Poštnina plaćana v gotov ini Cena d in 3-

G l a s i l o O s v o b o d i l n e fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, N o v o mesto i n Trebnje

Leto II. — Štev. 5 N O V O M E S T O , 3. f e b r u a r j i 1951 Izhaja tedensko

Izpolnjevanje petletnega načrta v L judsk i republiki

Sloveniji je ustvari lo možnost zaposlitve okol i 250.000

novih delovnih ljudi. T o so v vel iki večini ljudje, k i so

pred vojno živeli najbolj bedno življenje kot dninarj i na

kmečkih gospodarstvih al i na svojih koeari jah in ma l ih

posestvih. Brezposelnost je nepoznan pojem, emigracija,

ki je do leta 1941 predstavljala našo največjo narodno

tragedijo, je za vedno l ikvidirana.

(Iz voli lnega proglasa O F Slovenjie)

Pripravimo se na volitve ZBOR FRONTE V N O V E M MESTU ^ S ^ ^ ^ S S 19. j anuar ja je b i l a v L j u b l j a n i seja G l a v .

nega odbora Osvooudi lne fronre Slovenije* na ka t e r i so ra zp rav l j a l i o p n p r a v i h za vo­l i tve v L judsko skupščino L juasKe r epub l ike S loveni je , k i bodo letos 18. marca , iro uvod­n i h besedan predsednika G lavnega odoora O F Jos ipa V i d m a r j a je govor i l seitretar l O OF. M i b a M a r i n k o o nalogah Osvobodi lne fronte za vo l i tve v novo repuoliško skups t i -no. Soglasno je b i l sprejet proglas O F za v c l h v e v L judsko skupščino L n S .

S l aba 2 meseca nas ločita od d r u g i h vo l i tev v Lj.uasko skupščino naše repuoi iKe- h n r o bosta m i n i l a v najrazličnejših p r i p ra vah , k i stoje v teh dneh pred f r on tn im i organizac i ­j am i do len jsk ih okra jev . Z a n a m i so vo l i tve ok ra jn ih l judsk ih odborov, z n j im i pa tudi izkušnje, da smo na Do len jskem pred zad­n j i m i v o l i t v am i ve l i ko p rema lo n a r e d n i ! $ i ao uspeh vo l i tev v nekater ih ok ra j ih , predvsem v novomeškem, n a m je to dovol j prepričljivo pc t rd i i . Napak zato ne bomo ponav l j a l i . — O k r a j n i odbor i O F so že sestav i l i nacr i e . k a . k o bomo v p r ihodn j ih tednih poživili politič­no aeio in ga ponesl i v zadnjo doienjsko vas. Lie legati ok ra jn in zborov F ron te so med­tem že spre je l i — a l i p a bodo v teh dneh — pomembne sklepe za čimbolj živahne i n prepričljive sestanke, k i j i h bodo sk l i ceva le organizaci je O F .

N e gre samo za reševanje organizaci jski ! ] vprašanj vo l i tev , k i so p r ed nami . Seveda je važno, da bomo von lce se*n«niii s Kandi ­dat i — bodočimi p c s i a n t i siovensKe L j u t i c e skupščine, z n j i hov im de lom i n požrivova-njem za n*preoek naše r epub ime . r o i e g raz­laganj« teh vprašanj p a bo i r e n a na sestan. k m predvsem osvet l i t i vsa politična vp ra ­šanja, k i aames tako živo zanimajo Sleherne­ga človeka, o g r o m n o je vprašanj , n a K * i e r a si želijo l judje jasn ih odgovorov, z an ima j o j i h mednarodn i dogodki , zunan ja p o l i t i k a na­šega vodbiva, razvoja, našega gospodarstva, ogromno je ug ibanja , k«ksen bj. mednarod­n i razvo j ; l judje sprašujco o K o r e j i u d . O vsem tem, p a o govor in tovariša T i t a in ivar-dei ja ob N o v e m l e iu in odgovorit i ter iz javah tu j im časnikarjem l judje v mes iu in na vasi živo razprav l ja jo . Vo l i lne p r i p ra v e morajo zato računati z dejstvom, aa zen ogromna večina n«sin l jud i na vsa ta v p i a s - n j a pojas­n i l . A k u v i s t i t ronae se booo m o r a u usposo­b i t i , a a oodo lariKo ddjan ja&ne t>dgovx.re n a vsa vpra&anja, tud i na t ista o meunaroan ih dogcuKin.

Politično delo množičnih organizac i j pred vo l i t vami mora postat i živa sna , k i Do p r i ­vab i ta s lehernega člana F r ^ m e , s ienerne^a državljana na pogovor, na množični sestanek. Nobeno vprašanje ne sine ostat i Dre/ ouge-vora . Aaveuat i se moramo, da bo nape la tudi tek rat prot i l juasKa peščica naših sovražni­kov vse si le p ro t i v v i h v a m i n p ro t i k a n d i ­datom. Ves čas bodo t ros i l i s o v ra znuu na­p r edka z lobne opazke, izmišljotine m laži med naše I juastvo; nobena umazan. ja j i m ne bo odveč, tud i i z rab l j an ja v e r sk in čustev pre­prostega dolenjskega človeka ne b o d i poza­b i l i ! rvjer ne bo de la la f rontna organizac i ja , t am bo žel uspehe z a k r i n k a n i Sovražnik, k i si danes želi vojne, razdejanja in nov ih zlo-činov-

T r eba bo odločno povedat i , k a k o r je dejal tcv . sekre tar M a r i n k o , vsem našim vo l i v cem tole:

raz log i kot osebno nezadovoljstvo zarad i obvezn ih odkupov , za rad i pomanjkanja tega a l i onega, nezadovol jstvo za rad i moreb i tn ih poed in ih n e p r a v i l n i h u p r a v n i h postopkov, k a ­k o r tud i de ln i pom i s l ek i o prav i lnos t i gospo­darske in demokratično - socialistične smer i našega razvoja , ne bodo sme l i b i t i razlog za slabo, p ro t i l judsko oprede l i tev p r i vo l i t vah — če se seveda nekdo noće postav i t i na stran naših nasprotn ikov , k i groze naši neodvisno­s t i , k i ogražajo m i r .

V s a k e m u vo l i v cu bomo zato jasno pove­d a l i : naš NAJVEČJI P R I S P E V E K Z A M I R Je izpolnjevanje dolžnosti na gospodarskem in vseh drug ih področjih, je krep i t ev politič­ne enotnost i in obrambne sposobnosti. N ismo in ne bomo odstopi l i od naše socialistične smer i . Svobodne vo l i t ve v L j u d s k o skupščino L R S , druge po osvobodi tv i , bodo nov dokaz, da so naše l judstvo, naša P a r t i j a i n tovariš T i to neločljiva celota.

je predlagal kandidate za drugo Ljudsko skupščino K a n d i d a t N o v e g a m e s t a tovarišica V i d a Tomšič

Novo mesto, 29- januar ja

U v o d v predvo l i lne priprave.novomeškega okra ja je b i l nede l j sk i zbor Fronte . Iz vseh pa tud i povab l j en i sekre tar j i odborov O F . Cez 160 akt iv i s tov se je n a zboru seznani lo delov okra ja so p r i h i t e l i delegati , poleg n j ih z obširnimi na logami , k i so p r e d nami v ted­n i h do 18. marca — dneva vol itev- Politični preg led je da l v s t rn jen i s l i k i predsednik okra jnega odbora O F tov. M a r t i n Zugel j , Glvrai odbor O F Sloven i j e p a je zastopal nje­gov član tov. J a n k o L i s k a .

P o govoru predsednka so delegati iz Gor ­n j ih Sušic, Be le cerkve, Uršnih sel, Novega mesta, Suhe kra j ine , Zbu r , Orehovdce in d ru ­g ih kra jev poročali o de lu f r on tn ih organiza­c i j , o zadružnih ekonomi jah, o p r i p r a v a h za nove kmečke delovne zadruge, k i j i h snujejo v Sušieah i n Z b u r a h ter o v r s t i osta l ih vp ra ­šanj. P r edvsem p a so spre je l i predlog za kan­didate, k i naj b i zastopal i novomeški okraj v d rug i L j u d s k i skupščini L R S .

Okra j je razde l jen n a 9 ok ra jn ih enot; o tem bomo podrobneje p i s a l i v p r ihodn j i šte­v i l k i . V p r v i v o l i l n i enot i — v Novem mestu — je p red laga l o k r a j n i zbor O F za kandidata tovarišico V i d o Tomšičevo, predsednico G lav ­nega odbora A F 2 Jugoslav i je , članico C K K P Jugos lav i je i n pos lanca našega okra ja v Zvez­

n i l judsk i skupščini. Člani zbora so pred log pozdrav i l i z do lgo t ra jn im in navdušenimi plo­skanjem- Z a njenega names tn ika je pred la­gan tov. Jože Udovč, predsedn ik M L O Novo mesto-

Z a drugo vo l i l no enoto je b i l p red lagan N i k o Šilih, član C K K P S in p o l k o v n i k J A , namestnik I van Bavdek , delavec v L I P S t r a ­ža; za tretjo v o l i l no enoto Stane Potočar, po lkovn ik J A , namestn ik Janez t-otočar, se­kre tar M K K P S Novo mesto; za četrto vo l i l ­no enoto M a r t i n Žugelj, predsedn ik O L O i n sekretar O K K P S Novo mesto, namestnik F r a n c Lavrič, u p r a v n i k k ra j e vn ih podjet i j v Žužemberku; v pet i v o l i l n i enot i F r a n c Ho­čevar, j a vn i tožilec Sloveni je , namestnik K a . re l Tabo rsk i , član K L O Zbure ; v šesti v o l i l n i enot i V i k t o r Zupančič, predsednik izvršnega odbora O L O Novo mesto, namestn ik F r a n c Pirkovič, podpo lkovn ik J A ; za sedmo vo l i lno enoto Lo jze M u r e n , predsednik K L O Pod -grad, namestnik Tone Pcčervinai, sekretar okrajnega odbora O F v N o v e m mestu; v osmi v o l i l n i enot i A n t o n Jakše, predsedn ik K L O Orehov ica , namestnik Jože Lenar t , podpol ­k o v n i k J A , za deveto vo l i l no enoto pa je b i l pred lagan Avgus t Jazbinšek, železničar i n no . si lec spomenice iz le ta 1941; njegov namest­n i k je F r a n c K i r a r , t a jn ik K L O Ločna i n član izvršnega odbora O F Novo mesto-

Pred volitvami v Ljudsko skupščino L R S Državljani in državljanke Slovenije! ...Preživeli smo najtežjo, a najveličastnejšo dobo v naši narodni zgodo­

vini. S krvjo najboljših sinov in hčera Slovenije smo plačali svojo narodno in socialno osvoboditev, s požganimi in porušenimi slovenskimi mesti in vasmi smo plačali pravico, da sami odločamo o svoji usodi. To pravico bomo skupno z drugimi narodi Jugoslavije odločno branili proti vsakomur, ki bi nam jo hotel jemati. Zgrajene so trdno osnove, ki so sad trdnega in vztrajnega dela delovnega ljudstva Jugoslavije. Zakoni in uredbe, ki sta jih sprejeli Ljudska skupščina FLRJ in Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije, uzako­njajo vse pridobitve narodnoosvobodilne vojne in naše ljudske revolucije, ter omogočajo nadaljnji razvoj socialistične demokracije. Agarna reforma, nacio­nalizacija industrije, bankarstva, veletrgovine in prometnih sredstev, prehod k planskemu gospodarstvu, ureditev delovnega razmerja in socialnega zava­rovanja, decentralizacija državne uprave, upravljanje podjetij in gospodarskih ustanov po proizvajalcih samih, neposredno sodelovanje ljudstva pri državni upravi, kontrola ljudstva nad delom upravnih organov — vse te in še mnoge druge poroe?nbne pridobitve so plod s k u p n e volje in skupnih naporov narodov Jugoslavije. Tem uspehom so delovni ljudje Slovenije, združeni v Osvobodilni fronti in drugih množičnih organizacijah, prispevali nesebičen delež v zavesti, da pomeni le enotna in močna Jugoslavija porbštvo za obsto j in n a d a l j n j i razvoj vsake republike posebej.

