SANACIJA OPUŠČENIH GRAMOZNIC NA DRAVSKEM POLJUmvd20.com/LETO1993/R23.pdf · M. Knez, T. Regent mag. Mojca KNEZ* Tomi REGENT** - 152 - PREDSTAVITVE NEKATERIH PROJEKTOV IN OBJEKTOV

M. Knez, T. Regent

mag. Mojca KNEZ*

Tomi REGENT**

- 152 - PREDSTAVITVE NEKATERIH

PROJEKTOV IN OBJEKTOV

SANACIJA OPUŠČENIH GRAMOZNIC NA DRAVSKEM POLJU

Na obmOČju Dravskega polja je kopanje gramoza povzročilo veliko število opuščenih gramoznih jam, ki so bile prava vaba za tJ. "divje odlagalce" raznovrstnih odpadkov. Tako onesnažene predstavljajo na vodovarstvenem območju potencialno nevarnost onesnaženja vodnih virov. Pričujoči članek predstavlja nekatere možnosti sanacije divjih odlagaliŠČ in rešitve za onesnažene gramoznice na Dravskem polju ter njihovo izvedbo.

1.0 UVOD

" Zakopano in pozabljeno" , tako bi na kratko lahko opisali temno plat realnosti sedanjega stanja na področju odpadkov katerekoli vrste, ki so nam jih zapustili predhodniki. Takšna odlagališča predstavljajo v primerih, kadar ležijo na vplivnih območjih vodnih virov , potencialni vir onesnaženja podtalnice . Vzroki takšnih starih, zapuščenih, divjih odlagališč izhajajo iz začetnih časov industrijske revolucije pa vse do danes. Glavni vzrok predstavlja odlaganje vseh trenutno neuporabnih snovi (direktno nereciklabilnih snovi v proizvodnji) v gramoznice, glinokope, peskokope ipd. Velikokrat so takšne površine navzven brez znakov onesnaženja. Pri starih odlagališčih

obstaja vedno problem, da je vsebina praviloma vedno neznana. Neznanko predstavljata največkrat tako vrsta kot količina odpadkov, ki se nahajajo na nekem odlagaliŠČU in vprašanje ali je vsebina, na katero bomo pri morebitnem izkopavanju naleteli človeku sploh nevarna ali ne.

Na območju Dravskega polja je kopanje gramoza v preteklosti zapustilo večje število . gramoznic . Veliko gramoza je zahtevala izgradnja naselij . industrijskih objektov in prometnih poti (ceste ,letališče).

Krajevne skupnosti so za svoje potrebe praviloma odpirale manjše gramoznice v neposredni bližini vasi . Večina gramoznic ni sanirana . torej ni usposobljena po koncu uporabe za ponovno rabo zemljišča . Tako izkopi gramoza zaradi same tehnologije izkopa kot sanacija gramoznice predstavlja resen problem pri varovanju zalog talne vode. Pretežni del problema predstavljajo starejše gramoznice, ki so opuščene in neurejene ter tiste, ki so sicer na površini sanirane, so pa zasute z neprimernim materialom glede možnosti onesnaženja podtalnice.

2.0 TEHNOLOGIJE SANACIJE DIVJIH ODLAGALIŠČ

Najbolj klasična in v tujini tudi najdalj časa uveljavljena metoda sanacije divjih odlagališč oz. Čiščenja onesnaženih predelov z nepoznano ,človeku nevarno vsebino je izmenjava kontaminiranih materialov z nekontaminiranimi.

* mag.Mojca KNEZ dipl. ing.gradb., Inštitut za ekološki inženiring Maribor, Jadranska cesta 28, **Tomi

REGENT ing. gradb. Hidroing Maribor, Ljubljanska cesta 9

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93

· 153 .

