Samopostrežna malica Samopostrežna malica 2009/20102009/2010

Predstavitev : Marta MarnPredstavitev : Marta Marn

Lep pozdrav vsem !Lep pozdrav vsem !

Vsako novo šolsko leto prinese veliko novega, Vsako novo šolsko leto prinese veliko novega, nadaljuje pa tudi z dejavnostmi, ki ste jih že nadaljuje pa tudi z dejavnostmi, ki ste jih že spoznali in ste bili nad njimi navdušeni. Med njimi spoznali in ste bili nad njimi navdušeni. Med njimi je tudi samopostrežna malica, ki jo organiziramo je tudi samopostrežna malica, ki jo organiziramo enkrat mesečno.enkrat mesečno.

Rdeča nit letošnje samopostrežne malice bo Rdeča nit letošnje samopostrežne malice bo SPOZNAJMO DELO SLOVENSKIH SPOZNAJMO DELO SLOVENSKIH SLIKARJEV.SLIKARJEV. Na vprašanje, kako lahko povežemo Na vprašanje, kako lahko povežemo malico in slikarstvo, boste dobili odgovore v tem malico in slikarstvo, boste dobili odgovore v tem šolskem letu.šolskem letu.

SAMOPOSTREŽNA MALICA ŠOLSKO LETO 2009 /10 TEMA : SLOVENSKI SLIKARJI 9. SEPTEMBER

SREDA

TONE KRALJ

22. OKTOBER

ČETRTEK

FRANCE SLANA , svetovni dan hrane

2. NOVEMBER

PONEDELJEK

FRAN KLEMENČIČ

4. DECEMBER

PETEK

IVANA KOBILCA

26. JANUAR

TOREK

MAKSIM GASPARI

26. FEBRUAR

PETEK

JOŽE TISNIKAR

18. MAREC

ČETRTEK

MARIJ PREGELJ

6. APRIL

TOREK

MATIJA JAMA

25 .MAJ

TOREK

ZORAN MUŠIČ

15. JUNIJ

TOREK

IVAN GROHAR

9. September 20099. September 2009

Slovenski slikar TONE KRALJ Slovenski slikar TONE KRALJ(1900-1975)(1900-1975)

Danes vam Danes vam predstavljamo delo predstavljamo delo slikarja slikarja TONETA TONETA KRALJAKRALJA, ki se je , ki se je rodil 23. avgusta rodil 23. avgusta 1900 in umrl na 1900 in umrl na današnji dan pred 34. današnji dan pred 34. leti. leti.

V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar pa V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar pa ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju.umetniškemu ustvarjanju.

Tone Kralj je med leti 1920 in 1923 študiral Tone Kralj je med leti 1920 in 1923 študiral kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah.Benetkah.

Bil je brat slikarja in kiparja Franceta Kralja. Bil je brat slikarja in kiparja Franceta Kralja.

Slikar je teme za svoja dela iskal na različnih Slikar je teme za svoja dela iskal na različnih

mestih.mestih.

Njegov opus, poleg družinskih portretov, Njegov opus, poleg družinskih portretov, zaobjema zgodovinske prizore kmečkih zaobjema zgodovinske prizore kmečkih uporov in vojn, kmečkega in delavskega uporov in vojn, kmečkega in delavskega življenja, ter biblijske prizoreživljenja, ter biblijske prizore

Vsi že dobro poznate, ali pa boste spoznali, Vsi že dobro poznate, ali pa boste spoznali, zgodbo o Martinu Krpanu. Ilustracije k zgodbo o Martinu Krpanu. Ilustracije k ponatisu Levstikove zgodbe je leta 1954 ponatisu Levstikove zgodbe je leta 1954 ustvaril prav slikar, ki smo vam ga danes ustvaril prav slikar, ki smo vam ga danes predstavili. Ilustracije v knjigi si lahko predstavili. Ilustracije v knjigi si lahko ogledate v knjižnicah, njegovo delo pa v ogledate v knjižnicah, njegovo delo pa v jedilnici.jedilnici.

Uživajte ob sliki in malici !Uživajte ob sliki in malici !

  

22. OKTOBER 200922. OKTOBER 2009

Slovenski slikar FRANCE SLANA Slovenski slikar FRANCE SLANA( 1926- ( 1926-

Pri prvi samopostrežni malici ste spoznali Pri prvi samopostrežni malici ste spoznali slovenskega slikarja Toneta Kralja in občudovali slovenskega slikarja Toneta Kralja in občudovali njegovo originalno delo.njegovo originalno delo.

