Upload
hop
View
63
Download
2
Embed Size (px)
DESCRIPTION
SAMOMORILNOST MED STAROSTNIKI. asist.Darinka Klančar. SAMOMORILNOST V SLOVENIJI samomorilni količnik = št samomorov /100.000 prebivalcev. ZAKAJ RAZLIKE V SAMOMORILNOSTI MED NARODI?. Nemo omnia potest scire M. Terenzio Varrone - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
SAMOMORILNOST MED STAROSTNIKI
asist.Darinka Klančar
SAMOMORILNOST V SLOVENIJIsamomorilni količnik = št samomorov /100.000
prebivalcev
država Samomorilni količnik
moški ženske
LITVA
RUSIJA
LATVIJA
UKRAJINA
MADŽARSKA
SLOVENIJA
FINSKA
HRVAŠKA
država Samomorilni količnik
moški ženske
LITVA 75,6 16,1
RUSIJA 62,6 11,6
LATVIJA 56,6 11,9
UKRAJINA 52,1 10,0
MADŽARSKA 51,5 15,4
SLOVENIJA 47,3 13,4
FINSKA 37,9 9,6
HRVAŠKA 32,9 10,3
ZAKAJ RAZLIKE V SAMOMORILNOSTI MED NARODI?
Nemo omnia potest scire M. Terenzio Varrone
Španija,Italija,Grčija Litva,Rusija,Ukrajina
manj kot 10 samomorov več kot 35 samomorovna 100.000 prebivalcev na 100.000 prebivalcev
DEJSTVA Samomorilno vedenje je posledica
prepletanja genskih dejavnikov in vplivov okolja
Rastoče pogostosti samomorov ni uspelo še nikomur obrniti navzdol(Poeldinger)
Človek se osvobodi samomorilnih teženj šele, ko zna sprejeti trpljenje,starost, bolezen in smrt kot neizbežno ceno naše eksistence(Milčinski)
SAMOMOR MED STAROSTNIKI
Epidemiologija Značilnosti samomora med
starostniki Oblike samomorilnega vedenja Dejavniki tveganja za samomor Preprečevanje samomora Vloga zdravnika družinske
medicine
EPIDEMIOLOGIJA
Upadanje samomorilnega količnika v smeri SV-JZ
V Sloveniji delež starejših od 65 let raste
Število samomorov med starejšimi od 65 let narašča
št nad 65
0
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
1990 2000 2010 2020 2030
število smrti zaradi samomora -starostnik
0
50
100
150
200
250
1990 2000 2010 2020 2030
Značilnosti samomora med starostniki
Samomorilni količnik med starostniki je višji kot v splošni populaciji
(moški-nad 90, ženske- nad 20)
Samomorilni poskusi se pri starejših osebah pogosteje končajo s smrtjo
Razmerje med samomori moških in žensk pri starejših osebah je skoraj 5:1
Oblike samomorilnega vedenja
Samomorilne misli
Obupanost, posredno samopoškodbeno vedenje
Samomorilni poskusi
Samomorilne misli Samomorilna razmišljanja
pogosto prepoznana pri osebah s telesno prizadetostjo, bolečinskim sindromom, institucionalizacijo
Samomorilna razmišljanja premalokrat prepoznana pri osebah z depresijo
(težavnost pri prepoznavanju)
Obupanost, posredno samopoškodbeno vedenje
15,5 % starostnikov je obupanih(1)
Obupanost povzroča predčasno prenehanje zdravljenja
Posredno samopoškodbeno vedenje-odklanjanje hrane in zdravil povečujeta smrtnost (posredni samomor)
__________________________(1)Pearson:J.L.Bown Gr.:Suicide prevetion in late life: directin for
science and practise Clin.Psychol Rev 2000, 20: 685-705
Samomorilni poskusi Se pri starostnikih pogosteje končajo s
smrtjo Zmanjšane telesne zmogljvosti starostnikovo Resneje načrtovani samomoriln osego Večja izlacija starostnikov(skrb okolice)
Najpogostejši poskus je zaužitje prevelikih odmerkov zdravil
Najpogosteje povezani z depresijo,socialno izoliranostjo, samskostjo(2)
______________________________________________________
(2)Draper B: Attempt suicide in old age.Int J Geriatr Psych 1996; 18:257-260
Dejavniki tveganja za samomor
Duševne motnjeOsebnostne lastnostiSocialni dejavnikiTelesna obolenja
Duševne motnje
Depresivna motnja