(Iz v o l i l n e g a p r o g l a s a O s v o b o d i l n e f ronte S loven i j e )

Novomeška tiskarna bo obnovljena Kdo. s i jo n e 1 želi naizaij — novomeške

t iskarne, k i ima. v S l oven i j i stoletno pre­teklost i n zgodov insk i pomen, izza dn i , k o so njeni t i s k i b u d i l i narodno zavest, kasneje, v le t ih domov inske vojne, p a n a m je da la n a Rogu i i n drugje na. tisoče i n tisoče brošur, ča.&o^iiEloV, lletalkov, r a zg l a sov "okrožnic >in vseh mogočih d rug ih vrs t orožja, t iskane be­sede, k,ii je kaza lo l judstvu resn ico i n ga k l i ­ca lo v boj p ro t i fašistični zalicgi in. domačim odpadnikom? K d o s i je ne želi bol j — poleg svo j ih bra l cev — k j ikor uredništvo Do len j ­skega l i s ta , k i b i rado n u d i l o l juds tvu do . lenjiskih okra jev čimveč svežih novic , član­kov , poročal, razprav l jan j i n obves t i l je pa zarad i t r enu tn ih razmer še vedno vezano na l jub l jansko tiskarno.? 2 e l a n i smo dvakra t p i sa l i o perečem, vprašanju rovomeške t i ­skarne i n njene v r n i t v e v N o v o mesto. N a prošnje Mestnega l judskega odbora,, O k r a j ­nega l judskega odbora in priporočila O k r a j ­nega komiteja. K P S v N o v e m mestu je M i n i . strstvo za znanost i n k u l t u r o L judske repub-

Vol i tve v L judsko skupščino naj bodo mogočna manifestacija enotnosti našega ljudstva, k i se v skupnih delovnih napo­

rih nenehno krepi in utr juje!

l i k e S loveni je medtem dolgoletnim željam in potireibsim Dolenjske ugodilo. Mestn i l judsk i odbor je dob i l p r r d k r a t k i m naslednje p i smo od Komis i j e za grafično i n založniško delav­nost i z L jub l j ane :

» . . . N a Vaše dopise -. . V a m sporočamo; K o m i s i j a za grafično i n založniško delav­

nost p r i m in i s t r s t vu za. znanost in k u l t u r o L R S je n a svoj i seji 20. dec. 1950 pretresella Vašo prošnjo i n skkn i i l a . da se v N o v e m mestu obnov i t i skarna , čim bo zato n a raz­polago potreben črkovni ma te r i a l , k i ga t r e . nutno n i i n ga tudi n i mogoče odvzet i d r u ­g im t i ska rnam, ke r istega vsem p r iman jku j e . K o m i s i j a bo imela p rob l em Novomeške t i skarne stalno v v i d u i n skušala potreben mate r i a l čimprej nabaviti.«

Z a v e d m.o se številnih tržav, s k a t e r i m i se n a tako požrtvovalen način bor i jo de lavc i v našem t i skars tvu . Vemo, da še več k r k o r 15 let skoraj n i b i l o n o v i h nakupov strojev, črk i n dru.g' rga g r rd i va , k j e r gre izključno za uvozno blago. Z a v e d ' m o se, d a so n a m danes p r i uvozu potrebne mnoge druge, .še bol j življenjsko nujne reči, v endar p a p r i vsi n i tem razumevan ju upamo dia. bo uspelo K o m i s i j i za grafično in založniško delavnost čimprej dobi t i potreben črkovni mate r i a l . Mes tn i l j udsk i odbor ima pr ip rav l j ene pro-

Naš časopis tekmuje z os ta l im i sloven­s k i m i o k r a j n i m i časopisi. O pernenu tega tekmoivianjia gmoi piisalli v uvodn iku tretje letošnje številke. D v i g n i t i hočemo vrednost vsebine D o k n j s k e g a Lista, k i mora prav Zdaj, v mesecih tekmovanja pred 10- oblet­n ico ustanovitve O F . postati resnično g la . s i lo F ron te do len jsk ih okrajev.

Zato se obračamo do vseh f rontnih, s in­d i k a l n i h i n osti- l ih množičnih organizac i j , p redstavn ikov l judske (b les t i , up ravn ih od­borov podjet i j in d:> vsah naših bralcev, d a nbm edgrvor i t e n a k r a t k o vprašanje: kako ste zadovo l jn i z »Dolenjskim listom«?

Pišite nam, ka j v em v l is tu ugaja, s čim niste zadovol jni , ka j pogi-ešate — skra tka : ocenite Do l en j sk i list i n predlagajte, kako naj ga uredništvo skupno s- svo j imi dopis­n i k i izboljša. Uredništvo s i obeta od. sodelo­van ja z b ra l c i precej uspeha — in pričakuje za to vaših odgovorov.

Posnemajte črnomeljske aktiviste P r e d k r a t k i m so i m e l i ak t i v i s t i v Črnom­

l ju posvetovanje. G o v o r i l i so tudi o pr idob i ­van ju nov ih s ta ln ih naročnikov za Dolenjski l ist . B e l a k ra j i na ima doslej najmanjše šte­v i l o s ta ln ih naročnikov v naših štirih okra­j i h , ta s l i ka p a mora b i t i v k r a t k e m precej drugačna — tako so sk l en l i i n ob l jub i l i , da bo vsak ak t i v i s t p r i d o b i l vsaj 5 nov ih staln-ih naročnikov. Tovarišica Reg ina F i r iz Met l ike je že pos la l a u p r a v i l i s ta imena 8 nov ih na­ročnikov, tovariš Grešak je p r i d o b i l 20 na­ročnikov, iz Podzeml ja obetajo 50 nov ih na­slovov i td. A k t i v i s t i okra ja Kočevje so ne­davno ob l jub i l i , da bodo i m e l i v okra ju od 800 do 1000 s ta ln ih naročnikov, p rav tkko pa bo treba tudi v trebanjskem okra ju dvig­n i t i število sta ln ih naročnikov

Izvršni odbor 0 F Slovenije jih je pohvalil

S i n d i k a l n a podružnica novomeškega gradbe­nega podjet ja »Pionir« je za dosežene uspehe v t ekmovan ju na čast 10. obletnice ustanovit­ve O F dob i l a pohvalo. — N a s l i k i : »Pionirje-v i « g radb inc i navz l i c z im i neutrudno t ekmu­jejo po br i gadnem načinu, k j e r dosegajo ved.

no nove uspehe.

store Za. t i skarno ; govor i se, d a b i nova t i ­skarna, l ahko p rev ze l a n. pr- t iskanje slo­var j ev in b i b i l a samo s tem delom založena za. 10—15 let > vmes p a b i seveda, t i ska la tud i Do l en j sk i i l ist, novomeško Pirosivx.ito itn f)J

mars ika j , v čemer smo danes v tako v e l i k i m e r i odv i sn i od prezaloženih l jub l j ansk ih t i ska rn . C i m b o t i ska rna v N o v e m m e s t u s tek la , »novice« v Do len jskem lestu ne bodo več 10 dO 14 dn i staro, blago, k e k o r se to žal zdaj dost ikrat dogaja. Za to si obetamo od novomeške t iskarne mnogo, p rav mnogo! Do len jsko z a o s t B l o s t , p k a t e r i l ahko več­k r a t beremo v časepisih, moramo odp rav i t i : p r i t t m delu. pa n a m bo dragocen pomočnik novomeška, t i skarna , k i n a m b o predvsem o m o g o č a l a hitrejše izhajanje Dolenjskega l i s t a , Presvete i n d rug ih tiiskov (— morda oživi s časom mise l o do len jsk i k u l t u r n i literarno.politični r e v i j i ? — ) , s tem pa b o m o obču tno p o d p r l i vsa naša pr izadevanja za nada l jn j i r a z v o j i n d v i g političnega, g o spo ­darskega, predvsem pa še l judskoprosvetno-k u l t u m t g a življenja dolenjskih okrajev.

T. G .

Taktnujetno... V Birčni vasi niso šli po poti Jurke vasi in Dolenjskih Toplic

(Resnična zgodba o zadružni ekonomi j i ) O zadružnih ekonomi jah v J u r k i vas i i n

v Do len js&in Top i i ca t l so l an i naši časopisi večkrat p i sa l i ; p o u d a r i l i so, da je taksna pot ratasirjaiuja icmec JK.ega nan/f*Avmiinng^ zaiuu o m i ­sliva pravujiina. T i uive euconctiiaiji m& z iMpeni i n p r i d e l k i p o t r d i l i staro resnico; v skupnost i Je moč. več l ahko dobiš i z zemlje, če jo ob­deluješ n a pameten način i n ne sediš preveč trdo n a sto letnem stolu »dobrih, s t a n h na ­vad« i n p ras ta r ih nasvetov, k i so nekoč s lu ­žili našim p r edn ikom. Kme t j e v o k o l i c i do­b r i h zadružnih ekonomi j i n de l o vn ih zadrug so se o teh p r ep ros t ih r esn i cah že mnogokra t prepričala, n a lastne oči.

K a j l ahko rečemo o zadružni ekonomi j i v Birčni vas i? Ima neka j čez 30 hektarov žemlje, od teh d o b r i h 7 hek ta rov orne. M a r s i ­ka j se l ahko p r i d e l a n a tako l epem posestvu; v e l i k sadovnjak, p a nekaj trte, h l e v i i n stav­be — no, vse to je zunan j i opis ekonomije-L a n i v m a r c u je posta l n jen u p r a v n i k A n t o n Hrova t . p redsedn ik Kme t i j ske zadruge v Birčni vas i .

T u se l ahko naša resnična zgodba začne. A n t o n Hrova t je b i l p a trimesečnem zadruž­nem b r i gad i r skem tečaju, k j e r se je dobro seznani l z o b l i k a m i de la n a ekonomi jah i n v zadrugah. S k u p i n s k o delo zahteva točen pre­g led — nagrade p r i d n e m u več, slabšemu to l i ­k o manj - K o je p r ev z e l ekonomijo , je res po-flkrbe-1 za to, da de l a v c i ndso b i l i več plačani na uro, temveč po oprav l j enem de lu . V go­spodarstvu zadružne ekonomi je p a n i b i l o pravega reda. K o m u naj zamer imo, če ne, H r o v a t u . d a so l judje govo r i l i o zadružni eko­nomi j i največkrat le slabo i n ne dobro? Go­vor ice o neredu so prišle seveda tud i do ušes K o m i s i j e državne kon t ro l e v N o v e m mestu, k i s i je ekonomi jo ogledala. D a Birčnovaška zadružna ekonomi ja n i mog la b i t i zgled n a ­prednega gospodarstva, naj povedo naslednje vrs t ice .

O žganju, žita, čudnih cenah i n k rompi r ju

Nihče ne zahteva od knj igovodje v kme­t i j sk i z ad rug i zapletenih, težkih i n učenih računov. Ne , zadostoval b i b i l preg led, k i ga je i m e l a tud i kme t i j ska zadruga v Birčni va -Bi — če b i b i l ta preg l ed točen. N i v čast kn j i govod j i Vindišmanu i n ne u p r a v n i k u H r o ­va tu , d a je kon t r o l a že ob p r v e m preg l edu podatkov o za logah p r i d e l k o v ugotov i la , da se v ka r t o t ek i buiga marsuta j ne u j e m a . . . »200 l i t r ov žganja se je nakuha lo , 50 l i t r o v prodalo , 50 l i t r o v ga je v sodu« — tako p r a v i k a r t i c a . Res p a je, k a k o r je komis i j a ugoto­v i l a , da je b i l o p r i d e l k a 295 l i t rov , od ka t e r i h so ga d a l i 45 1 kme tom z a »obrabo« kot lov , drugo p a se je točilo v k l e t i kmet i j ske za­druge de lavcem, gostilničarjem i n drug im-Nihče n i plačal od tega žganja trošarine, po­leg tega pa za 45 l i t r o v n a ekonomi j i n e ve­do, k a m i n kda j so i z p u h t e l i . . .

Podobno je b i l o z v i n o m i n sadjevcem. Hrova t je točil, v b lagajni , p a je zapisano samo, k o l i k o denar ja se je dobi lo , v endar b rez omembe, za kakšne količine pijače. Z a 7130 dim je b i l o pijače prodano, le 3145 d i n p a je v p i s a n i h v blagajno. Z a 242 l i t r o v v i na ekonomi ja ne ve, k o m u je b i l o prodano .