M. Knez, T. Regent

PREDSTAVITVE NEKATERIH


Vendar pa se je potrebno danes pri reševanju starih "grehov" soočiti s problemom kapacitete deponije, kajti samo prelaganje onesnaženega materiala na drug prostor pomeni nesorazmerno hitro zapolnjevanje kapacitet urejenih deponij. Izkušnje pri sanaciji divjih odlagališč v tujini opravičujejo tudi nekatere druge tehnologije.

2.1 IZKOPAVANJE IN PRENOS ONESNAŽENEGA MATERIALA NA DEPONIJE

Krajevno gledano je ta postopek popolna sanacija, s katerim je ta problem na določenem mestu za vedno odppravljen . Vendar pa ostane problem na drugi lokaciji vekosferi, zato moramo povdariti : PROBLEM JE PROSTORSKO IN ČASOVNO PRELOŽEN. Seveda bodo problematični odpadki na urejeni deponiji ali varnejši lokaciji varneje spravljeni oz.odloženi. Ta postopek sanacije divjih odlagališč je v splošnem uporaben le za manjše vsebne količine odlagališč. Opozoriti je namreč potrebno, da je tudi obstoječih urejenih deponij za posebne ali komunalne odpadke malo (oz. ponekod jih splohšni - obstajajo le bolj in manj varna odlagališča) in bo tudi ta kapaciteta v bodoče izredno omejena. Iz tega sledi, da bo potrebno kolikor je le mogoče reševati problem obstoječih divjih deponij odpadkov na kraju samem.

2.2 INKAPSULACIJA

Inkapsulacija z zaporo zgoraj (plini) in spodaj (izcedne vode) predstavlja kvalitetno izolacijo škodljivih snovi od okolja. Predstavlja rešitev, kjer je možna kontrola in nadzor delovanja takšne deponije. Seveda pa iz vidika okoliškega prebivalstva takšna inkapsulacija ne predstavlja prave sanacije, kajti škodljive snovi ostanejo na njihovem teritoriju. Zato je v takšnem primeru sanacije potrebno upoštevati nekatere ukrepe: - odlagališče in njegov zaporni sistem izolacije je potrebno neprestano spremljati in nadzirati. V primeru netesnosti zapornega sistema je potrebna vzpostavitev dodatne tesniine bariere. Ukrep je le predhodne narave. če obstajajo primerne tehnologije za predelavo in nevtralizacijo , jih je potrebno uporabiti.

2.3 HIDRAVLlČNI UKREPI

Alternativo inkapsulaciji predstavljajo hidravlični ukrepi za obvladovanje izcednih voda na deponiji. Najpomembnejša ukrepa sta: - izsuševanje deponije odpadkov (še v razvoju) - črpanje podtalnice v okolici deponije z namenom spremeniti tok podtalnice tako, da zaobide deponijo odpadkov in s tem ne pride do onesnaženja.

2.4 PREDELAVA ŠKODLJIVIH SNOVI IN NEVTRALlZACIJA

Ta način predstavlja najvišji nivo sanacije. S to metodologijo namreč trajno rešimo problem človeku nevarnih (škodljivih) odpadkov na neki lokaciji. Vendar pa predstavlja večji problem dejstvo, da za mnoge vrste odpadkov še ni razvitih primernih predelovalnih tehnologij .


- 154 -M. Knez, T. Regent



Glavnina problema se nahaja v preteklosti, žal pa tudi v sedanjosti ob uporabi prastare tehnologije odlaganja vseh možnih vrst odpadkov na bolj ali manj neprimerne deponije. Danes je poznanih veliko ozko specialnih tehnologij (npr. predelava topil in ponovna uporaba v proizvodnji ipd.) , vendar pa le malo rešitev za dejansko stanje, ko imamo opravka z "mešanimi" deponijami različnih vrst odpadkov. V takšnih primerih se poslužujemo kombinacije tehnologij, pri katerih je potrebno upoštevati različne medije tal, vode in zraka.

