne

razvije čebul in ima votle cevaste liste,ki se po rezanju obrastejo. Odlična kotdodatek k solatam. V določenih jedehjo lahko uporabljamo namesto čebule.Tudi dekorativna. Ni zahtevna za vzgojo.Posejemo jo skupaj s peteršiljem, saj jotako pogosto uporabljamo kot peteršilj.

LISTNI ČESEN,šOPASTI ČESENALI KITAJSKIDROBNJAKAllium tuberosum

Trajnica. Lahkotudi kot enoletnica v zelenjavnem vrtu.Nezahtevna za vzgojo. Uporabljamovedno zelene, ploske liste, ki imajo blagvonj po česnu. Sveže liste uporabljamo,podobno kot drobnjak, za juhe, solate,ali skutne namaze ali pa jih pripravimokot zelenjavo. Cvetovi so primerni zagarniranje in mešanje v potpurije.

LISTNA ZELENAApium graveolensvar. secalinum

Ima močno nare-zane svetleče inaromatične lističe.

Uporabljajo se kot peteršilj, le da imajookus po zeleni: za solate, juhe, enolon-čnice, omake. Liste uporabljamo svežeali sušene. Sušeni listi odlično ohranijoaromo. Nezahtevna začimbnica, pri-merna za vsak zelenjavni vrt.

KORIANDERCoriandrumsativum

Je eksotično eno-letno zelišče, ki najraste po celem ze-

lenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat za-pored, da imamo na voljo sveže lističe.Uporabljamo listke, ki imajo značilenvonj, predvsem pa zrela semena (rjavebarve): kot začimbo zeljnih in paradiž-nikovih jedi, riža, mesa in peciva. Se-mena so sestavni del začimbne meša-

nice kari (Curry). Suha semena doda-jajo vloženemu sadju in likerjem. Nasplošno zelo zdravilna rastlina. V vrtucvetovi privlačijo koristne žuželke.

ZIMSKI PORTU-LAK Claytoniaperfoliata

Na mraz odpornalistnata zelenjava.Raste celo leto nasenčnih, vlažnih legah. Lahko tudi v loncuna senčni terasi. Zelene liste v oblikisrčka celo leto uživamo v svežih solatah.So nevtralnega, svežega okusa, rahloodebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem.Po rezi se rastlina obraste. Listi so bo-gati z vitaminom C.

LEDENAZEL ALI KRIOFITMesembryanthe-mum crystallinum

Zelo zanimiva ok-rasna rastlina. Jeplazeča rastlina s sočnimi lopatastimi listiz valovitim robom, na listih so svetleče, stekočino napolnjene žleze, ki dajejo videz,da je rastlina zmrznjena. Ima velike beležarkaste cvetove. Rahlo kiselkaste oz. slan-kaste liste, bogate s C vitaminom pobi-ramo pred cvetenjem in jih uživamo svežeali pripravljene kot špinačo. Zdrobljenilističi se uporabljajo kot milo. Enostavnaza vzgojo, prenaša vročino in sušo. Lahkoraste tudi v okrasnih loncih.

IZOP, OŽEPEK,MILODUHHyssopus offic-nalis

Aromatična grmi-časta začimbnica,trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimiali belimi cvetovi ob steblu. Mladepoganjke in lističe, rahlo grenkega aro-matičnega okusa, uporabljamo svežeali posušene. Kot začimbo ga dodajamomesu, divjačini, ribam, juham, solatamin enolončnicam. Uporablja se tudi zapeko na žaru, aromatiziranje olja in kisa,za likerje in zeliščna žganja. Cvetoveuporabimo za gratiniranje jedi. Čaj jezdravilen. Naj raste na soncu. Čebele gaimajo rade. S svojim vonjem odganjanekatere škodljive žuželke.

33

PEHTRANArtemisiadracunculus

Obvezna trajnicaslovenskih vrtov,saj iz njega priprav-

ljamo tipično slovensko pehtranovopotico. Razrašča se v obliki gostegagrma, listi so ozko suličasti lepe zelenebarve. Potrebuje sončno in toplo lego,gnojimo s kompostom, v mrzlih zimahga zaščitimo. Uporabljamo sveže alizamrznjene liste in mlade vršičke.Pehtran se ujema z različnimi solatami,juhami in omakami. Tudi za vlaganjekumaric, aromatiziranje kisa, olja aligorčice, in za potico in štruklje.

LIMONSKAINDONEZIJSKABAZILIKA Ocimumamericanum

Seme kali na svet-lobi, zato ga po

setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita,košato razrastla enoletnica z ovalnimilisti in belimi, svetlo rožnatimi do vijoli-čnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji.Odlična tudi v okrasnih loncih v kombi-naciji z drugimi rastlinami. Odlično se ob-nese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vplivana rast drugih vrtnin. Lističe uporabljamo,kot pri ostalih bazilikah, za solate, sla-dice in perutnino. Iz svežih in posušenihsi lahko pripravimo čaj, ki pomaga pritežavah s prebavili. Primerna je tudi zaaromatiziranje olja in kisa.

RDEČA VRTNALOBODA ALIFRANCOSKAšPINAČA Atriplexhortensis

Visoka, zelo deko-rativna in nezahtevna enoletnica. Imasvetleče rdeče liste z rahlo kislim oku-som, ki jih uporabljamo kot dodatek ksolatam, juham ali kot zelenjavno prilogo.Mlade rastline uživamo kot špinačo.Obvezna novost v zelenjavnem vrtu.

POLAJEVA MATERINA DUšICAThymus pulegioides

Blazinasto razraščajoča se trajnica.Cveti v roza vijolični barvi. Zelo dišeča

rastlina. Vršičkepoganjkov in listeporežemo predcvetenjem. Svežain suha je primernakot začimba zakrepke jedi, pred-vsem pa iz nje pripravljamo čaj protikašlju in težavam z želodcem. Uporab-ljamo jo tudi za inhalacijo ali kot doda-tek kopelim pri prehladih. V vrtu privlačikoristne žuželke in odvrača škodljive,zato naj raste v zeliščni gredici ob robuzelenjavnega vrta.

KLASASTA METAMentha spicata

Košato razrastlatrajnica, z zeleniminacepljenimi listiin rahlo vijoličnimido rožnatimi ustnatimi cvetovi. Ena boljaromatičnih met nasploh. Vršičke ali po-samezne liste porežemo pred cvetenjemin jih (sveže ali posušene) uporabljamoza čaje in za začinjanje solat, omak, jediiz skute in jajc, sladic, osvežilnih pijač,sadnih solat in sladoleda. Primerna tudiza potpurije in dišavne vrečke, cvetličnedekoracije in kot dodatek kopelim.Nezahtevna. Gnojimo s kompostom.Lahko jo gojimo tudi kot posodovko.

KOREJSKA METAAgastache rugosa

Privlačna rastlinas slezenasto mod-rimi cvetnimi„svečami“ z izra-zitim vonjem in okusom po meti. Rastena sončni legi na zelenjavnem in okra-snem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnihloncih na terasah. Iz nje pripravljamo čaje,lističe primešamo solatam ali potresemopo testeninah. Odlična čebelja paša.

NAVADNAMAČJA METANepeta cataria

Trajnica. Visokarastlina z lepimirožnato belimi ce-vastimi cvetovi v navideznih vretencih.Nezahtevna. Po cvetenju jo porežemo,da ponovno zacveti. Če zelišče zmeč-kamo, se sprosti značilen vonj po meti.

Herbal line POSEBNA ZELIŠČA

34

Zelišče zelo privlači mačke: v njem sevaljajo ali ga grizljajo in postanejo igrive.Mlade liste in poganjke dodajamo svežeali posušene juham in omakam. So tudiza pripravo čaja proti prehladu, kašljuin za umirjanje nervoze. V vrtu odganjauši in veliko drugih škodljivih žuželk.

PERILAALI šISOPerilla frutescensvar. crispa

Zanimiva enolet-nica z rdečimi listi

in majhnimi klasastimi socvetji. Listiimajo kombinacijo okusa po koriandru,cimetu in limoni. Mlade liste in cvetoveuporabljamo za začinjanje ribjih jedi(suši), solat in testenin. Tudi semena inrdeči kalčki so užitni. Z listi si lahko kisobarvamo na vijolično. Lahko raste tudiv okrasnih loncih na sončni terasi.

RIMSKAKAMILICAAnthemis nobilis

Nizka rastlina, kise odlično razra-šča in tvori goste

cvetoče preproge, zato je odlična zaozelenitev negovanih površin (namestovrtne trate). Cvetovi so na dolgih pecljih,srebrno beli z rumeno sredino. Po cve-tenju jo obrežemo. Cvetove uporabljamov dišavnih šopkih in v potpurijih. Popol-noma odprte cvetove pa uporabljamosveže ali posušene za pripravo zdravil-nega čaja, poparka ali različnih kopeli.

ŽAFRANIKAALI BARVILNIRUMENIKCarthamustinctorius

Lepa okrasna ras-tlina s pokončnimi stebli, ovalnimi listi,rahlo bodičastimi na robovih, z oranžnimicevastimi cvetovi, združenimi v glavi-časta socvetja. Nezahtevna, odlična zapopestritev zelenjavnega vrta in odličnaza rezano cvetje in posušene aranžmaje.Cvetove in semena lahko uporabimo sve-že ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nado-mestek za žafran in uporabni za barvanjejedi in naravnih materialov. Semenalahko uživamo kot dodatek k muslijem.

SPILANTES,BRAZILSKAKREšA ALIZOBOBOLKASpilanthesoleracea

Zanimiva enoletnica z rumeno-rdečimicvetovi v glavičastih socvetjih. Rada imatoploto. Uspeva tudi v okrasnih loncih.Liste in cvetove uporabljamo kot zelen-javo ali kot dišavnico v juhah, solatahitd. Imajo rahlo šampanjsko pikantnooster okus. Prežvečeni listi osvežijo dah,krepijo dlesni in lajšajo zobobol.

VRTNA RUTICARuta graveolens

Kompaktna in de-korativna, vednozelena trajnica, zmajhnimi sivo ze-lenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlogrenke liste naberemo pred cvetenjemin jih sveže ali posušene v majhnihkoličinah uporabljamo kot začimbo zasolate, meso in ribe. Z njimi aroma-tiziramo likerje in žganje, ker delujejoblagodejno na naš želodec. Naj raste obrobu zelenjavnega vrta, saj je uši nemarajo in se tako izogibajo tudi vrtnin vnjeni bližini. Ker ima močan aromatičenvonj, jo v Južni Ameriki uporabljajo kotzaščito pred hudobnimi duhovi.

MUšKATNAKADULJAALI SALVIJAALI ŽAJBELJSalvia sclarea

Dekorativna, pokon-čna rastlina z velikimi sivo polstenimi,ovalno koničastimi listi s smolnatimvonjem. Cvetovi so lila-rožnati z vinskordečimi do vijoličastimi ovršnimi listi;dolga razvejena, svečasta socvetja.Mladi listi in poganjki so uporabni zaradisvojevrstnega smolnatega okusa kotzačimba za jajčne jedi in sladice.Iz njih pripravljamo čaje ali z njimi aro-matiziramo napitke kot npr. vino.Cvetovi so za garniranje, posušeni listiin cvetovi pa so obvezen del potpurijev,saj jim podaljšajo obstojnost vonja.Odlična čebelja paša.

35

OZKOLISTNIAMERIšKISLAMNIKEcihnaceaangustifolia

Odlična, lepo cve-toča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vi-jolični in beli) so zelo dekorativni inprivlačijo čebele. Odlična za rezanocvetje. Nezahtevna in odporna na sušo.Jezičasti cvetovi so primerni za garni-ranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin insveže ali posušene cvetoče rastlinepodpira delovanje imunskega sistema.Odlična čebelja paša.

LIMONSKATRAVACymbopogon sp.

Ni enostavna zakalitev, potrebujevisoko temperaturo:

25 - 30 °C. Ko pa kali, je zelo enostavnaza vzgojo in izredno dekorativna. Naj-lepše bo rastla v okrasnem loncu, ki gačez zimo postavimo v hladen, svetelprostor. Ima svež vonj in okus po limoniz navdihom vrtnice (vsebuje eterično oljecitral). Kot sveža, mleta ali suha začimbaza čaje, juhe in kari praške. Dodajamolahko tudi perutnini, ribam in morskimsadežem. Služi nam za izdelavo potpu-rija. Uporabljajo jo tudi v kozmetični in-dustriji. Dišeče sveče z limonsko travoodganjajo mrčes.