L a n i b i b i l a m o r a l a ekonomi ja pose jat i 2 m po l hek ta ra pšenice, vendar p a se je za­d o v o l j i l a k a r z en im hek ta r j em i n 70 ar i -E k o n o m i j a je zapisa la v kn j i ge : »Pridelali smo 3003 kg , odda l i de lavcem 2613 kg , n a za­

log i imamo 390 kg pšenice.« P a n i b i l o res tako, n a zalog i je b i l o t>07 k g . p r a v je, d a so dob i l i de lavc i plačilo tud i v žitu; čudna p a je pros ta t r gov ina z žitom, k i jo je upe l ja l Hrovat , še bol j čudovite p a so cene te trgo­v ine . . . D e l a v c i ekonomije so plačali pšenico po 5 i n 7 d in , pros ta cena je znašala 40 i n 50 d i n za kg , za l j ud i i z v en ekonomi je p a je b i l a pšenica po 30, 40 i n 50 d i n . Z a Vindiš-mana je ve l ja la 30 d i n . A n t o n Sušteršič je odštel za vsak k i l o g r a m pšenice 50 d in , A l o j ­zi j T u r k , pos lovodja K Z , p a 40 d i n . •.

Skupnos t i je ekonomi ja l a n i odda la le 400 k i l og ramov pšenice. L a h k o b i več, p a j i je okra jna komis i j a znižala oddajo- — O p r i ­d e l k u ječmena i n ovsa n i preg leda, k o l i k o je zraslo ; u p r a v n i k t rd i , d a je šel p r ide l ek za k r m o živini i n prašičem. P r a v — toda brez preg leda ne gre; k a k o naj sestav i ekonomi ja ob koncu leta obračun, a l i je gospodar i la s haškom a l i v izgubo?

K a k o so s k r b e l i za red, naj pove še to, da so p r ide l ek koruze oceni t i »na oko«, name­sto 700 k g ajde so vp i sa l i v knj ige le 500 kg , p r ide l ek k r o m p i r j a p a sta kn j i govod ja i n u p r a v n i k ocen i l a po številu p r i p e l j a n i h voz. K r o m p i r j a je ekonomi ja odda la državi 4000 k i l o g ramov obvezne oddaje i n 1283 kg po p r o . s t ih cenah; l ahko b i ga več, če b i vestneje gospodar i l i z n j im . Zdaj so i m e l i nasut ih 3000 k g za seme i n 1200 k g za prašiče n a be­tonsk ih t l eh v k u p u , v i sokem meter i n po l -

»Te le se je izgubilo . . . « L a n i b i b i l a m o r a l a ekonomi ja oddat i pet

p i t a n i h prašičev državi, d va p i t anca p a b i naj z ak l a l a doma. Odda la je le 4 prašiče v teži 323 k g namesto dogovor jenih 600 kg , do­m a so z a k l a l i težkega ščetinca v novembru , 10. decembra p a k a r t r i ; udus i l i so j i h v povprečni teži 60 do 70 kg- Ce je to pametno, se H r o v a t ver jetno n i vprašal.

P r i živini so i m e l i l a n i p r i r a s t k a 4 teleta i n p a r konj- U p r a v n i k o stanju živine n i imel p rave s l ike , še manj p a preg l eda o obvezn i oddaj i živine. Sele na K L O b i r c n a vas in na odkupnem podjet ju je k o n t r o l n a komis i j a l ah ­ko ugotov i la , da je ekonomi ja oddala 888 kg žive teže živine. Z a teleta, k i ga je ekono­m i j a odda la odkupnemu podjet ju, kasneje p a je to prevzemno po t rd i l o odvze lo de lavcu ekonomije , k i je naknadno zahteva l vp is raz­reda živinčeta, se u p r a v n i k n i pobr i ga l , da b i b i l razčistil nejasno zadevo z odkupova l c i . Zadovo l j i l se je z dejstvom, d a je »tele za ekonomi jo izgubl jeno . . . «

A l i se je po temtakem treba čuditi, d a je b i l a živina slabo oskrbovana , k o n j i neoči­ščeni, k a n a l za odtok gnojnice zamašen, pred h l e v o m p a ogromno b la ta i n dva k u p a s lame, k i jo je močil sneg i n dež?

E n a malomarnost n i k o l i n i sama. O b času jesenske setve je ekonomi ja o ra l a zasebniku, d r u g i kmetje p a njej . K o m u so kor i s t i l e take zamenjave? E k o n o m i j i b r z d a ne ! Sena so p r i ­p r a v i l i 260 stotov, o t r a v i , k i so jo pokos i l i zasebnik i , p a n i nobenega preg leda.

S ramota za zadružno ekonomi jo je tud i skra jno zanemarjeno sadno drevje . Ne vedo, k o l i k o dreves imajo, na hruškah, j ab lanah i n m l a d i h p l emen i t i h češnjah p a rastejo gobe iin mah . S a d n i h dreves seveda t u d i n iso škro­p i l i , čeprav imajo zajedalca kapar j a , po leg tega p a tud i — sod škropiva i n dobro na -hrb tno škropilnico! Ce l o več: kme t i j ska za­druga b i b i l a l ahko k u p i l a prevozno škro­p i l n i c o i z P o d t u r n a , p a tega n i hote la sto­

r i t i . J e m a r to sk rb za napredek i n razvoj sadjarstva? — V jeseni je ekonomi ja p r oda ­ja la sadje »počez« — za 500 d i n s i dob i l ore­hovo d revo (če s i ime l seveda prednost ) .

U p r a v n i k H r o v a t je b i l tud i predsednik Kme t i j ske zadruge v Birčni vas i . V t r gov in i je komis i j a ugotov i la v e l i k nered, v skladišču p lasn ive koruzne storže, od miši i n podgan nagr izene vreče otrobov, nad 3 k g pokvar jene mast i , k i je baje ostala v zadrug i i z za d n i . ko so g r a d i l i temelje zadružnega doma (pred d v em i let i ! ) i n podobne ma lomarnos t i .

J e upravn i odbor Kmet i j ske zadruge spa l?

Tako b i l ahko vprašali može v Birčni vas i , k i so p r e d l e t i podp i sa l i n a okra jnem so­dišču v N o v e m mestu, d a ustanavl ja jo K m e ­t i jsko zadrugo, k i j i m bo pomaga la p r i d v i ­ganju gospodarstva i n sk rbe l a za razv i janje kmečke pro izvodnje . Zadružna ekonomi ja , k i jo je zadruga us tanov i l a , l a n i teh d o b r i h na ­menov n i pokaza la v p r a v i luči- So m a r od­b o r n i k i Kme t i j ske zadruge v Birčni vas i tako s lab i kmetje, d a n iso v i d e l i zanemarjenega gospodarstva i n nereda n a ekonomi j i? A l i vedo kaj o »zaključku dela« (ber i : o domači vese l ic i ) za povabl jene i n nepovabl jene go­ste, k i ga je p r i r e d i l a ekonomi ja l a n i dne 10. decembra? A H je odločal o vodstvu zadru­ge i n ekonomije u p r a v n i odbor — a l i p a morda le H r o v a t o z i r oma kn j i govod ja V i n -dišman?

P r e d u p r a v n i m i odbor i naših kme t i j sk ih zadrug so pomembne naloge. Možje v Birčni vas i se bodo m o r a l i z amis l i t i — i n k r e n i t i po po t i d ob r ih i n n a p r e d n i h k m e t i j s k i h za­drug ! V Birčni vas i ne potrebuje jo samo »štacuno«; zadružna ekonomi ja , krii jo je pre ­vze l S m r e k a r L u d v i k , naj pokaže letos z de­lom, da zanjo skrb i j o v s i o d b o r n i k i kmet i jske zadruge! Sad j a r sk i odsek, l esn i odsek, h ra ­n i l n a blagajna, s t r o jn i odsek, ekonomi ja — vse to p a so raizne ob l i k e de la , k i naj zaži­v i jo tud i v Birčni vas i — l judem v pomoč i n napredek !

N a m e r n a malomarnost pa zasluži pravično plačilo. O tem drugič. T g .

Kako je bilo s popisom živine v trebanjskem okraju

16. j anuar ja so začeli k r a j e vn i pop i sova l c i s pop isom živine, n a katerega so b i l i dobro p r i p r a v l j e n i . L jud j e so r a z u m e l i gospodarski pomen popisa, saj smo i m e l i lepe p r imere , k a k o so neka te r i kmet je i m e l i že n a m i z i p r ip rav l j ene vse podatke za popisova lca . T ak je b i l Z u p a n L u d v i k i z K l a d j a p r i St. Janžu, k i je s am zb ra l vse potrebne podatke. P r v i je b i l p r i oddajah, p r i v o l i t v a h i n drugje, k j e r je t reba pokaza t i vo l jo z a našim skup­n i m napredkom. T u d i kme ta K o s F ranc i z R u p e i n A n t o n Ma j cen iz G a j a s t a se p r i pop i su pos tav i l a z d o b r i m i poda tk i . Dobro so o p r a v i l i pop is v vaseh Grac , K l ad j e , K a l , Račje selo i n v D o l n j i Nemški vas i , seveda p a je mnogo d o b r i h p r i m e r o v tud i iz vseh os ta l ih vas i .

T u d i tokrat p a so p o k a z a l i svoje barve špekulanti, k i so vedno neka j nasprotnega. Udovč Jože i z Breška št-11 je hote l popiso­v a l c u u ta j i t i t r a v n i k v d o l i n i . Spozab i l se je tud i kmet Ignac Zupančič i z Meg l enk i n v p i l n a d pop isova lcem. Repovš Janez i z G a -

Mladina . . . iz Št. Ruperta

M l a d i n s k i a k t i v v S t . R u p e r t u smo v zad­n jem času precej r a zg iba l i . V e s e l i nas l a n s k i uspeh našega dela , k o smo n a las tn i m l a d i n ­s k i n j i v i p r i d e l a l i k r o m p i r j a i n sončnic za 27.000 d inar jev . Z a ta denar smo s i k u p i l i r a d i j s k i spre jemnik , šahovske igre, u r e d i l i m l a d i n s k o sobo i td . K u l i s e z a dvoran ico v naši vas i so že gotove- Tako smo se razžd-v e l i , da smo napoveda l i n a čast 10. obletnice O F v sem a k t i v o m trebanjskega ok ra j a tek­movanje 1

P r e d k r a t k i m smo i g r a l i i g r ico »Prisega opolnoči«. Vaščani i n d r u g i gostje so b i l i zelo vese l i p r i r ed i t v e , posebno ponosn i p a Bo b i l i starši svo j ih s inov i n hčera, k i so nastopa l i . Prepričali so se, d a skrb imo tud i za n j ihovo r a z v ed r i l o i n k u l t u r n i razvo j , m l a d i n s k a organ izac i ja p a je p r i d o b i l a na Ugledu- L jud j e zdaj v id i jo , da resno sk rb imo za pravo vzgojo i n za napredek mlad ine . Za t o želijo, d a b i še večkrat i g r a l i n a o d r u . S e g l i bomo tudi po drug ih , boljših de l i h in se p o t r u d i l i , da v tekmovanju ne bomo med zadn j im i I V o d n i k F r a n c

. . . iz Črnomlja 22. j anuar j a je b i l a v Črnomlju m l a d i n s k a

mestna konferenca . Z b r a l i smo se in p re ­g leda l i delo v l e tu 1950. O tem za večino ak t i v ov ne bi mogli ka j posebnega poročati;

2 — »DOLENJSKI LIST«

p i š e . . .

i z j ema je a k t i v v t o va rn i učil, k i je ime l lepe uspehe. Mes tn i komi t e L M S je, k a k o r smo Ćuli v poročilu i n nato v ra zp rav l j an ju , p r ema lo pomaga l m l a d i n s k i m organ i zac i j am; zato se ku l turno-prosve tno življenje i n izo­braževanje mlad ine n i razv i j a l o kot b i to bi lo potrebno.

C e pogledamo de lo mlad inskega a k t i v a n a ok ra jnem l judskem odboru , l a h k o zapišemo o n j em samo tole: sk l ep i , p a spet n o v i s k l e p i i n ponav l jan je sk lepov, med le tom p a ugo­tavl janje, da vse to n i b i l o izvršeno- T a k o od besed do dejanj v tem a k t i v u n i prišlo — nihče p a n i za to odgovar ja l .

