Univerza na Primorskem Fakulteta za humanisti�ne študije Koper

DIPLOMSKO DELO

Simbolna ekonomija v mestih: revitalizacijska vloga krajevnega prizoriš�nega

potenciala mesta Piran

Mladen Brec Kulturni študiji in antropologija

Mentorica: izr. prof. dr. Mateja Sedmak Somentor: izr. prof. dr. Marjan Ho�evar

Koper, februar 2009

2

Simbolna ekonomija v mestih: revitalizacijska vloga krajevnega prizoriš�nega potenciala mesta Piran

Izvle�ek

V trendih preobrazbe družbeno-prostorske organiziranosti nasi�enost s

standardizirano in instrumentalizirano rabo urbanih prostorov (funkcije zagotavljanja

medprostorske povezanosti, prehodnosti, dostopnosti, rutinskih praks itd.) vse bolj

dopolnjujejo pogoji individualizacije ter fizi�ne in vsebinske diferenciacije v prostoru. Na

vrednostni in simbolni ravni postaja pomembno merilo razlike med urbanimi prostori. Slednji

z izpostavljanjem lokalnih partikularnosti pridobijo na vlogi specifi�nih krajev oz. prizoriš� v

širšem prostoru in omogo�ajo bolj selektivne in refleksivne prostorske prakse oz. dejavnosti,

kar se odraža tudi v raznovrstni potrošnji in ekonomiji krajevnih simbolnih kvalitet. Izbira,

interakcije ter delovanje akterjev v prizoriš�nem mestu preraš�a iz pasivnega v aktivni

kulturni manifest visoke selektivnosti, refleksivnosti, kreativnosti in participacije, isto�asno pa

reprezentira tudi sam sestavni del (vir) prizoriš�nih praks in potencial simbolne ekonomije

mesta.

Navkljub obsežnim merilom, ki jih poosebljajo družbeno-prostorske prakse razvitih

ameriških in evropskih mest pri ustvarjanju sodobne simbolizacije in prizoriš�enja

krajevnosti, diplomski referat poveže vzporednice z revitalizacijskimi težnjami in vsebinsko

problematiko (rešitvijo) piranskega mestnega jedra. V posodobljeni in usklajeni viziji bi

razli�ne potenciale prizoriš�nosti v mestu bilo mo� smiselno u�inkovito povezovati in Piran

reprezentirati kot simbolno kontinuiteto kulturno-umetniških, dogodkovnih, bivalnih,

prosto�asovnih ali celo specifi�nih storitvenih (izobraževalnih, upravnih) prizoriš�nih

orientacij. Vnašanje prizoriš�nih funkcij oz. vsebin kot krajevnih dodanih vrednosti kot bolj

refleksivnih prostorskih praks je lahko kvalitetna podlaga vsebinski revitalizaciji mestnega

jedra, kot tudi vidik širše revitalizacijske oz. razvojne strategije mesta Piran.

3

The symbolic economy of cities: a revitalizing role of local scenic potential of Piran town

Abstract

In trends of transformation of socio-spatial organization, the saturation with

standardization and instrumental use of urban spaces (its role in assuring spatial connection,

transitivity, accesibility and routine practices etc.) is becoming more end more intervolved

with conditions of individualization and ambiental (spatial) differentiation. Measure of

difference between urban places is becoming important on value and symbolic level. Such

strengthening of local particualrity emphasises the role of specific »scene« places in wider

space and develop more selective and reflective socio-spatial practices or activities, which

consequently represent diverse consumption of urban places and economy of local symbolic

qualities. Choice, interactions and activity of urban actors in scene oriented town are the

motives for the strategic outgrow from passive to active cultural manifesto of high selectivity,

reflectivity, creativity and democratic particpiation. At the same time they also represent a

component part (source) of typical scene practices and potentials of city’s symbolic economy.