MAK Papaversomniferum

NADVSE OKUSNASEMENA ZARAZLIČNE JEDI.Je dekorativna

enoletnica z nežnimi cvetovi na dolgihcvetnih steblih. Posušene semenskeglavice lahko uporabljamo v suhih šop-kih, semena pa so užitna in jih uporab-ljamo za različne jedi (MAKOVA POTICA)in za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelodekorativna in koristna.

DIVJI TOBAK Nicotiana sylvestris

Visoka enoletnica, z aristokratskimnavdihom, z impresivno ogromnimi listiin eksotičnimi belimi povešavimi cve-tovi na dolgih steblih. Zvečer, ko se

Herbal line POSEBNA ZELIŠČA

36

ozračje umiri, cve-tovi dehtijo. Dobrakombinacija z vrt-ninami in cvetlicamiv zelenjavnem vrtu.Lepa tudi na večjihbalkonih in terasah.Enostavna za vzgojo. Raste na soncuali polsenci. Potrebuje prostor, vlago indovolj hranil.

KORISTEN NASVET

OSVEŽILNA VODA Z ZELIŠČI Z VRTA

Poleti si natočimo v steklen vrčhladno vodo in ji dodamo različnazelišča z vrta: meto, meliso, limon-sko travo, limonski ožep, navadnomačjo meto, kamilice itd. Pijmovodo z okusi domačega vrta!Za dodatno osvežitev dodamo šekakšen košček limone ali limete.Lahko pa si z domačimi zeliščipripravimo tudi kakšen koktajl?

MEHIšKIPEHTRANTagetes lucida

Enoletni eksotičniin aromatičninenehno cvetočigrmiček, ki izvira iz Mehike in ga tamimenujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnihlegah. Ima vpadljive, drobne, rumenecvetove in liste z intenzivnim okusompo pehtranu in/ali janežu, ki jih sušimoin uporabljamo za različne čaje (tudiproti prehladu) ali kot dodatek k jedem(jajčne in ribje jedi, sirni namazi).Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu(odganja škodljivce) in kot obrobnarastlina na gredicah z okrasnimi rastli-nami. Gojimo ga lahko tudi v okrasnihloncih na balkonu. Čudovit kot rezanocvetje.

VRTNI OGNJIČ KABLOUNACalendula officinalis

Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnegavrta, saj je dekorativna, odganja škod-ljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rastsosednjih rastlin, je za oblikovanje po-letnih šopkov, užitna in tudi zdravilna.

37

Cvetne lističe in-tenzivnih barv inprijetnega okusadodajamo solatam,omletam in siru.Iz cvetov priprav-ljamo ognjičevo

mazilo. Sorta Kablouna ima velike,svetleče, polnjene cvetove.

VOLNATECStachys lanata

Kompaktna traj-nica, odlična zaprekrivanje talz mesnatimi sreb-

rnimi listi in dekorativnimi cvetovi.Odličen na skalnjaku, škarpah inv okrasnih posodah.Prenaša vroče sonce, delno senco,sušo in skromna tla. Cela rastlina seuporablja za suhe šopke.

pARADIžNIkJe najbolj priljubljena zelenjava povsem svetu. Tudi pri nas ne manjkav nobenem zelenjavnem vrtu. Še nabalkonu se mora udomačiti! Zatomoramo preizkusiti še kakšne drugeoblike, barve in okuse paradižnika.Za vas smo izbrali nove, eksotičneparadižnike iz vsega sveta, paradiž-nike z zgodbami. Popestrili vam bodovrt in kuhinjo.

BARVITI PARADIŽNIKISeme posejemo v različne posodice,lončke (25 oC). Sadike vzgajamo vsvetlem prostoru (18-21 oC) in jihredno zalivamo/pršimo. Ko sta razvitaprva dva prava lista, prepikiramo vvečje lončke. Ko ni več zmrzali, sa-dike sadimo na sončno in toplo mesto,poševno in globo-ko. Tla zastiramo.Paradižnik zelodobro uspevav posodah(njegov vonjodganjamuhe).

AURIGAPriljubljen paradiž-nik iz vzhodneNemčije, srednjevisok za vzgojo naprostem (potrebujeoporo). Dekorativni

okrogli paradižniki so svetleče oranžnebarve, sočni in zelo aromatični, težki50-100 g. Najokusnejši so sveže nabraniza solate, sendviče.

BALKONZAUBERNizek (50 cm),zgoden, kompak-ten, robusten inroden paradižnik.Za sajenje v lonceali na prosto. Zreli

plodovi so okrogli, gladki, lepe rdečebarve, sočni, ne pokajo, težki 30 g.Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemotudi direktno na prosto.

BELMONTESel. RADEHJe največji paradiž-nik, plodovi solahko težki 1-3 kg.Rastlina zraste do3 m visoko (opora).V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo.Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo,da je to najokusnejši paradižnik.Je srednje zgoden, visok, bujne rasti,primeren za vzgojo na prostem, v tuneluin rastlinjaku.

BIRON F1 - PROFIJe klasičen, sred-nje zgoden hibrid,visoke in močnerasti (potrebujeoporo), odporenna bolezni in ne-matode. Plodovi so lepe rdeče barve,sočni, okusni in čvrsti, težki 250-300 g.Odličen za vzgojo na prostem.

FIASCHETTEStara italijanskasorta, ki izvira izokolice Neaplja.Paradižnik je nižjerasti, vendar zeloroden. IZRAZITOODPOREN NA SUŠO. Plodovi so v oblikislive, težki okoli 15-25 g, rubinasto rdečebarve, dobre teksture in intenzivno ži-vahnega okusa. Uporaben za solate,omake, kot pelat in za sušenje.

GOLDENEKONIGINVisoka sorta rume-nega paradižnika,ki izvira iz Nemčije.Za vzgojo na pros-tem. Plodovi sookrogli, srednje veliki, z gladko in čvrstolupino, prijetne arome. Enakomernozlato rumeni postanejo, ko so zreli.

ILDIMini češnjev para-dižnik z dekora-tivnimi plodovirumene barve(12-15 g) prepričas svojim sladkas-tim okusom in mehko lupino. Zraste dovišine 150 cm (potrebuje oporo).Za vzgojo na prostem, v rastlinjakih ali

TOMATO & CHILI LINE

38

NOVO!

v loncih. Uživamo jih sveže: pohrus-tamo kot češnje, v solatah in sendvičih.Lahko pa ploščate grozde z do 100plodovi sušimo in uživamo do oktobra.

NOIRE DECRIMÉEJe sočen para-dižnik za popes-tritev poletnegavrta. Visoka (pod-pora), zelo rodna

sorta, ki izvira iz ruskega Krima in jeprilagojena na različne rastne razmere.Plodovi so težki od 100-200 g in okusni(odlična kombinacija kisline in sladko-rja). Barve se prelivajo od temno rdeče,preko vijolične do črne.Uporabni so za solate, sokove, vla-ganje, kuhanje.

SCATOLONE 2Unikatna italijan-ska sorta. Na vi-soki in bujnirastlini rastejopodolgovatiplodovi, dolgi okoli

11-13 cm, intenzivne rdeče barve.Plodovi so votli, zato so odlični za pol-njenje in sušenje. Je tudi za solate inomake.

SUPERSWEET 100Visok, zelo zgoden, obilno roden, deko-rativen koktajl paradižnik.Majhni, v premeru okoli 2,5 cm, aro-matični in sladki rdeči paradižniki rastejona 30 cm dolgih grozdih. 100 paradiž-nikov v grozdu.

Uživamo jihcele in sveže. Zeloodporen je na ra-zlične bolezni. Zavzgojo na prostemin v rastlinjakih terv LONCIH.

KORISTEN NASVET

ČILIJI

Čili je zelenjava, ki jo uživajo po vsemsvetu. Naj bi bil antidepresiv in nasplošno zelo zdrav. Zato je skrajničas, da si ga vzgojimo sami.Ostrina čilija je od alkaloida kapsa-icin, ki ni v semenih, ampak v delih,kjer je seme pritrjeno na plod. Jakostali ostrino se meri po skovilovi les-tvici. Npr. čili Jalapeno je treba10.000-krat razredčiti z vodo, dapekočega okusa ne bomo več obču-tili. Višja kot je številka, bolj oster ječili. Ostrino pogasimo s potrpljenjem:pribl. 7-10 min, odvisno od količinein moči zaužitega čilija. Lahko paspijemo kozarec mleka ali jogurta.

Čili so že ameriški staroselciuporabljali kot začimbo in zdravilo:• Čiliji spodbujajo delovanje želodčne

sluznice, da začne izločati večjekoličine želodčnega soka in tako ščitiželodec. Poveča se tudi prekrvav-ljenost prebavnega trakta, kar pospešiprebavljanje in izločanje plinov(ODLIČNO ZA HUJŠANJE).

• Kapsaicin deluje kot vazodilatator– širi kapilare po vsem telesu, odmožganov do pet na nogah.

• Čiliji znižujejo holesterol LDL, zmanj-šujejo agregacijo trombocitov in takovarujejo pred arterosklerozo ter srčnoin možgansko kapjo.

• Čiliji so odlični antidepresivi.• Sorta Jalapeno je zelo učinkovita

v boju proti raku na prostati.

Različne čilije, odvisno od velikosti,debeline mesa ter ostrine, uporabljamoza polnjenje, vlaganje, prekajevanjein sušenje. Zaradi pestre sestave inobilice vitaminov je najbolje, da uži-vamo surove čilije. Čilije posušimotako, da jih nanizamo na nit in sušimona soncu ali pa v sušilniku.

39

PARAdIžNIKIIN ČILIjIVSEh OBLIK IN BARV

Shranimo cele suhe čilije, ker dalj časazadržijo aromo kot zmleti.Sušene čilije pripravimo na več nači-nov. Prelijemo jih z vrelo vodo, jih v njejpustimo 20 min, in jih nato vmešamo vjed cele, sesekljane ali mlete. Cele po-sušene čilije lahko tudi zmeljemo (odslu-ženi kavni mlinček) ali zdrobimo v možnarju.

čILIČili dopolnjuje paradižnik. Tudi čilijiso izredno raznovrstni. Za vas smoizbrali eksotične izredno pekoče čil-ije, ki jih lahko gojimo tudi kot tra-jnice v posodah.

AJ, PEKOČI ČILIJISeme posejemo v različne posodice,lončke (22-30 oC). Sadike vzgajamov svetlem prostoru (20 oC) in jih rednozalivamo/pršimo. Ko sta razvita prvadva prava lista, prepikiramo v večjelončke. Ko ni več zmrzali, sadike sa-dimo na sončno in toplo mesto v grediali v velike posode. Čilije lahko v po-sodah gojimo več let.

ANAHEIM

Blag in velik čili, velikosti 15-18x3-5 cm.V fazi zrelosti se obarva iz zelene v rdečo.Dozori v 70-90 dnevih po presajanju.Uživamo zelene in rdeče plodove. Ana-heim je zelo okusen svež, posušen alipečen (za polnjenje). Uporaben v salsahin tex–mex jedeh.

FIRE CRACKER (PETARDE)Spektakularni čiliji, zelo dekorativni vbarvah od bele, vijolične, rumene, oran-

žne do rdeče. Uporabni za vse pekočejedi. Rastlina zraste okoli 0,5 m in je več-letna, zato jo obvezno gojimo v okrasnihloncih. Čiliji dozorijo 90-100 dni po pre-sajanju.

HABANERO CHOCOLATE

Spada med najbolj pekoče čilije. Aroma-tični plodovi so nagubani v premeru 4 cmin dolžine 5 cm. Ko zorijo, se iz temnozelene obarvajo v čokoladno rjavo. Grmi-časta rastlina zraste do višine 90 cm.Predvsem je za večletno gojenje v loncih.Prvi plodovi dozorijo 100-110 dni po pre-sajanju. Za pripravo pekočih omak, salsin ostalih mehiških in karibskih specialitet.

HABANERO RDEČI

Svetleči rdeči plodovi so veliki3,5-5x3-3,5 cm, rastlina pa je lahkovisoka od 50 do 120 cm. Zaradi trop-sko sadnega okusa so plodovi obvezniv vseh salsah. Predvsem je namenjenza večletno vzgojo v loncih. Dlje časako je plod na rastlini, bolj pekoč je.