K a k o bomo d e l a l i letos? O t em je govor i l n a kon f e renc i s ekre ta r okra jnega komi t e j a L M S . Njegove besede, d a m o r a m l a d i n a Čr­noml j a da jat i vzg led os ta l i m l a d i n i Be l e K r a j i n e , so n a m šle do s r ca . K a k o bomo s icer dosegal i uspehe v t ekmovan ju n a čast 10. ob le tn ice ustanov i tve O F I V času vo jne je b i l a črnomeljska m l a d i n a najbol j de lav­na, zato m o r a t u d i danes stat i v p r v i v r s t i borbe za soc ia l i z em v mestu — i n n a vasi-— O b zaključku konference smo s k l e n i l i mars ika j dobrega: poživil i bomo k u l t u m o -prosvetno delo v a k t i v i h , vzgojno i n i zobra­ževalno delo bo dob i lo več vsebine, mestn i komi te m lad ine p a bo p r i r e j a l redno preda­van ja za m lad ino v mestu. Vse nase de lo bo tekmovanje , preg led uspehov i n naporov p a bo o k r a j n i fest ival , k i ga bomo i m e l i v m a r c u . F r . Gre&ak

. . . iz Št. Janža Z i m s k i čas je p r i m e r e n za l judsko-pro-

svetno delo. M l a d i n a v St- Janžu je zato posk rbe l a za zdravo zabavo vaščanom; p r i ­p r a v i l i smo vese lo igro »Matiček se ženi«, da so se vaščani nasme ja l i do solz. D v a k r a t smo jo i g r a l i doma, nato p a še v Boštanju, k jer so nas bild p rav tako - vese l i . L jud j e n a m p r a ­v i jo : »Naučite se še kaj, takega, r a d i bomo prišli!«

M o r d a b i b i l o dobro , če b i šli z i g ro tud i na t r eban jsk i oder, k i je največkrat p razen , l judje p a s i le želijo ku l tu rnega užitka. Po ­tem b i s i l ahko u r e d i l i t ud i oder i n dvora ­no v S t . Janžu, k i n a m zdaj zelo m a n j k a .

V . F r .

V Trebnjem so zborovali I demobiliziranci

Trebnje , v j anua r ju . Nekoč so se vračali fantje i z stare jugo­

s lovanske vo jske otope l i . Nihče j i h n i vzga­j a l , saj je b i l časopis i n napredna k n j i g a zanje največji »strup«, zarad i katerega s i prišel ka j h i t r o , ako so ga p r i teb i našli, t u d i v vojaško ječo. Namesto vzga janja v l jubezn i za obrambo domovine so m o r a l i vo­j a k i p o r i v a t i kovčke pod' pos te l jami , govo r i t i v p razno peč, skaka t i po poste l jah i n sred i noči prenašati košček p a p i r j a a l i s lamico po vojaških dvoriščih. . . Neumen , zabi t i n d u ­ševno nerazg ledan s tarokop i ten vo jak — tak je b i l c i l j nekdan j ih mogotcev.

Kakšna ogromna, skora j nedopovedl j i va je r a z l i k a v vzgo j i , namenu i n nalogah naše l judske vo jske ! N j e n i o f i c i r j i , podo f i c i r j i i n

Pohvale Izvršnega odbora 0 F našim organizacijam

T u d i za december pre tek lega l e ta je po­de l i l Izvršni odbor O F Sloven i j e najboljšim osnovn im organ i zac i j am O F prehodne zasta­ve za uspehe, dosežene v v e l i k e m šestmeseč­n e m tekmovanju . Zastave so dobi le vaške frontne organizoi je S l i v n i c a (Mar ibor -oko l i -ca) , Črnuče ( L jub i jana-okol ica ) im Idrsko (To lmin ) , med s i n d i k a l n i m i podružnicami p a so dosegle največ uspehov podružnice tovar­ne »Iskra« ( K r a n j ) , r u d n i k a Zagorje Lh Žele­zarne n a Jesenicah.

M e d deve t imi f r on tn im i o rgan i zac i j ami i n s i n d i k a l n i m i podružnicami sta b i l i za mesec december pohva l j en i t u d i :

osnovna o rgan i zac i j a F r on t e H in j e iz Suhe K r a j i n e ; f r on tovc i H i n j so dosegl i odkup sena v p r edp i san i višini, poleg tega pa z b r a l i še 25-000 kg sena za kraje , k i j i h je suša najbol j pr i zade la . U t r d i l i so svojo organizac i jo i n imajo redne sestanke.

S i n d i k a l n a podružnica de lavskega k o l e k t i v a gradbenega podjet ja »Pionir« v N o v e m me­stu; podjetje je preseglo osnovn i i n dodatn i l e tn i g radben i p l a n i n se uvrs t i l o m e d naj ­boljša s lovenska gradbena podjetja. Das i r av -no delajo »Pionrjevi« g radb inc i n a področju okra jev Krško, Trebnje , Novo mesto i n Črno­me l j , je n j ihova s i nd ika lna organ izac i ja čvr­sto povezana, v medsebojnem tekmovanju p a se vzpodbuja jo k vedno večjemu de lovnemu poletu.

Okrajna Zveza borcev v Radovljici tekmuje z Novim mestom

»Jeseniški kovinar«, g lasi lo O F okra jev Jeseniee-mesto in Radov l j i ca , je p r e d kra t ­k i m poročal pod go rn j im nas lovom o p r v i h uspehih tekmovanja , k i so ga napoveda l i člani Zveze borcev novomeškega ok ra j a Z v e z i borcev v R a d o v l j i c i . Tako l e pišejo:

» . . . V radovljiškem o k r a j u je v času narodnoosvobodi lne vojne sodelovalo v na ­rodnoosvobodi lnem g iban ju p r e k o 60 odstot­kov p reb i va l s t va . Sedaj i m a Zve za borcev v v idu , da bo spre je la 600 n o v i h članov. Po­samezne osnovne organizac i je bodo imele p r i spre jemanju članstva ve l i ke naloge. Ne­katere so j i h že pričele uspešno izva jat i . Tako je Z B n a K o p r i v n i k u spre j e la v času tekmovan ja 27, Z B Begunje 28, B l e d 50 i n Z B Lesce 10 n o v i h članov. V vsem radov­ljiškem o k r a j u p a je b i l o v tem času spre jetiih n a d 130 n o v i h članov Zveze borcev . . .

In novomeške organizac i je Zveze borcev? Pričakujemo n j i h o v i h poročil o dosedanj ih uspehih tekmovanja , o razširitvi organiza­cije, pomoči p r i i z v ena rmadn i vzgo j i m l a ­dine, zb i ran ja zgodovinskega g rad i va i td .

ber ja 14 je d a l zeml jo s i nu , n i p a o p r a v i l p r ep i sa . S i n je n i hote l p r i j a v i t i , oče p a t u d i ne- Tako sta hote la u ta j i t i 5 hektarov i n 93 arov zemlje, vendar p a j ima s lab ra ­čun n i uspel-

Ugo tov i l o se je, da se površina p r i mar­s ika teremu k m e t u ne u jema s poda tk i prejš­n j i h pop isov ; ponekod so ra z l i k e občutne, celo do 2 hektarov znašajo. Svetu jemo tem kmetom, da ured i jo to vprašanje s ka tas t rom i n p r ide jo do čiste s l ike . V o d n i k F r a n c

učitelji so z r a s l i i z vrst kmečkih l j u d i , de­lavcev i n l judstvu p r edan ih izobražencev. S lednjo u ro s k r b i a rmada , da b i n u d i l a m l a ­demu bo r cu čim več, da b i k a r se le da na j ­več odnesel s seboj v življenje. Iz vo jske p r i ­hajajo danes najrazličnejši s t rokovn jak i , po­učeni o t ehn ik i , s t ro j ih i n podobnem.

D a je t reba demob i l i z i r ancem pomagat i , v t r eban jskem o k r a j u n iso pozab i l i . P r e d k r a t k i m so se z b r a l i v s i fantje, k i so b i l i l a n i d emob i l i z i r an i . K a r l epa v r s ta j i h je b i l a , k o so se v T rebn j em znašli i n obu ja l i p r ed konferenco spomine n a kra je i n do­godke, k i so j i h preživeli v družbi fantov vseh jugos lovansk ih narodnost i . O namenu konference ter o svetovnem i n domačem po­litičnem položaju j i m j « govor i l sekre tar okra jnega odbora mlad ine tov. D a r k o K r i ­štof, tov. Lo j ze Plaveč p a j i m je nato po­kaza l , k je se l ahko vključijo v delo i n k a ­tere tovarne, podjet ja i n de lavn ice pot rebu­jejo m l a d i h moči. Fant je so v i d e l i , da oblast n i po zab i l a n a nj ihove s k r b i i n da j i m hoče pomagat i . M a r s i k a j so se p o m e n i l i i n se od­ločali, k j e b i l ahko več k o r i s t i l i skupnost i .

P o končanem razprav l j an ju , k j e r je so­de lova l t u d i tov. V o d n i k i n d r u g i o d okra j ­nega vods tva mlad ine , so s k l e n i l i d emob i l i ­z i r anc i :

Sode lova l i bomo z vsemi množičnimi o r ­gan izac i jami , najbol j p a z mlad ino ; pomaga l i bomo l j u d sk i m odborom p r i izvrševanju vseh gospodarsk ih na log ; p r i predvojaški vzgo j i bomo pomaga l i s p redavan j i o vo jn i t ehn ik i , i z naših izkušenj i n podobn ih vprašanjih, d a p a bomo to zmožni k a r najboljše oprav l j a t i , bomo sami s k r b e l i z a naše nadal jn je Izo­braževanje. F . V .

Srečanje S P rešernom T u d i v Lazih je preteklo deset let v n a r o d n o o s v o b o d i l n i vojni

Naše novo ž i v l j e n j e je p o g n a l o svoje k a l i v let ih n a i o d n o o s v o i D o o i i m e o o r o e ; t am j e za ­čelo rasu tua i novo k u i i t u r n o z r v i j e n j e , i t i se ^ k a z a l o v p a r t i z a n s K e m U S K U , n a soevunuh mit ingih i n p r i r e d i t v a h , k jer so borc i , m l a d i ­na, z e n e i n p i o n i r j i p r i K a z o v a l i s v o j a d e i a m s p r e j e m a n l j u u s k o u m e t n o s t . O b p r i l i k i prve s l o v e n s k e r a z s t a v e p a r t i z a n s k e g a t i s k a v Loški d o l i n i v l e t i h n a r o a n o o s v o b o d i l n e oorbe, z a s t o p n i k a m e r i š k e g a v o j a s K e g a odpo­s l a n s t v a p r i o i a v n e m štaou N O V n i zaman d e j a l , da je p r i m e r s l o v e n s k e g a n a r o d a , k i --e s puško i n k n j i g o v r o K i b o r i za svooodo. e d i n s t v e n p r i m e r n a svetu. P r a v je ime l . Ze imena p a r t i z a n s k i h b r i g a d , k i smo j i h imeno­va l i p o naših v i d n i h p u s a t e l j i h i n p e s n i K i h . i o k a z u j e j o , da j e b i l a n a r o d n o o s v o D o U i i n a vojna tud i bo rba za našo b s e e d o .

V težkih dneh i n b o r b a h p a nas je p r e d vsem vod i l a beseda Prešerna. H r a b r i l k i n a ­vd ihova l nas je v v e l i k i d o m o v i n s k i vo jn i , njegova beseda s e je oglašala n a m i t i n g ih , aorec jo je p r e b i r a l i n n i b i lo ma lo p r imerov , i a so našli p r i m r t v e m p a r t i z a n u Prešernove i>oezi je. Prešeren je b i l pa r t i z ansk i , naš.

B i l o je na nekem m i t i n g u n a Kočevskem, k o sem v m a r c u 1944 r e c i t i r a l Prešernov Uvod h K r s t u p r i Sav i c i . Iznenađen sem b i l nad v z k l i k o m kmečke mamice iz Starega K o ­sa; »Kako lepo je to nap isa l Prešeren! R a d a o i ga tud i sama prečrtala!« Začudil p a me je dopis rajonskega odbora, k i sem ga dob i l kasneje za rad i sporeda tega m i t inga , v kate­r em je stalo, d a . . . »Prešernov K r s t p r i S a ­vici n i umes ten , - . « Tovariš n a ra jonu se je najbrže spomni l na krst i n ga je »zaneslo«, da je Prešerna obsodi l . No, kmečka m a m i c a i n u je sama da l a naijlboljšl odgovor.

Predsedstvo S lovenskega narodnoosvobo­di lnega sveta je do l oč i l o s posebn im ukazom, da se p ros l av l j a 8. f ebruar — dan Prešernove junrt i — kot p r a z n i k s lovenskega naroda-2e v j anuar ju 1945 smo se začeli p r i p r a v l j a t i , i a b i dostojno p r o s l a v i l i p r v i č Prešernov i a o i . Tiste d n i sem de la l v C e n t r a l n i t ehn ik i K P S v Cermošnjicah i n čakal n a premest i tev v drugo tehniko . D o mene p r i d e Dušan Povh .