In spite of extensive measures, which are embodied in socio-spatial practices of developed

American and European cities in creating contemporary symbolization and scenification of

locality, the discussion show some parallels with revitalization trends and socio-ambiental

problems (solutions) of the old-town core of Piran. Reconciliated and proper strategy would

have to integrate efficiently different scene potentials in town and represent it as symbolic

continuity of cultural artistic, eventfull, living, free-time or even specific service (educational,

administrative) scene orientations. Implementation of such symbolic scene practices and

activities in more reflective place consumption as a specific local comparative advantage, is

potentially a quality basis of old-town core thematic revitalization in a point of view of wider

revitalizing and developing strategy of Piran.

4

Kazalo…………………………………………………………………….…….. 4

1 Uvod ………………………………………………………………………… 5

2 Prenovljena modernost mest ………………………………………………… 7

2.1 O postmodernem mestu …………………………………………………………….... 7

2.2 Instrumentalnost in funkcionalnost v izrabi urbanega prostora …………….…......... 11

2.3 Refleksivnost in prizoriš�nost v mestih……………………...……………....…....… 12

3 Simbolna ekonomija in potrošnja urbane krajevnosti ……………………... 16

3.1 Redefinicija javnega prostora ……………………………………………...……....... 16

3.2 Koncept simbolne ekonomije (potrošnje) urbane krajevnosti …...……………..........19

3.3 Urbana kultura kot vir simbolne ekonomije v mestu; New York City ……………... 20

3.4 Drugi primeri krajevne simbolne ekonomije …….……...……………………….… 23

3.5 Strategije revitalizacije kot zasnova zavedanja urbane krajevnosti ……...……….… 24

4 Mesto kot demokrati�ni prostor ……………………………………………. 27

4.1 Potencial participativne demokracije in refleksivna vloga urbanih akterjev ……….. 27

4.2 Redefinicija urbanizma? ...…………………………………………………...……... 29

5 Revitalizacijski pomen krajevnega prizoriš�nega potenciala

mesta Piran …….……………………………………………………......….31

5.1 Urbani razvoj Pirana in njegova identiteta v zgodovinsko-kulturni retrospektivi …...31

5.2 Demografija mesta Piran ………………………………………………………...…...33

5.3 Revitalizacijske tendence v Piranu …………………………………………...…….. 36

5.4 Vidiki fizi�ne prenove mesta …………………………………………….…………. 37

5.5 Prizoriš�ni potenciali v vsebinski prenovi mesta …………………………………….42

5.6 Razvijanje refleksivne identifikacije in participacije v mestu …………….………....57

5.7 Upravljanje piranske prizoriš�nosti …..……………………………………………...59

6 Sklep ……………………………………………………………….………. 62

Viri …………………………………………………………………………… 66

Seznam slik …………………………………………………………………………………..68

Seznam tabel …………………………………………………………………………………70

Seznam grafov ……………………………………………………………………………….70

5

1 Uvod

Sodobna razvita mesta v zadnjih desetletjih mo�no okrepljenih globalizacijskih tokov

doživljajo renesanso. Demokratizacija na vseh ravneh družbenega dogajanja, lokalna

avtonomizacija, bliskovit razvoj, zlasti transportnih in informacijskih tehnologij ter strateška

orientiranost oz. bolje vklju�enost urbanih ekonomij in akterjev v globalno integracijo

ekonomskega prostora napoveduje sodobnim mestom neustavljivo prihodnost. Urbane študije,

ki so vedno pogosteje rezultat vzajemne transdisciplinarne participacije znanj razli�nih

klasi�nih znanstvenih disciplin (sociologije, geografije, ekonomije, managementa, arhitekture,

urbanizma, infrastrukturnih tehnologij, kulturnih študijev, antropologije, filozofije idr.)

pripisujejo na razli�nih ravneh mestom nenehne spremembe ter ve�anje vloge urbanosti na

nastajajo�ih postmodernih temeljih.