HABANERO RUMENI

Svetleči rumeni plodovi so veliki3,5-5x3-3,5 cm, rastlina pa je lahkovisoka od 50 do 120 cm. Zaradi trop-sko sadnega okusa so plodovi obvezni

40

TOMATO & CHILI LINENOVO!

500 - 1.000

Minimalno pekoči

SKOVILOVIH ENOT

40.000 - 70.000

Pekoči

SKOVILOVIH ENOT

200.000 - 350.000

Izredno pekoči

SKOVILOVIH ENOT

200.000 - 350.000

Izredno pekoči

SKOVILOVIH ENOT

200.000 - 350.000

Izredno pekoči

SKOVILOVIH ENOT

v vseh salsah. Predvsem je namenjenza večletno vzgojo v loncih.

RED CAP MUSHROOM RDEČI

Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v ca. 70-90dnevih po presajanju. Čiliji so v obliki gobeoz. zvonca, nagubani, veliki 4x2,5 cm.Ko dozorijo se obarvajo rdeče. Uporabniza vlaganje, sušenje in pripravo vsehmehiških in azijskih jedi. Rastlina lahkozraste do višine 1 m. Večletne rodne ras-tline nam bodo dajale plodove od pom-ladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih nasončnih terasah.

YELLOW CAP MUSHROOM RUMENI

Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v ca. 70-90dnevih po presajanju. Čiliji so v oblikigobe oz. zvonca, nagubani, veliki4x2,5 cm. Ko dozorijo se obarvajo ru-meno. Uporabni za vlaganje, sušenje,polnjenje in pripravo vseh mehiških inazijskih jedi. Rastlina lahko zraste dovišine 1 m. Večletne rodne rastline nambodo dajale plodove od pomladi do je-seni, zato jih gojimo v loncih na sončnihterasah.

SERRANO (MINI JALAPEŃO)

Klasična sorta čilija iz Mehike.So srednje pekoči. Rastline so robustnein zrastejo zelo visoko ter dajejo velikepridelke. Hrustljavi svetleči plodovi sodolgi 2,5-5 cm (1 cm v premeru) in sotemno zeleni in rdeči. Odlični za pripravosals in sušenje.

KORISTEN NASVET

MEŠANI POSEVKI Z ZELIŠČI

Kumare imajo rade bližino bazilike inkopra, ker jih varujeta pred boleznimi.Šetraj varuje fižol pred napadom uši inspodbuja rast solate.Kamilica je odličen sosed kapusnicam,krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi,rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru.Kamilica krepi odpornost sosednih vrt-nin in odvrača porovega molja.Česen, oz. doktor česen, pri sosednihrastlinah krepi odpornost na plesni, gni-lobe in druge glivične bolezni. Posameznestroke česna posadimo predvsem medsolato, korenček in jagode. Majaron je odličen sosed čebuli, saj jovaruje pred plesnijo in krepi njeno spo-sobnost skladiščenja. Na splošno ma-jaron odvrača mravlje z gredice. Enakovelja za origano.Ognjič, kot obvezna in najlepša cvetlicazelenjavnega vrta, vpliva na dobro zdravjetal in rastlin. Posejemo ga povprek povrtu. Zaseje se tudi sam. Tam, kjer motirast drugih vrtnin, ga odstranimo. Cve-tove damo v vazo, z ostanki pa prekri-vamo tla med vrtninami. V svoji bližiniga imajo najraje paradižniki, zelje in fižol.Močan vonj timijana odvrača uši, ko-renčkovo muho, kapusovega belina,bolhače, polže in druge nezaželene ži-valice v vrtu. Če nam rman zaide na naš zelenjavnivrt, ga tam tudi pustimo, saj dobro vplivana rast vrtnin in cvetlic. Žametnica je še ena obvezna cvetlicazelenjavnega vrta. Odganja talne škod-ljivce, nematode (ogorčice). Med solatoin kapusnice jo sadimo zato, da od njihodvračamo polže. Polži žametnico obo-žujejo. Žametnica varuje zelenjavo tudipred napadom uši. Z vinsko rutico preženemo mravlje inposledično uši.

41

PARAdIžNIKIIN ČILIjIVSEh OBLIK IN BARV

200.000 - 350.000

Izredno pekoči

SKOVILOVIH ENOT

200.000 - 350.000

Izredno pekoči

SKOVILOVIH ENOT

10.000 - 25.000

Srednje pekoči

SKOVILOVIH ENOT

Za vse ljubitelje ekološkega oziromaorganskega zelenjavnega vrta smopripravili pester sortiman ekološkopridelanega semena. Seme je pride-lano po mednarodnih standardih zaekološko pridelavo brez uporabe fito-farmacetvskih sredstev in mineralnihgnojil. Sorte so evropske tradicional-ne, ki dajejo v naših pogojih s hranilibogate in okusne pridelke. Naš domači vrt naj bo kar se da eko-loški. Prisluhnimo naravi, poskrbimoza rodovitna tla, ne uporabljajmo fito-farmacevtskih sredstev, vzgajajmo čimveč različnih rastlin skupaj in se zavarstvo pred škodljivci poslužujmorazličnih naravnih metod obrambe.Na ekološki način si vzgojimo zdraverastline, pridelki so okusnejši in bo-gatejši s hranilnimi snovmi in ener-gijo. Ker domače izdelke ne prodajamona trgu, nam ni treba nobenemu do-kazovati, da smo jih pridelali po prin-cipih ekološkega pridelovanja.Pomembno je, da mi vemo.

BLITVASREBRNOLISTNANajbolj razširjenatradicionalna sortablitve v Evropi.Oblikuje velikerahlo nagubane

temno zelene liste in srebrno bela ste-bla ter rebra. Liste nabiramo, ko so ve-liki kot dlan pa tja do velikosti 1 m.Trgamo zunanje liste, tako da spodbu-jamo rast novih. Potrebuje hranljiva tla(kompost), sončno prostorno lego (tudimalo sence prenese). V suši jo zalivamo.Za boljšo rast zalivamo s pripravkom izkoprive in gabeza. Tla med rastlinamiprekrivamo. Raste naj v mešanem po-sevku s korenčkom, fižolom, redkvicoin solato. Lepa v cvetlični gredici znotrajzelenjavnega vrta ali v velikem okrasnemloncu na terasi.

BUČAMUšKATNAPloščato okrogle,močno rebrasteZIMSKE buče,velikosti25-50x15-30 cm,

težke 7-40 kg. Meso je temno oranžno,sočno, odličnega okusa. Za pripravojuh, pit, marmelade in sladic. Dozori v125 dnevih po presajanju. Skladišči se

4-8 mesecev. Potrebuje veliko sonca,vlage in prostora. Tla obvezno prekri-jemo. Redno dodajamo kompost ali joposadimo na kompostni kup. Zaoprašitev so nujne čebele, zato okolibuč posejemo čim več medonosnihcvetlic in začimbnic.

BUČKA BLACKBEAUTYLepa, srednje zgod-nja, rodna sorta, zlepimi temno ze-lenimi bučkami.Redno obiramo,da nastavlja nove plodove. Raste nagrmičku. Potrebuje veliko sonca, vlagein prostora. Tla obvezno prekrijemo.Redno dodajamo kompost ali jo posa-dimo na kompostni kup. Za oprašitevso nujne čebele, zato okoli bučk pose-jemo čim več medonosnih cvetlic inzačimbnic.

DIVJA RUKVICAALI TANKOLISTNIDVOREDECJe nezahtevnalistnata začimb-nica za obvezendodatek k različ-nim jedem. Posejemo jo 2 do 3 vrsticeob peteršilj, ker jo režemo oz. strižemotako pogosto kot peteršilj. Bolj ko jorežemo, bolj se obrašča. Listi so močnonarezani in specifično aromatični (okusakreše in oreha hkrati). Ljubitelji jo lahkogojijo v posodah na balkonu ali celookenski polici (zunanji). Ne mara suše.

ENDIVIJA ESKA-RIOL RUMENAJe jesenska endi-vija, ki oblikuje ve-like zelene glave ssvetlo sredino.Nezahtevna vrt-nina, ki potrebuje le dovolj sonca invlage za rast in razvoj. Gnojimo s kom-postom. Tla med rastlinami zastiramo.Sejemo oz. sadimo za grahom, zgod-njim fižolom, redkvico, solato.

NIZEK FIŽOL SLENDERETTEJe nizek, roden fižol, ki dozori okoli60 dni po setvi. Za pridelavo okroglihzelenih strokov, ki niso nitasti. Strokeza zimo zamrznemo ali vložimo. Predsetvijo semena čez noč namočimo v

Bio Line

42

NOVO!

kamiličen čaj (kami-lica seme razkužiin pospeši kalivost).Fižol ima rad hu-mozna, hranljivain vlažna tla.Sejemo ga vsake

3 tedne v vrste: eno zrno na 10 cm.Dobro raste v družbi s paradižnikom, kiga varuje pred škodljivci, ter kumarami,zeljem, kolerabico, rdečo peso, kamilicoin ognjičem. V njegovi družbi naj obvez-no raste šetraj, saj ga varuje pred na-padom uši in mu izboljša okus. Protiušem se borimo s pripravki iz kapucinkein pelina.

KORISTEN NASVET

MULČENJE OZ. PREKRIVANJE TAL –ZELENA ODEJA

Prekrivanje tal ima veliko prednosti.Zemlja, prekrita z rastlinskimi ostan-ki, dlje časa ostane vlažna in zračna.Rastlinski ostanki so hrana za mikro-organizme v tleh, ki proizvajajo takopotreben humus, hkrati pa rastlin-ska odeja preprečuje rast plevelom.• Rastlinski deli naj se ne dotikajo

stebel tam rastočih rastlin, da neprihaja do gnitja stebla. Posebnopomembno je to, če imamo debelozeleno odejo.

• Če nimamo dovolj rastlinske maseza zeleno odejo, prekrivamo tla samotistim rastlinam, ki to najbolj potre-bujejo.

• Če imamo veliko polžev, tla okolimladih rastlinic NE prekrivamo!

• Prekrivamo tla tistim rastlinam, kiimajo dolgo rastno dobo, kot npr.zelje in zelena. Pri zelju s prekrivkotudi zmanjšamo napad bolhačev.

• Prekrivka med krompirjem prepre-čuje močno okužbo s krompirjevoplesnijo.

• Obvezno prekrivamo tla med para-dižnikom in papriko, saj potrebujetaenakomerno vlažna tla, ki omogo-čajo redno preskrbo s hranili.

• Paradižniki imajo radi tla prekritapraprotjo glistovnico in orlovo prap-rotjo, ker vsebujeta veliko kalijain z gabezom.

• Če želimo z mulčenjem tudi gnojiti,potem prekrivamo tla s koprivami,regratom, ognjičem, špinačo, lobo-dami (Atriplex) in jetičnikom iz gozda.

• Zavedati se moramo, da je zelenaodeja idealna za razvoj polžev in miši.Redno jo pregledujemo in po potrebiodstranimo.

• Med vrtninami lahko zasejemo špi-načo in deteljice v vrste, kot trajni mulč.Ko so rastline za dlan visoke, jih pore-žemo in z njimi prekrivamo tla medzelenjavo. Vrste se obraščajo, mi jihredno režemo. Te vrste rastlin rahljajoin senčijo tla, preskrbijo zelenjadnices hrano (detelja je metuljnica). Obenemnam detelja in špinača služita kotpotka, kjer hodimo.

• Za zeleno odejo lahko uporabimo tudipokošeno travo, vendar pazimo, da jeplast tanka!

• Tudi listi rabarbare se idealni zamulčenje.

GRAH RONDOJe srednje visokgrah (70 cm). Strokiso dolgi 10-11 cmin imajo temno ze-lena sladka zrna.Pred setvijo semenačez noč namočimo v kamiličen čaj (kami-lica seme razkuži in pospeši kalivost).

43

EKOLOŠKO PRIdELANASEMENA

KORENČEKNANTESSrednje zgodenkorenček, inten-zivno oranžen inzelo okusen. Predsetvijo lahko seme

zmešamo z drobnim peskom ali mivkoin ga za dva ali tri dni postavimo na toplo.Mešanico sejemo v suhem zatišnemdnevu v vrste. Korenček ima rad zelorahla, humozna in vlažna tla. Pazimo,da ga sproti redčimo, med rastlinamipa tla prekrivamo. Redno ga zalivamos pripravkom iz koprive. Naj raste v družbis čebulo, porom, timijanom (odganjajokorenjevo muho) in ognjičem, drobnja-kom in česnom.