»Učo, Prešerna bo treba p r i p r a v i t i ; zber i je , da n a m boš kaj poveda l o njem!«-

N a povab i lo uredništva i n uprave Do len j ­e g a l i s ta so pr is i l i v ponedel jek 22. januar ja '<" Novo mesto naši <>perni u m e t n i k i i n sol ist i l jubl janske O p e r e : sopranist iki K s e n i j a V i d a -Lijeva i n M a r a s k a Fatdkova, tenoriist Drago Čuden i n bar i ton is t Samo Smerko l j , k i so p r i r e d i l i v D o m u l judske prosvete koncert p r i l j ub l j en ih ope rn ih ar i j Mozar ta , V e r d i j a , Cilea, Puec im ja , Ca jkovskega i n Ross in i ja . — Dodali so še nekaj samospevov Flajšmana,

N i b i l a l ahka naloga; dobro sem m o r a l pobezat i po spominu, da se m i je posrečilo zb ra t i nekaj snov i , saj je mars ika j i zza šol­s k i h let že spuhtelo. V enda r p a so Prešerna s l a v i l i brez mene. T is te dn i sem d o b i l p re -mest i t ven i na log v tehniko Tr ig lav , M je b i l a n a Ooteniškem Snežniku. Prišel sem tja, p a spet pade l v p r i p r a v e iza Prešerna. Tovariš J o k i - P l e v e l j , k i zdaj v e d r i i n vod i »Slovenske­ga poročevalca«, m i je dejal :

»Vidiš, ravno tebe smo pričakovali. P r e ­šerna n a m boš p r i p r a v i l , p a še ka j boš pove­d a l našim l judem, k i bodo dob i l i od l ikovan ja za hrabrost!«

Zvečer je b i l o t r eba ž e nastopit i , b i l je osmi i eb rua r .

Nek je sem dob i l Prešernovo s l iko , jo o k r a . s i l , no — i n že so s ta l i v naši »dvorani« v kn j i g o ve zn i c i borci-knjigovemi, k i so j i m b i l a od l i kovan ja namenjena, ok r og n j i h p a ostal i . Začel sem i n govor i l o v e i i K e m l i k u Prešerna, de l ih i n zgodov inskem pos lanstvu. — M l a d i n c i t i skarskega k o l e k t i v a n a nasein »Triglavu« so r e c i t i r a l i nekatere Prešernove pesmi- O b r a z i so j i m žareli; zdelo se m i je. da je b i l to najlepši p r a z n i k t i skar jev »Tri­glava«. Na to s e m govor i l borcem-t iskar jem, J o K i p a j i m j e p r i p e l od l i k o van j a za uspene. k i so j i h dosegl i v t i s k u i n v borbah. Besede Zdrav i c e so zaključile p r vo pros lavo Prešer­novega tedna.

Se o srečanju s Prešernom. V t ehn ik i »Tr ig lav« sem kot ko r ek t o r m o r a l p r i p r a v i t i Prešernovo številko »Slovenskega poročeval­ca«. Prvič korek to r , i n še Prešernova števil­k a ! K a k o p r i j e tn i so spomin i , k o v teh dneh, tokrat že šestič, s lav imo Prešerna. P r e b i r a m staro Prešernovo števlko »Slovenskega po­ročevalca«, m i s l i pa hi te n a Goteniški Snež-lanko presodimo uspeh.

Tr.

V r s t i delovnih zmag, k i j i h dosegamo v vsakodnevnem boju za zgraditev socia­l izma, za lepše živjenje, pridružino vel i ­

častno zmago p r i vo l i tvah !

Adamiča, Pavčiča i n Gerbiča. P o u d a r i t i je t reba po konce r tu le tole: »bil je res en lep večer!« P o d tem geslom je Do l en j sk i l is t p r i ­r ed i l svoj p r v i koncer t Novomeščanom i n upamo, da ne bo zadnj i . P r i k l a v i r j u je umet­n i k e spreml ja la prof . Tros tova i z L jubl jane-

Hvaležni smo članom l jub l janske Opere za n j ihov ob isk in samo želimo, d a nas še obiščejo! H v a l a p a tud i p r i r ed i t e l j u za tako lep g lasbeni večer. Učo.

Ce boš kda j n a Do l en j skem c i j a z i l p r o t i B e l i K r a j i n i , srečno pot MI r a z v ed r i se! čre­den p a zropotaš skoz i rozn isK i predor , se o z r i nazaj v gr ivasto i n kotanjasto do l ino ; i zpod dvajset ih ra zmetan ih hiš se že pno v pooocje Vjorjanci, na l e v i pada v do l ino D r e -vodevnik- V sred i boš v i d e l vas Laze .

P r e d deset imi l e t i je b i l o t am vse drugače k a k o r dandanes. K a z e n t reh družin je D i l a vsa vas kočevska. To sem, ka jpak , temel j i to občutil na svoj i koži. T u p a tam sp je i z za pec i ut rga l k a k star očanec, p a sva se po­gna la cez nj ive . Navsezadnje se je le položil čez k a k ja rek i n k l e l n a d to »hudičevo za­lego slovensko«.

Z i m a je b i l a l e ta 1941 zelo os t ra i n vas je i m e l a čas; n i i n n i se j i hotelo nasanjat i o ra jhu . Zato je b i l seveda to l iko strašnejši dan radoške tragedije, k o je z a rad i izdaje i zgub i lo življenje deset p r v i h par t i zanov . To so b i l i v naših k r a j i h p r v i partuzani ; i z t r ga l i so »e iz be l ok ran j sk ih domov, d a b i b i l i p la ­m e n vse l judskemu upo ru . N a teh deset so pod i v j an i Kočevarji i z l i l i ves svoj bes pro t i s lovenskemu na rodu i n n jegov i svobodi .

Z a desetletnico O F , k i pada ravno v čas spominske ob le tn ice teh p r v i h žrtev narodno-osvoDodiinega gitoanja, b i j i m m o r a l i odJcriti spominsko plosco. M o r d a bo ta dolžnost delo mlad ine iz Uršnih sel, saj dosega m l a d i n a od vseh organizaci j v tem k r a j u največ uspehov.

Njeno sk rb za ku l turno-prosve tno de lo je dokaz za t o . V nedel jo 21. j anuar ja je i g r a l a Gogoi jevo Zeni tev . — Gogo l j eva umetn ina zahteva o d igra lcev , d a v e rno prikažejo gn i lo rusko družbeno dogajanje v preteKUem sto­let ju. K o jo človek gleda, l ahko razume družbo, kakšna je b i l a ; n a deželo presajena umetn ina p a še posebno zaživi, če jo i g ra l c i podajo v čistem j e z i ku in z ug la j en im nasto­pom- To p a je p r i mladem, n a deželi z ras lem odrskem naraščaju najtežje. Ce to prišteje­mo k navdušenju l judi-g ledalcev, po t em šele l ahko presod imo uspeh

Kje so poslušalci topliške Ljudske univerze

Tapliške množične organizac i je so že v jeseni sk len i le , d a bodo s svo j im i člani obi­skova le p r edavan ja L judske univerze . P o 20 do 30 poslušalcev se je večkrat zbra lo ob t o rk ih , d a b i s i razširili svoje znanje — vča­s ih p a je ob isk p r a v slab. Ku l tu rno -p rosve tno delo še vedno n i zajelo potrebnega števila l j u d i v Do l en j sk ih T o p l i c a h ! O d r a s l i b i mo­r a l i vzpodbudno v p l i v a t i n a mlad ino , k i je p rav malo v i d i m o . n a naših p redavan j ih . P re ­hodno okra jno zastavico O F smo sicer dob i l i , v endar — a l i j o bomo tud i obdržali? T u d i v ob i skovan ju predavan j L judske un ive r ze tek­mujemo z os ta l im i k r a j i i n b i m o r a l i zato z i m s k i čas bo l j i z rab l j a t i z a izvenšolsko iz­obrazbo, —o

I g ra je b i l a notranje napeta, k a r komed i ­ja zahteva, i n skoraj nihče se n i premočno krega l s s lovensko knjižno izgovor javo. L e tu p a tam je kdo res premočno z a v i l na koncu besede kakšen p r e h u d narečni »u« . vendar pa , saj živijo i g r a l c i od ro js tva med t a k i m i »uji« .

Se neka j ! T u d i n a L a z i h se je pokaza lo , da o rgan i z i rana ku l turno -prosve tna p r i zadev . nost bolj privlačuje i n veže m lad ino k a k o r ka t e rako l i d ruga o b l i k a m lad inskega dela. N a vaje so h o d i l i n eka t e r i tričetrt ure daleč, i n to p o z i m i !

T u d i na L a z i h je p r e t ek l o deset let od p r v i h d n i vsel judskega upora- T u d i n a Laizlh že r od i nekdaj kočevska zeml ja m l a d i m za­družnikom. T u d i n a L a z i h bo l judem deseta ob le tn ica ustanovi tve O F spominsk i dan .

Na dan kongresa Z B so v Novem mestu odkri l i spominsko ploščo

Novo mesto, 30. januar ja . V nedel jo dopoldne je mestna organ izac i ja

Zveze borcev ob navzočnosti množice p reb i ­va ls tva , vojaške godbe i n pevskega zbora Iculturno-umetniškega društva i z Dupe l j od­k r i l a na pos lop ju hote la »Metropol« spomin­sko ploščo. S lavnost je začel po od i g ran i dr ­žavni h i m n i ta jn ik M L O Novo mesto tov- Z a ­gore F ranc , k i je po govoru o d k r i l ploščo * nap i s om: » V tej hiši so do srede marca 1942 tajno razmnoževali letake, časnike in knji­žice OF.« Z a n j i m je govor i l o zgodovini slo­v e n s k i h pa r t i z ansk ih t i ska rn u p r a v n i k novo­meške študijske knjižnice tov. K o m e l j Bogo. n a pred log predsedn ika Z B v N o v e m mestu tovariša Zbačnika p a je b i l a nato odpos lan* II. Kong resu Zveze borcev S loven i j e pozdrav­na b r zo javka .

Spored Prešernovega tedna v N o v e m mestu

1. II. Ob 11. uri dopoldne bo v pritlič­nih prostorih stavbe Okrajnega magazina na Glavnem trgu odprta razstava Prešer­novih del in rokopisov Studijske knjižnice.

2. II. Gledališče SKUD »Dušan Jereb« priredi ob 20. uri v Domu ljudske prosvete Šalijevo Gorjansko bajko.

4. II. Gledališče ponovi Jurčičevega De­setega brata. Začetek ob 20. uri v dvorani DLP.

5. II. Večer slovenske pesmi (sodeluje­jo: moški zbor SKUD, zbor učiteljišča in gimnazije).

7. II. Simfonični koncert — priredi or­kester SKUD »Dušan Jereb« in godba no­vomeške garnizije J A.

8. II. Prešernov večer (slike iz Prešer­novega življenja po scenariju Bratka Krefta — sode lu je jo člani gledališča »Du­šan Jereb«).

BIL JE RES LEP VEČER

i o j ze Zupane:

S T I R O C O ZAHJIPNO (Humoreska)

Radivoja Slušnika dolgo nisem videl. V šoli sva skupaj trgala hlače, potem pa naju je življenje ločilo. Pred meseci pa se ie preselil v bližnje mesto, kjer je nasto­pil službo bančnega uradnika. Znanci so m i pripovedovali, da je vesel, družaben dečko, poln humorja. Nič čudnega, če "siu se po dolgih letih želel srečati z njim.

Oni dan sem se odpravil v mesto po opravkih. Opoldne sem odšel v mestno gostišče, da bi se po uspešnih in neuspeš­nih poteh odpočil ter potolažil lačni želo­dec, v kotu je bila še prazna miza. Sedel sem in se pričel ozirati po znancih. Glej ga, al i ni tamkajle Radivoj? Res, on je bil. Toda kakšen! Nit i sledu n i bilo o kakšni veselosti, o kateri so mi znanci še Pred kratkim toliko pripovedovali skoraj z zavistjo. Radivoj je v naglici použil j u -ztno, med jedjo se je pogosto zamislil in zdelo se mi je, kakor da nečemu vztrajno prisluškuje. Potlej je iznenada vstal in se Po prstih približal sosednji mizi ter p r i ­čel nekemu debelinku šepetati na uho.

»Ni mogoče!« se je debelinko glasno začudil in v nekakšnem zaprepaščenju odložil jedilni pribor.

»Ampak, da veš — strogo zaupno!« je Radivoj glasno odrezal in se odmaknil od Prestrašenega gosta k sosednji mizi, kjer se je spet sklonil in pričel šepetati neki Jovarišici na uho novico, k i je debelinka « k o razburila, da južine niti pospravil ni, 3JS, • s e j e v nekakšnem nedopovedlji-

h u i n Preplahu naglo ogrnil s piascem, pograbil klobuk in odburil iz gostišča.