Diplomski referat v prvi instanci predstavlja prostorsko-sociološki prispevek o

specifi�nih vidikih urbanih prostorov, ki se navezujejo na funkcijo prizoriš�nosti, starteško

simbolizacijo krajevnosti ter ustvarjanje refleksivnih prostorov v sodobnem mestu. V sklopih

teoretskega dela uvodoma predpostavimo, da pojavi postfordisti�ne disperzije in

medsebojnega povezovanja (mreženja) mest v razmerah prenovljene modernosti postavljajo

pod vprašaj njihovo tradicionalno geografsko zamejenost kot prostorskih koncentratov

(poglavje 2). V �asu prežemanja procesov globalizacije, individualizacije (glokalizacije) in

krepitve vloge komunikacijskih in transportnih tehnologij, druga�na vloga delovanja akterjev

v urbanih prostorih lahko odpira razli�na aktualna kulturološka vprašanja. V kolikor mesta ne

pomenijo ve� nujne in racionalne potrebe kot neko�, in postajajo vse bolj odraz interesne,

selektivne in refleksivne izbire, želje, bi bilo pri�akovati zmanjševanje pomena rutinskih

praks in funkcionalnih izrab prostorov v mestu, isto�asno pa tudi spremenjene vloge urbanosti

nasploh. Namen diplomske teoreti�ne in empiri�ne diskusije pa bo ravno to. Skušati dokazati

krepitev krajevno specifi�nih, idiosinkrati�nih in prizoriš�nih urbanih praks (povezanih z

individualizmom življenjsko-stilskih profilov akterjev, iskanjem avtenti�nosti in

partikularnosti, reinkarnacijo flanerstva, fenomeni kulturnih vzorcev, dogodkovnostjo,

prezentacijo krajevnosti idr.). Prikazati prakse, ki bi v mestu pomenile obrat k potrošnji in

ekonomiji dodanih, simbolnih v(p)rednosti v prostoru ali predruga�enju izkustva do

pojavljanja urbanega nasploh (poglavje 3). S soo�anjem razli�nih primerov simbolne krajevne

potrošnje (npr. newyorškega Manhattna) bo mogo�e videti, kakšne so lahko sodobne rabe

urbanih prostorov z vidika javne urbane kulture, podobe, upravljanja, simbolnih vrednosti in

potecialnih revitalizacijskih u�inkov, in ali je urbane kraje v postmodernem mestu še mogo�e

6

vrednotiti s pojmovanjem tradicionalnih javnih prostorov. V nadaljevanju poudarjeno

obravnavamo vidik mesta kot demokrati�nega prostora in odkrivamo pomembno vlogo

participacijske mo�i urbanih skupnosti in akterjev pri umeš�anju urbanih vsebin in

vzpostavljanju simbolne potrošnje krajevnih kvalitet. Pokazali bomo tudi, da bolj refleksivni

odnos do mesta postavlja pod vprašaj tudi nekatere ustaljene urbanisti�ne prakse (poglavje 4).

Navkljub obsežnim merilom, ki jih poosebljajo družbeno-prostorske prakse razvitih

ameriških in evropskih mest je pri ustvarjanju sodobne simbolizacije in prizoriš�enja

krajevnosti mogo�e povle�i vzporednice tudi pri revitalizacijskih težnjah in vsebinski

problematiki piranskega mestnega jedra (poglavje 5). V sklopu empiri�nega dela razpolagamo

z degradiranim staromestnim ambientom in nizom visokih vsebinskih in prizoriš�nih

potencialov (v smislu histori�nih, simbolno-ambientalnih, bivalnih, dogodkovnih in

prosto�asovnih kvalitet), katerih bi lahko integracija v histori�nem mestnem jedru, bila pri

u�inkoviti realizaciji revitalizacijske strategije ne samo pripro�ljive in strateško-primerjalne

narave, temve� dodobra premišljena in neizogibna praksa.

