Silvia Federici - Razvrednotenje dela žensk

06 07

WHITE NOISEV okviru Evropske prestolnice kulture bo med 15. septembrom in 10. novembrom na ulicah Maribora zaivelo mobilno razstavice White Noise, nagrajeni umetniki projekt arhitekturnega biroja Soma. V razstavicu si bo mogoce ogledati izbrana dela avstrijskih partnerjev in program Kulturnih ambasad, hkrati pa odpiramo vrata tudi za vae predloge.

VABILO K PODAJANJU PREDLOGOV KULTURNIH PROJEKTOV

Najiri krog kulturnih ustvarjalcev iz Maribora in regije, vkljucno z izobraevalnimi institucijami, fakultetami in ljubiteljskimi kulturnimi drutvi, vabimo, da poljejo svoje vsebinsko elaborirane predloge najkasneje do 23. 7. 2012 na naslov zavoda, z obveznim pripisom NE ODPIRAJ White Noise. (Vec o razpisu si lahko preberete na www.maribor2012.eu in www.zivljenjenadotik.si. )

ROK PRIJAVE: 23. julij 2012.

UVODNIK

POLAS

V

ivljenje na dotik

Ale ar

preteklih dneh, ko vesolje praznuje menda 13,7 milijarde let, smo bili prie razglasitvi enega najpomembnejih odkritij v zadnjem asu, mogoe celo veliko ve. Z razglasitvijo velike verjetnosti, da so odkrili Higgsov bozon, ki je star toliko kot vesolje samo, je dobila svoj obraz e zadnja od kljunih sil v sliki standardnega modela vesolja, masa in posledino gravitacija. Kako in na kakne naine bo to kulturno dejstvo par excellence predrugailo meje monega, bodo verjetno videle in doivele ele generacije za nami. Manj usodna za lovetvo, zato pa nedvomno pomembneja za malo mesto na obrobju trnovskega gozda, je bila razglasitev Unescove komisije, ki je vpisala idrijsko naravno in kulturno dediino na svoj seznam svetovnega pomena. Tudi posledice tega kulturnega dejstva bodo v celoti zaobjele ele generacije za nami, vendar pa za razliko od bozona poznamo zgodbo in nekatere zelo konkretne ter otipljive aplikacije, ki izrisujejo konture prihodnosti, e zdaj. Zanimo zgodbo spet pri Higgsovem bozonu, ki je star toliko kot vesolje samo. Naa Rimska cesta, ki je le ena od milijard galaksij v opazljivem vesolju (galaksije imajo od deset milijonov pa do bilijona zvezd), je nastajala pred priblino 13,6 0,8 milijardami let. Zemlja naj bi se oblikovala pred priblino 4, 57 milijardami let. Najstareji fosilni ostanki mikrobom podobnih enot izvirajo iz asa pred 3,5 milijardami leti. Idrijsko rudie je nastajalo nekje med 248 in 202 milijona leti. Pred priblino 200.000 leti se je v Afriki razvil Homo sapiens. Starost najstarejega doslej odkritega kulturnega predmeta na svetu, neandertalske piali, ki je bila odkrita v neposredni bliini rudia, je ocenjena na 50.000 do 60.000 let, kar je mimogrede zaetke glasbenega ustvarjanja na globalni ravni pomaknilo za 10.000 let proti zaetku. Spomin zahodne civilizacije sega dobrih 2000 let nazaj, zgodovina Idrije kot mesta oziroma odkritje ivega srebra ima 500 letno brado. enske, homo sapiensi brez brad, so pri nas postali politini subjekti pred 67 leti. Drava Slovenija je stara 22 let, karta idrijskega rudia, ki je zakrivilo nastanek mesta, 500 letne kulturne dediine in simbolno limitiralo v vpis na svetovni spisek najpomembneje svetovne dediine, pa dobro leto. Slika oziroma podoba rudia je ivljenjsko delo mojega oeta, ki je v ta namen bistveno dodelal geoloko slikarsko tehniko. Za mesto, kot je Idrija, z infrastrukturo, ki je setevek nemogoega terena in pravila, da se v tej dravi pogoji slabajo premo sorazmerno z oddaljevanjem od prestolnice, pomeni to dejstvo novo poglavje. Epska zgodba mesta, ki ima prolog morda v neandertalski piali, bi se lahko zaela spreminjati v teo oziroma jeo. Lahko bi zaela maliiti sedanjost na raun neverjetne preteklosti, oiti manevrski prostor sedanjosti in zapirati izhode v razline mone prihodnosti. Ko malo mesto zapre 500 letno identitetno zgodbo, lahko onkraj BDP-ja zamrzne v asu. To se ni zgodilo. Idrija je nekaj, kar bi se lahko

konalo kot rjasta provincialna zgodba, naredila za zgodbo globalnega pomena. Zgodbo je dobesedno dvignila v novo kvaliteto. Mesto je s tem postalo del mree, ki je sestavljena iz 912 tok raztresenih po celotni zemeljski obli. Postala je kapilara v oilju, po katerem vsako leto stee ve kot 0,6 % vseh turistov na svetu. Verjetno ni nakljuje, da na uradni Unescovi strani poleg samih seznamov najprej zagledate pdf s pomenljivim naslovom: Managing Tourism at World Heritage Sites: a Prastica Manual for Word Herritage Site Maganers. Tretja zgodba, ki poasi dobiva konture kulturnega akta s potencialom, da predrugai meje monega, je Maribor. Ne vem, ali je to buen nain, vsekakor sem osebno preprian, da bo mogoe vse dimenzije zgodbe Evropske prestolnice kulture, ki zapira svoj prvi polas, izmeriti ele ez as. Prav mogoe, da bodo posledice vidne ele naslednjim generacijam. Ne glede na odpor in cinizem, ne glede na stopnjo zanikanja, so tukaj dejstva (nekaj si jih lahko ogledate na str. 6 in 7) in teh dejstev je iz dneva v dan ve. Kakor koli je e videti stvar v vaih oeh, dejstvo je, da klin iz degradacije na eni ter udobne vloge rtve na drugi, ki je Mariboru v veliki meri jemal sapo, poasi popua. Dejstvo je, da se v prestolnici to poletje ve govori o metropoli, kot v metropoli o prestolnici, in to ne zaradi hinih preiskav v enem ali drugem mestu, ampak zaradi dogajanja, scene in vzduja. V asu, ko kultura, znanost in olstvo doivljata dezintegracijo, ko se po Evropi in pri nas piejo razno razne variacije scenarijev Puntinovih in Orbanovih mokrih sanj, sredi vsiljenega diskurza o varevanju, se Maribor poasi, vendar onkraj vsakega dvoma, pobira. Programske izjave, ki na papirju delujejo na prvo ogo in kar malo patetino, o novi identiteti mesta dobivajo realne podlage. Ne gre za to, da je EPK prinesla nove stvari, gre za pozornost, fokus, kreativno samozavest, gre za to, da prestolnica dobiva iz dneva v dan vse bolj relevantnega in organsko zaokroenega sogovornika v metropoli. Ne samo na obeh stadionih, ampak tudi na polju kulture, znanosti, umetnosti, utripa v mestu in v vsakem drugem smislu. Mogoe je to prvi korak iz monoloke strukture prostora proti pravi dialokosti. In dlje kot bo Ljubljana uspela zanikati ta dejstva, dlje kot bo vztrajala v svoji klepetavi samozadostnosti in v vseh samoumevnostih, ki jo krasijo, toliko ve manevrskega prostora in asa ima Maribor, da prek trojanskih krofov spusti prefinjeno in artikulirano klofuto. Ob polasu nas torej zanikanje dejstev nikakor ne sme presenetiti, saj, e parafriziram Renato Salecl v zadnji Sobotni prilogi, ki parafrizira britanskega sociologa Stanleya Cohena, je zanikanje danes postalo tako vsesplono, da se bo treba namesto z vpraanjem, zakaj ljudje zanikajo, zaeti ukvarjati z vpraanjem, kdaj se zgodi, da ljudje ne zanikajo ve, kdaj sploh nekaj opazijo, kdaj se sploh zavedo pomena tega, kar vedo, ter predvsem, kdaj so pripravljeni nekaj storiti, in to za ceno osebnega tveganja. In tega zadnjega sem osebno videl veliko ve tako v Idriji, kot v Mariboru.

foto PIGAC

UVODNIK: pOlas KaZalO

ALE AR

MEsEC V OBJEKTIVU

03 04 06 08 08 09glasbafEsTIVal MarIBOr 2012DARjA KOtER

polasE vropska prestolnica kulture

KUlTUra KOT BITI, UTITI, MIslITI, VErJETI V IDEalE (UDEE) sUzANA ILI fIER stA RAVtER

EVrOpa UMIra, MaZIlITE JO s h2sO4

MARIBOR 2012 Evropska prestolnica kultureVetrinjska ulica 30 2000 Maribor

slOVENsKa raZpOlOENJa

KARL-PEtER sChwARz

mapiranjeV IsKaNJU NOVE fINaNNE pErspEKTIVE: KrEaTIVNa slOVENIJa alI saMOZapOslENI MED VrhUNsKOsTJO IN sOCIalO

www.maribor2012.eu

[email protected] twitter: @maribor2012 facebook: maribor2012

10

PEtER tOmA DObRILA

26 27 28 30

sTaNJE MarIBOrsKE glasBENE sCENE: KUJ ElEZO, DOKlEr JE VrOEmAA mALOVRh

mIROsLAV AKRAPOVI

IslaNDsKI ValJar

obraz polasaEdicija ivljenje na dotik (nD); prva izdaja, letnik I., tevilka 6, 7; brezplana publikacija Ale arODGOVORNI UREDNIK IzVRNA UREDNICA

faUsT: sIMBOl ZahODNE EVrOpsKE KUlTUrEtjAA RAzDEVEK

intervju polasaINTErVJU Z MlaDENOM DOlarJEM: MOraMO.bOtjAN NARAt

Ana Schnabl

32

NAmEstNIK IzVRNE UREDNICE

Bor Pungeri

ObLIKOVALEC VIzUALNE PODObE

Rok Klemeni

vizualna umetnostpOglED EZ MEJO: aVsTrIJsKa TaJErsKa IN slOVENCItANjA PEtRI

IzVEDbENO ObLIKOVANjE

Katja Pirc, Rok Klemeni

36

KOORDINAtORKA NAPOVEDNIKA DOGODKOV EPK

Maja Zupan

Alma auevi

VsEbINsKI PREGLED UREDNIKI ODbOR

Ale ar, Ana Schnabl, Bor Pungeri, Rok Klemeni, Alma auevi, dr. Samo Rugelj, Roman Didovi, Maa MalovrhLEKtURA

poletno festivalsko dogajanjeDNEVI pOEZIJE IN VINa 2012stAA PAVLOVI IGA bRDNIK

Manca Stare, Petra Jordan, Mija Vrear, Katja Toman

12 15 16 18 20 21 22severni sij odmevKarl-MarKUs gaUS: srEDNJa EVrOpa BO prEIVEla KOT NEKE VrsTE MUZEJtANjA PEtRI

KOREKtURA

pTUJsKO UMETNIKO pOlETJE

Petra JordanGENERALNA DIREKtORICA zAVODA mARIbOR 2012

Dr. Suzana ili FierPROGRAmsKI DIREKtOR zAVODA mARIbOR 2012

MEDNarODNI fEsTIVal sODOBNE UMETNOsTI arT sTays: raZKaZOVaNJELILIjANA stEPANI GREGOR VUGA ANA sChNAbL ANA sChNAbL

Mitja anderIzDAjAtELj

fIlMI Z lahTNO KaplJICO Na frONTO sODOBNEga plEsa IZKUNJa VElIKODUNEga glEDalIa

UMco d.d., Leskokova 12, 1000 Ljubljana dr. Samo Rugelj, direktortIsK

Delo, d.d., Tiskarsko sredieLEtO IN KRAj IzIDA: 2012, Maribor NOsILEC AVtORsKIh PRAVIC

DOlgO, VrOE pOlETJE V MarIBOrU IN parTNErsKIh MEsTIhURULA GODEC

37

Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kultureNAKLADA: 70.000 izvodov

Edicijo v celoti financira Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulturemEDNARODNI IDENtIfIKAtOR IssN

Generalni pokrovitelji evropske prestolnice kulture

2232-514X

literaturaMIrCEa CrTrEsCU: ZaENKraT IMaTE V slOVENIJI saMO MOJa JETra IN MOJ MalI prsT ...mAA PfEIfER

40

rEZIDENNI MarIBOr; BENOIT IZarD: Na rOBU TElEsabENOIt IzARD, bOR PUNGERI

56 57

rEZIDENNI MarIBOr; KUrs: aKTIVIZEM Na VsaKDaNJIKURs, bOR PUNGERI

literatura - dvanajstVIKas swarUp: srEaNJE DIplOMaCIJE IN lITEraTUrE V INDIJsKIh slUMIhIRENA sVEtEK

42

vizualna umetnostlEpO slIKarsTVO JE Za NaMI IVE lEgENDE: MED lEgENDaMIUmEtNOstNA GALERIjA mARIbOR, LILIjANA stEPANI mAA mALOVRh

58 59 60

arhitekturaDElOVaTI IZVEN KaTlEjANjA bRODAR

medverski dialogsrEDNJEEVrOpsKI JUDJEKLEmEN jELINI bOEtA mAtEjA RAtEj

44 46 48 50 52

ulino gledaliegOrO OsOJNIK: DOBrI sMO V TEM, Da srEDI NIEsar ZgraDIMO glEDalIKO hIOmARKO KUmER mUR

pOT, prEKINITEV, paraDOKs

62

nasiljeNIKOlI VE NE BOM gOVOrIla O VOJNIVLADAN jEREmI

gibanjeKUlTUra NI OVIra, KUlTUra NE OVIra, CUlTUrE ENaBlEsDARjA DEmAR

NaTaa prOsENC sTEarNs: NaJBOlJE JE pOZaBITI Na NalOgE, pOslaNsTVa IN pODOBNE DrUBENE OBrEMENITVE TEr MIrNO UsTVarJaTIANA sChNAbL

64 66

urbane brazdeDaVEK NaVIDEZNE UDOBNOsTImAtEjA KOLER

raZVrEDNOTENJE DEla ENsKsILVIA fEDERICI

perspektive in refleksijefraNKfUrTsKa lINIJa OBraMBa raJaDRAGAN VELIKI mIhAEL IKIN fARUK EhI IGOR GRDINA

68 69 72 73 74 75 77

IDI IN aNTIsEMITIZEM prI Nas OsVOBOJENI sTrah

IVlJENJE, Na KraTKO

jELENA LENGOLD

soba za gosterEZIDENNI MarIBOr; alIx MarIE: TIsTI TrENUTEK, KO ENsKa OBrNE KaMErO ...bOR PUNGERI

ODpOr prOTI MaTErINsTVU NEpOpUlarEN arOVNIIN pOrT

AsjA bAKI

55

napovednik dogodkov evropske prestolniCe kulture

o lv

P

6 7

as

150.000foto LAGERhOLC

12.000428.198Dobrih obiskovalcev je v razdobju med 10.januarjem in 8.julijem obiskalo uradno spletno stran Evropske prestolnice kulture.

foto mEDIAsPEED

obiskovalcev je v ivo spremljalo otvoritev projekta Evropska prestolnica kulture.