Vsa originalna  dela, ki jih bomo razstavili, so iz Vsa originalna  dela, ki jih bomo razstavili, so iz zasebne zbirke Zagorjana gospoda zasebne zbirke Zagorjana gospoda Gabra Gabra BrezovarjaBrezovarja. . Sistematično urejeno zbirko Sistematično urejeno zbirko umetniških slik imenujemoumetniških slik imenujemo pinakotéka. pinakotéka.   

Slikarji upodabljajo na slikah različne motive: Slikarji upodabljajo na slikah različne motive: portrete, krajine, tihožitja. portrete, krajine, tihožitja.

TihožitjeTihožitje je upodobitev razpostavljenih mrtvih je upodobitev razpostavljenih mrtvih ali negibnih stvari, kot so cvetje, glasbila, ubita ali negibnih stvari, kot so cvetje, glasbila, ubita divjačina, posodje, sadje …divjačina, posodje, sadje …

Na naši »mali razstavi« razstavljamo tihožitje Na naši »mali razstavi« razstavljamo tihožitje slikarja Franceta Slane.slikarja Franceta Slane.

Jesensko tihožitjeJesensko tihožitje

Tihožitje iz nežive narave (od Tihožitje iz nežive narave (od najrazličnejših predmetov, instrumentov najrazličnejših predmetov, instrumentov do knjig, nakita itd.)do knjig, nakita itd.)

France SlanaFrance Slana, , slovenskislovenski slikarslikar, se je rodil , se je rodil 26. oktobr26. oktobra a 19261926. .

Osnovno šolo je obiskoval v obiskoval v SplituSplitu, kjer se je , kjer se je nato vpisal v nato vpisal v gimnazijogimnazijo. Na začetku drugega . Na začetku drugega letnika se je družina preselila v letnika se je družina preselila v LjubljanoLjubljano, kjer , kjer je France nadaljeval šolanje. Po končani je France nadaljeval šolanje. Po končani gimnaziji se je vpisal na gimnaziji se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v LjubljaniAkademijo za likovno umetnost v Ljubljani, , kjer je študiral kjer je študiral slikarstvoslikarstvo pri pri profesorjuprofesorju Gabrijelu StupiciGabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949.. Diplomiral je leta 1949.

Leta  2005  je razstavljal svoja dela v galeriji Leta  2005  je razstavljal svoja dela v galeriji Medija v Zagorju. Razstavo so si ogledali tudi Medija v Zagorju. Razstavo so si ogledali tudi učenci naše šole in ob njegovih delih ustvarjali učenci naše šole in ob njegovih delih ustvarjali tudi sami.tudi sami.

Slana ustvarja v različnih tehnikah: Slana ustvarja v različnih tehnikah: gvašgvaš, , temperatempera, , pastelpastel, , risbarisba, , grafikagrafika, , tapiserijatapiserija in in keramikakeramika, najpogosteje pa ustvarja v tehniki , najpogosteje pa ustvarja v tehniki oljaolja in in akvarelaakvarela..

2. november 20092. november 2009Slovenski slikarSlovenski slikar

FRAN KLEMENČIČFRAN KLEMENČIČ( 1880 – 1961 )( 1880 – 1961 )

  

Danes vam predstavljamo delo slikarja Danes vam predstavljamo delo slikarja Frana Frana Klemenčiča.Klemenčiča.

Fran Klemenčič  se je rodil 12 . oktobra 1880 Fran Klemenčič  se je rodil 12 . oktobra 1880 in umrl 2. novembra 1964.in umrl 2. novembra 1964.

Slikarstvo je  študiral na Slikarstvo je  študiral na DunajuDunaju in nato eno in nato eno leto na akademiji v Münchnu. Bil je tudi član leto na akademiji v Münchnu. Bil je tudi član umetniškega društva “Vesna”. umetniškega društva “Vesna”.

V zgodnjih letih je slikal realistične portrete in V zgodnjih letih je slikal realistične portrete in kmečke pokrajine. Po letu 1910 je razvil kmečke pokrajine. Po letu 1910 je razvil krajinarstvo v slikoviti tehniki širokega čopiča, krajinarstvo v slikoviti tehniki širokega čopiča, med obema vojnama pa je slikal v med obema vojnama pa je slikal v impresionističnem načinu z lopatico. impresionističnem načinu z lopatico.

Klemenčič je bil znan ljubljanski krajinar. Klemenčič je bil znan ljubljanski krajinar. Proti koncu življenja pa je slikal zlasti cvetje.Proti koncu življenja pa je slikal zlasti cvetje.