KUMAREMARKETMOREStara evropskasorta sočnih solat-nih kumar. Kumarezahtevajo sončnoin toplo lego, hu-

mozna tla, redno zalivanje in gnojenje(kompost, pripravki iz koprive ali zelja),oporo (mreža) in prekrivanje tal. Predsetvijo seme čez noč namočimo v mlekoali v pripravek s česnom. Med kumareposejemo čim več bazilike in kopra.

PARADIŽNIKACE 55 VFJe srednje visokparadižnik, s ploš-čato okroglimi,sladkimi in sočnimiplodovi, težkimi

okoli 190 g. Odličen za solate in omake.Dozori 90 dni po presajanju.IMA NARAVNO ODPORNOST NA PLESEN.Paradižnik potrebuje veliko sonca, rednognojenje (kompost ter pripravki iz kop-rive, gabeza, ognjiča in zelja), rednozalivanje (nikoli po rastlinah) in prekri-vanje tal (mulčenje).

PETERšILJ DO-MAČI LISTNIKStara evropskasorta peteršilja,ki so ga sejale ženaše prababice.Oblikuje velike

aromatične liste, ki jih režemo celo po-letje v pozno jesen. Se obrašča. Poseje-mo ga v 2-3 vrstice, kjer nam je najbolj

dosegljiv. Ker dolgo kali, poskrbimo, dase setvena površina ne izsuši. Dobri so-sedje peteršilju so čebula, por, česen,paradižnik, redkvica, ognjič, žametnica;slaba soseda pa je solata. Nezahteven.Vzgajamo ga tudi v okrasnih loncih.Liste uporabljamo sveže, za zimo jihzamrznemo.

PORCARENTAN 2Najbolj poznanaevropska sortapora. Por je lepesivo zelene barvez debelim belimsteblom. Dobro prezimi. Potrebuje sonce,torej ga v vrstah redčimo. Sadike različ-nih velikosti presadimo (globoko) na raz-lična prazna mesta v zelenjavnem vrtuv gredice s kapusnicami, korenčkom,solato, kumarami, zeleno ali pa jih po-jemo. Pognojimo ga s kompostom inzalivamo s pripravki iz koprive (gnojenje)in kamilice (za zdravje). Por jemo svež zvrta od poletja preko zime do pomladi.Lahko ga tudi zamrznemo.

RADIČ PALLAROSSA 3Radič, ki jeseni, kose temperatureustrezno znižajo,oblikuje okroglo,kompaktno rdečoglavico, izrazitega okusa. Je nezahtevnavrtnina. Posejmo in presadimo si ga naprazne gredice meseca julija. Ob setvipazimo, da se setvena površina ne iz-suši. Kasneje ga redčimo in presajamo.Dobri sosedje so kapusnice, kumare,boreč in koper.

RDEČA PESADETROITJe intenzivno rdečain sočna rdeča pesa.Uspeva na sončnigredici, v humoznihtleh. Peso pogno-jmo s kompostom, jo redno zalivamo inredčimo. Mlade rastlinice presadimokamorkoli v zelenjavni vrt ali pa jih poje-mo presne v solati. Najbolje raste v družbis koprom, fižolom, čebulo in šetrajem.Rdeča pesa ni harmonična s špinačo,krompirjem, paradižnikom, peteršiljemin blitvo, zato naj ne raste v njihovi bližini.Jo kuhamo, vlagamo ali sočimo.

44

Bio LineNOVO!

REDKVICATONDO ROSSOHitro rastoča lepordeča redkvica.Lahko jo sejemozgodaj v rastlin-jake ali tople grede

in na prosto od marca do konca julija.Redkvice sejemo v več zaporednih set-vah; ljubitelji vsakih 14 dni. Rade imajosončno lego in humozna tla ter velikovlage. Najboljše so, ko imajo v premeruokoli 2 cm. Poleti dozorijo v štirih ted-nih, spomladi in jeseni pa v osmih.Sejemo jih na gredico z nizkim fižolom,solato in paradižnikom. Ko se te vrt-nine obilno razrastejo, smo mi redkviceže pobrali.

SEZAM Je visoka in leparastlina, z dišečimibelimi ali roza cve-tovi, ki privlačijometulje in ptice.Izboljša nam vrtna

tla. Zahteva ZELO toplo in sončno legoin prepustna, humozna tla (gnojimos kompostom). Sejemo ga v vrste inkasneje redčimo, oz. se zredči kar sam.Mlade rastline potrebujejo dovolj vlagein zaščite pred močnim vetrom, ko parazvije močan koreninski sistem, je ras-tlina močna in ima raje bolj suha tla.Seme poberemo, ko se stroki posušijo,a predno se odprejo.

SOLATALEDENKALEDENAKRALJICALepa glavnata so-lata ledenka, kihitro in dobro

raste v vseh vremenskih pogojih. Glav-ice so velike in kompaktne, svetlo ze-lene, z nazobčanimi, krhkimi in

sladkimi listi. Sejemo jo v vrste in kas-neje redčimo (sadike pojemo ali presa-dimo na kakšno prazno mesto v vrtu).Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet.Potrebuje sončno lego, humozna in vlaž-na tla. Sejemo jo na gredico skupaj skolerabico in redkvico.

SOLATA MEHKO-LISTNA MAJSKAKRALJICAZgodnja mehko-listna glavnata so-lata s kompaktnosrednje veliko gla-vico. Listi so okrogli, mehki, zeleni z rahlordečkastim navdihom ob robovih. Sejemojo v vrste in kasneje redčimo (sadikepojemo ali presadimo na kakšno praznomesto v vrtu). Več kot ima prostora, kas-neje gre v cvet. Potrebuje sončno lego,humozna in vlažna tla. Raste naj v meša-nem posevku s paradižnikom, čebulo,fižolom, grahom, kolerabico in špinačo.

SOLATA HRAS-TOLISTNA REDSALAD BOWL Rdeča lahkotnahrastolistna solata.Režemo jo kot be-rivko, kasneje papustimo, da oblikuje glave. Ima mehkeliste z osvežujočim okusom. Sejemo jo vvrste in kasneje redčimo (sadike pojemoali presadimo na kakšno prazno mestov vrtu). Več kot ima prostora, kasnejegre v cvet. Potrebuje sončno lego, hu-mozna in vlažna tla. Raste naj v meša-nem posevku s paradižnikom, čebulo,fižolom, grahom, kolerabico in špinačo.

šPINAČAGIGANTEDE INVERNOŠpinača z velikimi,svetleče temnozelenimi listi, ki sorahlo mehurjasti inkoničasti. Odporna na nizke temperature,zato dobro prezimi. Je okusna špinača.Tudi surove mlade lističe dodajamo so-latam. Špinača je nezahtevna rastlina.Posejemo si jo čim več, tudi povprek pocelem vrtu (ne med rdečo peso, rukoloin cvetačo). Jemo jo mlado, z večjimi listiprekrivamo tla (mulčenje), korenine papustimo v tleh, ker jih izboljšujejo.

45

NOVO!

NOVO!

NOVO!

V vsakem biotičnem zelenjavnem vrtuso cvetlice enoletnice obvezne, sajga popestrijo in polepšajo. Sejemoali presajamo jih kamorkoli med ze-lenjavo, oz. med zelenjavnimi gredi-cami si oblikujemo cvetlične gredice.Izberemo si tiste cvetlice, ki so namvšeč, ki privabljajo čebele in so odli-čne za rez. Da si z njimi oblikujemoživahne poletne šopke. Načelomacvetlice potrebujejo veliko svetlobe,ker v senci ne bodo rade cvetele,srednje veliko hranil in dovolj vlagev sušnih mesecih. Najbolje jih je aprilain maja posejati direktno na vrt.Kasneje jih razredčimo in presadimo,populjenih rastlin pa ne zavržemo.Najlepše bodo, če jim redno režemoodcvetele cvetove.Nato samo še uživamo.

PORTULAKALI TOLšČAK,POLNJEN CVET,MEšANICAPortulaca grandi-flora

Višina: 10-15 cm; sejemo: marca do maja;presajamo: aprila do maja; cveti: junijado oktobra. Ker je seme zelo drobno, gapred setvijo pomešamo s finim peskom,da ga lažje enakomerno posejemo. Jenizka enoletnica, s katero si ustvarimocvetočo preprogo. Odlično prenaša sušoin vroče sonce (sukulentna rastlina). Imaplezajoče steblo in bele, rumene, roza,oranžne, rdeče polnjene cvetove. Tudiza skalnjake in za setev med betonskimiploščami.

LOBELIJA,PLAVALobelia erinus

Višina: 10-20 cm;sejemo: marca domaja; presajamo:

aprila do maja; cveti: junija do oktobra. Seme kali na svetlobi, zato ga po setvine prekrijemo. Je nizka enoletnica, kineprestano cveti in je primerna zaobrobke, balkone, grobove in zasaditevokrasnih posod. Cvetovi so svetlečemodre barve. Jo redno gnojimo.

AGERAT aliNEPOSTARNIK,MODER Ageratummexicanum

Višina: 25-30 cm;sejemo: marca domaja; presajamo: aprila do maja; cveti:junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležnaenoletna cvetlica, ki cveti od pomladido jeseni in nam krasi obrobke, gredicein terase. Da obilno cveti, ga redno gno-jimo in zalivamo.

KAPUCINKANIZKA JEWEL,MEšANICATropaeolum nanum

Višina: 30 cm; se-jemo: marca domaja; presajamo: aprila do maja; cveti:junija do oktobra. Kapucinka, ki raste vobliki grmička. Cvetovi se razvijejo nadlistjem in so polnjeni ali pol-polnjeni vrazličnih svetlečih barvah. Kapucinkosadimo povsod, a najbolje raste na manjgnojenih tleh. To tudi upoštevamo, ko josadimo skupaj z balkonskimi rastlinamiv korito. Užitna je vsa rastlina. Je nepo-grešljiva cvetlica za ekološke vrtove.Tudi v vazi so cvetovi in poganjki izrednodekorativni.

ŽAMETNICAFAVOURITE,MEšANICATagetes patula nana

Višina: 20-30 cm;sejemo: marca domaja; presajamo: aprila do maja; cveti:junija do novembra. Čudovita, vsestran-sko uporabna enoletnica, ki dolgo inbogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetoviso enojni v različnih rumenih, oranžnihin rjavkastih barvnih odtenkih. Odličnaza cvetlične gredice, obrobe in okrasneposode. Žametnica naj raste tudi medzelenjavo, saj odganja nekatere škod-ljivce, uravnava rodovitnost tal in dobrovpliva na rast sosednjih rastlin. Obveznojo sadimo k paradižniku, krompirju inpeteršilju.

Cvetlice

46

NOVO!

ŽAMETNICACHAMPION,MEšANICATagetespatula nana

Višina: 20-30 cm;sejemo: marca do maja; presajamo: ap-rila do maja; cveti: junija do novembra.Cvetovi so oranžni, rumeni, rdeče rjavi.

ŽAMETNICA ALITAGETES CA-LANDO, MEšAN-ICA Tageteserecta nana

Višina: 30 cm; se-jemo: marca do maja; presajamo: aprilado maja; cveti: junija do novembra.Nizka, kompaktna, bujno rastoča žamet-nica z ogromnimi cvetovi v rumeni(limonsko in zlato), globoko oranžni inmarelični barvi. Barve, ki nam poživijovrt. Primerna za vsak vrt, tudi zelenjavni,za na obrobke, za v okrasne lonce, tudimed balkonske rastline. Žametnica imaposeben vonj, ki ga določeni vrtni škod-ljivci ne marajo. Lepa tudi v vazi. Zdravaza vrtna tla.

KALIFORNIJSKIMAK, MEšANICAEschscholzia cali-fornica

Višina: 30-40 cm;sejemo: marca do

maja; presajamo: aprila do maja; cveti:julija do oktobra. Prelepa enoletna cvet-lica, ki hitro raste in bujno cveti. Cvetoviso odlični za v vazo. Ko odcveti, jo pore-žemo in se obraste. Ima enojne cvetovev oranžnih, rumenih, roza in rdečih bar-vnih odtenkih. Sejemo jo večkrat zapo-red, da nam od junija do oktobra krasizelenjavni vrt.