OEK

obiskovalcev si je ogledalo letonji Festival umetnosti in dediine (Kurentovanje) na Ptuju.

bj

TI vu

1427dogodkov se je e zvrstilo v sklopu programa Maribor2012 Evropska prestolnica kulture med januarjem in majem.

3.500glasbenih navduencev je uivalo v ekskluzivnem koncertu dvojca 2Cellos v mariborski Dvorani Tabor.foto mEDIAsPEED

160Ve kot

2.000

albumov s fotografijami z dogodkov EPK si je e mogoe ogledati na uradni spletni strani projekta.

uporabnikov pametnih telefonov si je do polovice leta preneslo mobilno aplikacijo Maribor2012.

36

foto mP PRODUKCIjA

konjev je sodelovalo v izvedbi ekstravagantne predstave Konjenikova pot.

14.500Okoli

19822.170ogledov ima doslej najpopularneji prispevek ND na Youtubu 5. del Mariborske vesti z Duletom Vaupotiem.

videoposnetkov je doslej proizvedla video ekipa ivljenja na dotik.

obiskovalcev ali v povpreju 120 na dan si je do prietka junija ogledalo razstavo Nemci in Maribor.

121.344ogledov je doslej skupno nabral obirni videoarhiv sklopa ivljenje na dotik.

7.491foto mIhA sAGADIN

3

foto mEDIAsPEED

podpisnikov se je v peticiji programskega sklopa ivljenje na dotik izreklo proti ukinitvi ministrstva za kulturo.

Nobelovi nagrajenci so se letos v okviru EPK mudili po Mariboru, med katerimi je bilo tudi njegovo velianstvo dalajlama.

100Na

ahovnicah sta se v prijateljskem dvoboju pomerili ekipi slovenske in avstrijske tajerske v sklopu projekta rno-beli svet.

foto DEjAN bULUt

foto DEjAN bULUt

700.000Rekordnih obiskovalcev sta v Maribor privabila letonji Lent in Art Kamp.

18,4foto mIhA sAGADIN

-odstotno brezposelnost je zabeleil Maribor v prvem polletju letonjega leta. (fotografija prikazuje utrinek iz delavske predstave Was ist maribor?)

POLAs

8 9spodbuja. Ali to zmoremo v asu, ko je zelo jasno, kako naj ivimo, bivamo, osmislimo na dan? Ali nam ob vsem kar nam druba nalaga sploh omogoa kreativni izraz? Verjetno ne, saj smo iz leta v leto bolj doloni, bolj omejeni, bolj zazrti v prave stvari, prave naine. In tega nas je strah. Tega me je strah, saj manevrskega prostora za izraz istih stvari na milijon razlinih nainov ni ve. Ni ve, ker smo postali ujetniki naih pravih ciljev in nainov. Kako je prav in kako narobe, kaj je sprejemljivo in kaj ne, nam bojda mora biti jasno. e lahko omeji um, misli ne more. In prav to je tisto, kar elim zaznati, da ne elimo omejiti misli, ampak da sledimo morju valovanj, ki jih na globji jaz sproa. In projekt EPK poasi prihaja v fazo, ko je jasno, da lahko sproamo valovanja prav vsi, da smo vsi del zgodbe. Del zgodbe so postale meanke in meani, mladi in stareji, od blizu in dale. In oceniti, kako mona je ta sila, ki nas nosi, kako kreativne nas dela, je danes teko soditi. A sprejemljivost za drugane umetnike prakse je postala del naega ivljenja. Odprtost za sodelovanje je postalo nekaj samoumevnega. Sodelovanje nam je postalo paradigma za preivetje. A vendar potrebuje za korak k sodelovanju samozavest, ponos, ki ti omogoa, da se sooi s partnerjem. In to nam uspeva. Presegli smo toko, ko dvomimo, da zmoremo sodelovati. Sodelujemo zato, ker verjamemo, da smo dobri, in je to izraz naega ponosa. Sodelovanje nam omogoa, da smo to in e ve. To je EPK premaknil v posameznikih, v institucijah. Presegli smo zavest, da kreativnost ni del vsakega izmed nas. Prili smo na drubena podroja, ki niso kultura na prvo ogo, torej ne le na polje umetnosti, ampak tudi izobraevanja, raziskovanja, gospodarstva ... Kreativnost na vsakem polju drubenega ivljenja nam ponuja nove monosti, prilonosti, da spodbuja posameznike v kreativna bitja. In e bi morala v dveh pojmih oznaiti prednosti, ki jih ponuja projekt, bi bila to sodelovanje in kreativnost. Oboje je vsekakor povezano z duhom, ki ga krepimo zato, da smo odprti in omogoamo kreativnost ter sodelovanje. Prav krizna druba nas pelje v apatijo in ubijanje duha kreativnosti, a danes mi je jasno, da zmoremo presei. Da zmoremo prav zaradi sodelovanja in kreativnega duha ponujati nove odgovore na e znana vpraanja. Dogajanje v tem letu nam je prineslo mnoga spoznanja, tudi o tem, kako presei dosedanja razumevanja prostora in asa v okolju, v katerem bivamo. Iskreno povem, da sem ponosna, da sem del zgodbe, ki jo pletemo z mnogimi sodelavci. Velike premike sproajo v drubi, v kateri institucije ubirajo e znane prakse. Mnogi mladi ljudje, ki so se pridruili drubi, so z vnemo in arom zaeli verjeti idealom, ki jih vidimo. Danes je teh, ki verjamejo v to svetlo lu na koncu tunela, vse ve. A najveje zadoenje gre zagotovo ekipi sodelavcev, ki so vztrajali, tudi ko ni bilo lahko, ko je bila sumniavost v ideale najveja. In verjeli v ude kot je dejal Albert Einstein: ivite lahko samo na dva naina. Tako, kot da ni ni ude, ali pa tako, kot da je vse ude. Da, tudi zame je veliko stvari v zadnjem obdobju ude!

foto mARKO PIGAC

foto mEDIAsPEED

Suzana ili Fier

generalna direktorica

pomonik gen. dir. za poslovanje

Sta Ravter

Kultura kot biti, utiti, misliti, verjeti v ideale (udee)

Evropa umira ... Mazilite jo s H2sO4*

P

red zaetkom Evropske prestolnice kulture smo ugibali, kaj vam lahko prinese ta projekt, kaj vam bodo prinesli novega novi/stari obrazi. Prvega pol leta je za nami, vsaj za ta as ugibanja ni ve. So le ocene, vtisi, misli. A te je teko zbrati, e posebej, e si del velike zgodbe, e si e zmeraj poln adrenalina ob navdihujoih dogodkih v prihodnjih mesecih. Lahko pa strnemo razmiljanja o tem, ali smo na pravi poti ali sploh poznamo pot. Dvomim, da jo v celoti. Pa tudi ni treba, saj je pomembno, da ostaja stremljenje k cilju isto, mono, ali e moneje, bolj ko se bliamo koncu. Kulturo, kot jo razumem, je teko opisati, objeti, lahko pa jo utimo, mislimo Je del okolja, v katerem ivimo, e pomembneje, del nas samih. e smo dosegli premik v naih glavah, smo premaknili najvejo goro sveta. A ti premiki so pomembni za vsak vzpon, ki ga druba eli doiveti. Premikamo zato, ker je stanje na mestu korak nazaj. Premikamo, ker je pomembno, kakna je naa kultura bivanja, kultura dialoga, politina kultura. Kljuni cilj je bil slediti temu, da je razlinost nekaj, kar nas bogati. Da je avtohtonost nekaj, kar nas napravi izjemne. e ve, v vsakem mestu se skriva nekaj, kar ga napravi izjemnega. A to najdemo le, e ga resnino ljubimo. Tako je v vsakem izmed nas nekaj, kar nas napravi posebne. To najdemo, e si resnino elimo odpreti naa razmiljanja, srca za to, da vidimo posebno. Prav zaradi tega je iskanje in omogoanje kreativnosti najpomembneje poetje, ki ga lovetvo

A

li pa tudi ne. Mazilite jo s kulturo, dostojanstvom, neskonno voljo do dela ter sorodnimi izumirajoimi veinami, pa bo mogoe lo. Tako kot gre v Evropski prestolnici kulture leta 2012. In je lo 2011 in bo morda lo leta 2013. Glede na to, da sem se pridruil ekipi EPK ele pred dobrim letom, lahko govorim o vtisih in doivetjih iz dveh perspektiv zunanjega opazovalca in do vratu zakopanega insajderja. Kako je bilo videti od zunaj? Kaos, kaos, kaos. Brzei vlak, na katerega so skakali in e bolj z njega padali glavni akterji, nekateri z vejimi, drugi z manjimi pokodbami. Pa nekakna nedefinirana mnoica sopotnikov in e veja na peronih. Z eno samo konstanto, do popolnosti usklajeno medijsko skepso. Do vsega in vseh. Ni bilo videti lepo. Pa me je vseeno nekaj vleklo na ta vlak. In me tudi prikljuilo. Ne bom pekuliral, ali sem pristal med lokomotivami ali vagoni, pa tam nekje. Kakor kdaj. Marsikaj je bilo treba postoriti. Ekipa je postajala bolj in bolj enotna. Resda pozno, vendar e pravi as. In leto dogodkov se je prielo veliastno. Tako navznoter kot tudi navzven. Simbolno izredno pomemben otvoritveni vikend je odprl pot argumentov in zmago poguma nad skepso. Vlak se je spremenil v deroo reko, da ne reem vulkan. Dogodek na dogodek, vse ve zadovoljnih meanov, vse ve zadovoljnih nemeanov

POLAs

Kons: Z*Melanhonina harmonika

Kopalna sezija. Modri bliski. evlji t. 40. Istra umira. Morje. Evropa umira. port, gospodarstvo, politika. Japonska proti Rusiji. NOVA KULTURA. Nova kultura: loveanstvo. Nova politika: loveanstvo. Nova umetnost: za loveka. Evropi prihaja ura smrti. Mazilite jo s H2SO4. Ura alosti. Zagrinjalo je odstrlo nov svet. Sreko Kosovel

Slovenska razpoloenjaKarl-Peter Schwarzprevedla NINA KOzLEVAR

Kolumna Expat v asopisu Frankfurter Allgemeine

10. junij 2012 Slovensko mesto Maribor je v tem letu evropska prestolnica kulture. Mariborski mikrokozmos pa pri tem predstavlja koeksistenco Nemcev in Slovencev, ki je postala tako samoumevna mar res? Rivalstvo med mesti je prisotno v tevilnih dravah. V slovenskem glavnem mestu Ljubljani se pogosto poalijo na raun Maribora, drugega najvejega mesta v dravi, po drugi strani pa v Mariboru e nikoli niso imeli zares radi Ljubljane. To leto je Maribor evropska prestolnica kulture. Mestece ob Dravi je temu primerno okraeno, spektakli si sledijo drug za drugim, tevilne kavarne in gostilne pa se veselijo turistov, ki mesta drugae verjetno nikoli ne bi obiskali. Najve turistov prihaja prav iz Nemije in Avstrije, saj lei Maribor nedale od avstrijske meje in je bil do prve svetovne vojne nemko govorea enklava na slovenskem tajerskem. Velika kavarna bo do junija gostila vzorno oblikovano razstavo o svetlih in sennih straneh nacionalnega sobivanja Nemcev in Slovencev v mariborskem mikrokozmosu. asi, ko so nacionalna vpraanja sproala ogorenje in zadrego, so oitno minili, je zapisala slovenska zgodovinarka Tamara Griesser Pear v svoji pravkar izdani knjigi v nemkem jeziku, ki nosi naslov Maribor/Marburg an der Drau: eine kleine Stadtgeschighte in ki govori o zgodovini mesteca ob Dravi. Njenim besedam bi lovek rad verjel. Pa tudi zares drijo? Kajti v Maribor je priel te dni tudi ljubljanski upan Zoran Jankovi, sicer ne na kulturno prireditev, pa pa v stadion Ljudski vrt na nogometno tekmo NK Maribor, tradicionalno najmonejega kluba v Sloveniji. Ob tem si je oblekel majico, ki so mu jo predali njegovi mariborski strankarski kolegi in na kateri je pisalo Ich bin ein Mariboran, ob emer je treba pripomniti, da Mariboran v tem primeru ne oznauje zgolj Mariborana kot prebivalca, temve tudi kot navijaa NK Maribor. Ljubljanski upan je to oitno razumel kot nekakno posebno gesto, a komunikacija je, kot je znano, odvisna tudi od sogovornikov, in ti so sporoilo interpretirali popolnoma drugae. Mariborski mestni svet je dogodek uvrstil na dnevni red in izdal resolucijo, s katero je Jankovia pozval, naj se za majico opravii, e da je s tem nemkim zapisom prizadel prebivalce Maribora, saj, kot je povedal eden izmed mestnih svetnikov na seji, naj bi Slovenci pod nemko oblastjo in tevilnimi poskusi germanizacije mono trpeli. Na razstavi v Veliki kavarni pa bi lahko ugotovil, da so v Mariboru mono trpeli tudi Nemci. Kot e reeno, Marburg oz. Maribor je evropska prestolnica kulture 2012.