3.0 PREDLOG SANACIJE DIVJIH ODLAGALIŠČ NA DRAVSKEM POLJU

Na Dravskem polju na območju Ptujske občine so opuščene gramoznice, ki so med seboj zelo različne tako glede na sedanje stanje kot na željeno končno ureditev. Pri sanaciji je potrebno ta vidik upoštevati . Način sanacije moramo prilagaoditi naslednjim razmeram:

1. GLEDE NA SEDANJE STANJE LOKACIJE DIVJEGA ODLAGALIŠČA - neonesnaženo - onesnaženo

2. GLEDE NA KONČNO NAMEMBNOST LOKACIJE DIVJEGA ODLAGALIŠČA - njiva ali travnik - gozd - odprta vodna povrŠina

Preden se lotimo sanacijskih ukrepov onesnaženih gramoznic je potrebno opredeliti kvalitativno njihovo vsebino oz. vrste odpadkov.Po svoji sestavi odpadki na divjih deponijah zelo nihajo in ustrezajo karakteristikam komunalnih odpadkov z nekaterimi vrstami neindustrijskih posebnih odpadkov. Sanacijo takšnih objektov kot so divja odlagališča je zaradi presenečenj in raznolikosti potrebno prilagajati dejanskemu stanju na terenu. Zaradi tega je potrebno podati načela , kako ravnati ob sanaciji posamezne gramoznice oz.divjega odlagališča .

Raziskovalna dela za določitev obsega in strukture z vrtanji in sondažnimi izkopi bi glede na stanje predstavljala nesorazmerno velik strošek, zato je potrebno na terenu pri samem izvajanju sanacije sprejemati ustrezne odločitve o nadaljevanju del. Izredno pomembna postavka za vsako gramoznico je opredelitev virov inertnega materiala za zasip in zagotovitev kvalitetni nadzor pri zvedbi. Postopek sanacije mora namreč zaradi nepoznavanja dejanskih razmer (količine in sestave odpadkov) vsebovati profesionalni nadzor, ki je sposoben oceniti kvaliteto materiala in odločati o nadaljnjih postopkih. Sanacija poteka v naslednjih fazah :

1. IDENTIFIKACIJA STANJA na lokaciji je zaznati prisotnosti odpadnih snovi, sanacija je potrebna zaradi potencialne nevarnosti onesnaženja podtalnice,lega opuščene gramoznice glede na vodovarstvena območja in prioriteta sanacije posameznih odlagali č

2. IDENTIFIKACIJA LASTNiŠTVA identifikacija lastništva zemljišča in pridobitev lastnikovega soglasja za sanacijo

3. ODLOČiTEV O KONČNI NAMEMBNOSTI odločitev o končni namembnosti urejene gramoznice je odvisna od: topografskih karakteristik, planske dokumentacije, krajinske zasnove, ureditve okoli kega terena.


· 155 .

M. Knez, T. Regent PREDSTAVITVE NEKATERIH


4. ODLOČiTEV O NAČiNU SANACIJE GRAMOZNICE

Način sanacije prilagodimo glede na sedanje stanje - stopnjo onesnaženosti in končno namembnost gramoznice. Postopek ravnanja z odloženimi odpadki na posameznih lokacijah je odvisen od: - lege gramoznice (varstveni pasovi)

velikosti gramoznice oz. količina zasipnega materiala vsebina (sestava odpadkov) odloženega materiala v gramoznici.

Ti elementi so odločilni pri sanaciji in sicer : ali gramoznico očistimo do določene stopnje ( stopnje sortiranja odpadkov) ali pa gramoznico povrŠinsko uredimo tako, da se zmanjša nevarnost onesnaženja z izcednimi vodami (ureditev odvod nje in vodozaporne plasti)

a) Odvisna od pogojev lokacije je odločitev o stopnji sortirania in ravnanja z odloženimi odpadki. Pri sanaciji uporabimo naslednje stopnje sortiranja odpadkov:

1.stopnja sortiranja Kosovne odpadke ( ostanki vozil, zapuščena vozila, štedilniki in drugi gospodinjski aparati, vzmetnice ... ) po površini onesnažene gramoznice se zbere in jih odpelje na komunalno odlagališče.