V jedilnici razstavljamo V jedilnici razstavljamo njegovo delo :njegovo delo :

KOČA POD VRŠACIKOČA POD VRŠACI Pokrajinski izrez je Pokrajinski izrez je

preprost, a učinkovit: preprost, a učinkovit: spodaj na levi je nekakšen spodaj na levi je nekakšen planinski stan. Ozadje tvori planinski stan. Ozadje tvori kulisa skalnih vršacev V kulisa skalnih vršacev V zajedah med vršaci so zajedah med vršaci so ostanki snežnih plazov. ostanki snežnih plazov. Nebo je slikano v zmesni Nebo je slikano v zmesni sestavi zelenih, rožnatih in sestavi zelenih, rožnatih in belih tonov.belih tonov.

4. december 20094. december 2009 Slovenska slikarkaSlovenska slikarka IVANA IVANA

KOBILCAKOBILCA(1861 – 1926 )(1861 – 1926 )

Dostikrat se zgodi, da svet prizna umetnika, Dostikrat se zgodi, da svet prizna umetnika, šele ko umre. Vendar pa se Kobilci to ni šele ko umre. Vendar pa se Kobilci to ni zgodilo. zgodilo. Ivana Kobilca (1861-1926)Ivana Kobilca (1861-1926) je je priznana slovenska slikarka. Uvrščamo jo med priznana slovenska slikarka. Uvrščamo jo med klasike slovenskega realizma, ki so utirali pot klasike slovenskega realizma, ki so utirali pot modernemu slovenskemu slikarstvu. Že s svojo modernemu slovenskemu slikarstvu. Že s svojo prvo razstavo v domačem mestu - Ljubljani je prvo razstavo v domačem mestu - Ljubljani je vzbudila občo pozornost. Njen uspeh je še vzbudila občo pozornost. Njen uspeh je še toliko bolj presenetljiv, ker se je uveljavila na toliko bolj presenetljiv, ker se je uveljavila na področju, ki je bilo do tedaj izrazito moško. področju, ki je bilo do tedaj izrazito moško.

Ivana Kobilca je bila samozavestna, pokončna Ivana Kobilca je bila samozavestna, pokončna in drzna ženska: in drzna ženska: "Vse na svetu sem hotela "Vse na svetu sem hotela videti in pogledati za vsako zaveso, vedno videti in pogledati za vsako zaveso, vedno me je gnalo naprej".me je gnalo naprej".

Ivana Kobilca se je rodila kot drugorojenka Ivana Kobilca se je rodila kot drugorojenka med štirimi otroci Marije in Jakoba Kobilce med štirimi otroci Marije in Jakoba Kobilce 20.decembra 1861.leta v Ljubljani20.decembra 1861.leta v Ljubljani. Obrtniška . Obrtniška družina je živela na Ključavničarski ulici. Pri družina je živela na Ključavničarski ulici. Pri 16. letih je šla z očetom na Dunaj. Tam je 16. letih je šla z očetom na Dunaj. Tam je prvič obiskala precej slikarskih galerij in prvič obiskala precej slikarskih galerij in vzljubila to umetnost.vzljubila to umetnost.

Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri uršulinkahuršulinkah ter se hkrati učila italijanščine in ter se hkrati učila italijanščine in francoščine.francoščine.Pri 18. je ponovno odšla na Dunaj, kasneje pa se je Pri 18. je ponovno odšla na Dunaj, kasneje pa se je preselila v München. Učila se je pri profesorju preselila v München. Učila se je pri profesorju Aloisu Aloisu ErdteluErdtelu in se spoprijateljila z mnogimi tujimi in in se spoprijateljila z mnogimi tujimi in

slovenskimi slikarji.slovenskimi slikarji.

Ivana Kobilca je naša Ivana Kobilca je naša prva akademsko izobraženaprva akademsko izobražena slikarka. slikarka. Sliki Sliki PoletjePoletje in in LikariceLikarice

sta ji utrli pot v Pariz. Ob izbruhu 1. svetovne vojne se je sta ji utrli pot v Pariz. Ob izbruhu 1. svetovne vojne se je dokončno vrnila v Ljubljano.dokončno vrnila v Ljubljano.Njena ustvarjalna moč je takrat že začela pešati. Slikala je le Njena ustvarjalna moč je takrat že začela pešati. Slikala je le še cvetlice.še cvetlice.Umrla je 5. decembra, leta 1926 v Ljubljani.Umrla je 5. decembra, leta 1926 v Ljubljani.