... Zimskemu je sledil pomladni bum, pomladni se nadgrajuje v poletnega, ni videti zatija. Vse se odvija, kot da je bilo tako nartovano. Ne reem, da ni bilo, poanta je v prvem delu povedi. Da se odvija. Pri projektih tega kova je dovolj e malo smole, pa gre vse narobe. Po estih mesecih lahko mirno reem, da smo rojeni pod srenimi zvezdami. Morda je prav sedaj tisti as, ko se je treba vpraati, kaj si mesto eli v prihodnje? Po letu 2012? Je e mono sprejeti letargino nakljunost dogajanja iz preteklosti, povsem predvidljiv koledarski in abonmajski red kulture, kjer je e preseek, e se vsaj kaj zgodi? Mislim, da bi se moral Maribor iz svojega prestolovanja marsikaj nauiti. Ne gre se slepiti, da bi mestni proraun tak finanni zalogaj lahko zdral e kakno leto, vendar se da s pametno selekcijo in razporeditvijo ohraniti marsikatero rojeno ali izpopolnjeno idejo, nadgrajene programe, predvsem pa bo mestu ostala neprecenljiva dediina: na eni strani ustvarjalci vseh monih profilov in znanj, na drugi pa meani, vsi obogateni z novimi izkunjami, ki bi jih morali v bodoe le e nadgrajevati. Mogoe tudi zahtevati. In ko zagrinjalo odstre nov svet, ga je treba dodobra spoznati. In doiveti. In iziveti. In v taknih trenutkih je primeren as za premislek.

mAPIRANjE

10 11V iskanju nove finanne perspektivelastnih pozicij in prepriati javnost o nepogreljivosti svojega poslanstva, so v iskanju poti naprej e bolj nerodni in zadevajo ob meje smiselnosti svoje vloge. Zato se lahko upravieno spraujem, ali ni takna situacija zgolj prehodna faza, neka miloina, ki jim dopua ivotarjenje namesto odloitve za temeljito spremembo. Vendar o teh spremembah ne mislimo enako, torej da bi morali postati podjetni in si sami poiskati sredstva za delovanje in nadaljnji obstoj, kar je vsakodnevna zapoved z vrha, ampak nasprotno, da bi od vlade priakovali oz. kar morali zahtevati, da ta sredstva zagotovi. Ko vodilni prenaajo tovrstne pobude na nije nivoje, se otepajo svoje odgovornosti, razreujejo se tega, za kar so: kot del oblasti bi prav oni morali zagotoviti delovanje sistema, ne pa da se vedejo, kakor da to ni njihovo delo, in se otepajo neesa, kar jim v nekem hipu ne ustreza, torej tistega, s imer imajo stroke. Toda a ni vlada v dravi prav zato, da urejuje, da dobiva sistem denar in mu zagotavlja ivljenje, da zagotovi legalne okvirje in vzpostavlja finanne tokove. In e se slednje ne zmore zgoditi v kulturi, znanosti in izobraevanju, zakaj je dobesedno ez no lahko v stokrat vijih zneskih izvedljivo pri bankah, v gospodarstvu, energetiki, prometu? Zato je vsota, 5,5 milijona EUR, ki jo drava letno plauje za samozaposlene v kulturi, ista bagatela, o kateri bi morali razpravljati samo z vidika, kako njihov status izboljati, kako zagotoviti e ve olajav, kako jim odpreti poti na trgu dela, kako njihove storitve bolje vrednotiti in kako vzpostaviti tokove, da jih ne bo mogoe zaobiti. Ob tem raunam, da je to le devetina vsote, s katero so se igrale vlade pri postavljanju drugega eleznikega tira proge KoperDivaa in o katerem zdaj razmiljajo, da ga ne bi realizirali, kar pomeni, da bi morali 50 milijonov vrniti v bruseljsko blagajno oziroma bi ta denar poskusili preusmeriti v energetiko, pa da je samo dokapitalizacija ene banke, Nove LB, stala 380 milijonov oziroma 70-krat ve, kot stane dravo okoli 1.600 samozaposlenih, ki izmed 2.600 vseh dobivajo plaane zdravstvene in socialne prispevke. To pomeni, da bi lahko samozaposlene financirali 70 let. Izraunali bomo lahko tudi, koliko asa bi jih iveli z denarjem, ki ga meejo skoz okno pri igricah v zvezi s TE 6 z zamudami in penali. e zdaj naj bi bila ta vsota nekaj sto milijonov. Ko sem e mislil, da bo na zdruenem ministrstvu, ki zajema tudi znanost in izobraevanje, zavladala pamet in seveda skrb za ves sektor, ki v taki obliki napoveduje novo dojemanje ustvarjalnosti in gre v smeri novega evropskega programa Kreativna Evropa, se zgodi, da ne vejo, kaj bi storili s svojo najvejo kakovostjo, s tekmovalno prednostjo. To prinaa 2.500 najbolj ustvarjalnih ljudi v dravi, najveja tovarna in najbolje podjetje z veinoma visoko izobraenim kadrom, temelji, na katerih

Peter Toma Dobrila

In ko bodo na vladi doumeli, da so edino kultura, umetnost in znanost trajnostne kategorije, bom verjel, da s trajnostnim razvojem mislijo resno. Saj kar je danes denar, bo jutri kulturna dediina in jo bomo razstavljali v muzejih. Kot so piramide in gradovi. V Sloveniji bi to morali vedeti, nenazadnje ker imamo v lastni domnevno najstareji doslej odkriti kulturni predmet na svetu, neandertalsko pial, in ministrom ne bi smelo manjkati idej, kako naj utemeljimo svoj razvoj, in predvsem jim ne bi smelo nikoli (z)manjkati kulture.

Kreativna slovenija ali samozaposleni med vrhunskostjo in socialo

S

lovenska kulturna krajina je kakor prironi nebodigatreba, pri katerem ni prav jasno, od kod in do kod sega, zato je treba stalno preizkuati njene koordinate in raztegovati pojme kulturnega ustvarjanja in umetnikosti glede na trenutno (politino) prakso in praktine potrebe oblasti. Pri tem se seveda ta ne ozira na celoto, kar zadeva vkljuevanje kulture in umetnosti v kompleksno dravno politiko, to bi zahtevalo redefiniranje tudi gospodarskega sektorja, ampak se novih razmer loteva parcialno, kot da ne pozna novih usmeritve Evropske unije v prihodnji finanni perspektivi 20142020, ki vzpostavljajo program Kreativna Evropa. In na temo, kako se lotevati ustvarjalnosti, je nastalo veliko strani naslednje evropske razvojne strategije. Pri nas pa, kot da se v pomanjkanju irih pogledov odloajo za hipne posege, ki se v nekem trenutku nekomu zdijo prironi, in o posledicah taknih terapij s okom ne razmiljajo. Najprej sta udar doiveli obe agenciji, za film in za knjigo, in grozi, da bodo kmalu na vrsti samozaposleni v kulturi. Najhuje pri vsej kolobociji je, da tovrstno lomastenje ne prihaja od zunaj, z drugih podroij, kakor je bilo pred leti, ko so t. i. mladoekonomisti v svojih neoliberalnih blodnjah in elji po afirmaciji udrihali po vsem, samo da so se medijsko realizirali, a jih potem nismo nikoli ve zasledili v kakem stratekem svetu, ampak se rojevajo znotraj, v samem kulturnem sektorju oz. v ministrstvu za znanost, izobraevanje, kulturo in port. Kot kaken alien, ki se vsadi v telo, nato pa ga od znotraj razje in eksplozivno pride ven, da raztrga gostitelja, svojega donedavnega roditelja, nastajajo ukrepi, katerih skupni imenovalec je varevanje, ta sveta beseda, pred katero obnemimo. Sledi ji hitra razlaga, zakaj in morda e emu, dokler ne doakamo recepta, kako naj bi bilo, kako voditelji vidijo stvari, kako v svetlo prihodnost. e pustim ob strani nerodnost odgovornih v obeh agencijah, da niso zmogli ali znali dovolj argumentirano obraniti

mAPIRANjE

bi morali nartovati prihodnost in bi jim morali lajati delo, ne pa da jim grozimo z novimi ovirami in hudimi kriteriji pri pridobivanju statusa ter posledino z odvzemom pravic. Najhuje pri vsem tem je, da tovrstne ideje ne prihajajo od zunaj, ampak rastejo znotraj samega ministrstva, med tistimi, ki bi morali skrbeti za svoje podroje in na prvem mestu za svoje ljudi. Ve se, da je najbolje vlagati v loveke vire, da se vloek v ljudi najbolje obrestuje, da je najlepe iveti v dravi, kjer so prebivalci zadovoljni. Pri nas je ravno nasprotno, kot bi se vodilni trudili, da bi bili dravljani zlovoljni, saj so ljudje vedno prvi, ki odpadejo, in zadnji, o katerih razmiljajo, ko razpredajo o novih investicijah, gospodarskih uinkih in odvzemanju socialnih pravic. Najprej bo treba spremeniti paradigmo in rei, da krize ni, da je recesija samo orodje tistih, ki so se namenili polastniniti e nova polja javnega sektorja in pri tem odvzeti e nekaj socialnih pravic. A na drugi strani ni teko najti sredstev za velikanske vladno-gospodarske zablode, niti se veliko ne govori, koliko denarja bomo zaradi administrativnih preprek, ki smo si jih postavili sami, pustili na bruseljskih raunih kohezijskih, strukturnih in socialnih skladov. Vladno logiko bi bilo treba obrniti in namesto da posluamo, kako naj si sami iemo sredstva, bi morali od politikov zahtevati, da nam z ustreznimi dokumenti omogoijo im bolje rpanje iz bruseljske blagajne. Ker na nivoju EU delajo novo strategijo EU 2020, ki zajema tudi omenjeni program, Kreativna Evropa, ki povezuje ves ustvarjalni sektor, je treba tudi pri nas nove programske, strateke in razvojne dokumente pripraviti skladno z jasno izraenimi usmeritvami na podroju ustvarjalnosti. Novo ministrstvo je nastalo prav zaradi tega potencialno sinergijskega uinka in minister je znan prav po izjavah, da lahko slovensko gospodarstvo osmisli zgolj dodana vrednost kreativnosti. e misli resno, naj najde monost, kako angairati najboljo ekipo 2.500 samozaposlenih v kulturi in koliko zraven e znanstvenikov. Ne smemo pozabiti, da je leta 2008, ob predsedovanju EU, Slovenija spodbudila novo podroje, umetnost in znanost, protokolirala pa sta jo tudi takratna komisarja, Janez Potonik za znanost in Jan Figel za kulturo. V finanni perspektivi 20072013 naj bi imeli po nekaterih izraunih e vedno