Končno je Radivoj Slušnik opazil tudi mene.

»Oj, Cičigoj! Zdravstvu j ! Dolgo se £isva videla. Kako živiš, duša, a?« je po-" n*tel k meni in mi ponujal desnico v po­zdrav. Vesel sem bil svidenja in rad bi se

s prijateljem pogovoril o marsičem, kar naju je včasih prijateljsko vezalo: o novih knjigah, o glasbi, o kulturnem življenju v mestu. Radivoj je že kot dijak kazal ve ­liko zanimanje za gledališče. Vprašal sem ga, če sodeluje pri mestni igralski druži-nici, toda odgovora nisem dobil. Sedel je k meni in mi, ne oziraje se na moja vpra ­šanja, pričel šepetati na uho:

»Ah, Ćičigoj, ali že veš zadnje novice? Kolosalno, ti rečem! A l i imaš radiospre-jemnik?«

»Nnnne,« sem zajecljal. »Aj , aj, to moraš vedeti!« je hitel še­

petati. »Povedal ti bom, kaj sem sinoči ujel na svojem sprejemniku. Velezanimi-vo, bogme, velezanimivo! Povedal ti bom, toda prosim te, strogo zaupno. Veš, B u ­dimpešta je odkrila resnico . . . «

»Toda Radivoj, mene zares ne zanima, kaj lažejo informbirojske radijske posta­je,« sem se mu izmikal. »Pogovoriva se rajši, zakaj se nisi še oženil.«

N i me pustil govoriti. »Eh, kako si še naiven! Budimpešta

laže, Hehehehe! No, že vidim, že vidim, da si še zelo za luno in da sploh ne veš, kaj se dogaja po svetu. Zd i se mi, da si se že povsem zaslinil v tisti svoji vasi. on , oh, le poslušaj, kaj je danes ob eni

u *** ^ l n o i i povedala Moskva. Na K o ­reji se bijejo na življenje in smrt, tebe pa to ne zanima? Ck, ck, c k . . . « Žalostno je odkimal z glavo in me pomilovalno ogledoval kakor človeka, k i je pravkar izgubil pamet . . .

»Tak povej že da bo mir in da se bova lahko še o čem drugem pogovorila,« sem se vdal. »Veš, da je minilo že pet let, od ­kar se nisva videla?«

»Kaj bi tisto,« je zamahnil z roko. »Veš, prejšnji mesec sem si kupi l radiem sprejemnik. Imeniten aparat, ti pravim! Trideset tisočakov sem odštel zanj, a ni

m i ž a l . . . Toda poslušaj, kaj je novega.« Še tesneje se je sklonil k mojemu uše­

su in mi pričel z zaslinjenim glasom p r i ­povedovati, kaj je rekla Moskva in kaj je rekla Budimpešta.

»Blagor tebi, k i nič ne veš,« je pričel. »Toda takšna nevednost ni umestna. Ne, n i umestna! To moraš vendar vedeti, če hočeš veljati za dobro informiranega člo­veka, kako so Z D A pritisnile naše po l i ­tične vrhove, da morajo razpustiti K D Z , izvesti amnestijo in odpraviti razne p r i v i ­legije . . . «

»Beži no,« sem se zasmejal. » In ti ver ­jameš tem zlohotnim tolmačenjem in p r i ­kr i t im opazkam tujih radijskih postaj?«

»Kako ne bi verjel, bratec!« je užalje­no izrogačil oči Radivoj. »Toda poslušaj, to še ni vse. Slišal sem tudi, kako zdaj naši že zbirajo prostovoljce za Korejo. Vsakemu izplačajo na roko 100.000 din, kdor koli se p r i j a v i . . . Hehehe, saj vemo kakšni prostovoljci so to, hehehe! A m e ­r ika in zapad zahtevata, mi bomo pa pre­l ival i kr i za tuje interese, oh!«

Ob tem podoživljanju mu je grenek spomin na vesti, k i j ih je slišal od inform-birojskih radijskih postaj, pognal vso kr i v glavo, z žepno rutico pa si je pričel b r i ­sati oznojeno plešo. »Tako, zdaj veš,« je končal in vstal. » V kratkem te bom ob­iskal, da bom videl, kako živiš v vasi, kjer si se, bogme, zaslinil in pokmetil, da bi te skoraj ne prepoznal. Smiliš se mi, ker si o vseh važnih zadevah neinformiran. V svetu vre, ti pa spiš ko jazbec. Takšne kolosalne vesti gredo mimo tebe, oh!«

Brž je vstal, me mimogrede pomilo­valno potrepljal po ramenu in preden je odbrzel iz gostišča, da bo še na ulici vzne­mirjal lahkoverneže z lažmi, k i so mu zmedle pamet, je še položil prst na usta in m i zašepetal: »Toda, Cičigoj, nikomur ne povej, da sem ti jaz povedal zadnje kolosalne novice. Povedal sem ti — strogo zaupno. . . «

Odburi l je. Meni pa se je odvalil k a ­men s srca. Srečanje z Radivoj em, ki sem si ga tako želel, me je razočaralo in vesel sem bil, da me je zapustil.

K meni ga ni bilo na obljubljeni obisk. Vem, da ga nikoli ne bo. Znaci so mi vče­raj, ko sem bil spet v mestu, pripovedo­vali, da je Radivoj Slušnik pričel stra­hotno hujšati. Baje vse večere in noči prebedi pri svojem radiosprejemniku, 0 katerim lovi izmišljotine tujih radijskih postaj. Spanja skoraj ne pozna več. Po ­gled mu je postal zameglen, z vnetimi, krvavimi očmi se umika soncu, k i se raz­l iva po mestnih ulicih. Sonce ga bode v očeh. Tud i v igralsko družinico so ga za ­man vabili. Odtegnil se je vsakemu k u l ­turnemu udejstvovanju z izgovorom, da mu primanjkuje časa še za druga, važ­nejša opravila.

Neko tovarišico, k i je z nj im v službi v banki, sem vprašal:

»Povejte mi natančneje, kakšen je Radivoj Slušnik!«

»Kakšen? Če vam povem po pravici, boste mislili , da pretiravam. Toda verje­mite al i ne, pod imenom Slušnik ga nihče več ne pozna. Vs i mu pravijo zasmehljivo »Radiovoj . . . « Menda zato ker se je p r i ­čel vojevati z r ad i j em. . . Veste, ušesa so mu od nenehnega prisluškovanja zrasla, da so bolj podobna oslovskim ko člove­škim. O d neprestanega šepetanja se Je odvadil glasnemu govorjenju. Zdi se mi, da so mu že tudi ustnice pričele rasti v nekakšen k l j u n . . . Radijske race pr ipo­veduje, pa dobiva — račji kljun. Zelo je nervozen. Posledica prečutih noči. P r e ­malo spi. In še to, dragi Cičigoj: še t a ­krat, kadar je brez dela, nenehno giblje s prsti na desnici, nenehno pregiblje z desno roko v zapestju.. . «

»Moč navade,« sem se zasmejal. »Ban­čni blagajnik je in vsled štetja denarja mu je ta razvada prešla v kr i in meso, ne?«

,Kaj še!« me je zavrnila sobesednica. »To nervozno gibanje z desnico je posle­dica — nenehnega vrtenja gumba na spre­jemniku.«

Od srca sem se nasmejal duhoviti do­mislici in se poslovil.

Radivoja pa nisem nikoli več srečal. In zadovoljen sem, da ga nisem.

» D O L E N J S K I LIST« — 3

F I Z K U L T U R A ^ Š P O R T - Š A H

V TELOVADNICO! L J U D S K A T E H N I K A

V s e kaže, d a bodo naši smučarja to z i m o o s t a l i b r e z z i m s k i h r a d o s t i . Čeprav so se za z i m s k o s e z o n o s k r b n o p r i p r a v l j a l i i n t e m e l j i t o s e s t a v i l i načrt t e k m o v a n j i n tečajev, so v e n ­d a r d e l a l i s a m o — račun b r e z k r a m a r j a : s n e g a n i ! Počasi bo t r e b a m i s l i t i že n a sparmadansut i i n l e t n i d e l športnega u d e j s t v o v a n j a , v e n d a r b i b i l o želeti , d a se v s e de l o u s m e r i p r e k o t e ­l o v a d n i c e .

Iz novomeške t e l o v a d n i c e so nekoč p r i h a j a l i odl ični t e l o v a d c i i n m e d n a r o d n i t e k m o v a l c i . Novomeščan je p o s t a l c e l o o l i m p i j s k i p r v a k v te lo rvadb i n a o r o d j u n a o l i m p i j s k i h i g r a h l e t a 1924 v P a r i z u . D a n e s s i c e r n i m a m o t a k i h v r ­h u n s k i h orodjašev, v s e k a k o r p a b o m o m o r a l i n a t o spe t m i s l i t i i n d e l a t i , a a si z a g o t o v i m o vsa j s r e d n j i k a d e r t e k m o v a l c e v . D o b e r orodjaš ne postaneš v e n e m l e t u ; p o t r e b n o j e t u d i d e ­set i n v e č l e t ž i lavih v a j , d a postaneš m o j s t e r o r o d j a . Z n a n o je , d a orodjaši dosega jo n a j ­več je u s p e h e po d o l g o t r a j n i v a d b i šele v zire-l i h moških l e t i h .

Z a t o m o r a m o s t a l n o s k r b e t i z a d o t o k d e l a v ­s k e i n obrtniške m l a d i n e v t e l o v a d n i c e . T a bo n a d o m e s t i l a d i j a k e , k i p o končani g i m n a z i j i o d h a j a j o i z N o v e g a m e s i a . F i z k u l t u r n e r e f e ­r e n t e v s i n d i k a l n i h podružnicah, u p r a v e i n d i ­r e k t o r j e p o d j e t i j čaka tu še p r e c e j d e l a . O b v s a k i p r i l i k i o p o z a r j a m o n a važnost t e l e sne v z go j e , k a t e r e začetek je v t e l o v a d n i c i . Z d r a v e , v e s e l e i n močne m l a d i n e so p r e d v s e m v e s e l i t u d i starši. Pokaž i t e j i pot v t e l o v a d n i c o !

Če se navdušujete n a d u s p e l i m smuškim p o l e t o m plan.iškega j u n a k a , če s t n m i t e n a d v r a ­t o l o m n i m i s k o k i s k a k a l c a v v o d o , če se čudite v z t r a j n o s t i i n moči ka ikega a t l e t a , če v a s o p o ­z a r j a n a s e l e p a p o s t a v a i n drža p o s a m e z n e g a t e k m o v a l c a , p o t e m v e d i t e , d a j e v s e o s n o v e ea to d o b i l v t e l o v a d n i c i . T u s e k r e p i j o mišice, se j e k l e n i v o l j a , t u se k u j e j o značaji, z eno besedo , t u rase naš z d r a v i . rod, k i bo z v e s e ­l j e m i n u s p e h o m o p r a v l j a l s v o j e dolžnosti p o ­v s o d , k a m o r ga b o m o p o s t a v i l i . Močan, sposo ­b e n , v z t r a j e n i n b o r b e n bo t a k r o d k o s v s e m n a l o g a m .

M a l o k a t e r o t e l o v a d n o društvo i m a tolikšen i n t a k o tzvežban v a d i t e l j s k i z b o r k o t ga i m a T D N o v o mes t o . Požr tvova ln i , s k r o m n i i n n e ­u t r u d n i so, k d o j i h še ne p o z n a ! P r o f e s o r j i D O -bovšek, G l o n a r , Jankov ičeva, S m e r d u Nuša in M i l a n , p a o s t a l i : M i s l e j e v a , R o m i h , Karčnik. Gajšek, T u r k o v a i n P e l k o t o v a , t i i n še d r u g i s e s t a l n o ž i t vu j e j o za d v i g t e l e sne v z go j e . M n o ­go s e t r u d i j o , m n o g o u s p e h o v so že p o k a z a l i .

P o d t a k i m v o d s t v o m je v s a k a v a d b a užitek i n p r i j e t n o r a z v e d r i l o , h k r a t i p a v s e s t r a n s k o u g o d ­n o v p l i v a n a t e l e s n i r a z v o j . T a k o t u d i m o r a b i t i , d a bo z d r a v d u h v z d r a v e m t e l e s u . K . J .