Z metodološka vidika skuša interdisciplinarno usmerjena teoretska podlaga soo�iti in

povezati razli�ne topose urbanega, vse od kulturoloških, socioloških, ekonomskih, pa do

geografskih in urbanisti�nih kontekstov. Iz�rpen konceptualno-pojmovni konglomerat, na

katerega se opira diplomsko delo, bazira na prou�evanju literature tako doma�ih (Mlinar,

Ho�evar, Ravbar) kot tudi tujih (Zukin, Amin, Thrift, Auge, Koolhaas) mednarodno

uveljavljenih avtorjev s podro�ja raziskovanja razvojno-preobrazbenih procesov sodobnih

mest. Na drugi strani predstavlja empiri�ni del poskus aplikacije referen�nih praks in dognanj

primerov urbanega prizoriš�enja ter simbolne ekonomije na problematiko strategije vsebinske

revitalizacije piranskega mestnega jedra. Specifi�na analiza prizoriš�nih potencialov v Piranu

je zasnovana na individualnem raziskovalnem angažmaju. Naslanja se na nekatere že

opravljene kvantitativne in kvalitativne terenske študije (relevantnih v okviru Projekta PMM),

na spletno ob�insko informativno ter slikovno gradivo in vrsto komunikacij z neformalnimi in

formalnimi voditelji pomembnejših funkcij znotraj piranskega mestnega jedra. Razli�ni

pridobljeni podatki (demografski, sektorski, javnomnenjski) s strani spletnih virov, prebiranja

opravljenih študij in nekaterih strateških ob�inskih dokumentov, biltenov in publikacij, je

pomenilo solidno informacijsko ogrodje za razvijanje lastnih hipoteti�nih zaklju�kov okrog

pomena prizoriš�nosti v vsebinksih revitalizacijskih dilemah mesta Piran.

7

2 Prenovljena modernost mest

2.1 O postmodernem mestu

V akademskem diskurzu na eni strani obstaja soglasje, da tradicionalne in moderne vzorce

urbane družbeno-prostorske organiziranosti dopolnjujejo ter vse bolj zamenjujejo atributi in

fenomeni postmodernih, nadmodernih in postfordisti�nih na�el družbeno-prostorskega

delovanja. Po drugi strani pa tovrstno diskusijo še vedno zamegljuje premajhna znanstvena

sistemati�nost, kohezivnost, koherentnost ter teoretsko-prakti�na transaktivnost (vzajemnost)

med razli�nimi akademskimi disciplinami urbanih študij. Avtorji razli�nih strokovnih okolij v

veliki meri tudi razli�no vrednotijo, identificirajo, poimenujejo ali prikazujejo pomen

dolo�enih zna�ilnih ravni v tem procesu t.i. postmoderne urbane metamorfoze. Sicer se v

zadnjih dveh desetletjih, tako na mednarodnem nivoju kot v Sloveniji, uveljavljajo prostorske

študije z bolj transdisciplinarno in integralno akademsko držo, ki poskušajo prese�i klasi�ne

akademske delitve in okvire z namenom celovitejšega razumevanja kompleksnosti

postmodernega mesta.

Med najsplošnejše teoretsko in konceptualno izhodiš�e v prostorsko-sociološkem

raziskovanju preobrazbe sodobnih mest predstavlja uveljavljen koncept vzajemnosti procesov

individuacije in globalizacije v prostoru (Mlinar, 1994. V: Ho�evar, 2000, Vranjež, 2001).