Sindrom odvisnosti od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc
Demenca
DEPRESIJA PRI STAROSTNIKU
Depresija je pogosteje povezana s samomorilnostjo pri starejših kot v mlajši populaciji(70%)
Klinična slika depresije pri starostniku ni tipična(skrivanje za telesnimi simptomi)
Depresija starostnika ostaja pri svojcih in zdravniku neprepoznana
Sindrom odvisnosti od alkohola in drugih
psihoaktivnih substanc
manjši vpliv kot duševna motnja
prepoznavanje odvisnosti težavnejše kot pri mlajših
pogosto socialni umik
DemencaVloga pri samomoru še nepojasnjena
Nebogljeost zaradi intelektualnega in spominskega upada
Prepletanje z depresijoManjša sposobnost za izvedbo samomora
Osebnostne lastnosti
Plahost, nezaupljivost, pretirana zaskrbljenost za zdravje
Čustvena labilnost Motnje v izražanju občutij Težave v navezovanju
stikov z okoljem
Socialni dejavniki
Osamljenost
Izguba bližnje osebe
Socialna izolacija
Telesna obolenja
povzročajo zmanjšano funkcionalno zmogljivost, odvisnost od drug osebe
Kronični bolečinski sindrom Onkološke bolezni Bolezni CŽS Bolezni KVS Revmatična obolenja
Ponavadi dejavnik tveganja le ob hkratni prisotnosti depresije
Preprečevanje samomora
Splošna preventiva samomora
Posredna preventiva samomora
o Ukrepi v primarnem zdravstvu
o Organizacija pomoči na terenu
Splošna preventiva samomora
=razreševanje splošnih problemov Razreševanje
psihosocialnih problemovo osamljenosto revščinao odvisnost od drugiho omejena gibljivost
Zmanjšanje možnosti samopoškodovanja
o Kontrola nad nošenjem orožjao Omejen dostop do zdravil
Posredna preventiva samomora
=skrb za rizične skupine Ohranjanje čustvenih in socialnih
sposobnosti starostnikov
Destigmatizacija duševnih bolezni
Sodelovanje med različnimi organizacijami
Mehki prehodi med raznimi oblikami pomoči
Ukrepi v primarnem zdravstvu
Prepoznavanje depresije Zdravljenje depresije Ocena samomorilnosti,
obupanosti, zlorabe zdravil , funkcionalnih sposobnosti starostnikov
Ocena možnih oblik pomoči, socialne podpore
Sodelovanje s sekundarnim nivojem
Depresija pri starostniku 43-76 % starostnikov je 30 dni pred
samomorom obiskalo osebnega zdravnika(3)
Depresija je najpogostejša duševna motnja povezana s samomorom starostnikov
Bolnik ne opisuje depresivnega razpoloženja(samo 25% išče pomoč)
povdarja telesne simptome_____________________________(3)Convell Y.:Suicide in later life: A reciew and recomendation for
prevention. Suicide Life-threat 2001; 31 (suppl)
Geriatrična lestvica depresivnosti
Orientacijska ocena depresije pri starostniku
Ostale oblike pomoči na terenu
Skupine za samopomočDnevni centriStalna telefonska pomoč
Organizacija pomoči na domu(prostovoljci)
Stanje v Sloveniji
Organizirane pomoči na terenu ni
Pokritost s patronažno službo Pokritost s socialno službo Dostopnost do zdravnikov
splošne /družinske medicine Dostopnost do specialistov Koordinacija?
Glavne ovire pri uspešnosti zniževanja samomorilnosti med
starostniki Ni nacionalnega programa Ni definiranih nivojev oskrbe Ni smernic Ni povezave med nivoji oskrbe Ni študij ozr sistematičnega
spremljanja
Vloga zdravnika družinske medicine
Prvi stik z bolnikom V človeka usmerjena oskrba Celovito reševanje problemov Vodenje akutnih in kroničnih
stanj Usmerjenost v skupnost
V osnovi obstaja samo ena stvar, ki nam je v
življenju zares pomembna: naše psihično
doživljanje.Kakorkoli že, pa so
mehanizmi tega bili in še vedno so, zaviti v profano
nejasnosti
I.P Pavlov