2. stopnja sortiranja Posebne odpadke ( embalaža od škropiv, polne ali prazne plastenke z neznano vsebino, sprayi, .. . ) se očisti po površini gramoznice in se jih odpelje na komunalno deponijo oz. glede na možnosti in sestavo odpadkov na predelavo (sežigalnica Pinus Rače ). 3. stopnja sortiranja Sortiranje celotne vsebine odloženih odpadkov v gramoznici ( odkop, razgrinjanje, strojno sejanje in separacija). 4. stopnja sortiran ja Odkop in odvoz celotne vsebine odloženih odpadkov na drugo - varnejšo lokacijO.

1. in 2. stopnja sortiranja predstavljata povrŠinsko očiščenje, dočim 3. in 4. stopnja sortiranja predstavljata dejansko zmanjšanje koncentracije škodljivih snovi na določeni

lokaciji.

b) Glede na končno namembnost zemljišča uporabimo za sanacijo divjih odlagališč

naslednje možnosti:

Njiva ali travnik Opuščeno gramoznico lahko rekultiviramo v njivsko ali travniško površino po navodilih kmetijskih strokovnjakov. Odpadke očistimo oz.presortimo do stopnje, ki jo zahtevajo pogoji lokacije gramoznice. Za gojenje različnih vrst kulture je potrebno vso povrŠino prekriti s plodno zemljo različne debeliline odvisno od kulture, katere nameravamo zasaditi. Brežine je potrebno urediti V tak naklon, ki omogoča humusiranje v plasti 10 - 15 cm in sejanje s travnim semenom .

Gozdne povrŠine Odpadke očistimo oz.presortiramo do stopnje, ki jo zahtevajo pogoji lokacije gramoznice. Ureditev v gozdne povrŠine pride v poštev , kadar gramoznice niso globlje od 2 - 3 m, ko je še možno depresijo blago izkliniti na okoliški teren .


M. Knez, T. Regent - 156 - PREDSTAVITVE NEKATERIH


Zato je potrebna tanjša plast plodne zemlje, ki se počasi sama bogati s primerno izbiro sadik. Debelino plasti plodne zemlje in izbor sadik določi zato pristojna služba gozdnega gospodarstva. Odprta vodna površina Ponika/niki V primeru , ko je možno napeljati (ali pa že obstoji) v zapuščeno gramoznico živo vodo, je to dodatni vir bogatenja podtalnice. V tem slučaju je potrebno gramoznico očistiti odpadkov do 4.stopnje zrahljati dno, da se zagotovi ponikanje ter urediti brežine z minimalnim nagibom, da je možno njeno vzdrževanje. Prav tako je potrebno izgraditi regulacijo dotoka oz.iztoka. Potrebno je organizirati stalno vzdrževanje ponikalnika. V kolikor se zamulji, se njegova ponikovaina sposobnost bistveno zmanjša.

Ribniki V primeru končne ureditve gramoznice v turistično-rekreac ijske namene ribogojništva je ureditev naslednja: OČiščenje odpadkov do 4.stopnje in ureditev brežine. Prav tako je potrebno urediti regulacijo dotoka oz.iztoka in stalno vzdrževanje ribnika. Objekti v takšnem turistično-rekreacijskem kompleksu ne smejo onesnaževati talne vode.

4_0 PREGLED GRAMOZNIC IN DIVJIH ODLAGALIŠČ NA DRAVSKEM POLJU

V tabeli 1 je podan pregled obstoječega stanja in predloga sanacije evidentiranih gramoznic in divjih odlagališč.

