SAZU - SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

  • View
    48

  • Download
    7

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Photography leads as the most effective and impressive medium of communication.Fotografija vodi kot najuinkoviteji in impresiven komunikacijski medij.

Transcript

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA

Umetnost je med temeljnimi potrebami loveka. Na neki viji duhovni ravni je tesno povezana z vrednotami. Vrednote pa so temelj morale in etike. Akad. prof. dr. Joe Trontelj, predsednik

Slovenska akademija znanosti in umetnosti v dananji obliki je bila ustanovljena leta 1938 in ima spotovanja vredno tradicijo. Leta 1693 je namre v Ljubljani zaela delovati Academia operosorum, predhodnica nae Akademije, v kateri je bila zbrana druba najodlinejih kranjskih cerkvenih in posvetnih izobraencev, plemiev in meanov. Z delom je prenehala okoli leta 1725; po ve kot pol stoletja je bila leta 1779 obnovljena, vendar je obstajala le kraji as. Od konca 18. stoletja akademije nismo imeli, eprav misel nanjo ni prenehala. V drugi polovici 19. stoletja je zaznati resneja prizadevanja za ustanovitev Akademije, ki pa so se uresniila ele leta 1938 z imenovanjem prvih osemnajstih rednih lanov. Akademija znanosti in umetnosti je med drugo svetovno vojno nadaljevala z delom, po njej se je dokonno preimenovala v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Po drugi svetovni vojni se je izoblikovala akademija intitutskega tipa, vendar so se med letoma 1955 in 1958 izloili in osamosvojili vsi tehniki intituti, Akademija je obdrala intitute s podroja humanistinih, druboslovnih in deloma naravoslovnih ved, ki so se leta 1981 osamosvojili in zdruili v Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ZRC SAZU), v okviru katerega deluje 17 intitutov. Ti izvajajo skupaj z Akademijo predvsem raziskovalni program Naravna in kulturna dediina slovenskega naroda raziskovanje nae istovetnosti v preteklosti in sedanjosti.

Od ustanovitve do danes je Akademija preivela razline politine sisteme in je prela ve razvojnih stopenj. Zakon iz leta 1994 ji zagotavlja avtonomijo in svobodo demokratinega ravnanja. Danes je SAZU najvija nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Zdruuje znanstvenike in umetnike, ki so bili izvoljeni v ta naziv zaradi posebnih dosekov na podroju znanosti in umetnosti. SAZU neguje, spodbuja in pospeuje znanost in umetnost ter s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju znanstvene misli in umetnike ustvarjalnosti. Prav posebej: obravnava temeljna vpraanja znanosti in umetnosti; sodeluje pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti in umetnikega ustvarjanja; daje ocene, predloge in mnenja o stanju, razvoju in pospeevanju znanosti in umetnosti; organizira raziskovalno delo, tudi z univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami, zlasti na podrojih, ki so pomembna za poznavanje naravne in kulturne dediine slovenskega naroda, za razvoj njegovega jezika in kulture, razvoj drubenih odnosov; razvija mednarodno sodelovanje na podroju znanosti in umetnosti.

Tisto prav posebej presenetljivo in neulovljivo pa je krhkost odnosa med spontanim podzavestnim in razumskim svetom. Akad. arh. Marko Mui, podpredsednik

SAZU sestavljajo redni in izredni lani, skupaj najve 100. Omejitev se nanaa na lane, mlaje od 75 let. Poleg tega ima SAZU dopisne lane iz tujine, skupaj do 90. Dejavnost SAZU sega na razlina raziskovalna in umetnostna podroja, zato je delo njenih lanov organizirano po razredih: I. razred za zgodovinske in drubene vede. Ima dva oddelka: Oddelek za zgodovinske vede in Oddelek za drubene vede (tajnik Marijan Pavnik); II. razred za filoloke in literarne vede (tajnik Andrej Inkret); III. razred za matematine, fizikalne, kemijske in tehnike vede. Razred ima dva oddelka: Oddelek za matematine, fizikalne in kemijske vede ter Oddelek za tehnike vede (tajnik Josip Globevnik); IV. razred za naravoslovne vede (tajnik Ivan Kreft); V. razred za umetnosti (tajnik Niko Grafenauer); VI. razred za medicinske vede (tajnik Janez Sketelj).