Šahovski dvoboj S a h v N o v e m mčstu se l epo r a z v i j a i n

k r e p k o n a p r e d u j e , k a r kaže t u d i z a d n j i dvokrožni šahovski dvobo j m e d »star imi« i n »mlad imi « . D v o b o j n a d v a n a j s t i h d e ­s k a h se je končal z zasluženo zmago »mla­dih« ( g imnaz i j a ) . R e z u l t a t 16:8 je za »sta­re« m a l c e p r e n i z e k . Opravičuje ga i z o s t a ­nek n e k a t e r i h d o b r i h i g r a l c e v i n pa o d ­lična v i g r a n o s t m l a d i h , k i so p o k a z a l i v e l i k o premoč v p r v e m k r o g u , m e d t e m k o so se starejši v d r u g e m k r o g u p o p r a v i l i i n d a l i p r a v k r e p a k odpor .

S p l o h j e v N o v e m m e s t u v e l i k o z a n i ­m a n j a za šah, k a r m o r a m o v s e k a k o r p o ­z d r a v i t i . T a k o je b i l 25. j a n u a r j a t u d i občni zbo r šahovskega društva, k i s i je i z v o l i l c d b o r i n p o s t a v i l s m e r n i c e za r a z v o j šaha v t e m k o t u D o l e n j s k e . V načrtu so d v o ­bo j i , s i m u l t a n k e , b r z o t u r n i r j i i n t a k o d a ­l je. P r v i bo dvobo j s šahisti J A v N o v e m mes tu , d r u g i p a s šahisti v S e v n i c i , o čemer b o m o še poročali.

N o v o mes to i m a prece j d o b r i h , n e o r g a ­n i z i r a n i h šahistov. Žel imo, d a se vkl juči jo v šahovsko sekc i j o , d a b o m o t a k o l a h k o dos to jno p r e d s t a v l j a l i novomeški i n d o ­l e n j s k i šah. Slavko D.

Zmaga šahistov Oficirskega doma Novoustanov l jeno šahovsko društvo v No­

vem mestu je odigra lo pre tek lo soboto s ša­h is t i garnizona J A p r v i dvoboj na 30 deskah. S tesnim uspehom 30 i n p o l p r o t i 29 i n p o l točke so zmaga l i šahisti D o m a J A . Pogrešali smo več dob r ih novomeških igra lcev. Z .

Nov klub so ustanovili na šoli

P I Š E J O N A A A P O G O V O R V T R Z r S C U

»Dober večer!« »Da, dober n a peči, tukaj p a je hladno.

N a v l a k m o r a m čakati k a r n a mrazu.« »Zakaj p a ? N a železniških postajah so ven­

dar čakalnice?«

»Seveda so! Le v Tržišču je n i . Poslopje je k a k o r grad brez oken i n vrat.«

»Potolaži se. morda bomo pr ihodnjo z imo čakali na V lak že na top lem! Letos so b r a l i železniški možje, da bo z ima m i l a , p a s i niso de la l i s k r b i za rad i nas potnikov.«

Franček.

P R E D A V A N J A N A V A S I S O P O T K L t s N A V Žužemberku bomo p r i r e d i l i vrsto gospo­

darsk ih , pomičnih, zdravs tven ih i n d r u g i h p reaavcn j . z^daj imamo ob vece r in dovoiji ča­sa za to. Domačim predavate l jem, k i oooo zo ran i p r i Kra jevnem oa<tx>ru uit', boao po­maga l i p redava te l j i i z Novega mesta. b k r o e l i bouiio, Oct oouo predavan ja v vseh zuzeniuer-ških vaseh eiimjbolj ob iskana, saj booo vsako­m u r le v kor i s t ! S i . H o i K O .

T U D I M I N E Z A O S T A J A M O Tako pišejo šoferji novomeškega okrajne­

ga prevoznega podjetja O ts .A f u o i e n j t o i K e m u ii'atu i n sporočajo, kaKo so se l a n i o o r n i za izflpoinitev svoj i n p ianov. V p r e vo z eu in KUO-m e u i i i so dosegl i v k i i o i n t a r i n z m a i g o m

v tonah tib'/c, v i o n s k i h k i i u m e t r u i p a 10z% p iana . Ce b i ne imeni tomco težav z r e z e r vn im i de l i za kami jone , b i m-ii uspehi še boijsu.

Najboljši šoferji podjet ja zaslužijo vso po­hvalo . iNovuar ne oorece^o, c e i u a i je oos i l -krait t reba voz i t i v pros tem času. Na joo i j s i so b i l i l a n i tue : Lo jze u o r c , k i je p r evoz i l 3 0 . y y D k m i n VoAfz t onsk ih k i l omet rov ; igrane Rus je p r e vo z i l čez 41.bUU t onsk ih kuome i r o v , Lo jze U r i l p a 57.019 tonsk ih k i l omet rov . £a n j i m i ne zaostajajo so ie r j i A n t o n Z,uipancic, k i i m a ceio nad 94.UOU tonsKin k i l omet rov , K a r e l Z u p a n i n A n t o n Gaspa r i . D a pa so šo­fer j i lahK.o p r e v o z i l i tako ogromne dal jave, je seveda tud i zas luga mehaničnih de iavn ic podjetja, pomočnikov i n vajencev v de lavn ic i ter vse uprave , k i vestno skrbe za vzdrže­vanje voz i l .

T A K O L E J E P A B I L O V R E S N I C I ! (P ismo iz St. Pe t ra )

Resn i c i n i a l jubo smo napisa le to pismo. P r i r e d i l e smo Novo le tno j e lko k a k o r povsod drugod- P r i j e l k i *e je zbra lo b l i z u 220 otrok. V s i so biLi dobro razpoloženi. Ve s e l i l i so se »Rdeče kapice« i n darov, k i so se j i m obe­ta l i . I g r i ca je b i l a dobra i n je n a p r a v i l a na malčke nepozaben vt is. Nihče j i m n i k r a t i l veselega razpoloženja, sploh p a n i b i l o tega, o čemer je p i s a l Do l en j sk i l ist 13. j anuar ja . V po jasni lo nava jamo: n i res, d a so o t roc i r a z b i l i s teklo i n da b i b i l i za rad i tega tepeni i n suvan i . N i t i eden n i j oka l aH v j oku za­pus t i l dvorane. Poštni uslužbenec A l o j z Got -l i b , k i ga nava ja dop i sn ik z »izprijencem«, je sam pr inese l i n pos tav i l n a oder okrašeno

jeiko- Poleg tega je vesten uslužbenec, član s ind ikata , b laga jnk i V O O F , član Z B ter pr idno pomaga p r i v s a k i p r i r e d i t v i . Kes yn je, da je ošvrkal s tanko šibico neka jkrat d va hudobna poredneža, d i j aka I. razreda gimnazi je , k i sta nagaja la m a l i m o t rokom in m o t i l a lepo slavje. P a ta d va tud i n is ta n i t i j oka la , n i t i zapust i la dvorane — le nagajala sta d rug im-

Vse organizaci je , predvsem pa A F Z , so z vnemo p r i p r a v i l e malčkom Novo le tno je lko. Posebno veselje so p r i p r a v i l i p i on i r j em usluž­benci zobne p o l i k l i n i k e i z Novega mesta, k i so j i m p o d a r i l i šolske potrebščine. — Drugič naj b i se dop i sn ik i z an ima l i za dogodke na k r a j u samem in p i s a l i le resnične s tvar i .

M a r i j a Florjančič, M a r i j a Lapajne-

Opomba uredništva: Odgovornost za ne­točne podatke v navedenem dop isu , k i je b i l ob jav l j en 13. I. 1951, pade na tovar'isico, k i je p r ines l a v uredništvo vest tauco, kaucršna je b i l a t i skana. Z vese l jem p o p r a v r a m o pr ­votno poročilo i n poudar jamo, da nismo bo-teki žaliti tov. Go t l i ba . Dop isn ike , k i nam prinašaj« netočne vesti , bomo v boaoce hkra« t i s p o p r a v k i imenova l i s p o l n i m i m e n o m v l istu-

G A S I L C I V ŽUŽEMBERKU r-ivl O U t t A L U l N U

Letošnji občni zbor v Žužemberku je po­kaza l , da je b i l o društvo dosUej nedelavno. Temel j i to so se porazgovor i l i , k a k o bodo pre­gna l i m r t v i l o i n poskrbe l i , d a bo društvo spet služilo svo jemu namenu. Občni zbor je pozdrav i l tud i p reds tavn i c okrajne gavsuske zveze tov. Mišigoj, k i je ostro graijal nedelav­nost društva.

N o v u p r a v n i odbor je prevze l obširne dolžnosti. Društveno delo bo t reba poživeti, način dela p reusmer i t i , p o p r a v i t i takoj mo­torno br i zgamo, po l rebne bodo redne seje, gasi lske vaje i n sestanki članstva. G a s i l c i se bodo poveza l i z os ta l im i o rgan izac i jami , p r i ­t egn i l i desetine m l a d i n k i n žensk, us tanov i l i m lad insko gasi lsko četo ' in ko bo vse to iz­vršeno, bodo p r i p r a v i l i vse potrebno za ustanovitev gasi lske čete n a Reb r i . — Odbor , k i se je za vse to obveza l z vrsto sk lepov , je p r e v z e l odgovorno nalogo. Upamo , da bo kos tem na logam i n da bo dv i gn i l društvo na dostojno višino. SI . Ho tko .

PRED POTOVANJEM K U P I V O Z O V N I C O v P O S L O V A L N I C I

'IP1L1TNIIIKAV V N O V E M M E S T U : : S T E M S E IZOGNEŠ N E P O T R E B N E M U G O D R ­N J A N J U I N GNEČI P R E D P O S T A J ­N O B L A G A J N O T E R O B E N E M P R I ­P R A V I Š PRIJETNEJŠE I N U D O B ­

NEJŠE P O T O V A N J E

T a k o j po d v a n a j s t i u r i s m o se z b r a l i v r a z ­r e d u k s e s t a n k u i n v mirčni n e s t r p n o s t i z z a ­n i m a n j e m pričakoval i , k a j bo n o v e g a . C e z n e ­k a j m i inu t se j e p o j a v i l p r e d nama s e k r e t a r r a z r e d n e g a a k t i v a m l a d i n e v s p r e m s t v u d v e h tovar išev O k r a j n e g a o d b o r a L j u d s k e t e h n i k e i n sp r e g o v o r i 1:

Tovar iš i i n tovar iš ice ! D a n e s se b o m o p o ­m e n i l i o u s t a n o v i t v i k l u b a t e h n i k e n a naši šoli. N e v e m k o m u b i p r i p i s a l k r i v d o , d a v s e do d a n e s t a o r g a n i z a c i j a pni nas še n i zažive la, v e n d a r p a u g o t a v l j a m , d a s m o k r i v i največ s a m i , k e r se n i s m o z a to r e s n o z a n i m a l i . R e s j e , i m a m o m n o g o učenja, t o d a k o b o m o študij končal i , b o m o m o r a l i n a r a z n i h , m e s t i h , k j e r b o m o z a p o s l e n i , pričet i s prakt ičnim d e l o m . C e se z a v e d a m o dolžnosti do naše s k u p n o s t i i n l j u d i , k i j i h b o m o dolžni v z g a j a t i , m o r a m o že seda j i z k o r i s t i t i v s a k o pri ložnost i n v s a r a z ­položl j iva s r e d s t v a , d a s i n a j p r v o s a m i p r i d o ­b i m o p o t r e b n o znan j e . P r a v seda j se m o r a m o p o g o v o r i t i o t e m , k a k o i z k o r i s t i t i možnosti, k i n a m j i h n u d i o r g a n i z a c i j a L j u d s k e t e h n i k e i n s e prakt ično u s p o s o b i t i n . p r . z a r a d i o a m a ­ter je , f o to a m a t e r j e , j a d r a l n e l e t a l c e , p a d a l c e , šofer je m o t o r n i h k o l e s i n a v t o m o b i l o v dn z a še več d r u g i h a m a t e r s k i h p o k l i c e v , k a t e r i m s e v o r g a n i z a c i j i L j u d s k e t e h n i k e l a h k o p o s v e t i m o . S t e m b o m o k o r i s t i l i s a m i s e b i , k e r b o m o l a h ­k o prišli d o z d r a v e g a r a z v e d r i l a , s p r i d o b l j e ­n i m z n a n j e m p a b o m o k o r i s t i l i t u d i našemu social ist ičnemu g o s p o d a r s t v u t e r k r e p i l i o b ­r a m b n o moč naše d o m o v i n e . Tovar iš i , n a j n a m bodo v o d i l o besede maršala T i t a , k i j e d e j a l :

Z g r a d i t i s o c i a l i z e m p o m e n i — u s t v a r i t i t e h ­n i k o i n s i j o osvo j i t i ! «

»P ros im — j a z i m a m eno vprašanje, « se o g l a s i Dušan i z p r e d z a d n j e k l o p i .