Gre za sklope dveh navidezno navzkrižnih procesov povezovanja (integracije,

homogenizacije) v prostoru na eni strani ter so�asnega osamosvajanja (diverzifikacije,

lokalizacije) na drugi. V razmerah globalnega pove�evanja prostorsko-�asovnega kr�enja in

emancipacij akterjev na razli�nih teritorialnih ravneh tradicionalne (hierarhi�ne) razlike med

posameznimi prostorskimi enotami (npr. mesti, kraji, regijami) hitro tonejo v novem, mrežno

povezanem in transaktivno delujo�em prostorskem sistemu. V tem pogledu integracija in

raznovrstnost prostorskih praks najprej druga drugo izklju�ujeta, dopolnjujeta, v zadnji

razvojni instanci pa pride do njunega vzajemnega odnosa. Opisana Mlinarjeva razlaga

(Mlinar, 1994. V: Ho�evar, 2000, Vranjež, 2001) uspe kot skupni teoretski imenovalec

vklju�iti veliko število podrejenih pojavnih razli�ic, pojmovnih oblik (interpretacij, razlag,

imenovanj) ter specifi�nih poudarkov znotraj segmenta zna�ilnih bodisi globaliziranih ali bolj

indvidualiziranih prostorskih praks, ki so plod razli�nih, tudi svetovno priznanih avtorjev v

kontekstu raziskovanja procesov urbane preobrazbe.

Postmoderno družbo gre razumeti kot prenovljeno moderno in visoko kompleksno

(predvsem informati�no) globalizirano družbo, ki na tradicionalnih ali modernih temeljih

gradi novitete postfordizma, individualnosti, pluralizma, eklekticizma in multiplih identitet,

8

dinami�ne spremenljivosti, odprte mrežne soodvisnosti ter vsesplošne demokratizacije.

Obdobje nekakšnega »konca velikih zgodb« ali konca velikih teorij (Lyotard, 1993,

Fukuyama, 1992. V: Mlinar, 2004:70), ki naj bi ga mra�ile visoka stopnja tveganja in kriza

smisla, (Beck, V: Matkovi�, 2003:12) obletava neskon�no število majhnih zgodb,

alternativnih rešitev in vrednot, ki se v družbi menjavajo, koeksistirajo, konkurirajo in

prepletajo med seboj (Matkovi�, 2003:10).

Že precej uveljavljeni termin obdobje postmoderne Auge (2005) dopolnjuje s pomensko

sorodnim izrazom nadmoderna, kjer z antropološkega glediš�a soo�a razli�ne vidike

prelivanja moderne v sodobno t.i. stanje nadmodernosti. Življenje �loveka v �asu zahodnega

razvojnega napredka narekuje »preobilje dogodkov, prostorov in individualizacija referenc«

(Auge, 2005:49), kar potencira smisel o zavedanju in razpolaganju s �asom in prostorom. Z

globalnim razprostorjenjem pa na drugi strani postaja preobilje prostorov oz. ne-krajev tipi�ni

atribut nadmoderne. Kot izjemno standardizirani in uniformirani prostori tokov prehodnosti,

dostopnosti, povezav in mobilnosti (ceste, letališ�a, infrastruktura, koridorji, železnica,

centrale, postaje, višinske komunikacije…) ob transportni in komunikacijski tehnologiji

odlo�ilno prispevajo k premagovanju in relativizaciji stroškovnih, �asovnih ter prostorskih

ovir (t.i. stroškovno-prostorsko-�asovna konvergenca).

Nadmoderni Auge (2005:52,79) napoveduje tudi nepri�akovano vrnitev subjekta;

nekakšne prenovljene moderne, ki se odraža v pomembni (prizoriš�ni) vlogi zna�ilno

identifikacijskih, zgodovinskih in simbolnih prostorov. Gre za iskanje in hrepenenje po

diverziteti, individuumu, posebnostih lokalnih identitet in krajevnih tradicij, simboliki,

svobodi, individualiziranih referencah oz. interpretacijah v množi�ni standardizirani globalni

produkciji (kulturi). V tem pogledu je klju�nega pomena oblikovanje in trženje nekakšnega

simbolnega imaginarija, simbolne ekonomije (Zukin, 1995:2-11), vrednot pripadnosti, izjem,

avtenti�nosti, prepoznavnosti in kvalitete posameznikov s svojim prispevkom k širši kulturni

raznovrstnosti v »kulturni ekonomiji« (Harvey, 1989; V: Ho�evar, 2000:49). Zato iz javnosti

in civilne družbe (t.i. bottom up modeli oz. od spodaj navzgor) prodirajo nove oblike

druženja, participacije, identifikacije, mešanja pa tudi izgubljanja identitete posameznika