Kobilca je najraje slikala ljudi. Najpogostejši Kobilca je najraje slikala ljudi. Najpogostejši motiv je bila sestra Fani.motiv je bila sestra Fani.Njena dela so nam pri srcu še danes (še Njena dela so nam pri srcu še danes (še posebej Kofetarica), saj izžarevajo posebno posebej Kofetarica), saj izžarevajo posebno toplino.toplino.

Ivana Kobilica je bila upodobljena na Ivana Kobilica je bila upodobljena na bankovcu za 5000 sit.bankovcu za 5000 sit.

V jedilnici naše šole razstavljamo njeno V jedilnici naše šole razstavljamo njeno cvetlično tihožitje in prepričana sem, da vam cvetlično tihožitje in prepričana sem, da vam bo zelo všeč.bo zelo všeč.

Maksim GASPARIMaksim GASPARI 1883-1980.1883-1980.

Umetnik, ki se je najbolj zlil s slovenskim narodom

Maksim Gaspari :Maksim Gaspari : Umetnost je roža, skrivnosti polna, ki ne raste Umetnost je roža, skrivnosti polna, ki ne raste

po vseh jasah in steljnikih, ampak je redko po vseh jasah in steljnikih, ampak je redko posejana, in čim redkejša je, tem čudovitejši je posejana, in čim redkejša je, tem čudovitejši je njen vonj. Kar je bilo brez srca in brez duše njen vonj. Kar je bilo brez srca in brez duše upodobljeno, je hitro pogledano in pozabljeno. upodobljeno, je hitro pogledano in pozabljeno. - Umetnost je pesem, zarja ugašajoča, ki nebo - Umetnost je pesem, zarja ugašajoča, ki nebo prepleta. Temna ptica lastovica, ki v mrakovih prepleta. Temna ptica lastovica, ki v mrakovih leta. - Pajčevina drhteča na jutranji sončni leta. - Pajčevina drhteča na jutranji sončni svili. - Je nevihta nad poljano žitno v strašni svili. - Je nevihta nad poljano žitno v strašni sili."..sili."..

Rodil se je rodil 26. 1. 1883 v Selščku na Notranjskem. Po končani ljubljanski realki je postal trgovski pomočnik v Murnikovi trgovini v Kamniku.

Nekoč je tamkajšnji živinozdravnik in zbiratelj umetnin, Niko Sadnikar, opazil v izložbi njegovo risbo slanika in ga je napotil na Umetnoobrtno šolo v Ljubljani.

Kasneje mu je bil mecen pri njegovem študiju na dunajski akademiji, kamor se je vpisal leta 1903. Bil je med tistimi slovenskimi in hrvaškimi umetniki, ki so leto prej ustanovili umetniško društvo 'Vesna'.

Gaspari se je izpopolnjeval še v Münchnu, vendar se je zaradi gmotnih težav vrnil v Kamnik, kjer mu je Sadnikar pripravil atelje.

Leta 1911 se je poročil s Frančiško Wurzer iz Bistrice v Rožu. V času koroškega plebiscita je živel na ženinem

domu in ustvaril številne razglednice in plakate in se na ta način bojeval za slovensko Koroško.

Pozneje je živel v Ljubljani, poučeval na državni gimnaziji, umetniški šoli Probuda in na strokovni šoli grafičnih obrti.

Leta 1928 se je zaposlil kot restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer je služboval do leta 1948, ko se je upokojil.

Umrl je 14. 11. 1980 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.

Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1953 je Narodna galerija v Ljubljani priredila retrospektivno razstavo ob umetnikovi sedemdesetletnici, leta 1972 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1977 pa je izšla njegova monografija izpod peresa Staneta Mikuža.

Posebno poglavje Gasparijeve umetnosti tvorijo Posebno poglavje Gasparijeve umetnosti tvorijo njegove razglednice, ki so kot drobne likovne njegove razglednice, ki so kot drobne likovne lastovke dosegle vsak slovenski dom in doprinesle k lastovke dosegle vsak slovenski dom in doprinesle k umetnostni preobrazbi ljudi na deželi in v mestu. umetnostni preobrazbi ljudi na deželi in v mestu. Razglednice je ustvarjal vse od začetka do pozne Razglednice je ustvarjal vse od začetka do pozne starostne dobe. starostne dobe.