PETUNIJA, MEšANICA Petunia hyb.

Višina: 30-40 cm; sejemo: marca domaja; presajamo: aprila do maja; cveti:junija do oktobra. Veliki in dekorativni

lijakasti cvetovi(beli, rožnati, rdeči,vijolični) nam celoleto krasijo obrobke,gredice in okrasnelonce na terasah inbalkonih. Je eno-letna cvetlica, ki najbolje raste v zračnihtleh in na soncu. Jih redno dognojujemo.

PETUNIJA POVE-šAVA SHOWERSPetunia hyb.

Višina: 30-40 cm;sejemo: marca domaja; presajamo:aprila do maja; cveti: junija do oktobra. To je čudovita mešanica barv povešajo-čih petunij (podobne surfinijam). Sadimojih v balkonska korita, viseče posode aliv gredice, kjer se po tleh bujno razrastejo.Med rastjo jih redno zalivamo in gnojimo.Potrebujejo sončno lego in veliko toplote.

OGNJIČ,MEšANICACalendula officinalis

Višina: 40-60 cm;sejemo: marca domaja; presajamo:aprila do maja; cveti: junija do novem-bra. Vsestransko uporabna in zelo lepacvetlica enoletnica. Ima kompaktno rastin čudovite svetleče cvetove v odtenkihrumene in oranžne barve. Odlična tudiza rez. Najbolje raste na soncu. Naj rastepo celem zelenjavnem vrtu, saj ugodnovpliva na rast drugih vrtnin. Iz cvetovpripravimo ognjičevo mazilo.

ZAJČKI,MEšANICAAntirrhinum majus

Višina: 50-90 cm;sejemo: marca domaja; presajamo:aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita enoletnica, zelo razširjena vnaših vrtovih. Bogato cveti celo poletjein to v odtenkih bele, rumene, roza inrdeče barve. Za okras gredic, obrobkovin popestritev zelenjavnih vrtov.Cvetovi v vazi dolgo zdržijo. Cvetlica niobčutljiva, a najbolje raste na soncu.

47

NOVO!

NOVO!

NOVO!

ASTRA NIZKA,MEšANICACallistephuschinensis

Višina: 40 cm;sejemo: aprila do

maja; presajamo: aprila do maja; cveti:avgusta do oktobra. Astre so lepe eno-letnice, ki bujno cvetijo od srede poletjado pozne jeseni v različnih barvnih od-tenkih. Izberemo jim kakšno manjšosončno gredico v zelenjavnem vrtu. Pri-merne so tudi za zasaditev obrobkovin, v kombinaciji z drugimi cvetlicami,okrasnih loncev. V suši nam bo hvaležnaza zalivanje.

ASTRANOJEVOPERNA,MEšANICACallistephuschinensis

Višina: 50 cm; se-jemo: aprila do maja; presajamo: aprilado maja; cveti: avgusta do oktobra.Veliki cvetovi v različnih barvnih odtenkihna zelo razvejanem steblu. Zgodaj cveti.Odlična tudi za rez. Je enostavna zavzgojo, rada ima veliko sonca in sred-nje vlažna, odcedna tla. Cvetove rednorežemo, zato da poganjajo novi.

ASTRA MEISTER,MEšANICACallistephuschinensis

Višina: 50-60 cm;sejemo: aprila do

maja; presajamo: aprila do maja;cveti: avgusta do oktobra.

ASTRA PRINZESS,MEšANICACallistephuschinensis

Višina: 50-60 cm;sejemo: aprila do

maja; presajamo: aprila do maja; cveti:avgusta do oktobra.

KORISTEN NASVET

DOMAČA KOZMETIKA

OGNJIČEV MACERAT aliOGNJIČEVO OLJEV 1 l hladno stiskanega oljčnega oljadamo 10-20 dag posušenih cvetov og-njiča in pustimo 14 dni na sobni tem-peraturi ali soncu. Ognjičevo olje natoprecedimo in ga shranimo v čisti in dobrozaprti steklenici v hladnem in temnemprostoru. Služi nam za izdelavo ognji-čevega mazila ali čiščenje kože.

OGNJIČEVO MAZILO NA OSNOVIMACERATA / OSNOVA (ca. 210 g):• 170 g ognjičevega macerata• 20 g belega čebeljega voska• 15 g rumenega čebeljega voska• 5 g kokosovega masla.V stekleno posodo dodamo macerat, obavoska in maslo. Segrevamo v vodni ko-peli, da se vosek stopi. Odstavimo indodamo 6 kapljic 100% eteričnega oljasivke ali bergamotke. Premešamo inskozi lij vlijemo v čiste in razkuženesteklene kozarčke ter jih neprodušnozapremo. Hranimo v temnem in hladnemprostoru. Rok uporabe je 2 leti.

OGNJIČEVO MAZILO BREZ MACERATA2 dcl hladno stiskanega oljčnega oljazavremo in dodamo svež ognjič (20 do30 cvetov). Po dveh minutah vrenja (zmesmešamo) odstavimo. Šele naslednji danzmes malo segrejemo in jo precedimoter cvetove dobro stisnemo. Posodo sprecejenim oljem damo v posodo z vročovodo (parna kopel) in dodamo 2 dag voskater mešamo, da se stopi. Nato dodamo6 kapljic 100% eteričnega olja po želji(npr. sivkino) in gosto tekočino nalijemov čiste (razkužene) kozarčke ter jih ne-produšno zapremo. Mazilo zdrži tudi dodve leti v temnem in hladnem prostoru.

Avtorica receptov je Simona Hafner, ki zdelujedomačo kozmetiko.Pišete ji lahko: simoncahafner@gmail.com.

Cvetlice

48

NOVO!

ASTRAHI-NO-MARU,MEšANICA BARVCallistephuschinensis

Višina: 50-60 cm;sejemo: aprila do maja; presajamo: aprilado maja; cveti: avgusta do oktobra. Je unikatna enoletna POMPON astra zdekorativnimi dvobarvnimi cvetovi z be-limi obrobki. V skupini nam popestrijookrasni ali zelenjavni vrt. Odlična tudi zarez. Je enostavna za vzgojo, rada imaveliko sonca in srednje vlažna, odcednatla. Cvetove redno režemo, zato da po-ganjajo novi.

ASTRAPOLNJENAGREMLIN, RDEČACallistephuschinensis

Višina: 75 cm; se-jemo: aprila do maja; presajamo: aprilado maja; cveti: avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimipolnimi cvetovi v rdeči barvi. Ima zelopokončno in kompaktno rast. Odličnatudi za rez. Je enostavna za vzgojo, radaima veliko sonca in srednje vlažna, od-cedna tla. Cvetove redno režemo, zatoda poganjajo novi.

ASTRA POL-NJENA GREMLIN,MODRACallistephuschinensis

Višina: 75 cm; se-jemo: aprila do maja; presajamo: aprilado maja; cveti: avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimipolnimi cvetovi v barvi sivke. Ima zelopokončno in kompaktno rast. Odličnatudi za rez. Je enostavna za vzgojo, radaima veliko sonca in srednje vlažna, od-cedna tla. Cvetove redno režemo, zatoda poganjajo novi.

ASTRA POLNJENA GREMLIN, ROZACallistephus chinensis

Višina: 75 cm; sejemo: aprila do maja;presajamo: aprila do maja; cveti: avgustado oktobra. Pozna astra z impozantnimiin velikimi polnimi cvetovi v roza barvi.

Ima zelo pokončnoin kompaktno rast.Odlična tudi za rez.Je enostavna zavzgojo, rada imaveliko sonca insrednje vlažna, od-cedna tla. Cvetove redno režemo, zatoda poganjajo novi.

LAN RDEČILinum grandiflorumRubrum

Višina: 50-60 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo:aprila do maja; cveti: julija in avgustaNežna in trpežna cvetlica naj raste vgosti skupini. Sejemo ga v okrasni vrt, šelepši pa je v zelenjavnem vrtu. Svilnaticvetovi so intenzivno rdeče barve. Enos-tavna in nezahtevna cvetlica enoletnica.

šABOJEVNAGELJČEK,MEšANICADianthuscaryophyllusChabaud

Višina: 50-60 cm; sejemo: aprila do maja;presajamo: aprila do maja; cveti: julijado oktobra. Dišeči nageljček za sajenjev cvetlične gredice in cvetlična korita.Rastlina je kompaktna, cvetovi v svežihin intenzivnih barvah. Redno režemocvetove za v vazo. Odlično se obrašča.Potrebuje sončno lego in apnena tla.

SONČNICANIZKA POLNJENASUNGOLDHelianthus annuus

Višina: 80 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo: aprila do maja; cveti:julija do oktobra. Nizka sončnica, bujnorazvejana, s polnimi lepimi in velikimicvetovi v zlatorumeni barvi. Za sajenjev zelenjavni in okrasni vrt ter v okrasnelonce za na teraso. Dolgo cveti in cvetoviso čudoviti za v vazo. Nezahtevna cvet-lica, ki potrebuje sonce in vlago.Enostavna za vzgojo, zato odlična za»otroški vrt«.

49

NOVO!

NOVO!

NOVO!

NOVO!

NOVO!

NOVO!

NIZKA SONČNICATWILIGHT ZONEHelianthus annuus

Višina: 80 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo:

aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovite nizke sončnice. Rastline so zelomočne in razvejane, polne cvetov v ru-menih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih.Čebele imajo zelo rade cvetove sončnic,zato jih sejemo raztreseno po celem zelen-javnem vrtu ali si ustvarimo sončničneobrobke. Cvetovi so odlični za rez.

VISOKASONČNICA,MEšANICAHelianthus annuus

Višina: 180-200cm; sejemo: aprila

do maja; presajamo: aprila do maja;cveti: julija do oktobra. Čudovita visokain bujna enoletna cvetlica, katere cvetoviprivlačijo čebele. Lepa je tudi v cvetočiživi meji. Cvetovi se v vazi dolgo ohranijo.

ENOLETNI SLEZMAJORETTEPOLNJENI,MEšANICAAlcea rosea

Višina: 80 cm; se-jemo: aprila do maja; presajamo: aprilado maja; cveti: julija in avgusta. Čudovitavisoka cvetlica z vrtov naših babic. Lepiso na gredicah ob hiši. Cvetovi privlačijometulje in čebele. Potrebujejo odcednatla in veliko sonca. Gnojimo 1x letno,predvsem s kompostom. So enoletneali trajne cvetlice.

RDEČA SALVIJAALI RDEČAOKRASNA KADULJASalvia spledens

Višina: 35-40 cm; se-jemo: aprila do maja;

presajamo: aprila do maja; cveti: julija dooktobra. Enoletna cvetlica, ki ima zani-mive cvetove intenzivno rdeče barve indekorativne liste. Celo sezono, tudi v časuvročine, ko jo zalivamo, ohranijo cvetovisvojo intenzivno barvo. Odlična za ob-robke, cvetne gredice in okrasne lonce.

KORISTEN NASVET

OKRASKI V VRTU?

Zakaj si ne bi privoščili nekaj okraskovtudi na vrtu? Odvisno kaj in kako namje všeč. In seveda, zaželeno je, da nepretiravamo, saj se potem preveč prib-ližamo kiču in nam vrt služi kot razs-tavni prostor okraskov, namesto da bisi z okraski diskretno polepšali vrt.V slovenskem prostoru se pogosto po-javljajo palčki in druga pravljična oz.bajeslovna bitja. Morda pa to izvira iztega, ker naj bi ta bitja odganjala zleduhove?Kaj vse je lahko vrtni dekor: inovativneptičje hišice, zanimive klopce, stoli, mize,police, lučke, kamniti kipi in ostali kam-niti izdelki, plastični ali leseni kipi, okras-ki iz stekla, lučke, različne figure, zasa-ditve v nenavadnih in eksotičnih »loncih«,vodnjaki, ptičja strašila in še kaj.

KOZMEJAPICOTEE Cosmosbipinnatus

Višina: 110 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo:aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Je ena najlepših in najelegantnejših cvet-lic enoletnic. Rastlina je visoka, močnorazrastla z dekorativnimi listi in velikimicvetovi bele barve z rdečkasto ali rozaobrobo. Naj raste v skupini, na severnemdelu zelenjavnega vrta, na cvetlični gre-dici ali ob hiši. Odlična za rez, saj v vazidolgo zdrži. Zelo nezahtevna cvetlica inprimerna za vsak vrt, obvezna pa v ze-

Cvetlice

50

NOVO!