Najprej bo treba spremeniti paradigmo in rei, da krize ni, da je recesija samo orodje tistih, ki so se namenili polastniniti e nova polja javnega sektorja in pri tem odvzeti e nekaj socialnih pravic.poldrugo milijardo neizrpanih sredstev EU, torej ni treba akati do leta 2014 ali dlje. Pri tem ostaja na letni ravni ve kot 200 milijonov v strukturnih skladih in okoli 70 milijonov v Evropskem socialnem skladu, ki je lahko idealen tudi za pokritje cene samozaposlenih. Predlagam, da za samozaposlene uporabljamo izraz cena in ne stroek, s imer bomo povedali, da je njihov obstoj in delo oziroma delovanje najvija dodana vrednost drave, da so dobrina, ki jo je treba negovati in jim omogoiti bolje razmere za ustvarjanje, da je naloga ministrstva, da dobi e ve kreativnih ljudi in jim olaja pot do statusa ter, seveda, da jih ceni. Samozaposleni so tekmovalna prednost Slovenije, zato bi bilo na ravni vlade nemudoma treba vzpostaviti okolje za plaevanje njihovega statusa. Vloek je e tako zanemarljivo majhen, a e imamo pred seboj koristi, ki jih ima drava od njih, bi morali takoj pridobiti ta sredstva iz ESS. Hkrati bi bilo treba spremeniti veno miselnost in posledino spraevanje, ali so samozaposleni socialna kategorija in ali je treba podpirati vrhunskost. Za zdaj e zdrueno ministrstvo in sam minister povesta vse: samozaposleni so oboje, socialna kategorija v smislu plaevanja prispevkov za socialo, in vrhunski ustvarjalci in ustvarjalke, kadar od njih dobivamo bodisi umetnika dela bodisi izdelke t. i. kreativne ali kulturne industrije. e ve, samozaposleni so najbolj prosperirajoa domaa gospodarska panoga in so v preteklosti in sedanjosti zagotavljali nao opaznost in prepoznavnost v mednarodnem okolju ter so s svojimi povezavami tudi najobetavneja slovenska evropska in svetovna industrija. In ele ko bodo v vladi doumeli, da so edino kultura, umetnost in znanost trajnostne kategorije, bom verjel, da s trajnostnim razvojem mislijo resno. Saj kar je danes denar, bo jutri kulturna dediina in jo bomo razstavljali v muzejih. Kakor so piramide in gradovi. V Sloveniji bi to morali vedeti, navsezadnje imamo v lastni domnevno najstareji doslej odkriti kulturni predmet na svetu, neandertalsko pial, in ministrom ne bi smelo manjkati idej, kako naj utemeljimo svoj razvoj, in predvsem jim ne bi smelo nikoli (z)manjkati kulture. 21.8.2012 Veeri pred Dnevi 22.-25.8.2012 PTUJ

www.poezijainvino.org

Dolgo in seksi slovo (A Short Ride in a Fast Machine)Malo letalo dosee optimalno viino. Stevardesa prinaa kavo. Slii se ibek pok in zdi se, da se spuamo. Poutimo se dobro, spuamo se v nevihtne oblake, nos letala se usmeri proti tlom, rohnee drvimo proti eksploziji, pijemo kavo in smo vzhieni. To drvenje bi lahko trajalo neskonno z udobnim sivkastim bobnenjem. Dobili smo e dovolj ljubezni in dobrote, velikokrat smo e videli te slike, izmislili smo si spremembe v jeziku, seveda, zakaj ne bi eksplodirali. Dolga in seksi smrt je mogona kot glasba. Mogoe poznate skladbo Johna Adamsa A Short Ride in a Fast Machine? Morala bi se imenovati Neskonnost. Drug drugemu se nasmihamo, podajamo si skodelice in ni nam treba ve razmiljati, kako nekdo nekje trpi ali izgubi boga, medtem ko padamo v smrt. Tla se nam e vedno izmikajo: ko bi to vsaj trajalo, ko bi vsaj. Hitrost nam je lastna in je naa apologija, pospeevanje pa vzdruje nao vzhienost. e bi vsaj vse to trajalo neskonno eksplozija neskonno eksplozija neskonno Maarja Kangro, prevedel Gregor Podlogar s pomojo avtorice in Julije Potr

POLEtNO fEstIVALsKO DOGAjANjE

Dnevi poezije in vina 2012stAA PAVLOVI

12 13

F

estival Dnevi poe zije in vina, ki je v Slovenijo pripeljal e ve kot 400 pesnikov z vsega sveta, e estnaj sto leto zapored nadaljuje tradicijo velikih veernih branj in koncertov ter sre evanj s pesniki, preva jalci, glasbeniki, igralci, pravljiarji, performerji in drugimi ljubitelji poezije, vina ter toplih poletnih veerov pod zvezdami.

Letonji izbor gostujoih pesnikov predstavlja prerez nekaterih najizrazitejih in najznamenitejih sodobnih pesnikov iz Evrope in preostalih celin, kot tudi nekaj njihovih mlajih pesnikih kolegov, ki so si prav tako e izborili svoja mesta na zemljevidu sodobne poezije. Ob dveh astnih gostih slovenskem pesnikem mojstru Milanu Jesihu ter nizozemskem pesniku in avtorju pravljic Toonu Tellegenu se bo na odrih na razlinih lokacijah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvakem in seveda na velikem odru na Vrazovem trgu na Ptuju med 20. in 25. avgustom zvrstilo e osemnajst pesnic in pesnikov: od vilenike nagrajenke, vicarke s slovenskimi koreninami, Ilme Rakusa, do Mehianke Valerie Mayer, hrvako-bosanskega pesnika in esejista Mileta Stojia, Francoza Andrja Velterja, Nemca Josja Oliverja, Ukrajinca Oleksandra Irvanca, Bolgarke Ekaterine Josifove, Britanca Gala Burnsa, Avstrijca Semierja Insayifa in Poljaka Andrzeja Sosnowskega, preko nekaterih najprodornejih mlajih pesnikov, kot so Romun Dan Coman (prejemnik kristala vilenica), Estonka Maarja Kangro, Madar Andr Gerevich, Katalonec Eduard Escoffet ter sirijsko-palestinski pesnik Ghayath Almadhoun, pa vse do slovenskih pesnic Mateje Bizjak Petit, Tine Kozin in Katje Perat. S posebnim dogodkom se bomo poklonili tudi kultni danski pesnici Inger Christensen. Tik pred poletjem je v zbirki Beletrina izel prvi knjini prevod njenih

DNEVI pOEZIJE

foto bORIs b. VOGLAR

21.8.2012 Veeri pred Dnevi 22.-25.8.2012 PTUJ


pesmi v slovenino iz zbirke To, ki je ob izidu leta 1969 Christensenovo postavila na sam vrh skandinavske in evropske lirike. V soboto, 25. avgusta, bo njene pesmi prebirala igralka Jette Ostan Vejrup. V predzadnji avgustovski teden bo tako zadonela poezija v petnajstih svetovnih jezikih, ki se bodo do takrat tudi e ujeli na papir festivalski zbornik bodo letos prvi in izjemoma zamenjale line, dvojezine, samostojne pesnike knjiice, medtem ko bo festivalski obisk Milana Jesiha obeleen z izidom njegovih Zbranih in novih pesmi. Z velikega odra se bodo pesmi irile tudi na skrite(je) kotike na podstavke za kavo, prevleke za kolesarske sedee, predpasnike, zastave in na plakate, na Ptuju pa bosta na novo zrasla tudi travnik poezije in pesniki mozaik, ki ju bosta ustvarila Stanka Vauda Benevi in Duan Fier. Na unikatne predpasnike bodo poezijo zopet vezle varovanke Doma upokojencev Ptuj, ki so e prejnja leta obiskovalce in pesnike presenetile ne le s svojimi vezeninami, ampak tudi s pretanjenim in strogim okusom vseskozi so se drale naela in izvezle samo dobre in lepe verze, tu in tam pa so kaknega pridale e same. Predpasnike bo mo obudovati vse dni festivala na Vrazovem trgu, vse dokler jih ne bomo v petek, 24. avgusta, takoj po velikem veernem branju dali na drabo, na kateri bomo zbirali sredstva, ki jih bo CSD Ptuj namenil druini ali posameznikom. e bodo veeri namenjeni predvsem pesnikom in njihovim verzom, pa bodo popoldnevi polni dogodkov za otroke ter prilonosti za blinja sreanja s pesnikimi gosti bodisi na pesnikih zajtrkih, okroglih mizah ali na zasebnih branjih, ki bodo zopet potekala na skritih in arobnih ptujskih dvoriih.


Oanje pokrajineVse bolj nujno je kopiiti poletja. Podrobnosti so vsak dan ostreje Pa tudi ve jih je In bolje so oboroene, Spomin pa zaenja zbirati besede kot Obraun ali Obalovanje, In eprav noe, Te zresni. Iti po ovinku Pomeni pozorno opazovati, Kaj sestavlja stvari, besede in pojme, Razloevati med neznatnimi razlikami, Kot so med Dvema razlinima tiinama, Od katerih prva spremlja stvari, Ki te nikakor ne zaznamujejo, In druga tiste druge, Ali med tem, kaj pomeni Razpustiti se v propad ali razpustiti se v ljubezen, Razumeti, kako nastane zlo Ali da se ne da z niimer izbojevati Boljega pogajalskega izhodia nasproti smrti. Iti naravnost Pomeni kopiiti poletja, Med katerimi nekatera pretiravajo Z marijai na avtobusih In saksofonisti na strehah jutranjih hi, Nekatera poskrbijo zate, Kot dobre gospodinje Skrbijo za potepuke make, In te nekatera premiljeno Drijo dale od doma, Kopiiti poletja, Vsaki znova povedati kaj zelo natannega o pokrajini, eprav ali ravno zato, ker Je vsak dan nekoliko oja. Katja Perat

Dvoria, katerih vrata nam gostoljubno odpirajo Ptujani, so prizoria dogodkov, katerim glavni ar daje prav intimno in mirno okolje na sedmih, mimoidoim sicer skritih dvoriih, bomo tokrat pripravili sedem zasebnih branj. Ker je tevilo obiskovalcev na vseh sedmih ekskluzivnih pogovorih in branjih omejeno, vas vabimo, da se vnaprej prijavite na elektronski naslov [email protected] in si tako zagotovite svoje mesto: etrtek, 23. 8. 18.30: Andrzej Sosnowski & Primo unik Petek, 24. 8. 16.00: Dan Coman & Tina Kozin 17.30: Jos F. A. Oliver & Urka P. erne Sobota, 25. 8. 14.00: Gale Burns & Katja Perat 16.00: Maarja Kangro & Gregor Podlogar & Martin Solotruk 18.00: TO. Recital poezije Inger Christensen 18.00: Ghayath Almadhoun & Barbara Skubic Maginost ptujskih ulic in uliic, trgov, teras in dvori, predvsem pa okolikih griev je e pred asom, veliko prej, preden bi sploh lahko pomislil na to, da se bo v te kraje vrnil kot gost festivala, doivel in v verze ujel letonji astni gost Toon Tellegen, ki v pesmi Na poti (v prevodu Mateje Selikar Kenda) pie tako:elim si, da bi e enkrat kolesaril od Lendave do Ormoa ob cesti so z dreves visela jabolka, ki sem jih utrgal in pojedel kar med vonjo enske v pisanih krilih so obrezovale bue na dvoriu pred hio, psi so lajali, cvilili, vlekli za verige, otroci so igrali nogomet na igriu zraven cerkve in pomislil sem: elim si, da bi bil Ormo na drugem koncu sveta, da bi moral vedno kolesariti skozenj ali raje, da bi se as ustavil samo zame in bi ob svojem kolesu leal v travi na jeruzalemskih griih ter grizljal travno bilko ali e raje, da bi videl stolp ormokega gradu v lui zahajajoega sonca in vedel, da bom jutri odkolesaril dalje proti Dornavi in Ptuju. Toon Tellegen, prevod Mateja Selikar

V knjigi pravljicV knjigi pravljic je kraljevi vedno nael kraljino, vasih iviljo, kot je dedek babico, oe mater, Romeo Julijo. Leta sem rabil, da sem odkril, v resninosti je mali princ vasih ljubil koijakega fanta in kaknega mojega strica niso nikoli videli z ensko. Niso me pripravili za ivljenje. Tudi to je kot Dedek Mraz iz veselja stkano razoaranje. Pravljica. In najmoneji, tako kot pri skrivalnici, zmaga tudi, eprav goljufa. Andrs Gerevich, prevod Gabriela Gaal

Proti Ptuju se bo v zadnjih avgustovskih dneh splaalo odkolesariti, ali ga kako drugae dosei tudi z otroki festival se letos postavlja s posebej bogatim otrokim programom, ki bo otrokom poskual pribliati poezijo skozi pravljine urice, ustvarjalne delavnice, gledalike predstave in filme, prvi pa bomo izvedli tudi pesniko-literarno delavnico za osnovnoolce, ki jo bo vodil David Bedra. Na delavnici bodo uenci na podlagi odlomkov iz zadnje prevedene zbirke zgodb Toona Tellegena Jutri je bila zabava s pomojo posebnih pripovednih tehnik ustvarjali nova literarna besedila. V tem asu se bodo stari lahko posvetili poskuanju odlinih tajerskih in prekmurskih vin, ki jih bodo na glavnem prizoriu vse dni ponujali izbrani domai vinarji.