(akterjev) v širši politi�ni oz. življenjski realnosti. Skupnosti, katerih družbena veziva

postajajo skupen interes oz. kapital, izbira ugodnega življenjskega stila, identifikacija,

participacija ipd., ki se v sodobnem konkuren�nem svetu nenehno spreminjajo, so tudi

ranljive, krhke in nagnjene k hitremu razpadu ali preoblikovanju. Augejeva argumentacija v

svojem vrhuncu prepri�uje, da sodobno stanje nadmodernosti ni ni� drugega kot sama

9

vzajemnost (sovplivanje) med svetovi kultur in svetovi posameznika. Prav omenjeni

postmoderni trend subjektivizma v globalni družbi in prostoru pa nenazadnje sovpada s

spodnjo tematsko diskusijo o postmoderni prizoriš�nosti in simbolni ekonomiji. Še prej pa z

namenom širšega (okvirnega) razumevanja in konceptualne umestitve sodobne prizoriš�nosti,

velja obrazložiti razmere oz. pogoje postmoderne urbanosti.

O »fenomenu« postmodernega mesta je veliko napisanega, skoraj toliko, do koder sežejo

razsežnosti njegovega delovanja, vpliva in obstoja. Diskusija o epistemološkem vprašanju

sodobne postmoderne urbanosti postavlja pod vprašaj tradicionalno geografsko, izrazito

fizi�no in teritorialno pojmovanje mest kot distinktivne enovite tvorbe – celote. Postmoderna

urbanost je razpršena veriga vplivnih urbanih regij povezanih s prostori oz. koridorji

transportne, telekomunikacijske, energetske ter komunalne infrastrukture (letališ�a, postaje,

centrale, avtoceste in ostale logisti�ne in dostopnostne povezave, tehni�na omrežja). Oblike

fizi�nega in virtualnega mreženja akterjev so teritorialno razprostorjene, njihova potencialna

razpršenost t.i. sledi (footprints) oz. urbanih vplivov pa ve�ja kot kdajkoli doslej (Amin,

Thrift; 2002:22). Bistvena lastnost, ki definira družbeno prostorskost mesta oz. urbanost kot

tako je mreženje interakcij, vse dokler obstaja ob�utna prostorska bližina (propinquinity)

(Amin, Thrift; 2002:31-50). Prostorske silnice mesta se odpirajo navzven s težnjami po

medsebojni povezavi, cirkulaciji oz. tokovni izmenjavi virov (dobrin, idej, ljudi, kapitala,

informacij itd.) (Ho�evar, 2000:36) in nadaljnjim nepredvidljivim koriš�enjem razvojnih

potencialov. Težnje po transteritorialnih integracijah in mrežnem povezovanju med mesti

sprožajo relativizacijo tradicionalnih hierarhi�nih teritorialnih razmerij med posameznimi

prostorskimi enotami (mesti, regijami, državami). Mesta namre� konstantno pove�ujejo svoj

prispevek in obseg v širšem geografskem prostoru ter formalno (administrativno), interesno in

participativno, prevzemajo vloge in pristojnosti denimo nacionalnih držav (kot »višjih«

teritorialnih ravni) ter s tem slabijo njihovo teritorialno vlogo. Redefinirajo se tradicionalni

indikatorji pripisanosti (npr. odnosi med centralnimi (nadrejenimi) in perifernimi (odvisnimi)

kraji), ki isto�asno pomenijo premik od vertikalnih k bolj horizontalnim vzorcem delovanja

med prostorskimi ravnmi. Mesto vse bolj postaja sistem z zmanjševanjem interne hierarhi�no

urejene koherence z nepovezanimi procesi in socialno heterogenostjo.