NOVO!

lenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Se-jemo v vrste ali raztreseno po gredici.Lahko rastejo na gosto.

CINIJA CANDYSTRIPEZinnia elegans

Višina: 60-80 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo:

aprila do maja; cveti: julija do oktobra.Čudovita cvetlica enoletnica. Na kom-paktnem steblu se vedno znova tvorijoprelepi veliki cvetovi v različnih barvahz rdečimi lisami. Obvezno ji namenimogredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdržizelo dolgo. Potrebuje sončno lego. Ko sedobro ukorenini, se prebije tudi skozisušno obdobje.

CINIJA DROBNO-CVETNA LILIPUT,MEšANICA Zinniaelegans LILLIPUT

Višina: 60-80 cm;sejemo: aprila do

maja; presajamo: aprila do maja; cveti:julija do oktobra. Na čvrstem steblu sevedno znova tvorijo prelepi majhni raz-nobarvnimi cvetovi.

CINIJA KAKTUSNA,MEšANICA Zinniaelegans CACTUS

Višina: 90 cm; se-jemo: aprila do maja;presajamo: aprila do

maja; cveti: julija do oktobra. Čudovitacvetlica enoletnica. Na kompaktnemsteblu se vedno znova tvorijo prelepi ve-liki cvetovi v različnih barvah. Obveznoji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu.V vazi zdrži zelo dolgo. Potrebuje sončnolego. Ko se dobro ukorenini, se prebijetudi skozi sušno obdobje.

CINIJA, MEšANI-CA Zinnia elegans

Višina: 60-80 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo:aprila do maja;

cveti: julija do oktobra. Na čvrstem ste-blu se vedno znova tvorijo prelepi velikicvetovi v različnih barvah. Odlična za rez.

CINIJA, RDEČAZinnia elegans

Višina: 70-90 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo:aprila do maja;cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlicaenoletnica. Na kompaktnem steblu sevedno znova tvorijo prelepi veliki cve-tovi v intenzivno rdeči barvi.

CINIJA, RUMENAZinnia elegans

Višina: 70-90 cm;sejemo: aprila domaja; presajamo:aprila do maja;cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlicaenoletnica. Na kompaktnem steblu sevedno znova tvorijo prelepi veliki cve-tovi v sijoče rumeni barvi.

GLAVINEC DOU-BLE POLKA DOT,MEšANICA Cen-taurea cyanus ZASUšENJE

Višina: 30-50 cm;sejemo: aprila do maja; presajamo:aprila do maja; cveti: julija do oktobra.Je staromodna cvetlica, vendar ševedno najlepša za živobarvne pastelnešopke, tako sveže kot suhe. Redno jorežemo in dobro se obrašča. Lepa tudiza obrobke in popestritev zelenjavnegavrta. Je kompaktna rastlina z množicocvetov v čudovitih odtenkih roza,modre, vijolične in bele barve. Ni za-htevna cvetlica, raste na vseh tleh,prenaša sušo. Najlepša pa je na sončnilegi. Cvetovi privlačijo čebele in metulje.

GOMFRENA,MEšANICAGomphrenaglobosa

Višina: 60 cm; se-jemo: aprila domaja; presajamo: aprila do maja; cveti:julija do oktobra. Čudovita, manj poz-nana enoletnica, ki ne razočara. Odličnaza sveže in suhe šopke (sušimo kot os-tale cvetlice). Kompaktna rastlina s kro-glastimi cvetovi v vijoličnih, roza, rdečihin belih barvnih odtenkih. Lepa je tudi v

51

NOVO!

NOVO!

NOVO!

NOVO!

NOVO!

okrasnih loncih v kombinaciji z drugimbalkonskim cvetjem. Redno jo režemo(ko je cvet v polni barvi) in dobro seobrašča. Nezahtevna cvetlica, ki imarada sonce in prenaša vročino in sušo.Lahko jo pognojimo, ko začne cveteti,in to najbolje s kompostom.

SUHA ROŽA,MEšANICAHelichrysumbracteatumZA SUšENJE

Višina: 60-100 cm;sejemo: aprila do maja; presajamo:aprila do maja; cveti: julija do oktobra.Odlična enoletnica za zasajanje gredic,najlepša pa je v suhih šopkih. Cvetoveporežemo še preden se odprejo in jihposušimo v senci. Izberemo sončnomesto in lahka ter hranljiva tla.

STATIKA, LIMO-NIUM, MEšAN-ICALimonium sinua-tum ZA SUšENJE

Višina: 70-80 cm;sejemo: aprila do maja; presajamo:aprila do maja; cveti: julija do oktobra.Bujno cvetoča enoletnica, predvsemnamenjena za suho cvetje. Cvetovi sorahlo slamnati in v različnih barvah.Potrebuje sončno lego in hranljiva tla.

KAPUCINKA OUTOF AFRICATropaeolum majusPOPENJAVKA

Sejemo: aprila domaja; presajamo:

aprila do maja; cveti: julija do oktobra.Enoletnica z dolgimi plezajočimi poganjki,dekorativnimi okroglimi listi in čudovi-timi cvetovi. Sejemo jo po celem vrtu,saj je nadvse koristna: privablja čebele,prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlinin jih varuje pred napadi različnih škod-ljivcev. Prelepa je tudi v okrasnih poso-dah, le če ima dovolj svetlobe, vlage inhranil. Celi cvetoči poganjki so odličniza oblikovanje eksotičnih šopkov. Užitnaje vsa rastlina.

LEPI SLAKHEAVENLY BLUEIpomoea purpureaPOPENJAVKA

Sejemo: aprila domaja; presajamo:aprila do maja; cveti: julija do oktobra.Pred setvijo seme namočimo v vodi.Cvetovi so v prelepi modri barvi, posame-zen cvet pa živi le en dan. Vsako jutro seodpirajo novi cvetovi. Hitro se vzpenja obograji, pergoli, žici, vrvici ali kolu. Rad imasončno in zavetno lego ter veliko vode.

OKRASNE BUČKE,MEšANICACucurbita pepoPOPENJAVKA

Izberemo sončnogredico in rodovitnatla. Posadimo jih lahko tudi ob ograjo. Medrastjo zalivamo in dognojujemo. Prikupnemajhne plodove različnih oblik in barvnihvzorcev uporabljamo za okrasitev stano-vanj in poletno jesenske aranžmaje.

TURšKI NAGELJ-ČEK, MEšANICADianthus barbatusDVOLETNICA

Višina: 40-60 cm;sejemo: junija dojulija; presajamo: septembra; cveti: aprilado junija. Cvetovi so beli, roza, rdeči,vijolični in lepo dišijo. Za okras gredic inza rez. Lep tudi v okrasnih posodah nabalkonih in terasah. Potrebuje sončnolego in dobra hranljiva tla. Da bolje pre-zimi, ga prekrijemo.

MAČEHA,MEšANICAViola sp. SWISSGIANTDVOLETNICA

Višina: 10-30 cm;sejemo: junija do julija; presajamo: sep-tembra; cveti: oktobra do decembra inmarca do maja. Jeseni in spomladi krasicvetlične gredice, obrobke in predvsemokrasne posode. Nezahtevna in dobroprezimi.

Cvetlice

52

KORISTEN NASVET

UŽITNI CVETOVI

Veliko cvetlic in začimbnic, ki rastejov našem zelenjavnem vrtu, je tudiužitnih. Že tisočletja jih zaradi njiho-vih živahnih barv in zanimivih oblikuporabljamo kot dodatek k jedem inza dekoracijo jedi. Naberemo jih tikpred uporabo.Uživamo cvetove naslednjih cvetlicin začimbnic, ki smo jih vzgojili vsvojem naravnem domačem zelen-javnem vrtu:

Bazilika: cvetove lahko uporabljamo kotliste, vendar, ker imajo močno aromo, vmanjših odmerkih. Odlični so kot doda-tek k solatam, juham in testeninam.Nageljčki: večina nageljčkov ima cve-tove s prijetnim, rahlo pikantnim oku-som. Idealni so kot dodatek k tortam,juham, solatam in punču. Drobnjak in kitajski drobnjak:cvetovi obeh drobnjakov imajo blag če-bulni okus in so neverjetno hrustljavi.Dodajamo jih solatam, omletam in ume-šanim jajcem. Z njimi si lahko popestrimotudi ribje jedi ali sirne omake. Jedemdodajamo posamezne cvetove in ne celosocvetje.Korijander: cvetovi imajo podoben okuskot listi koriandra in se prilegajo različ-nim jedem: posujemo jih po cvetači,dodamo stir-fry jedem ali sirnim omakam,posujemo po sadni solati itd. Bučke in buče: cvetovi vseh bučk in bučimajo sladek »nektarski« okus. Lahko jihpolnimo, pohamo ali dušimo in dodamotesteninam. Na drobno narezane cvetovelahko dodamo juham, omletam, umeša-nim jajcem in za barvo k solatam.Koper: cvetove dodamo ribjim jedem,

omletam ali jih posujemo po kuhani ze-lenjavi. Cele cvetne kobule dodamo vlo-ženim kumaricam in vloženi rdeči pesi.Izop, ožepek, miloduh: cvetovi so odli-čen dodatek juham ali solatam. Tudi zapripravo osvežujočega čaja. Lepo sedopolnjujejo z ribami in mesom.Kapucinka: sveži listi in cvetovi imajorahlo poprast okus. Dodajamo jih sola-tam. Cvetne popke in zelena semena palahko vlagamo v kis kot kapre. S cvetovisi okusno okrasimo enolončnice in zrezke.Vijolice oz. mačehe: cvetovi imajo okuspo solati in so dekorativen dodatek ksolatam ali sladicam. Lahko jih kristali-ziramo in dodamo tortam, piškotom alikremnim sladicam.Ognjič: cvetovi ognjiča imajo rahlo pop-rast okus, z njimi kruhu, juham in sola-tam dodamo barvo rahlo pikanten okuster barvo. Užitni so tako sveži kot suhicvetni lističi. Cvetovi so lahko nadomes-tek za žafran, z njimi dodajamo barverižu in maslu. Redkev in redkvica: se zna zgoditi, danam gre redkvica v cvet. Zato cvetoveuporabimo, saj imajo malo blažjo aromokot sama redkvica. S cvetovi redkvicesi popestrimo in pobarvamo solato alipa jih posujemo po kuhani zelenjavi.Divja rukvica: cvetovi imajo podobenokus kot listi, s svojo rumeno barvo panam popestrijo solate in riž. Potresemojih po kuhanem stročjem fižolu. Sončnica: cvetni popki, cvetni lističi insemena so užitni. Cvetne lističe sončnicedodamo solatam, da jih obarvamo in jimdodamo rahlo lešnikast okus. Semenapojemo surova ali pražena.Mehiški pehtran: rumene cvetove, kiimajo rahel okus po pehtranu, dodajamosolatam, liste pa juham.Majaron: cvetovi se skladajo s piščan-čjimi in ribjimi jedmi.

53

TRATA JE SESTAVNI DEL VRTA.DA BOMO IMELI LEPO IN TRPEŽNOTRATO, MORAMO UPOŠTEVATI KARNEKAJ NAVODIL.

Tla dobro pripravimo:Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamokvalitetno zemljo ali kompost (predvsemna tleh, revnih s humusom) in pesek(predvsem na težkih tleh, da jih prez-račimo).Tla počistimo in poravnamo:Poberemo kamne, ostanke korenin inostalih rastlinskih delov. Površino pre-grabimo in poravnamo. Površino alipovaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne,da se uleže.Gnojenje s specialnimi gnojiliza trato:Pred setvijo gnojilo enakomerno potre-semo po površini, pregrabimo in s tempovršino še enkrat poravnamo. Tekomrasti gnojimo 4x: konec marca, maja,v začetku julija in v začetku septembra.Gnojimo pred ali med dežjem. Setev travnega semena:Seme posejemo čim bolj enakomernopo celi površini. Setveno površino natopregrabimo, tako da seme rahlo prekri-jemo s slojem zemlje. Površino povalja-mo ali jo pritisnemo z večjo desko.S tem omogočimo boljši kontakt seme-na z zemljo in posledično boljšo kalitevsemena. Zalivanje:3-4 tedne po setvi posejano površinovsak dan zalivamo 10 minut. S temomogočimo boljšo in hitrejšo kalitevsemena trav. Poleti, ko ni dovolj pada-vin, zalivamo zjutraj ali zvečer. Zalivamoobilno (VEČ VODE NAENKRAT) in manj-krat, zato da namočimo plast tal doglobine 15 cm (8-10 l/m2).Košnja: Prvič kosimo, ko je trava visoka6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje:Od marca do oktobra kosimo enkrattedensko. Kosimo vedno enako visoko,na 5,5 cm, oz. na 2/3 višine trave, takoda odstranimo 1/3 listne mase. Poko-šeno travo vedno odstranimo s trate.Zračenje trate (vertikuliranje):Spomladi s posebnimi ostrimi grabljamitrato dobro pregrabimo. Hkrati z vilamiza prekopavanje enakomerno po celipovršini v tla naredimo luknje. S temodstranimo odmrlo travno rušo, prezra-čimo in osvetlimo prizemno plast tal inrastline travne ruše ter spodbudimorazraščanje.