Tabela 1: Pregled gramoznic in divjih odlagališč na Dravskem polju

zap. št. parcelna štev. stopnja OPOMBE - obstoječe stanje sortiranja odpadkov

1. 78 K.O.SKORBA / po porušitvi objekta v neposredni bližini lokacije delno zasipana, predvidena zasaditev z borovci

2. 397/2 K.O.HAJDINA 2 delno sanirana in delno rekultivirana površina

3. 653, 651/12 K.O. 2 prevladujejo kosovni odpadki GEREČJA VAS (avtomobilske karoserije) in vse zvrsti

komunalnih odpadkov 4. 860/2, 860/1 , 861/67 2 komunalni odpadki vseh vrst,globina

K.O. ŽUPEČJA VAS odlagališča 7-10 m 5. 90, 91 ,91/1 ,92/2 K.O. 2 zgolj površinsko onesnaženje s

IKOLE komunalnimi odj>adki 6. 38,39 K.O. JABLANE 4 površinsko onesnaženje, delno

zas~ano

7. 173,174/3,174/1 ,174/4, 4 povrŠinsko onesnaženje s komunalnimi 172/1 , odpadki ob robu odlagališča

172/3,172/2 STRŽGONJCA


. 157 .

M. Knez, T. Regent

zap. št. parcel na štev. stopnja sortiranja odpadkov

8. 515,514 2 K.O.SP.JABLANE

9. 806,807 K.O. 4 ŽUPEČJA VAS

10. 1013/4 K.O. 2 LOVRENC

11 . 639/4,639/2,625 2 K.O.LANCOVA VAS

12. 589,590,591,592,593,5 2 9 4, K.O.SELA

13. 621/42 K.O. HAJDINA 4 14. 838 K.O. HAJDINA 4

15. 776/2,332 K.O. 4 HAJDINA

16. 558,587,586/1,585 K.O / SP.JABLANE

17. 838/1 ,839/2,841/1 2 K.O.LOVRENC

18. 149/2,143/1 4 K.O. IKOLE

5.0 PRIMER IZVEDBE SANACIJE



OPOMBE - obstoječe stanje

zasipano cca 5 - 7 m, večinoma

prisotni gradbeni odpadki in vsakovrstni komunalni odpadki lokacija v bližini črpališča Kidričevo, že očiščena, vidno le delno onesnaienje ob robu gramoznice površinsko onesnaženje s kosovnimi in ostalimi komunalnimi odpadki v neposredni bližini vodnega vira Lancova vas (!) , raznovrstni komunalni odpadki rob odlagališča je zasut, sestava odpadkov ni vidna različni komunalni odpadki površinsko onesnaženje s komunalnimi odpadki površinsko onesnaženje s komunalnimi odpadki neonesnažene depresije po izkopavanju gramoza, predvidena krajinska ureditev v turistično .

rekreacijske površine obsežna gramoznica zasipana s komunalnimi odpadki zgolj površinsko onesnaženje s komunalnimi odpadki

Z operativno izvedbo sanacije smo pričeli v decembru 1992 in z vmesnimi prekinitvami zaradi vremenskih razmer končali v marcu 1993. Gramoznico št. 2 smo predhodno že delno sanirali v začetku leta 1992.

Kot je že v predhodnem delu referata omenjeno, je dokončno tehnologijo izvedbe sanacije možno opredeliti šele, ko se gramoznica - divje odlagališče odpadkov "odpre" in se prične odstranjevanje gornjih slojev.

GRAMOZNICA ŠT. 2

Nahaja se na področju črpališča v Skorbi sredi obdelovalnih površin.

Operativna izvedba je potekala v naslednjih fazah:

posek grmičevja - nakladanje in odvoz večjih kosovnih odpadkov na komunalno deponijo v Ptuju, - zbiranje manjših kosovnih odpadkov, pomešanih s kontaminirano

zemljino z nakladanjem in odvozom na komunalno deponijo - kontrola očiščenja gramoznice s strani strokovne institucije.