Ob Gasparijevih ilustracijah so zrasle generacije Ob Gasparijevih ilustracijah so zrasle generacije rodov, ki so prerisovale Gasparijeve podobe in se rodov, ki so prerisovale Gasparijeve podobe in se navduševale nad njegovimi motivi ter jasno, a vendar navduševale nad njegovimi motivi ter jasno, a vendar mehko risbo, s katero je znal v nekaj potezah pričarati mehko risbo, s katero je znal v nekaj potezah pričarati milino dekliškega obraza, vedrino kmečkega človeka milino dekliškega obraza, vedrino kmečkega človeka

pri delu ali idiličnost domačega kraja.pri delu ali idiličnost domačega kraja.

Vsi ki so hodili v prvi razred v letih 1929 do Vsi ki so hodili v prvi razred v letih 1929 do 1941 in tudi ponekod med vojno, ne bodo 1941 in tudi ponekod med vojno, ne bodo nikoli pozabili Gasparijevih toplih, dvobarvnih nikoli pozabili Gasparijevih toplih, dvobarvnih ilustracij v začetnici Pavla Flerèta: Naša prva ilustracij v začetnici Pavla Flerèta: Naša prva knjiga. Sam Gaspari pa je svoj umetniški vrh knjiga. Sam Gaspari pa je svoj umetniški vrh dosegel v knjigah: Kettejeve poezije 1907, dosegel v knjigah: Kettejeve poezije 1907, Turki pred sv. Tilnom 1910, Milčinskega Turki pred sv. Tilnom 1910, Milčinskega Pravljice, 1911; Deseti brat, 1944, Slovenske Pravljice, 1911; Deseti brat, 1944, Slovenske narodne pravljice, 1952, Slovenske balade in narodne pravljice, 1952, Slovenske balade in romance, 1955 in Rokovnjači, 1956romance, 1955 in Rokovnjači, 1956..

S posebno ljubeznijo je ustvarjal ilustracije S posebno ljubeznijo je ustvarjal ilustracije namenjene našim najmlajšim:namenjene našim najmlajšim:

Zvonček, Vrtec, Naš rod, Kresnice Mladinske Zvonček, Vrtec, Naš rod, Kresnice Mladinske matice, Moje prvo berilo, Prva čitanka, Druga matice, Moje prvo berilo, Prva čitanka, Druga čitanka, Naše berilo III, Naše berilo IV, čitanka, Naše berilo III, Naše berilo IV, Ciciban, Babica pripoveduje, Črna žena, Ciciban, Babica pripoveduje, Črna žena, Mihec in Jakec, Kljukec in njegove prigode, Mihec in Jakec, Kljukec in njegove prigode, Šuri – Muri velikan, Dedek Povej, Šuri – Muri velikan, Dedek Povej, Belokrajinske pripovedke, Triglavske Belokrajinske pripovedke, Triglavske pravljice, Mizica pogrni se, Spisi Mišjakovega pravljice, Mizica pogrni se, Spisi Mišjakovega Julčka, Mlada greda, Zgodbe z Južnega morja, Julčka, Mlada greda, Zgodbe z Južnega morja, Pohorske bajke in povesti, Pratika za deco, Pohorske bajke in povesti, Pratika za deco, Šimnov Lipe, Matajev Matija, Zaklad na Šimnov Lipe, Matajev Matija, Zaklad na Kučarju …).Kučarju …).

Toliko raznovrstnih ilustracij, kot jih je naredil Toliko raznovrstnih ilustracij, kot jih je naredil Maksim Gaspari, je lahko naredil samo človek Maksim Gaspari, je lahko naredil samo človek neverjetne domišljije, človek z izrednim neverjetne domišljije, človek z izrednim risarskim talentom in božjim darom, človek z risarskim talentom in božjim darom, človek z veliko lastne volje in težke delovne discipline.veliko lastne volje in težke delovne discipline.

Maksim Gaspari je izdelal tudi prve slovenske Maksim Gaspari je izdelal tudi prve slovenske narodne jaslice, ustvaril podobo slovenskega narodne jaslice, ustvaril podobo slovenskega dedka Mraza in naslikal portrete dr. Franceta dedka Mraza in naslikal portrete dr. Franceta Prešerna. Prešerna.

PORTRETI DR. FRANCETA PORTRETI DR. FRANCETA PREŠERNA PREŠERNA

Original slike, Original slike,

ki jo vidite,ki jo vidite,

ste si lahko ste si lahko

ogledali v ogledali v

jedilnici naše šolejedilnici naše šole

na samopostrežni na samopostrežni

malici 26. 1. 2010.malici 26. 1. 2010.