Obnova obstoječe razredčene ingrde trate: Trato čim nižje pokosimo injo nato globoko in intenzivno pregra-bimo. Površino pognojimo s specialnimgnojilom za trato, posejemo izbranomešanico semen, prekrijemo z zemljoin po možnosti povaljamo. Dva tednapovršino zalivamo.

TRAVNA MEšANICA MUNDIALLIMITED EDITION– ZA ŠPORTNE TERENEPreizkušena mešanica za vsešportne navdušenceTravna mešanica MUNDIAL je profesio-nalna mešanica namenjena za obliko-vanje trate v domačem vrtu, na športnihterenih in v parkih, kajti odlično prenašaobremenitve in se po košnji hitro obrašča.Trata je ob pravilni negi kompaktna,zdrava in harmonične zelene barve.1 kg = 40 m2

54

Travnemešanice

KDAJ SEJEMO:• Ko je zmerno toplo in dovolj dežja• Izogibamo se vročini• Optimalni meseci za setev so april,

maj in september

55

TRAVNA MEšANICA TIVOLI – UNIVERZALNA MEŠANICAJe univerzalna, preizkušena mešanica. Sestavljena je izkvalitetnih vrst in sort trav ter je namenjena za setev do-mače vrtne trate, rekreacijskih površin in parkov. Ob pravilninegi oblikuje gosto, kompaktno in zelo lepo večletno trato.1 kg = 40 m2

TRAVNA MEšANICA SPORT – ZA ŠPORTNE TERENETravna mešanica je namenjena za oblikovanje tratev domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajtiodlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča.1 kg = 40 m2

TRAVNA MEšANICAMEDITERAN– ZA SUŠNE IN SONČNE LEGEJe preizkušena mešanica,namenjena za sončnein sušne površine. Zaradiposebne sestave ob pravilninegi oblikuje gostoin kompaktno večletno trato.1 kg = 40 m2

TRAVNA MEšANICA SENKA - ZA SENČNE POVRŠINETravna mešanica je namenjena za setev na delno senčnihpovršinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki obpravilni negi uspevajo tudi v manj ugodnih pogojih. Primernaza domače vrtove in parke. 1 kg = 40 m2

vRtNARSkA zNANjAIz StARIh čASOv Vir: Gartenwissen aus alter Zeit; Andrea Kern

Uspešna setevLjudje so že v starih časih vedeli, kako lahko seme bolje kali. Zato so za semenarazličnih vrst pripravili različne kopeli, ki pospešijo kalitev in rast kalčkov.• Rimljani so 2.000 let nazaj semena kumar, buč in melon namakali v mleku.• Semena stročnic, npr. graha, fižola, boba, leče, vigne namakamo najmanj eno

uro v kamiličnem izvlečku (2 žlički posušenih kamiličnih cvetov pustimo stati10-12 ur vodi). Kamilica razkuži in pospeši kalitev.

• Baldrijan »greje« in pospešuje pri kalčkih rast korenin. To zeliščno kopel upora-bimo pri semenih čebule, pora, paradižnika, paprike, andske jagode in poletnihcvetlic. Večurno kopel pa privoščimo semenom vrtnin, ki so občutljiva na nizketemperature: kumare, melone, bučke.

• S kopeljo iz česna in hrena lahko zaščitimo semena pred napadom različnihtalnih glivic (npr. padavost sadik). 100-150 g česna oz. hrena na drobnonarežemo in prelijemo z deževnico. Po 1-3 urah precedimo. Česnova kopel jedobra za semena paradižnikov, kumar, cinij, ognjiča. Hrenova kopel pa dobrodene semenu vseh zelenjadnic in cvetlic, razen kapusnicam.

• Tudi kopel iz njivske preslice je dobrodejna za vsa semena, saj mladi kalčki

KORISTEN NASVET

INOVATIVNI NAČINI BORBE Z POLŽI

• Med gredice nasujemo razdrobljenopreslico, kajti čez njo polži neradilezejo. Hkrati s silicijem bogata rastlinakrepi rodnost tal, varuje rastline prednapadom bolezni.

• Jeseni na zelenjavni vrt spustimokokoške, ki imajo polže zelo rade.

• Čez dan tla med gredicami prekrijemoz velikimi rabarbarinimi listi. Zvečerjih dvignemo in izpod njih poberemopolže, kamor so se zavlekli predpoletnim soncem.

• Jeseni tla gredice prekrijemo z listihrasta ali oreha. Izločki škodujejopolžjim jajčecem.

• Okoli gredice zasejemo peteršilj;10-15 centimetrski pas.

• Okoli vrta zasejemo divji tobak.Le ta preprečuje dostop polžev dozelenjavnih gredic.

• Rastline oz. okolico rastlin posujemos kameno moko. Po dežju to ponovimo.Velika vsebnost mineralov polžemzavira apetit. To je hkrati tudi zaščitapred napadom uši. Dež kameno mokospere in le ta gnoji tla (minerali).

56

silicij, ki je v preslici, vgradijo v svoje celične stene in se s tem bolje borijo protinapadom škodljivih glivičnih bolezni.Substrat za setev segrejmoKer seme bolje kali v toplejši zemlji, nekaj dni pred setvijo kupljen substrat zasetev segrevamo (ga damo v vedro ali zabojček) v toplem prostoru (kurilnica alinajbolj topel prostor v hiši).Božanje krepi majhne sadikeMlade rastoče rastlinice, ki so ravnokar kalile, potrebujejo veliko svetlobe in nedirektnega sonca. Če svetlobe primanjkuje, slabo rastejo. Na Japonskem svoje mlade rastlinice 2-3 krat na dan pobožajo, ker s tem imitirajoveter v naravi. Pobožane rastline rastejo bolj kompaktno in so bolj odporne na bolezni.Seme za kalitev potrebuje zrak, vodo in toplotoS setvijo na prosto pričnemo spomladi, ko se tla dovolj posušijo in ko se nam zemljane lepi več na čevlje. Mlade rastlinice najprej oblikujejo korenine in šele nato liste.Korenine pa za rast in razvoj potrebujejo vlago. Zato moramo paziti, da se namsetvena površina ne izsuši. Posebno problematične so vrtnine, katerih seme dolgokali, kot npr. korenček. Zato sejemo semena v plitve jarke, ki jih potegnemo zročajem motike ali grabelj ali s posebnim orodjem. Semena posejemo v te jarke,jih prekrijemo z zemljo in setveno površino rahlo potlačimo (z motiko ali grabljami),da seme ne obtiči v zračnem žepu. V taki vdolbinici oz. jarku se vlaga ohrani dlječasa kot na ravni površini. V naslednjih tednih dež napolni plitve jarke z zemljo. Dobre misli za rastSetev pospremimo s pozitivnimi mislimi: RASTI IN SE RAZVIJAJ!Semena različnih vrtnin že sejemo pomešano• V starih časih so sejali skupaj semena korenčka in pora. Por raste počasneje

kot korenček. Ne pozabimo vrste razredčiti.• Drobno seme, kot je seme peteršilja, korenčka in zelene so vrtnarji zmešali

z vlažno mivko ali drobnim peskom in zmes postavili za nekaj dni na toplo.V zatišnem dnevu nato mešanico posejemo na prosto.

LuNIN SEtvENI kOLEDARAntropozofinja Maria Thun je ugotovila, da obstaja povezava med rastjorastlin in položaji planetov, ki so delovali ob setvi. To pomeni, da kdor sejeali sadi ob najugodnejši konstelaciji lune in živalskega kroga, lahko priča-kuje obilne pridelke.Po koledarju ge. Thun se rastline delijo na štiri skupine in vsaka izmed tehspada k trem znakom živalskega kroga: obstaja povezava med rastjo rastlinin položaji planetov, ki so delovali ob setvi. • Rastline »LISTA« (solata, špinača, zelje, zelišča, por, kolerabica):

RIBI, RAK, ŠKORPIJON• Rastline »PLODA« (kumare, fižol, paradižnik, grah, jagode, sadje):

OVEN, LEV, STRELEC• Rastline »KORENIN« (korenje, zelena, repa, rdeča pesa, redkvica, krompir):

BIK, DEVICA, KOZOROG• Rastline »CVETA« (vse cvetlice): DVOJČKA, TEHTNICA, VODNAR.

Pomembno je, da tik pred setvijo tla še enkrat pregrabimo, da zemljo »premaknemo«in ji s tem omogočimo boljši sprejem ugodnih kozmičnih impulzov.

57

JANUARL U N I N S E T V E N I

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

FEBRUAR1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

do 5h od 6h

KORENINE

CVETOVI

PLODOVI

KORENINE

KORENINE

CVETOVI

PLODOVI

PLODOVI

KORENINE

KORENINE

do 24h

od 1h

od 7hdo 6h

do 23h

od 0h

do 22h od 23h

do 12h od 19h

do 18h od 19h

do 3h

od 17h

od 10hdo 9h

do 10h od 11h

do 8h

od 9h

do 23h

od 0h

do 7h od 14h

do 15h od 16h

od 11hdo 10h

do 6h od 7h

od 7hdo 6h

do 12h

CVETOVI

LISTI

PLODOVI

PLODOVI

KORENINE

KORENINE

LISTI

PLODOVI

KORENINE

CVETOVI

od 13h

od 6hdo 5h

do 13h od 20h

do 1h od 2h

od 13hdo 12h

od 20hdo 19h

od 22hdo 21h

do 18h

od 20h

do 9h od 10h

19h - 21hdo 12h

od 1h do 23h

od 0h do 12h

od 15hod 0h do 14h

do 5h od 6h

od 13hdo 12h

RAZDELITEV RASTLIN:

Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd.

Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

58

59

K O L E D A R 2 0 1 5

MAREC APRIL1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

do 11h od 12h

do 7h od 8h do 17h od 18h

od 20hdo 19h

od 19hdo 18h

do 17h

od 0h

do 17h od 18h

do 9h od 10h

od 19hdo 18h

do 4h 5h - 8h

od 8h4h - 7h

do 5h od 6h

do 8h

od 12h do 23h

14h - 22h6h - 10h

od 10h2h - 9h

do 2h od 3h

do 9h od 10h do 23h

do 19hod 0h do 18h

do 24h

od 1h do 24h

od 1h do 10h 11h - 19h od 20h

do 1h od 2h do 20h 21h - 24h

od 0h

do 6h od 7h do 16h od 17h

do 24h

od 1h

do 10h od 11h do 20h

od 18h

do 4h

od 16h

do 7h 8h - 16h

16h - 22h

od 21hod 2h do 20h

do 10h od 11h

do 9h od 10h

od 17hdo 16h

do 3h od 4h

do 8h od 9h

do 2h od 3h

do 1h od 2h

LISTI

PLODOVI

LISTI

LISTI

KORENINE

PLODOVI

CVETOVI

PLODOVI

PLODOVI

LISTI

KORENINE

PLODOVI

CVETOVI

LISTI

PLODOVI

PLODOVI

Polna luna Prazna luna

Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd.

Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.