V najsplošnejših socioloških razpravah prevladuje razmišljanje, da sistemsko prehajanje iz

fordisti�nega v sodobni postfordisti�ni na�in proizvodnje spreminja družbeno-prostorske

temelje modernega mesta v model t.i. postmoderne urbanosti. Na�in proizvodnje in potrošnje

namre� pomembno vpliva na funkcijo in oblikovanje prostora v urbani krajini (Tomši�,

10

2004). Z uvedbo teko�ega traku (za�etek Henry Ford, l. 1914) v nekdaj prevladujo�ih

sekundarnih dejavnostih (težka, kovinska, predelovalna, prehrambena industrija) se je pri�ela

izrazita standardizacija proizvodnje. Le-ta je prerasla v pretirano standardizacijo

vsakodnevnega življenjskega okolja, ki je z na�enjanjem vrednot (npr. identitete,

raznovrstnosti, krajevnih avtenti�nosti, okoljskega ravnovesja idr.) zmanjševala »indeks

humanocentri�nosti« urbanega življenja. Vse do danes se ohranjajo prepri�anja skeptikov o

ve�jih negativnih vidikih globalizacije v prostoru.

Toda razvoj kapitalisti�ne produkcije se v zadnjih desetletjih soo�a z razli�nimi,

postfordisti�nimi oz. postmodernimi okoliš�inami. V sodobnih mestih je vse bolj �utiti

gonilne impulze t.i. nove ekonomije in terciarnih, kvartarnih ali kvintarnih »gospodarskih

panog« (z redefiniranimi lokacijskimi faktorji podjetij), pri katerih lahko prednja�ijo

nematerialne storitve, simbolni pomeni, iskanje koncentracije znanja ali vplivnih akterjev,

informacij ter visoko kvalificirane delovne sile (t.i. ustvarjalnega razreda). S krepitvijo

konkurence in druga�nih, raznovrstnih želja potrošnikov (po kvalitetnih, specifi�nih,

unikatnih izdelkih) se pove�uje �ut za prilagajanje tovrstnim individualiziranim potrošniškim

praksam. V polju sodobne kulturne ekonomije in potrošnje se dviga življenjski standard

(ve�ja kupna mo�) in ozaveš�ajo vrednote raznovrstnosti identitet, stilov in na�inov življenja.

To zahteva usmerjenost v bolj fleksibilno, inovativno produkcijo, prav tako pa tudi

transformacijo raznovrstnosti v vidik simbolne potrošnje prostorskih ali bolje krajevnih

kvalitet, o �emer bo tekla osrednja diskusija same diplomske naloge.

Postmoderno mesto je tako v najširšem smislu družbeno-prostorski izraz postmoderne

družbe. Struktura postmodernega mesta postaja fragmentirana, fleksibilna, heterogena in odprta

povezana mreža. Njegova podoba zaide tako med standardizirane arhitekturne oblike kot tudi

med specifi�ni lokalne estetike v nekakšen eklekti�ni urbani design. Sodobna urbana

ekonomija �rpa vire v diverzificirani storitveni produkciji, potrošnji ter iz vzorcev urbane

kulture same, ki so nesegregirano porazdeljeni v izbirah življenjsko-stilskih praks. Tudi

mangement mesta se vse bolj opira na korporativno, projektno in dinami�no upravljanje s

strateško povezanimi partnerskimi oblikami in podjetniškimi tipi vodenja. Opisani pojavi

postfordisti�ne disperzije (Ravbar, 2004:93. V: Poga�nik A. et al., 2004), mreženja interakcij,

komunikacijskega tehnološkega napredka in storitvena osnova proizvodnje na ravneh

strukture, kulture, ekonomije, arhitekturne podobe, planiranja in urbanega managementa

preobražajo mesto v t.i. postfordisti�no oz. postmoderno urbanost (Ho�evar, 2000:50).