14 15

MIlaN JEsIh

TEllEgEN TOON foto LEO VAN DER NOORt

DNEVI pOEZIJE

foto bORIs b. VOGLAR

Ob kozarcu vina pa bo mogoe prisluhniti tudi glasbi, od srede do sobote se bodo tako na velikem festivalskem odru zvrstili glasbeniki, ki se vsi, tako ali drugae, spogledujejo s poezijo: Zoran Predin, Mia nidari, Saa Tabakovi s skupino Damar in Lollobrigida. Pred branji in koncerti, kdaj pa kdaj pa morda tudi kasneje ali celo e zelo zgodaj, preden se bomo zares prebudili v festivalski program, bodo po ptujskih ulicah hodili nai pesniki improvizatorji, ki bodo kovali pesmi po eljah mimoidoih in se nasploh trudili pregnati strah pred poezijo vsem, ki se je e vedno bojijo. e jih ne boste sreali na ulici, pa jih boste prav gotovo ujeli na Vrazovem trgu, kjer bodo na pesmi lane akali vsak dan od 19. ure dalje. Lansko razlagalnico poezije bomo v etrtek, 23. avgusta, preselili v Staro steklarsko delavnico, kjer bo s pomojo improvizatorskih strokovnjakov za poezijo mo priti do vseh odgovorov na vpraanja, ki se porajajo ob branju poezije, najsi bo ta iz zakladnice zaetkov pesnitva ali iz tradicije prostega verza. Strah je odve. Slednje velja tudi za vse, ki tudi sami piejo verze in iejo prilonost, da bi jih dali v posluh e komu drugemu. V ta namen z revijo Mentor pripravljamo dvourno odprto branje, na katerem je mikrofon na voljo vsem pesnicam in pesnikom, ki se predhodno prijavijo na e znani elektronski naslov. Festival Dnevi poezije in vina se bo letos spogledoval tudi z japonsko poezijo. Na Ptuju se bodo med 19. in 26. avgustom mudili priznani japonski pesniki Misumi Mizuki, Kiwao Nomura, Kenji Fukuma, Ryochi Wago in Keijiro Suga, ki se bodo na prevajalskih delavnicah tri dni sreevali s slovenskimi pesniki Katjo Perat, Milanom Deklevo, Gaperjem Bivkom in Aleem tegrom. Pesniki

bodo s pomojo prevajalcev, ki jim bodo pomagali streti najtre prevajalske orehe, vzajemno prevajali tako svojo poezijo kot tudi lahtne izbore japonskih in slovenskih pesnikih (sodobnih) klasikov, rezultate pa bodo predstavili na okrogli mizi ter na veernih branjih na Vrazovem trgu, kjer se bodo japonski pesniki pridruili preostalim festivalskim gostom. Iz razdrobljenih in zapraenih festivalskih arhivov nam je letos konno uspelo ustvariti najveji slovenski spletni pesniki arhiv. Na spletni strani www.stihoteka.com je tako mo najti pesmi vseh pesnikov, ki so kadarkoli stali na odru Dnevov poezije in vina, vsako leto pa se jim bodo na istem mestu pridruili novi pesniki in nove pesmi. Stihoteka je hkrati pravi kraj za nabiranje raznovrstnih pesnikih novik kot tudi vseh informacij o festivalu Dnevi poezije in vina, ponuja pa tudi popolnoma nov sistem za branje poezije na raunalnikih, tablinih raunalnikih in pametnih telefonih, ki branje poezije poenostavlja in hkrati pribliuje iremu bralstvu. Za zaetek vas torej vabimo, da se sprehodite po Stihoteki, avgusta pa na sprehod po Ptuju in vseh drugih festivalskih lokacijah, kjer se bomo druili ob izbrani poeziji in odlinem vinu.

Briga me za vseljubezen pokvari vse: pokvari seks, unii razumevanje in pobledi barvo koe. oi so zanjo kos pohitva in postelja drugi kos pohitva eno za drugim . ljubezen ubija flirt ubija opice in ubija raztresen pogled in vodi moralo k neznanim nagibom. ljubezen pokvari vse: povzroi hripav glas prekria narte in panoramske razglede in kavo napolni z grudicami in ile s pobezljanimi ivci. ljubezen umiri morje in bolj poslune pokrajine, ravne pua ravnine in naravna najbolj divjega tia. ljubezen pokvari vse: zakrije ti oi in med zavesami in aluzijami pozabim sam nase, reke ostajajo reke in jaz ne vem ve, kaj bi poel. Eduard Escoffet, prevod Marjeta Prelesnik Drozg

Dnevi poezije in vina bodo na ptujskih prizoriih potekali med 20. in 25. avgustom.


Ptujsko umetniko poletjeIGA bRDNIK

D

ZagOraNsKI

foto OsEbNI ARhIV

MEDNarODNI OrKEsTEr arsaNa

foto ARhIV ARsANA

rutvo za glasbeno umetnost Arsana in drutvo Art Stays bosta tudi letos zdruila moi in na Ptuju pripravila pravo umetniko eksplozijo. Gre za 4. Mednarodni glasbeni festival Arsana in 10. Mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays. Preplet vrhunske glasbe in sodobne likovne umetnosti se bo odvijal med 18. julijem in 3. avgustom 2012 in konal s serijo likovnih razstav v mnogih razstaviih po mestu, ki bodo na ogled vse do zaetka septembra. Gre za vrhunec zadnjih tirih let in preseek glasbenega festivalskega dogajanja desetletja na Ptuju. Festival Arsana bo ponudil ve vrhuncev in privabil ve kot 350 uveljavljenih umetnikov z vsega sveta,je napovedal umetniki vodja festivala Mladen Delin. V sodobnem svetu ima ustvarjalnost pomembno vlogo. Prav z njo elimo ustvariti klimo, ki bi lahko privabljala umetnike svetovnega kova in hkrati ire mednarodno obinstvo. Ptuj je idealen prostor za festivalsko dogajanje, saj je e sam po sebi izvrstna kulisa. Prav to pa je prednost manjega mesta, kjer obiskovalec lahko zauti, da celo mesto diha v utripu umetnosti, so osnovni okvir orisali organizatorji. Smernica glasbenega festivala je vrhunska umetnost klasine, etno in jazz glasbe, instrumentalnih in vokalnih nastopov, ki zelo dobro sovpadajo z notranjimi in zunanjimi prizorii mesta, na ulice pa bodo umestili bolj popularno, poulino dogajanje in zabavno umetnost. V 15 dneh bo na vseh prizoriih mesta na ve kot 70 dogodkih ustvarjalo in nastopilo preko 500 glasbenih in likovnih umetnikov, med

Festival Arsana 2012 bo vrhunsko glasbo in sodobno likovno umetnost prepletal med 18. julijem in 3. avgustom na razlinih prizoriih Ptuja.

njimi preko 350 glasbenih ustvarjalcev z vsega sveta in razlinih glasbenih zvrsti. Otvoritev festivala 20. julija ob 20. uri na dvoriu Minoritskega samostana bo edinstveno glasbeno doivetje z Donavsko filharmonijo in Ptujskimi solisti, ki so nastopili na najvejih odrih sveta, mednje pa sodijo tenorist Janez Lotri, saksofonist Miha Rogina in harmonikar Borut Zagoranski. Drugi izjemen dogodek na istem prizoriu bo nastop svetovno znanega violinskega virtuoza Stefana Milenkovicha, ki bo s slovenskimi in ptujskimi umetniki 28. julija ob 20.30 predstavil nov projekt, posveen argentinskemu tangu. Zamuditi pa ne gre niti nastopa svetovno znanega zbora Smolny iz St. Petersburga 31. julija ob 20.30 prav tako na dvoriu samostana, pa tudi evropskih mojstrov klasine glasbe pod vodstvom klavirskega virtuoza Konstantina Bogina, ki bo 29. julija ob 19.30 v slavnostni dvorani na ptujskem gradu. Nastopilo bo tudi precej imen slovenske popularne glasbe, in sicer Neisha, Alenka Godec, Vesna Zornik, Tinkara Kova, Vox Arsana, Botjan Gomba, Janez Dov, Sounds of Slovenia in drugi, prav tako pa se bo predstavilo veliko ptujskih mladih neuveljavljenih, a kakovostnih glasbenikov. Ob festivalskem glasbenem in likovnem dogajanju bo potekala tudi mednarodna poletna glasbena akademija, ki bo sprejela kopico mladih evropskih ustvarjalcev. Na dosedanjih poletnih glasbenih akademijah je sodelovalo preko 150 mladih glasbenikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Rusije, Francije, Poljske in Hrvake, ki so se izobraevali pod vodstvom priznanih mentorjev: Konstantin Bogino in Alexei Kornienko, Laura Pietrocini, Elena Denisova, Miomira Vitas, Marco Fiorentini, Xuereb Pierre Henry in drugi. Bogato kulturno dogajanje bodo dopolnili

e Poletna akademija sodobne umetnosti, Band camp, projekti Street Art, Art therapy camp, seminarji, predavanja, plesne predstave, kulinarino dogajanje, literarni veeri, dobrodelni koncerti in drabe, lutkovne predstave in delavnice za najmlaje, dan, posveen ljudski glasbi in plesom, poulino dogajanje Program je sestavljen tako, da bi ugodil vsem generacijam, od najzahtevnejih poslualcev do ljubiteljev razlinih glasbenih zvrsti. Festival tako privablja obiskovalce iz vse Slovenije in Evrope in postaja pomembna turistino-kulturna ponudba mesta, saj so v asu festivala zapolnjene vse noitvene kapacitete v mestu, je pojasnil umetniki vodja Delin in zakljuil: Najveja elja je, da festival nadaljuje svojo tradicijo, se v mestu sasoma uveljavi kot nepogreljiva stalnica in ostane na enakem nivoju kvalitete tudi v naslednjih letih po Evropski prestolnici kulture. V prihodnosti elimo kulturno-umetniko dogajanje na Ptuju predstaviti tudi ire izven regijskih okvirov, zato se bomo e naprej povezovali s podobno misleimi in sodelovali pri izmenjavi idej ter pripravi skupnih projektov v okviru poletnega festivalskega dogajanja. Ve o festivalu in dogodkih najdete na uradnih straneh festivala www.arsana.si in www.artptuj2012.si.

V sodobnem svetu ima ustvarjalnost pomembno vlogo. Prav z njo elimo ustvariti klimo, ki bi lahko privabljala umetnike svetovnega kova in hkrati ire mednarodno obinstvo. Ptuj je idealen prostor za festivalsko dogajanje, saj je e sam po sebi izvrstna kulisa. Prav to pa je prednost manjega mesta, kjer obiskovalec lahko zauti, da celo mesto diha v utripu umetnosti.


RazkazovanjeLILIjANA stEPANI

Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays3 4

M

1

ednarodni festival Art Stays praznuje letos deseto obletni co. Prvi so ga organizirali leta 2003 in od takrat je vsaki veji. V po letnem asu spremeni Ptuj za tirinajst dni v kraj, v katerem zaivijo sodobno slikarstvo in kiparstvo, instalacije, fotografije, video in arhitektura. Staro srednjeveko mesto s strukturo, ki ji dominira mogoni grad, pod katerim se stiskajo stanovanjske hie in tevilni cerkveni arhitekturni spomeniki, posta ne sreevalie umetnic in umetnikov, kustosinj in kustosov ter teoretiark in teoretikov sodobne umetnosti. Festival Art Stays je aktualizirana nadgradnja umetnikih simpozijev in likovnih kolonij, ki bogatijo lokalno okolje z umetnostjo in utrjujejo umetniko skupnost. Umetnike kolonije so bile najprej skupine umetnikov prijateljev, ki so se iz vrvea velikih mest umaknili na podeelje ali v manja mesta, da bi novem okolju dobili navdih za nova dela. Danes jih bolj poznamo kot nekakna napol institucionalizirana tedenska ali dvotedenska sreanja, ki ponujajo manjemu tevilu ustvarjalcev, ki se praviloma ne poznajo in prihajajo iz raznih krajev, materialne pogoje za ustvarjanje novih del. Umetnice in umetniki delajo v miru. ez dan rpajo navdih v okolju, ki jih gosti, zveer pa se druijo in veselijo s svojimi kolegi in gostitelji ob hrani in pijai. Festivali so tudi dogodki sreevanj. A miru in temeljitega premisleka tu ni. Zaznamuje jih celodnevni vrve in prepletanje akcij, publik in interesov. Na Ptuju je festivalsko dogajanje pestro. Vsaki pripravijo ve samostojnih in skupinskih razstav, zaasne site-specific postavitve, intervencije v javne prostore in performanse. Umetniki, kustosi in drugi spremljevalci umetnostnega sveta

iz Slovenije in drugod se predstavijo s pogovori in predavanji. Organizirajo poletno akademijo sodobne umetnosti, ki je posebni del festivala in ponuja delavnice in okrogle mize, ki poglabljajo znanje iz sodobne likovne umetnosti in so prilonost za izmenjavo izkuenj. Po konanem festivalu ostanejo vezi med udeleenci, ki se razprijo po svetu. Morda se obnovijo naslednje leto na istem kraju, ali pa poenejo korenine kje drugje. Letonja jubilejna izvedba je ambiciozna. Poleg Ptuja vkljuuje e mesti Majperk in Kidrievo. Posveena je ustvarjanju sodobne likovne umetnosti, ki nastaja na estih celinah, v Evropi, Severni in Juni Ameriki, Avstraliji, Afriki, Aziji in vzorno tudi na Antarktiki. Organizatorji so ji nadeli slogan v angleini Display in s tem pokazali, da pripadajo tistemu delu mednarodnega sodobnega likovnega sveta, v katerem je angleina nadomestila lokalne jezike. V njem so predvsem mlaji ljudje, ki se uspeno sporazumevajo z elementarnimi deli iz ogromnega korpusa tega kompleksnega jezika in ki menijo, da sta hiperaktivnost in hitrost vrlini sveta. Organizatorji festivala so slogan izbrali zaradi velikega tevila pomenov besede display, kot so izloba, prostor in dialog. Morda je prav zadnji pomen zmota, saj display ne pomeni dialoga. Kot mnoge druge besede je angleina prevzela display iz francoskega jezika in ga kot glagol prvi dokumentirano uporabila leta 1292. Pomenil je razkriti pogled. Kot samostalnik je bil prvi uporabljen leta 1661. Pomenil je razstavo in manifestacijo. V stoletjih do danes se je beseda razvijala, a nikoli ni pomenila dialoga, torej dvosmerne, oplajajoe se komunikacije, kar dialog pravzaprav je. V besedi display je dialog mogoe razumeti le kot enosmernost, kot monolog. Razgrnitev, prikaz, manifestacija,