Vir:

The

Mar

ia T

hun

Biod

ynam

ic C

alen

dar 2

015,

Mat

thia

s Th

un

MAJL U N I N S E T V E N I

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

JUNIJ1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

do 6h od 21hod 7h do 20h

KORENINE

CVETOVI

PLODOVI

KORENINE

CVETOVI

do 20h od 21h

do 5h od 13h

do 10h od 11h

od 16hdo 15h

do 20h od 21h

do 21h od 22h

do 15h od 16h

do 12h

od 14h

do 6h 7h - 11h 12h - 22h od 23h

do 22h od 23h

KORENINE

KORENINE

do 13h od 14h

CVETOVI

do 11h

od 23h

do 10h od 11h

PLODOVI

PLODOVI

od 9hdo 8h

do 11h od 18h

KORENINE

KORENINE

od 5hdo 4h

do 9h od 10h

do 22h od 23h

PLODOVI

do 22h od 23h

LISTI

od 15hdo 14h

KORENINE

od 23hdo 2h

do 16h

17h - 20h

od 3h do 19h

od 14hod 0h do 13h

PLODOVI

od 7hdo 6h

od 6hdo 1h

do 22h od 23h

CVETOVI

CVETOVI

od 2hdo 1h

do 18h od 19h

PLODOVI

PLODOVI

do 16h od 21h17h - 20h

do 14h od 23h

KORENINE

KORENINE

od 13hdo 12h

od 23hdo 22h

LISTI

LISTI

RAZDELITEV RASTLIN:

Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd.

Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

60

61

K O L E D A R 2 0 1 5

JULIJ AVGUST1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

do 9h od 10h do 20h

od 2hdo 1h

od 15h7h - 14hdo 6h

od 7h

od 3h do 22hdo 2h

4h - 10h 11h - 24h

od 5h do 19h od 20h

PLODOVI

do 4h

od 16h

do 8h 9h - 22h od 23h

do 5h od 6h

CVETOVI

do 9h od 10h

LISTI

od 3h do 22hdo 2h

od 3h

do 24h

4h - 13h 14h - 16h1h - 3h od 23h

do 10h 11h - 22 od 23h

KORENINE

do 21h od 22h

CVETOVI

do 7h od 8h

LISTI

od 17hdo 16h

PLODOVI

od 20hdo 19h

KORENINE

do 7h od 11h

od 7h

do 9h od 10h do 23h

od 22h

17h - 22hdo 16h

do 12h od 13h

od 19hdo 18h

KORENINE

KORENINE

do 11h od 12h

CVETOVI

do 16h od 17h

LISTI

do 9h od 10h

PLODOVI

PLODOVI

do 7h 8h - 17h

3h - 6h 7h - 10h

od 22h

KORENINE

od 5hdo 4h

do 16h od 17h

LISTI

LISTI

od 2hdo 1h

PLODOVI

do 5h od 6h

KORENINE

od 4hdo 3h

do 4h

od 13h5h - 9h

Polna luna Prazna luna

Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd.

Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.

Vir:

The

Mar

ia T

hun

Biod

ynam

ic C

alen

dar 2

015,

Mat

thia

s Th

un

SEPTEMBERL U N I N S E T V E N I

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

OKTOBER1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

RAZDELITEV RASTLIN:

Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd.

Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

od 16hdo 15h

od 1h

PLODOVI

do 8h od 9h

do 15h od 19h

do 2h 3h - 16h od 17h

CVETOVI

do 21h od 22h

LISTI

od 16hdo 15h

PLODOVI

PLODOVI

do 4h 9h - 13h od 14h

od 13hdo 1h 8h - 12h

KORENINE

KORENINE

do 10h od 11h

od 23hdo 22h

LISTI

LISTI

do 9h od 10h

PLODOVI

od 16hdo 15h

KORENINE

od 15hdo 14h

CVETOVI

do 6h 7h - 14h

14h - 22h

od 19h4h - 18h

PLODOVI

od 0h

do 23h

KORENINE

do 9h od 10h

CVETOVI

od 4hdo 3h

do 2h

od 21h

PLODOVI

do 19h od 20h

od 14hdo 5h

od 4hdo 3h

KORENINE

od 17hdo 16h

od 16hdo 15h

do 7h od 8h

LISTI

od 17hdo 16h

PLODOVI

do 23h

KORENINE

do 23h

od 0h do 11h od 12h

od 17hdo 16h

do 1h

1h -5h od 6h

od 20hdo 19h

KORENINE

KORENINE

do 8h od 9h

62

63

K O L E D A R 2 0 1 5

NOVEMBER DECEMBER1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

PE

SO

NE

PO

TO

SR

ČE

Polna luna Prazna luna

Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd.

Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.

PLODOVI

PLODOVI

do 3h od 4h

LISTI

do 11h od 12h

CVETOVI

do 2h 3h - 12h od 19h

od 2hdo 1h

KORENINE

do 23h

od 0h

do 10h od 11h

LISTI

do 12h

od 22h

PLODOVI

do 4h od 5h

KORENINE

do 6h od 7h

CVETOVI

2h - 10h od 19hdo 1h

od 21hdo 17h

do 8h

od 8h

do 6h od 7h

KORENINE

od 19hdo 18h

CVETOVI

od 21hdo 20h

LISTI

od 6h do 18hdo 5h od 19h

do 9h 10h - 15h od 23h

PLODOVI

PLODOVI

od 18hdo 17h

do 1h od 5h

od 20hdo 16h

8h - 16hdo 7h od 17h

LISTI

LISTI

LISTI

do 4h od 5h

PLODOVI

do 10h od 11h

KORENINE

do 11h od 12h

CVETOVI

od 20h8h - 12hdo 7h

do 24h

od 4h do 21h

od 21h

od 16hdo 15h

KORENINE

KORENINE

do 4h 5h - 7h od 8h do 23h

od 0h

do 6h od 7h

do 21h od 22h

PLODOVI

PLODOVI

do 17h

Vir:

The

Mar

ia T

hun

Biod

ynam

ic C

alen

dar 2

015,

Mat

thia

s Th

un

64

RAZDALJA RASTLINAMI

VRSTA / SORTA OPTIMAL. šTEVILO GLOBINA RAZDALJA TEMP. ZA SEMEN V SETVE MED KALITEV 1 GRAMU VRSTAMI

BAZILIKA 15-20 800 0,1 cm 30-35 BLITVA (MANGOLD) 10-15 50 3 cm 40BROKOLI 10-25 300-400 1-1,5 cm 60-80BOB 10-25 0,5-1 4-5 cm 60-80BUČE 20-35 5-7 2-3 cm 150-200 BUČKE 21-35 6-8 2-3 cm 90-140CVETAČA 10-25 300 1-1,5 cm 60-80ČEBULA 12-25 250-300 1 cm 20-25ENDIVIJA 18-20 550-600 1 cm 30-35 FIŽOL NIZKI 15-25 3-4 3-5 cm 40-70 FIŽOL VISOKI 15-25 3-4 3-5 cm 80-100 GRAH 8-24 3-4 5 cm 60-80JAJČEVEC 20-35 250-270 1 cm 60-80 KOLERABICA 10-25 250-330 2 cm 30KOLERABA 10-25 330-500 3 cm 40KORENČEK 8-23 900 1 cm 25-35 KUMARE 15-30 30-40 2 cm 150-170 LUBENICA 20-30 10-20 2-4 cm 170-230 MELONA 24-35 20-30 1-1,5 cm 150-200 MOTOVILEC 15-22 600 1 cm 30 OHROVT 8-25 300 1-1,5 cm 50OKRA 15-30 18 2,5 cm 60-90PAPRIKA 18-35 140-170 1,5 cm 60-80 PARADIŽNIK 16-35 280-320 0,5-1 cm 70-90PETERšILJ 13-20 450-600 1-1,5 cm 20-25 POR 12-30 350-400 1 cm 35-50 RADIČ 15-20 500-600 0,5-1 cm 20-25 RDEČA PESA 10-15 50-60 3 cm 40REDKVICA 7-32 100-140 2 cm 15-20 REPA 15-25 400-500 1-2 cm 40SLADKA KORUZA 16-21 5-7 2-3 cm 80SOLATA 8-20 700-900 0,5-1 cm 30-35 šPARGELJ 20-25 40-50 3 cm 130šPINAČA 7-24 80-100 1-2 cm 25-30 ZELENA 16-21 2. 500 0,5 cm 40-50 ZELJE 17-28 250 1,5-2 cm 50-70

Podatki o semenu

65

MED ČAS SETVE (cm)

RAZDALJA ZA VZGOJO DIREKTNO ČAS KOLIČINA V VRSTI SADIK NA POBIRANJA SEMENA ZA

V ZABOJČEK PROSTO PRIDELKA SETEV (kg/ha) 20 III-IV V V-IX 3

30 IX-X X-III 15-20 50-60 III-IV IV-VI VI-XI 0,3-2,2 20-30 II-IV VI-VII 200-250

100-150 II-IV IV-V IX 3-6 60-80 II-IV IV-V VII-IX 3-5

50-60 III-IV IV-VI VI-XI 0,3-2,2 7-10 IV VIII-IX 5-8

25-30 VI-VII XI-XII 0,8-4 5-8 IV-V VII-X 100-120 20-25 IV-V VIII-IX 90-100 6-8 II-VII VI-XI 160-220

40-50 II-IV VII-X 0,3-3 25 III-VIII V-X 4.5 30 VII IX-X 2-3 3-5 III VII-XI 3-7

80-90 III-IV IV-V VII-IX 3-5 70-120 III-IV IV-V VIII-IX 4-5 50-100 III-IV IV-V VIII-IX 4-6 5 VIII-IX X-IV 10-12 50 III-IV IV-VI VIII-III 0,3-2,2 40-60 III-VIII VII-X 8-10 40-60 III-IV VII-IX 0,8-2,4 35-50 III-IV IV-V VII-X 0,4-2,2 2-5 III-IV III-VIII IV-XII 10-20 10-15 IV-VI VII-III 3-5 18-20 VI-VIII VIII-III 8-20

15-20 IV VII-XI 15-20 3-5 IV-VII VI-XI 12-15 25 VII X 3-5,5

30 IV-V VII-IX 15-20 25-30 III-IV IV-VII VI-XI 0,9-3 30 V V 4-7 3-5 III-IV; IX-X V; IX-XII 24-30 20-30 III-IV IV-V IX-X 0,3-1,5 50-55 III-IV IV-VII VII-XI 0,3-2,8

66

VRTNINA DOBRI SOSEDJE BELUšI ALI šPARGLJI paradižnik, peteršilj, kumare, solata BUČKE IN BUČE bazilika, čebula, fižol, sladka koruza,

kapucinka, rdeča pesaČEBULA korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode ČESEN paradižnik, rdeča pesa, korenček,

kumare, jagode, vrtniceENDIVIJA fižol, por, kapusniceFIŽOL boreč, kapusnice, kolerabica, solata, kumare,

zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa,šetraj, jagode

GRAH korenček, redkvica, zelena, špinača, kumare, buče, bučke, sladka koruza, solata,kapusnice, kolerabica

JAGODE česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača,boreč, drobnjak, čebula

KAPUSNICE fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača, krompir, solata, por, endivija, grah, koriander, mangold

KOLERABICA fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, por, solata, krompir, grah, paradižnik

KORENČEK čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold, por, česen, grah, solata, drobnjak, koper, žajbelj, zelje

KROMPIR kapusnice, kolerabica, špinača, sladka koruza, bob, žametnica, kapucinka, meta, kumina, kamilica

KUMARE bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena, špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje, koper, koriander

BLITVA redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižolPARADIŽNIK fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pastinak,

peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula

PAPRIKA korenček, zeljePOR zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica,

kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinačaRADIČ paradižnik, visoki fižol, korenček, solataRDEČA PESA nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula,

bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander REDKVICA IN REDKEV fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača,

mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka, šetraj

SLADKA KORUZA paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče, melone, krompir

SOLATA redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, boreč, špinača, sladka koruza,

šPINAČA paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata

ZELENA grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kapusnice, kumare, kamilica

Dobri in slabi sosedje vrtnin

SLABI SOSEDJE česen, čebula kumare

zelje, fižol, grah, por

fižol, kapusnice, grah

grah, česen, por, čebula

čebula, por, česen, fižol, krompir,

paradižnik

kapusnice

čebula, česen, jagode, kapusnice

korenček

sončnice, paradižnik, buče, zelena, grah rdeča pesa

paradižnik, krompir, redkvica

grah, krompir, kumare, koper

fižol, rdeča pesa, grah

špinača, visoki fižol, krompir, koruza, por

kumare

zelena, rdeča pesa

zelena, peteršilj

rdeča pesa

sladka koruza, solata, krompir