· 158 .

'M. Knez, T. Regent PREDSTAVITVE NEKATERIH


Na podlagi izvedbe vseh teh faz je bilo možno pričeti z rekultivacijo gramoznice in sicer:

strojno in ročno formiranje nove oblike gramoznice in njenih navoz humusa plasti cca 20 cm

- dokončna rekultivacija s posejanjem njivske kulture.

brežin,

Z zmanjšanjem naklona brežin je gramoznica dobila mehko konkavno obliko, kar je omogočilo neposredno podaljšanje njivske površine v območje gramoznice in posejanje z ustrezno kulturo - koruzo. Tako je takozvano divje odlagališče dobilo povsem novo podobo in predvsem tudi novo kvalitetno funkcijo.

Prikaz izvršenih glavnih količin za sanacijo

- odkop in odvoz odpadkov in kontaminiranega materiala - formiranje brežin in planiranje - navoz humusne plasti

GRAMOZNICA št. 3

1.400 m3

1.000 m2

1.000 m3

Gramoznica leži praktično v urbanem okolju (v Gerečji vasi) in je iz tega razloga njena sanacija nujna. Zavzema površino cca 3.000 m2 in globino do 10m. Zaradi omejenega prostora - bližina stanovanjskih hiš in lokalne ceste same oblike gramoznice tudi po sanaciji ni bilo možno bistveno spreminjati in je njena dokončna uporaba v kmetijske namene še nedorečena.

Sanacija je potekala v naslednjih fazah:

- posek grmičevja nakladanje in odvoz večjih kosovnih odpadkov - pločevine in odvoz na "Surovino"

- formiranje uvozne rampe za dostop v gramoznico - odstranitev manjših kosovnih odpadkov in kontaminirane

zemljine z odvozom na komunalno deponijo - kontrola OČiščenja terena in določitev obsega sanacije.

Po končani odstranitvi odpadkov in kontaminirane zemljine pa smo izvršili:

- formiranje in planiranje brežin gramoznice. Zaradi omejenega prostora je naklon brežin 1 : 1. Zaradi problemov stabilnosti in erozije je brežina lomljena z bermo širine cca 1 ,5 m

navoz humusne plasti - dokončna rekultivacija s posejanjem trave.

Končna funkcija tega prostora še ni dorečena, je pa v kmetijske ali rekreacijske namene odprtih več možnosti.

Prikaz izvršenih glavnih količin


- 159 -

M. Knez, T. Regent

- nakladanje in odvoz večjih kosovnih odpadkov - pločevine

- odkop in odstranitev manjŠih odpadkov in kontaminirane zemljine (odvoz na komunalno deponijo)

- formiranje brežin - navoz humusne plasti

UREDITEV GRAMOZNICE ZA POGOZDOVANJE

PRIMER SANACIJE GRAMOZNICE ŠT.1 (ČRPALIŠČE SKORBA)

30 cm plodne zemlje



40 m3

2.000 m3

4.000 m3

1.200 m3

POGOZDITEV PO NAVODILIH GOZDNE~A GOSPODARSTVA


- 160 -M. Knez, T. Regent



UREDITEV GRAMOZNICE V NJIVSKE OZ. TRAVNI~KE POVRŠiNE

PRIMER SANACIJE GRAMOZNIC ŠT.2 IN 3 (GEREČJA VAS)

plodne zemlje in posejano s travnim semenom


t 3 - 10 m

dno gramoznice

nasuta plodna zemlja cca 50 cm oz. 30 cm

strojno razrahljanje dna

iz inertnega mteriala

Documents

SANACIJA OPUŠČENIH GRAMOZNIC NA DRAVSKEM POLJUmvd20.com/LETO1993/R23.pdf · M. Knez, T. Regent mag. Mojca KNEZ* Tomi REGENT** - 152 - PREDSTAVITVE NEKATERIH PROJEKTOV IN OBJEKTOV