50 let gibanja Fluxus / 50 years of Fluxus Yoko Ono Skywatch Ledders Courtesy of the artist and Archivio Bonotto

2

izlobena vitrina, razstava, zaslon in podobno so le enostransko kazanje, razkazovanje, postavljanje in odkrivanje neesa nekomu zato, da se drugega informira, zavede, prepria ali spelje. Display ima pomen komunikacije le v svetu ptic. Pomeni posebne vzorce obnaanja, najvekrat povezane z oglaanjem, med katerim je tudi tako simpatino opirjenje, s katerimi ptii poiljajo razna sporoila drugim ptiem svoje ali druge skupnosti. Opozarjajo jih na bliajoo se nevarnost, sporoajo njen konec, izkazujejo posest teritorija in kaejo pripravljenost za spolno aktivnost. Trinajst manjih in vejih razstav letonjega festivala v raznih razstaviih na Ptuju, v Kidrievem in Majperku lahko razdelimo v dve skupini. V prvi so skupinske razstave, ki jih povezuje podatek, na kateri celini umetnica ali umetnik ustvarja, v drugi pa so samostojne ali skupinske razstave, ki predstavljajo posebne umetnike prijeme. Med njimi lahko izpostavimo razstavo legendarne predstavnice gibanja fluxus Yoko Ono. Na Ptuju bo delo Skywatch Ladders oziroma Lestve za opazovanje neba, ki je nastalo leta 1968 v asu amerikih intenzivnih poletov Appola na Luno in je posveeno Johnu Lennonu. Izvedba na Ptuju je narejena po navodilih, ki jih je pripravila umetnica. Delo je navdihnilo mnoge mlaje ustvarjalce. Jan Fabre, ki smo ga lahko pred kratkim videli v

PERFO C

5 6 04 7EVROPA - EUROPE Marco Bernardi ITALIETTA CON ALLODOLE courtesy of the artist

8LIGHT ART - SVETLOBNA UMETNOST Mounty R.P. Zentara avtor yOKO ONO Courtesy of the artist

9 1 lEsTVE Za OpaZOVaNJE NEBa 2 ThE arEa Of BUsTlE (lIVE MEDIa sET)avtorji RICCARDO PIOVEsAN, ALEssANDRO sGARbI, ANDREA CAzzARAGON

EUROPE - EVRO Cyryl Zakrzews The Disease Of Knowled Courtesy of the art

3 BrEZ NaslOVaavtor fERNANDO PRAts

4 pEr aMOrE sOlO pEr aMOrEavtor PAOLO ANGELOsANtO

5 ITalIETTa CON allODOlEavtor mARCO bERNARDI

6 aNarhIsTINa pEKarNa pIKOTOVavtor mAREK sChOVANEK

7 BrEZ NaslOVaavtor shENDRA stUCKI

8 BrEZ NaslOVaShendra Stucki s procesi dekolonizacije v estdesetih courtesy of the artist letih prejnjega stoletja. Viek so dosegla z razstavo Okwuija Enwezorja The Short Century: Independence and Liberation Movements in Africa, 19451994 v Berlinu, Mnchnu, Chicagu in New Yorku med letoma 2001 in 2002. Predstavitev umetnic in umetnikov, ki prihajajo iz raznih drave Afrike, v skupnem paviljonu z imenom Afrika so mnogi razumeli kot ignoranco organizatorjev. Namre stari paviljoni na Benekem bienalu, ki pripadajo na primer dravam evropske celine, imajo na svojih proeljih imena drav. Stari, a e vedno veljavni princip Benekega bienala je, da se predstavlja umetnost v okviru drav. Paviljon Afrika je tako odstopal od splone beneke norme. e bi hoteli sledili novi gesti organizatorjev, ki jo je pokazala s Paviljonom Afrika, bi vsi stari paviljoni morali zamenjati imena drav z imeni celine ali pa bi morali Paviljon Afrika razdeliti na ve paviljonov in jih imenovati po afrikih dravah. Samo tako bi zadostili enakopravnosti. Protest ni bil usmerjen k povelievanju nacionalizmov, temve je opozarjal, da je za izobraene ljudi e as, da obravnavajo afriko celino tako kot druge, kar lahko izrazijo z najbolj osnovnim znanjem, to je s tem, da poznajo in uporabljajo imena njenih drav. Na Ptuju so kritike, ki so spremljale beneki kandal izpred nekaj let, vzeli resno. Enakopravnost so dosegli tako, da so pisano druino umetnikov, ki prihajajo iz raznih drav sveta in najvekrat ivijo v EVROPA - EUROPE

avtor mOUNty R.P. zENtARA

9 BOlEZEN ZNaNJaavtor CyRyL zAKRzEwsKI

EUROPE - EVROPA Paolo Angelosanto ORMANCE_Per amore solo per amore, 2011, Courtesy of the artist and ZAK Gallery, Siena

Mariboru, je vzel naslov in delo dobesedno. EVROPA - EUROPE Marek Schovanek Izdelal je bronasto skulpturo moa, ki stoji Anarhistina pekarna pikotov / Anarchist Cookie Shop courtesy of the na trikotni lestvi, je zazrt v nebo in driartist v navpino stegnjeni roki meter, s katerim meri dogajanje nad sabo. Skulpturo je postavil na streho muzeja v Gentu. Razstave, ki nosijo naslove Paviljon Amerika, Paviljon Evropa, Paviljon Afrika itd., so za dananji as staromodne in aktualne hkrati. Govorijo o geografiji, ki je imela odloilno vlogo v umetnostnem svetu modernizma. Ta je vseskozi vzdreval razlike med posameznimi deli sveta. Vse do petdesetih let prejnjega stoletja je veljalo, da je umetnost v Evropi bolj pomembna kot na drugih celinah. A tudi Evropa je bila geografsko neenaka. Imela je nekaj umetnostnih sredi in ogromno umetnostnega obrobja. Z globalizacijo v zadnjih desetletjih se ni veliko spremenilo, le karte so se nekoliko premeale. Ko so leta 2007 na Benekem bienalu organizirali razstavo sodobnih umetnic in umetnikov iz raznih drav Afrike in jo predstavili v prostoru, imenovanem Paviljon Afrika, je nastalo veliko hrupa. Beneka gesta se je zdela reakcionarna glede na prizadevanja napredne umetnike in intelektualne skupnosti, ki so teila k enakopravnemu obravnavanju umetnosti te celine, zaetki katere sovpadajo

velikih mestih z razvito umetnostno infrastrukturo, razvrstili v razstave po paviljonih, poimenovanih z imeni celin. Primerjave kaejo, da na svetu ni velikih razlik v sodobnem ustvarjanju. Njihovi formalni pristopi v ustvarjanju se ne dajo razporediti glede na etnografsko in nacionalno pripadnost. Vsi uporabljajo globalen sodoben umetniki jezik. A kljub temu ni odpravljena globalna delitev sveta in umetnosti. Ta je e vedno tu, kot je bila pred nekaj desetletji. Upajmo, da bo ptujski festival premaknil vsaj en kamenek te trdne in okostenele zgradbe in da bodo delitev na prvo- in drugorazredne celine postala preteklost.

V sklopu mednarodnega festivala Art Stays, na katerem sodeluje ve kot 50 umetnikov z vsega sveta, se bo od 17. 7. do 1. 9. zvrstila kopica heterogenih dogodkov; od samostojnih in skupinskih razstav, site-specific postavitev in intervencij v javne prostore do performansov... Festival poteka na veih lokacijah na Ptuju.


18 19

sprEhOD ZOMBIJEV pO lJUTOMErU JE OBVEZNa fEsTIValsKa ETapa

foto tANjA RIstI

Filmi z lahtno kapljicoGREGOR VUGA

G

rossmannov festival fantastinega filma in vina ni kot drugi filmski festivali. eprav mu gostovanje zvezd svetovnega slovesa (lani denimo Cristopherja Leeja) ni tuje, to ni prilika za stroge protokole ob rdei tapeti. In e so festivali obiajno dogodek, na katerem smo predvsem opazovalci in gledalci, potem Grossmannov festival zaznamujejo predvsem druenje, sodelovanje in praznovanje ljubiteljske kulture. Na to kae tudi to, da se poleg filmov enakovredno ocenjuje tudi lahtno kapljico.

Festival nosi ime po dr. Karolu Grossmannu, sicer pravniku, ki je v Ljutomeru posnel prve filmske podobe na slovenskem. Njegov posnetek, naslovljen Na vrtu, velja za odlien primer pionirskega filma v svetovnem merilu, ki je bil e leta 1906 v koraku s asom pri odkrivanju novih monosti filmskega izraza. V mladih letih je v Grossmannovi hii stanoval tudi Fritz Lang, ki je v desetletju za tem priel ustvarjati znamenita filmska dela, kot so Metropolis, Dr. Mabuse ter Nibelungi, in ni izkljueno, da ga je za film navduilo prav bivanje v hii Grossmannovih. Vsebina Grossmannovega festivala se sicer bolj kot pri Grossmannu ali Langu morda navdihuje pri nekem drugem nemkem ekspresionistinem reiserju. Friedrich Wilhelm Murnau je namre leta 1922 posnel prvo veliko filmsko srhljivko, Nosferatu, ki je zasluna za nastanek novega anra in je zaela tradicijo, ki jo je desetletje za tem z Drakulo in Frankensteinom (v katerih sta igrala nepozabna Bela Lugosi in Boris Karloff) nadaljeval Hollywood. Prav anr grozljivke je namre rdea nit festivala, ki skupaj z neodvisnim, trash in tako imenovanim filmom B produkcije sestavlja glavnino programa. V preteklih letih so se na seznamu filmov znali tako ekstremni in kontroverzni primerki anra, kot sta loveka stonoga in Srbski film, vendar je festival vedno ponujal tudi lahkotneje filme, denimo kratki slovenski mocumentary Felix, kultni trash American Ninja pa tudi resneje vsebine, denimo Krinarjev Darfur. Letonji filmski program bodo tako med drugim popestrili The Butterfly Room, klasina grozljivka v slogu 70. in 80. let, bizarni Monster Brawl, v katerem se znamenite

filmske poasti v ringu spopadejo za naslov najmoneje, izbor animiranih filmov Leeja Hardcastla ter tipino britanski Harolds Going Stiff, v katerem se osamljeni upokojenec prine spreminjati v zombija ter odkrije ljubezen po smrti. Grossmannov festival je bil leta 2010 tudi sprejet v najvejo mreo anrskega filma na svetu EFFFF (European Fantastic Film Festivals Federation oziroma Evropska federacija festivalov fantastinega filma), ki zdruuje lane iz kar estnajstih drav. Posledino je najbolji kratki film, izbran na festivalu, avtomatino nominiran za prestino evropsko nagrado Melies dOr. Filmi pa niso edina re na festivalu, ki se vrti okrog grozljivk. Tako se lahko denimo enske s svojim najboljim filmskim krikom pomerijo za kraljico krika (Queen of the Scream), letos pa bo prvi dosegljiv tudi naslov Mad King, namenjen mokim kriaem (ki so lahko sicer tudi e poprej tekmovali v isti kategoriji). Eden od osrednjih dogodkov festivala, ki tudi privabi veliko ljudi, je tradicionalna parada oziroma sprehod skozi center Ljutomera, narejen po vzoru tako imenovanih zombie walks. Ta je v preteklih letih e gostila ive mrtvece in celo menaerijo drugih poasti. Letonja parada, poimenovana Doomsday Walk, bo v sodelovanju z delavnico posebnih uinkov pod vodstvom srbskega Mad Squirrel FX na ulicah priarala podobe sodnega dne oziroma postapokaliptinega sveta, v ast domnevnemu koncu majevskega koledarja. Grossmannov festival na iroko odpira vrata anrski umetnosti ter ljubiteljski kulturi, kar je pri nas redkost, saj sta obe e precej nerazviti ali pa vsaj zapostavljeni v medijih. Poleg tega, da festival v skupni


foto VEDRAN

MENahEM gOlaN, sIr ChrIsTOphEr lEE, Z ENO gITO lEE

To smo novinarji in drugi nevtralni in objektivni spremljevalci Grossmannovega filmskega festivala videli kot dokaz, da je to mestece sprejelo in se vivelo v festival filmske groze, saj so zlasti mladi (res je namre, da so bili stareji ljudje videti malo pretreseni) kar drli v ogromen otor na ljutomerskem trgu, kjer jih je beograjski mojster za filmsko masko Miroslav Lakobrija s svojimi pomoniki spremenil v okrvavljene ive mrlie z razrtimi lici in presekanimi lobanjami, iz katerih so gledali mogani. In ne le da si je ta festival filmske groze e prisvojilo to prleko mestece, kjer je neko ivel in delal odvetnik ter slovenski filmski pionir dr. Karol Grossmann, zadnja leta ga obiskujejo tudi slavni svetovni mojstri grozljivk in tako imenovanega eksploatacijskega filma.Dnevnik, 17. 8. 2009

foto tANjA RIstI

ljubezni do filma in groze povezuje domaine in tujce, znance in neznance, vedno znova daje tudi prilonost mladim, e neuveljavljenim ustvarjalcem. Bolj kot industriji namenja pozornost skupnosti, amaterjem, ki dokazujejo, da lahko nekaj, kar ljubi, velikokrat najbolje naredi kar sam. Ker je festivalski izbor tako specifien in anrsko osredotoen, je lahko obenem sorazmerno nefiltriran, to pa omogoa, da gledalcem ponudi tudi nekatere bisere, ki bi se sicer izgubili v mreah trne logike ali medijske politike. Alternativni film, nizka umetnost, anrska produkcija, neodvisni film. Te in e ve oznak bi lahko pripisali izdelkom, ki sestavljajo festivalski program. V grobem pa bi jih lahko razdelili v dve skupini zaradi svoje nevpetosti v klasine modele ustvarjanja, zaradi specifine publike in drugih razlogov so bodisi povsem neobremenjeni, neresni, preprosti (predstavljajo torej isto zabavo in sprostitev, ki sta vedno dobrodoli) ali pa jih njihovo poreklo odvezuje spotovanja nenapisanih pravil, kar jim dovoljuje, da se dotaknejo tematik, ki bi sicer ostale zamolane (so torej lahko odskona deska za premiljevanje o drubi). Letonji, e osmi festival, se bo v Ljutomeru odvijal od 16. do 21. julija. Poleg e omenjenih dogodkov se boste lahko udeleili tudi filmske Male delavnice groze, igralske delavnice (method acting), ogledati si bo mo umetniko intalacijo ali maraton B-filmov Torture Garden z izstopnino namesto vstopnine. Kot se za festival filma in vina spodobi, bo potekal tudi izbor Vinskega ampiona, ljubiteljem tekih ter hitrih kitarskih rifov pa bodo dogajanje popestrili koncerti tevilnih lokalnih ter manj lokalnih skupin, med drugim Mukat Hamburg ter Wasserdicht. Celotni program ter seznam udeleencev in filmov je na voljo na uradni spletni strani festivala www.grossmann.si.