»No , k a r n a d a n z nj im,« m u p o m a g a m še j a z , »danes se l a h k o i n se t u d i m o r a m o t e m e ­l j i t o p o g o v o r i t i , k a j b o m o v bodoče dela l i . «

»Mene p r e d v s e m z a n i m a k a k o b o m o d e l a l i i n k a j b o m o d e l a l i v k l u b u t e h n i k e , k e r i m a j o n e k a t e r i v ese l j e do t eh , d r u g I p a z ope t d o d r u ­g i h reči. J a z b i se n a p r i m e r r a d posve t i ) l e ­t a l s t v u i n ne v e m , k a k o se b o m m o g e l i zvež -b a t i , k o p r i n a s v k l u b u n e b o m o i m e l i n o b e ­n i h s r e d s t e v z a to,« j e z a s k r b l j e n o vprašal Dušan.

»Mene p a v z r a k nič p reveč n e v e s e l i , k e r j e predaleč do tal,« j e z n e k i m n e z a u p a n j e m p o v e d a l M i l a n i n d o d a l : »Sicer p a j i h j e p o l e g Dušana še več, k i p r a v t a k o žel i jo p o s t a t i l e ­t a l c i ; t o d o b r o v e m , k e r s m o s e o t e m že r a z -g o v a r j a l i . S a m pa s e m s k l e n i l , d a p o s t a n e m r a d i o - a m a t e r , p o zne j e p a m o r d a r a d i o t e l e g r a -f i s t a l i k a j p o d o b n e g a t e r b o m n a ta način t u d i b l i z u l e t a l s t v a , saj m o r a j o t u d i l e t a l c i p o ­z n a t i te v r s t e t e h n i k o , d a se l a h k o p o g o v a r j a j o m e d s a b o v z r a k u i n n a zeml j i . «

D a b i s k r i t e m i s l i p o s a m e z n i h tovar išev i n tovarišic č imbol j od ločno p r i v r e l e n a d a n , s e m j i m m e d t e m p o j a s n i l n e k a j p o s t a v l j e n i h v p r a ­šanj i n p o t r d i l , d a i m a j o v e l i k o več možnosti, k o t p a s i to s a m i m i s l i j o . N a t o se j i h j e o p o ­g u m i l o še n e k a j , M a r j a n p a s i j e ho t e l m a l o privoščit i M i l a n a , k o j e d e j a l :

»Ce b i b i l i v s i t a k i j u n a k i k o t je naš M i ­l a n , k i se še i z kmečkega voiza n e u p a skočiti n a t l a , p o t e m b i n a s l a h k o b i l o s t r a h sovraž­n i k a , če b i se slučajno k j e i n k d a j srečali z n j i m . J a z sovražnika n e b o m čakal n a z e m l j i .

A rolitve naj bodo tudi odločna demon­

stracija prot i vsaki napadalnosti , hkra t i

pa izraz prav tako odločne volje, da bomo

brani l i svojo neodvisnost pred s lehernim

sovražnikom!

»Glav p a ne bom seka l , je škoda se­k i r e , k i je zadnja!« je odgovor i l p red tednom dn i mesar mestne mesari je v Novem mestu l judem, k i so Kupovah meso. Gove je glave, razsekane v četr­tine "(od ka t e r i h tehta vsaka približ­no k i l o g r a m i n po l L p a n a odreže« >za četrt jug mesa ne moreš K u p n i . . . A n n i lepo gesio: »Vareujnio s j>eKirami!«V Se lepše pa je tisto: »norimo se za do­stojno postrezoo ljudstva!«

V B i r c n i vasi je brca la , v Podljutonu p a n e . . . Ne, n i narouna pesem, res ne! U k r a v i pišemo, navaun i aomac i k r a v i , k i je daja la v e l i ko dobrega mle­ka v zadružni ekonomi j i v r j i r cn i vas i . K e r p a je s irota »tako huao orcaia« p r i nnoizi, jo je ekonomi ja zamenjata za staro pohlevno ouso. ±-n r o r e o r u n a f o o i j u o n u , k i se je zneo i l i z h ieva s ta r ih kost i , se je k r a v i c a i z B i r c n e vas i udomačila, p rav i j o , da vec ne b r c a . . . iviogoce v p l i v a nanjo spre­memba podnebja? Kes — na Dolen j ­skem je luštno . . .

Ze veste, da se za »Lažnivcem« v N o v e m mestu še vedno kadi jo vseh vrs t k r i t i k e ? Nekoga je nesrečni »Laž­nivec« tako r a z b u r i l , da je odpovedal Do l en j sk i l is t ; nekdo d r u g i je sk l en i l , da bo odslej g ledal samo še drame, gle­dališka družina p a je p o v a b i l a enega i zmed k r i t i k o v v vrste svo j ih režiser­jev. Već p r a h u k a k o r po l e tn i veter v mes tu je d v i g n i l uibogi Goldomijev otrok. Za to p r a v i tud i »Dolenjski list«: dovo l j ! Ob n o v i p r e m i e r i p a spet kaj novega.

M A L I O G L A S I P R O D A M U M I V A L N O M I Z O ; zgornja i n

spodnja plošča iz marmor ja . Nas lov v u p r a v i l i s ta .

a m p a k se hočem i z u r i t i za l e t a l c a i n p a d a l c a , d a b o m i z z r a k a l a h k o t o l k e l po sovražnih b u ­l i c a h , če p a b i b i l o p o t r e b n o — i n k a j p o t e m ? — fr .rk, skočiš i z l e t a l a sovražniku z a h r b e t i n m u prekrižaš vse račune. N ihče n e v e , kakšen užitek m o r a to b i t i — skočiti i z v i š ine več sto m e t r o v ! Najbrže b i m o r a l i k a r l j u b l j a n s k i a e r o ­d r o m k n a m p r e s t a v i t i z v s e m i l e t a l i , če b: v bl ižnji bodočnosti upoštevali naše žel je. A h , bo že k a k o , sa j še ne v e m o , k a j b o m o p r a v z a ­p r a v d e l a l i v našem klubu,« j e končal M a r j a n .

G u s t l , s u h i n m i r e n f an t , se j e p r e m a k n i : i n u g a n i l s em , d a b i t u d i o n r a d n e k a j pove ­d a l ; za to s e m ga vprašal :

» T i G u s t l p a imaš najbrž k a k e posebne že­l j e i n zamisl i?«

»Naprav i l s e m s i drugačen načrt,« se j e o j u -načll G u s t l , » v endar p a še v e d n o m i s l i m , da n e b o m u s p e l . C e je to o d v i s n o o d m e n e , po t en b o m n a p r a v i l t a k o l e : k o bo Dušan u p r a v l j a : l e t a l o , k a t e r e g a b o p r e k o r a d i j s k e pos ta j e v o ­d i l M i l a n i n k o bo i z l e t a l a s k a k a l M a r j a n , b o m s ta l n e k j e b l i z u M i l a n a s f o t o g r a f s k i m a p a r a t o m i n b o m vse s k u p a j p o s n e l n a f i l m s k : t r a k , n a t o p a p o s l a l v s a k e m u s l i k o v s p o m i n , v e l i k o , povečano s l i k o p a b o m o o b e s i l i n a ste­no v učilnici p i l o t s k e šole. Sa j bo t u d i k o r i s t ­n o i n z a n i m i v o — a l i ne?« je še vprašal i n k o n ­čal G u s t l .

»Da n a s bo še več s k u p a j , b o m pa j a z po ­s ta l šofer i n b o m v o z i l k o m a n d i r j a e s k a d r i l e . M i l a n a , z r a d i j s k o pos ta j o i n d r u g e tovariše te d o p o l n i l M i r k o .

S e s o h o t e l i n a v e s g l a s k o v a t i načrte, v e n ­d a r s m o m o r a l i p r e i t i n a d r u g o vprašanje — n a I z v o l i t e v p r i p r a v l j a l n e g a o d b o r a . T u d i p r i t e m vprašanju so b i l i g l a s n i i n so k a r n a r a v ­nos t p o v e d a l i k o g a p r e d l a g a j o i n z a k a j ga p r e d ­laga jo . P o v e d a l i so, d a so najboljši tovariši i n tovarišice i n t u d i najboljši učenci, D a p a b: b i ] o d e l o v boljšem s k l a d u z učenjem i n d a ne b i c e p i l i d e l a v k l u b u t e h n i k e o d splošnega učnoga p r o g r a m a , so učenci p r e d l a g a l i z a čla­n a o d b o r a t u d i r a v n a t e l j a šole, k i i m a z a t e h ­n i k o p r e c e j z a n i m a n j a i n p o p o l n o r a z u m e v a ­n j e , k o t so p o v e d a l i učenci s a m i . N o v k l u b j t b i l u s t a n o v l j e n — k a k o p a de l a , v a m bodo p i ­s a l i m l a d i t e h n i k i s a m i . z. i.

Naj bodo volitve v L judsko skupščino

ponovni izraz neomajne volje našej^n

l judstva, da vztra ja na svoji poti, k i si

jo je začrtalo v narodnoosvobodilnem

boju!

A v t o - m o t o drusevo Črnomelj

ne bo med najsabšimi V n e d e l j o 21. j a n u a r j a je b i l a l e t n a s k u p ­

ščina A v t o - m o t o društva v Črnomlju. P o p r e ­g l e d u d e l a je b i l sp r e j e t p l a n z a 1. 1951. i z r a z ­p r a v l j a n j a , k i je b i l o z e l o ž ivahno, s m o c u l i . , d a l a n s k i u s p e h i n i s o r a v n o z a d o v o l j i v i . G l a v ­n i o d b o r L T j e o d v z e l društvu o b a a v t o m o b i l ; ; i n j u d o d e l i l društvu v N o v o m e s t o ; v o l j a za de l o j e po t e m d e j a n j u n e k a t e r i m č lanom p r e ­cej u p l a h n i l a . v l e t u 1948 j e b i l o naše d r u S t v o m e d najbol jš imi v S l o v e n i j i , za to se bo treba o o b e h a v t o m o b i l i h , k a t e r a s i j e društvo n a ­b a v i l o z l a s t n i m i s r e d s t v i , še p o m e n i t i .

L e t o s b o m o u s p o s o b i l i 30 šo fer jev-amate i -j ev , p r i r e d i l i b o m o h i t r o s t n e d i r k e , p r o p a g a n d ­ne vožnje i t d . Z a n i m a n j a z a tečaje j e p r e c e j , t r e b a j e l e d o b i t i o b a a v t o m o b i l a . N a čast t e k ­m o v a n j a 10-leitnice u s t a n o v i t v e O F b o m o p r i ­d o b i l i 50 n o v i h č lanov v društvo, p r i r e d i l i k u l ­t u r n o p r i r e d i t e v i n p r e d a v a l i v L j u d s k i u n i v e r ­z i o L j u d s k i t e h n i k i . O d b o r se j e o b v e z a l , da bo n a p r a v i l v se , d a bo društvo zope t t a k o . kakišno j e b i l o p r e d l e t i . F . G .

Vsem delovnim kolektivom želimo uspehov polno novo leto.

BELOKRANJSKA ŽELEZOUVARNA ČRNOMELJ

ljudsko tehniko v službo ljudstva in armade! - Vsem delavcem, kme­tom in izobražencem okraja Črno­melj, želi vso srečo in kar največ

uspehov v ietu 1951

Okrajni odbor Ljudske tehnike, Črnomelj

BOŠ 15. F E B R U A R J A tud i t i med t i s t im i , k i še niso plaćali lanske naročnine za »Dolenjski l i s t u in j ih bomo v časopisu naved l i z imeni?

D O P I S N I K I ! Dop i s i brez podpisov romajo v koš, četudi so d o b r i ! Iz Mokronoga je uredništvo dobi lo vrsto pametn ih dopisov, k i pa so podpisani le s »—k—, A. , M . A « in podobn imi z n a k i . Podpišite se s po ln im ime . nom i n naslovom, da vam lahko odgovo­r i m o !

U r e j a uredniški o d b o r . — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e Gošnik. — N a s l o v " r e < ^ ^ i n u p r a v e - N o v o mes t o , K a p u c i n s k i t r g 3. — T e l e f o n uredništva št. 7. — I S K O Č I račun p r i K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m m e s t u št. 616-1-90-603-1. - Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. — T i s k a t i s k a r n a »S lovenskega poročeva lca« v l ^ u & i j a m .