V zadnjih letih se je Akademija mono uveljavila prav z organizacijo znanstvenih posvetov ter drugih oblik simpozijske dejavnosti. lani SAZU so avtorji pomembnih znanstvenih lankov, knjig in monografij ter prispevkov v periodinih publikacijah doma in v tujini kot tudi umetnikih stvaritev v najirem pomenu besede. Za sprotno seznanjanje strokovne javnosti in najire drube izdaja Akademija vsako leto Letopis ter objavlja tudi monografije in periodiko. Za uveljavljanje svojega poslanstva v domaih in mednarodnih krogih so v okviru SAZU: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ki skrbi za sodelovanje z akademijami in medakademijskimi telesi po svetu na podroju znanosti in umetnosti; Svet za varovanje okolja; Svet za energetiko; Odbor za preuevanje narodnih manjin; Odbor za trajnostni razvoj; Odbor za slovenski jezik; Komisija za lovekove pavice; Komisija za tisk in publikacije; Komisija za statutarna vpraanja.

lani Akademije raziskujejo in ustvarjajo v okviru svojih ojih podroij. Vsako raziskovalno ali umetnostno podroje je tesno povezano s slovenskimi raziskovalnimi in umetnostnimi prizadevanji, z univerzami, intituti in raziskovalnimi ter umetnostnimi intitucijami v tujini. Mnogi lani SAZU so vodilni znanstveniki, raziskovalci in umetniki v slovenskih raziskovalnih in umetnostnih ustanovah in na univerzah, kot tudi v tujini, vkljuno s lanstvom v drugih akademijah.. Sodelujejo na mednarodnih znanstvenih in umetnostnih sreanjih ter prireditvah in so lani razlinih svetov in odborov mednarodnih projektov.

Velika veina kljunih odkritij v znanosti je bila plod nartnih usmerjenih raziskovanj kot tudi nakljuij. Vsako poteno in kakovostno raziskovanje, eprav izgleda povsem akademsko, pa ima uporabno seme, ki lahko vzklije ele ez desetletja. Podobno tudi v umetnosti as pokae pravo vrednost umetnikih del. Akad. prof. dr. Matija Gogala, podpredsednik

Samo znanost lahko rei teave lakote in revine, nezdravih razmer in nepismenosti, praznoverja... Kdo bi si lahko dandananji privoil prezirati znanost? (Jawaharlal Nehru, 1961) Akad. prof. dr. Andrej Kranjc, glavni tajnik

SAZU je tudi soustanoviteljica fundacij: Fundacije dr. Bruno Breschi, ki skrbi predvsem za ponatise knjinih del iz starejih obdobij slovenskega slovstva in spodbuja njihovo raziskovanje; Fundacije Janez Vajkard Valvasor, ki seznanja slovensko javnost z zahtevnimi ponatisi del Janeza Vajkarda Valvasorja in njegovih sodobnikov.

Skupina je organ upravljanja in jo sestavljajo vsi redni in izredni lani SAZU. Pri njenem delu lahko sodelujejo tudi astni in dopisni lani. Predsedstvo SAZU sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in trije lani SAZU, ki jih izvoli skupina v skladu z zakonom. Sprotne zadeve predsedstva opravlja izvrilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, oba podpredsednika in glavni tajnik. Predsednik, oba podpredsednika, glavni tajnik in tajniki razredov so izvoljeni za tri leta z monostjo enkratne ponovne izvolitve. lani izvrilnega odbora so: Joe Trontelj (predsednik), Matija Gogala (podpredsednik) Marko Mui (podpredsednik) Andrej Kranjc (glavni tajnik)

V dveh sosednjih stavbah na Novem trgu je Biblioteka SAZU, tretja najveja v Sloveniji. Hrani preko 500 000 knjininih enot, to je knjig, revij, rokopisnih zapuin, slikovnega in filmskega gradiva ter gradiva na elektronskih medijih. Akademijske publikacije zamenjuje s skoraj 1500 ustanovami po vsem svetu. Organi SAZU so skupina, predsedstvo, izvrilni odbor in predsednik.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg 3, p.p. 323 1000 Ljubljana Slovenija telefon: + 386 (0)1 47 06 100 faks: + 386 (0)1 42 53 423 sazu@sazu.si www.sazu.si

Oblikovanje: ArtKontakt I Fotografija: Stane Jeri, Barbara Jake Jeri I tisk: Tiskarna I Ljubljana, 2010