Zdenko Vrdlovec

Nobena skrivnost ni, da je festival bolj prepoznaven v mednarodnih vodah kakor v domovini. Morda zaradi oddaljenosti od prestolnice, ki si rada lasti vse najveje dogodke, morda zaradi oje usmerjenega filmskega programa, a dejstvo je, da so se vsakoletne predstavitve festivala na canski trnici ob robu filmskega festivala izplaale. 'Festival vsaj v filmskih krogih v tujini poznajo. Ne poznajo pa tudi drave, v kateri poteka. Vsi mislijo, da je to nekje bogu za hrbtom. Raziril pa se je glas o dogodku in tudi dodatek odlinega vina pripomore k slastnosti festivala. Vsi doslej so li zelo zadovoljni s festivala in v teh krogih se to hitro razve,' je za Delo povedal Toma Horvat, programski direktor festivala. Matic MajcenPolet, 11. 8. 2011

Grossmannov festival fantastinega filma in vina se bo v Ljutomeru odvijal od 16. do 21. julija.

skozi ves dan je profesionalna ekipa za masko in posebne uinke Mad squirrel FX obiskovalce spreminjala v krvolone vampirje, ki so se nato zabavali ob uenju koreografije za veerni ples vampirjev, gledali poastno modno revijo Morbid visions of Grossmann in pa ocenjevali bodoo kraljico krika dogodek, ki ga je povezovala Diane Barrows, znana po svojih krikih iz sage grozljivk Petek 13. Dnevnik na spletu 31. 7. 2011


20 21

Na Fronto sodobnega plesaANA sChNAbL

K

1

2 1 wIlly DOrNEr - BODIEs IN UrBaN spaCEsfoto OsEbNI ARhIV

onec poletja je dobro preiveti v drubi plesne umetnosti. Izvrstna prilonost za to bo Front@ sodob ne umetnosti, festival sodobnega plesa, ki se bo v Murski Soboti odvijal med 24. avgustom in 1. septembrom. Festival s kratko tradicijo, obstaja namre od leta 2006, je mednarodni plesni festival v malem mestu, na robu drave, katerega ambicija je med drugim prestaviti dele ustvarjalne moi iz Ljubljane na periferijo. Kot pravi umetniki vodja festivala, koreograf in plesalec Matja Fari, si od samega zaetka prizadevajo, da bi Murska sobota vsaj enkrat letno postala pomembno kulturno sredie z mednarodno uglednim umetnikim festivalom. Hkrati je njihov cilj vzbuditi im ve zanimanja za sodobni ples na skrajnem severovzhodnem robu Slovenije. Festival, ki ga organizira zavod Flota, je osrednji dogodek delovanja mree Dance Explorations Beyond Front@, v kateri se povezujejo partnerske organizacije iz razlinih evropskih drav. Plesno raziskovanje Beyond Front@ si prizadeva za trajen stik med plesalci, koreografi, drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki in obinstvom predvsem na podroju Srednje Evrope. Z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostnih umetnikih dosekov tudi zunaj velikih kulturnih centrov namenja veliko pozornost pridobivanju novega obinstva. Kot zatrjuje Fari se v sodelovanju z nordijskimi in zahodno evropskimi organizacijami uijo vein, ki omogoajo boljo administrativno ureditev na podroju sodobnega plesa. Na festivalu Front@ gostujejo referenne predstave, ki jih drugod po Sloveniji po veini ni mogoe videti, obiskovalci pa prihajajo tudi iz sosednjih drav Avstrije, Hrvake in Madarske. Letos velja med gostujoimi imeni izpostaviti zlasti slovaki

plesni ansambel Les Slovaks s predstavo Journey home, Britanca Chrisa Nasha in Ranghilda Olsena, ki pripravljata alternativno razstavo z naslovom Moving Gallery in ne nazadnje e Avstrijca Willija Dornerja, ki bo tokrat z intervencijo Bodies in Urban Spaces zarezal v javni prostor. V okviru glavnega programa bodo predvajali tudi film Kmhats in stvaritev Shelly Love The Forgotten Circus, vkljuene pa so tudi predstave domaih avtorjev. Ogledali si bomo lahko duet Rosane Hribar in Gregorja Lutka tirinajst, ki pomeni novo postajo v ciklu njunih duetov, in Generacije, nastale v sodelovanju Branka Potoana in Flote. Spremljevalni program festivala bo potekal v rednem festivalskem terminu, del pa se je priel e z 19. marcem s plesnimi delavnicami Branka Potoana. Festivalsko dogajanje odpira javni prostor mesta in omogoa predstavitve mlade generacije plesnih ustvarjalcev. Front@ bo obiskovalcem ponudila tudi izobraevalne vsebine razline delavnice plesne tehnike, posvete o prihodnosti in institucionalizaciji sodobnega plesa in podobno.

2 MOVINg gallEryfoto OsEbNI ARhIV

3 KIp JOhNsON IN lOl (lOTs Of lOVE)foto NUNO sANtOs

4 MaTJa farIfoto mEDIAsPEED

3 4

Matja Fari o institucionalizaciji slovenskega sodobnega plesa: Slovenija je bila e zelo blizu organizacijskega preboja, pa smo z ukinitvijo Centra sodobnih plesnih umetnosti stopili kar krepko nazaj. Na podroju sodobnega plesa nimamo nobene aktivne javne institucije. Vse, kar se dogaja in nastaja, je plod dela zasebnih zavodov, drutev, pobud in posameznih umetnikov. Vsi ti v veinoma nezavidljivih razmerah dosegajo izjemne doseke, tako umetnike kot organizacijske. Manjkata pa nam polni organizacijski dostop do najvejih evropskih plesnih mre in s tem dostop do pomembnih resursov ter organizacija, ki bi na nacionalnem nivoju koordinirala zasebne pobude v im bolj uinkovit program, ki bi zadovoljeval iri javni interes. Zasebni zavodi in posamezni umetniki se ne morejo kosati z velikimi institucijami iz tujine. Zato smo Slovenci velikokrat samo podizvajalci brez moi odloanja o pomembnih zadevah, pa eprav so nae zamisli prav tako dobre in bi bilo prav, da bi imeli monost za svoje interese v evropskih zdruevanjih bolje poskrbeti.


Izkunja velikodunega gledaliaANA sChNAbL

P

redstava Med nama (Between Us), ki bo premiero doive la 6. avgusta v mariborskem mestnem parku, je produkt medna rodnega projekta The Generosity Experience, ki se je priel odvijati jeseni 2010 s sodelovanjem senzo rialnih gledali iz Danske, Belgije, Francije in Slovenije pod vodstvom Enriqueja Vargasa, utemeljitelja gle dalia util in enega najvplivnejih reiserjev zadnjih desetletij. Ko govorimo o gledaliu, govorimo vedno in brez izjeme tudi o utnih izkunjah. Senzorialno gledalie je anr, namenjen raziskavi poetike utnosti in odnosa med senzorialnim jezikom, telesnim spominom in teatrom. S svojim ansamblom Teatro de los Sentidos (ta si je poleg tevilnih mednarodnih nagrad na znamenitem kolumbijskem gledalikem festivalu Festival Iberoamericano de Teatro prisluilo celo priznanje UNESCA) ga je pred priblino dvajsetimi leti vzpostavil gledaliki reiser Enrique Vargas. Njegov vhod v gledalie ni politien, temve intimen, kar pomeni, da teater zanj ni kulturna informacija, temve transformativna prilonost. Svojo poetiko je iz Barcelone ponesel na razline mednarodne festivale, osvojil publiko in zlasti ustvarjalce. S predstavo Preroia je leta 1996 osvojil tudi slovenske gledalinike, iz tega sreanja se je istega leta rodilo gledalie Senzorium, ki velja za pionirja raziskovanja senzorialnega jezika pri nas. Senzorium, ki ga vodi reiserka in igralka Barbara Pia Jeni, je skupaj s partnerji De Warande iz Belgije, Carte Blanche iz Danske, Thtre l'enverse iz Francije, Turnhout 2012 Flamsko prestolnico kulture in Mariborom 2012 Evropsko

prestolnico kulture vkljuen v dveletni projekt Generosity Experience. The Generosity Experience je odgovor na krizo, ki ie in prepoznava manjkajoi len med nami in resonanco drugih znotraj nas. Predaja znanje in izkunje med generacijami, jeziki, kulturami, mojstri in uenci ter obratno. V igrivih interaktivnih prizorih ustvarjajo mostove med empatinimi in entropinimi silami znotraj nas in med nami. Projekt, ki poteka od oktobra 2010, se bo izluil v konno uprizoritev, naslovljeno Between us/Med nama. Turneja predstave bo trajala 40 dni in obiskala pet evropskih mest s 16 ponovitvami. Zaene se v Belgiji pod okriljem Flamske prestolnice kulture Tournhout 2012, potuje v Francijo, na Dansko in v Slovenijo. V Mariboru gostuje pod okriljem EPK Maribor 2012, in sicer 6., 7. in 8. avgusta 2012. RTV Slovenija snema dokumentarni film o slovenskem procesu tudija in predstave ter dogajanju na turneji, kajti tako ideja kot vsebina projekta imata pomembno in aktualno drubeno odgovorno sporoilnost. V letu 2011 je bila postavljena spletna stran, ki je mladim dala monost, da objavljajo svoje prispevke na temo velikodunosti in plemenitosti. V okviru Senzoriuma sta bila izvedena dva podprojekta, in sicer Flashmob in Lalabajke. Letos so avtorji oziroma reiserji vsaj enkrat meseno delili svoj kreativni proces z umetnikim vodjo Enriquejem Vargasom na sestankih preko skypa, kjer so se posvetovali o dramaturgiji, kostumografiji, scenografiji, prizorih in zgodbah. Glede na to, da vsak izmed njih uporablja znanje in izkunje senzorialnega gledalikega jezika na svoj nain, so razvili tudi vsak svojo poetiko in pristop. Sestaviti tiri module v skupno

enovito celoto predstavlja vsem reiserjem velik izziv. Med nama (Between Us) ie navdih v velikoduju, vrednoti, ki je v dananji neoliberalni drubi odrinjena povsem na rob in nezadrno izgublja presti ideala. Skozi labirintno inscenacijo bodo mladostniki, izbrani na avdicijah v sodelujoih dravah in pod mentorstvom prekaljenih reiserjev, obiskovalce popeljali v kontemplativno introspekcijo s pomojo utnih zaznav, v preizpraevanje o sistemu vrednot in vrednosti velikoduja.

21.8.2012 Veeri pred Dnevi 22.-25.8.2012 PTUJ


Bratstvo in sestrstvoe bi se e enkrat rodil in bi lahko izbiral, ne bi izbral tega jezika, niti tega poklica. Niti tega znamenja vere, niti te vere brez upanja. Ne bi sprejel da me morilci uijo pravice. Ne bi izbral tega asa niti te deele v kateri ni tolabe. Niti teh bratov ki so me prodali. Niti tega naroda ki svoje sinove nosi k zlatemu teletu. Zavrgel bi svoje ime. Ponovno pa bi izbral tebe, katere se vsakega dne tisokrat dotaknem s pogledom vdanosti in sijaja. Mile Stoji, prevod Jurij Hudolin


22 23

Dolgo, vroe poletje v Mariboru in partnerskih mestih

oletje prinaa v Maribor in partnerska mesta Evropske prestolnice kulture mnoge festivale in prireditve, ki bodo privabili obiskovalce na plano predvsem ob veerih, ko se URULA GODEC bodo lahko na zanimivih in atraktivnih kon certih in drugih prireditvah sprostili in druili. Festivalov je vsekakor kar nekaj, med vsemi pa izpostavljamo tiste, na katerih enostavno mor ate biti, da boste zautili znaaj mesta, v ka terem potekajo.

P

MOBIlNa plaa

grafika ARhIV POLENtE

Igra besed je pripeljala do imena festivala Polenta. Njegovi organizatorji pravijo preprosto: Ker je po festivalu Lentu in tudi po Lentu in ker je polenta ena taka zdrava, mona, konkretna in barvna jed, ki obstaja in ivi tukaj. Sicer pa prinaa vsakdanje dogajanje, druenje in deljenje, ki kot takno e stoletja daje mo in polni ivljenja ter je bilo in bo osnova vseh organiziranih legij na bazi medkulturnega, medrasnega, medspolnega, medgeneracijskega, medcelinskega in medanrskega in medmestnega, centralno-perifernega dialoga. O celotnem dogajanju se lahko vsi zainteresirani seznanijo na Polentinem blogu (http://polenta2012.blogspot.com/), sicer pa je meni Polente, ki se bo odvijala mesec dni, med 20. julijem in 20. avgustom, osredotoen na prostorsko-konceptualna aria, ki bodo vzpostavljena med Polento takole: Polentina katla v centru mesta bo ponudila informacije, prostorske intervencije, galerije, diskusije, predavanja, delavnice; ajnataun na trnici vas bo na spoprijateljil z drugimi na delavnicah, intervencijah, skupnih druenjih in pri delavnici koles; Mobilna plaa na Lentu in ob Dravi vam bo ponudila bio-eko okrepevalnico, tue, spa-masae in aromatske terapije, vse lepo zainjeno z druenjem; Fotomuzej pri babici na Medvedovi 34 bo ponudil svoje tematske delavnice in muzej; Mobilni udarnik bo z raznimi projekcijami filmov, italnicami in delavnicami potoval po vseh mestnih etrtih in periferiji; Foodology menza bo nahranila lane in jih povabila na delavnice po razlinih ariih v mestu; na razlinih lokacijah po mestu bodo odprli tudi tiri samostojne razstave in poskrbeli za pet povork v centru mesta, kjer bodo potekali pravi javnoprostorski spektakli; ne sme se pozabiti e na ARTtaxi in drubeni eksperiment v obliki Univerzalnega temeljnega dohodka.

Poletna polentna Polenta

TErasafEsT

foto KP

Ptujska terasa

Ptujani bodo poskrbeli za vznemirljivo poletno dogajanje s TerasaFestom 2012, mednarodnim poletnim festivalom umetnosti. Ponujajo ga od 11. julija do 24. avgusta. TerasaFest je ve kot festival sodobne umetnosti, saj urbanemu vraa urbano in ne vsiljuje, vendar zgolj spremlja. Festival bo ponudil koncerte, predavanja, razstave in e mnogo drugega na raznih prizoriih, njegovi sladkorki oziroma izpostavljeni dogodki pa bodo: 20. 7. na Slovenskem trgu koncert zasedbe Melodrom. Teden dni kasneje bo v Minoritskem samostanu koncert zasedbe Cubismo z edinstvenim in prepoznavnim glasbenim stilom. 8. 8. pa bo v Kavarni ptujskih tudentov odprtje fotografske razstave Jureta Erena. Minoritski samostan boste lahko ponovno obiskali 17. 8., ko bo tam nastopil Vlatko Stefanovski s svojim triom. Teden dni kasneje pa bo na Slovenskem trgu zveer nastopila e zasedba Elemental.


Na glaVNEM TrgU V MUrsKI sOBOTI lUTKarIJE V VElENJUfoto ARhIV POLEtNE KULtURNE PRIREDItVE

foto ARhIV sObOKO POLEtjE

Murska Sobota vabi vse generacije

VElENJE pOlETI

foto ARhIV POLEtNE KULtURNE PRIREDItVE

Poletne kulturne prireditve v Velenju

V okviru Poletnih kulturnih prireditev Festival Velenje organizira kar 61 dogodkov nastopajoi so iz 11 drav. Nekaj se jih je e zvrstilo, sledijo pa e tile vrhunci: 14. 7. Massimo Savi na Titovem trgu, tam bo 25. 7. Oxfordshire Youth orkestra, 9. 8. Koncert klasine glasbe v atriju Velenjskega gradu z zasedbo Severjin iz Nizozemske, 11. 8. bo na Titovem trgu plesno-glasbeni spektakel izvrstnih ruskih kozakov, 23. 8. bodo pred kulturnim domom tudi novogoriki Avtomobili, 2. 9. pa bo na Velenjskem gradu Iztok Mlakar (karte razprodane v manj kot 3 minutah).

V Murski Soboti imajo dva poletna festivala Soboko poletje, ki e pridno vabi na svoje prireditve, in Moje mesto, ki je namenjen otrokom. Potem pa e prvi jesenski festival Prejk12. Na letonjem festivalu Soboko poletje Glasbeno zrcalo sveta bo zaigralo, zapelo in zaplesalo preko 250 nastopajoih razlinih narodnosti, kultur, veroizpovediin usod. Nastopali bodo eminentni glasbeniki s podroij jazza (na primer Avram Fefer Group iz New Yorka); etno jazza(na primer Tamara Obrovac); klasine glasbe (violinist Stefan Milenkovi); slovenske ljudski pesmi (vokalna zasedba Katice, Istranbul, Klarisa Jovanovi z Vaskom Atanasovskim in drugimi odlinimi glasbeniki); irske ljudske glasbe (Alan Kelly Gang); sliali bomo tudi duet odlinih svetovno uveljavljenih cimbalistov (Klmna Balogha in Miklosa Lukacsa iz Madarske) in izjemnega avstralskega glasbenika, aborigina Franka Yammo,ki bo priel v Mursko Soboto z nastopa na predotvoritvenem dogodku olimpijskih iger 2012 v Londonu; videli pa bomo e nadvse zanimiv nastop tolkalistov Panergy. Gre za prvi tovrstni orkester v Evropi, ki izvaja karibsko glasbo izkljuno na jeklenih sodih (steel drums). V centru mesta, na Trgu kulture, bodo v okviru festivala za otroke Moje mesto vsako soboto od junija do septembra ob 10. uri kulturni in umetniki dogodki, namenjeni predvsem otrokom: od cirkusa do lutkovno-gledalikih predstav. Letos dodajajo e dogodke ob nedeljskih dopoldnevih. Vsako nedeljo prav tako ob 10. uri bodo namre v okviru tega projekta v sobokem mestnem parku (za objektom Gledalia Park) pripravili ustvarjalnice, ki bodo otrokom omogoile, da na razlinih podrojih izrazijo svojo ustvarjalnost. V zaetku septembra (od 7. do 15.) se bo v srediu Murske Sobote odvijal e festival Prejk 12, preko njega se bodo obiskovalci seznanili z ustvarjalnim delom ljudi iz Prekmurja, Prekmurci pa z novimi dimenzijami uporabe prostora skozi prepletanje preteklosti in sedanjosti ter tradicije in sodobnih trendov. Hrbtenico dogodkov predstavljajo sodobna glasba v vsej svoji raznolikosti in nanjo vezane obstranske dejavnosti, kot so delavnice, debate, predstavitve in predavanja ter multimedijske intalacije. Podrobne informacije o programu in dogajanju bo mogoe spremljati na spletni strani www.prejk-12.si.


24 25

V BElTINCIh

foto ARhIV jsKD

JaZZINTy

foto zAVOD LOKALPAtRIOt

Nekomercialno v Novem mestu

V BElTINCIh

foto ARhIV jsKD

S folkloro v Beltince!

Letonji Mednarodni folklorni festival Beltinci bo trajal od 26. do 29. 7. Otvorili ga bodo obenem z razstavo starih gramofonov in predstavitvijo cedeja Slovenske ljudske plesne vie Prekmurje in Porabje. Naslednji veer bo namenjen predstavitvi folklorne skupine KONOPA iz Slovake, sobotno popoldne bo za sejem in spremljevalni program mlaev s cepci, ienje zrnja s posebnimi starimi pripomoki, mletje zrnja in nazadnje peka potic in kruha. V veernem programu bo ob 20. uri na sporedu ETNO VEER, letos posveen tamburaem. Nedeljsko popoldne pa bo ponudilo sveano povorko vseh sodelujoih folklornih skupin na prireditvenem prostoru v parku in nastope folklornih skupin iz Slovenije.

Novomeani bodo poskrbeli za tradicionalni Jazzinty in Veleblagovnico Situlo. Sicer pa velja, da so v Novem mestu izredno povezani med seboj in se njihovi festivali nenehno dopolnjujejo in podpirajo drug drugega. Platforma projekta Veleblagovnica Situla je odprt prostor kavarna, restavracija, hostel, letni vrt v starem mestnem jedru. Veleblagovnica Situla izareva celosten in aktualen pristop k oivljanju mestnega jedra, saj temelji na iroki paleti dogodkov, za katere je kljuno, da se izvajajo skozi vse leto. V Situli namre mono zastopajo mnenje, da je oivljanje mestnega jedra proces, ki ne sme temeljiti samo na sezonskih ali enkratnih prireditvah. Vabimo vas na njihove naslednje poletne vrhunce, ki se bodo odvijali na Skritem vrtu Situla: 20. 7. veer Yoga Is Music, ko je vsak posameznik aktiven del celote, meja med glasbeniki in poslualci izgine, ozraje pa preplavi harmonija. 27. 7. bo Fotopub glasbeni veer, poln bliskavic in objektivov. 10. 8. bo Jazzintiy glasbeni veer, ko bodo predstavili napovednik tega prihajajoega festivala. Ob mednarodni glasbeni delavnici bo od 13. do 18. 8. v Novem mestu potekal tudi jazz festival Jazzinty, katerega program sestavljajo predstavitve novih slovenskih jazzovskih projektov, finale nagrade Jazzon, koncert mentorjev delavnice in posebnega gosta, veerni koncerti zabavnejega znaaja na mestnih ulicah in trgih, zakljuni koncert udeleencev delavnice in spremljevalni program. Letonji program je razirjen in obogaten v sodelovanju z zavodom Maribor 2012 in prinaa v avgustovskem tednu naslednje vrhunce: 16. 8. na vrtovih Dolenjskega muzeja RAPHAEL WRESSNIG & BIG BOOGALOO HORNS feat. Enrico Crivellaro, 17. 8. na vrtovih Dolenjskega muzeja JAZZINTY ENSEMBLE feat. MIROSLAV VITOU, istega dne bo tudi koncert Alenke Godec na Glavnem trgu, v San Sebastianu pa koncert zasedbe GROOVEAPARTMENT.


sChENgENfEsT pODNEVI

foto bORUt PEtRI

Trg UMETNOsTI

foto ARhIV GVIDO DRUtVO

sChENgENfEsT pONOI

foto bORUt PEtRI

Pa e skok v Vinico na Schengenfest

pOlETI V slOVENJ graDCU

foto ALENKA

Schengenfest je v samo dveh letih priel do statusa enega najbolj zaelenih festivalov za obiskovalce in glasbene skupine, po mnenju mnogih medijev in udeleencev pa je celo najbolji poletni pop-rock festival v Sloveniji. Poteka prvi vikend v avgustu kot tridnevni festival na prekrasni lokaciji ob reki Kolpi v kraju Vinica v Beli Krajini, neposredno na slovensko-hrvaki meji. Doslej so na Schengenfestu nastopile e tevilne najbolj pomembne ali pa progresivne skupine tako iz Slovenije kot tudi od drugod: Siddharta, Laibach, Magnifico, Jinx, Big Foot Mama, Elvis Jackson, Boban i Marko Markovi orkestar, Dan D, Psihomodo Pop, Strojmachine, Alya, Trkaj, 6 Pack ukur... Kot sami pravijo: Nismo najveji, smo pa najbolj seksi. In v kratkem asu smo res postali vsaj najbolj seksi.

Slovenjgrako poletje in Trg umetnosti

Slovenjegrako poletje ponuja ve kot 50 glasbeno-scenskih dogodkov. Izvajalci bodo nastopili na dveh odrih in v petih kulturnozgodovinskih objektih. V pisanem vemesenem dogajanju se predstavljajo domai in tuji orkestri ter perspektivni mladi glasbeniki razlinih zvrsti, kot so klasina glasba, etno, jazz in rock. Nastopili bodo tudi pihalni orkestri, mednarodne glasbene, folklorne in etno skupine, razlini solisti ter domai in tuji e neuveljavljeni glasbeniki in skupine. Vsak petek in soboto bodo dogajanje obogatili ugledni glasbeni gostje, kot so Orkester slovenske filharmonije, Simfoniki RTV Slovenija in tuji simfonini orkestri, big bandi iz Slovenije in tujine, glasbene skupine iz pobratenih mest, najbolji slovenski pihalni orkestri, domai in mednarodni ansambli ter solisti s festivalov Lent in Imago Sloveniae. Trg umetnosti pa bo potekal v petek, 14., in soboto, 15. septembra 2012. Glavno prizorie bo Glavni trg v Slovenj Gradcu z dodatnimi prostorskimi zmogljivostmi v MKC Slovenj Gradec. Kot najbolj pomembne prireditve organizatorji izpostavljajo povezovanje in predstavitev korokih srednjih ol skozi glasbeno, likovno, plesno ali drugo umetnost (petek) ter sobotne prireditve: fotografsko in likovno delavnico Mesto skozi moje okvirje, kulturno budnico, pozdrav mestu in kulturni naval na obane, Bazar umetnosti, Koncert treh skupin, Vzhod Slovenija - Zahod.

GLAsbA

26 271 rICharD TOgNETTI & aCO 2 OrKEsTEr fMfoto PAUL hENDERsON - KELLy foto DEjAN bULUt

Festival Maribor 2012svetovalka za klasino glasbo1

DARjA KOtE

Documents

Silvia Federici - Razvrednotenje dela žensk