11

2.2 Instrumentalnost in funkcionalnost v izrabi urbanega prostora

Zna�ilna logika cirkulacije nivojev lokalnosti, regionalnosti, nacionalnosti in globalnosti v

prostoru mesta spreminja v vozliš�a informacijskih in tržnih sistemov (tokov) z nepopisno

u�inkovito omrežno mo�jo (Sassen V: Koolhaas et al., 1999:49). Transaktivno in mrežno

delujo�i deli mesta, ki jih pooseblja t.i. konkuren�na funkcionalnost nekrajev, »prostorov

tokov« (Castells, 1996, V: Lenar�i�, 2004:127) ter infrastrukture so pravzaprav logisti�ni

predpogoj v procesih transteritorialnih integracij.

Ko globalno informira lokalno in obratno (Abel, V: Koolhaas et al., 1999), je mestu

pripisano biti v nemestu oz. nekraju (Auge, 2005:76). Ta vidik se v mestih odraža v izrazitem

pove�evanju rabe »instrumentalne urbane prostorskosti« in iskanju vse bolj raznovrstnih

dostopnosti, kjer »instrumentalni prostori (spaces) postajajo sredstvo za doseganje

dostopnostnih ciljev« (Ho�evar, 200:41). Tipi prostorov, katerih klju�na naloga je

premagovanje �asovno-stroškovnih ovir v prostoru, so vezani na rutinske, vsakodnevne

�asovno-prostorske poti akterjev v mestu. So zgolj fizi�ni prostor rutinskega delovanja

posameznikov ter njihovo sredstvo prehoda, prenosa in medsebojnih povezav. Amin in Thrift

(2002:9) razlagata tovrstno tranzitivnost skozi metaforo neizmerne mobilnosti in razpršene

prostorsko-�asovne odprtosti mesta. Bila bi objektivna prostorska manifestacija vsakodnevnih

poti - mešanja, sre�evanja, izmenjavanja, potovanja in prehodnosti nasploh.

Zakaj, kot re�eno, Auge (V: Koolhaas et al., 1999; Auge 2005) tovrstno morfologijo

mesta imenuje ne-kraji (non-places) in jih postavlja ob levi bok izžarevanja nadmodernosti v

prostoru? Ker so le-ti izpraznjeni zgodovine, kulture, simbolnega in identitete, pa najsi gre za

letališ�a, parkiriš�a, nakupovalna središ�a, bencinske �rpalke, avtoceste, tematske parke,

restavracije hitre prehrane, hotelske sobe ali poslovne objekte. Za ne-kraje veljajo morfološki

atributi prehodnosti, zamenljivosti, funkcionalnosti, podobnosti, regulativnosti, monotonosti

in racionalnosti, s �imer dobiva urbani prostor uniformno preobleko standardiziranosti,

predvidljivosti, anonimnosti in brez�asnosti. V vizualni predstavitvi bi morda spominjalo na

sistemati�no lepljenje in neskon�no ponavljanje zdolgo�asenih arhitekturnih vzorcev

(Koolhaas, V: Koolhaas et al., 1999:27). Tu sodobno mesto ne pozna nikakršnih pravil in

morfološko deluje kot konvencionalno, generi�no mesto, prostor poln brezizraznosti (Košir,

2004).

Instrumentalna izraba prostora je tako povezana s porastom rutinskih praks prehodnosti,

iskanja boljše dostopnosti in povezljivosti v mestu. Prostori postajajo sredstva s služnostnim

namenom in dajajo s svojo izrazito uniformiranostjo ne-krajevni videz vsebinske

12

izpraznjenosti. V teh pogledih se mesto razodeva kot o�iten prostorski izraz množi�ne

potrebe, s katero instrumentalni prostori šele omogo�ajo vzpostavitev družbeno-tehni�nih

omrežij in nadaljnji zagon cirkulacij dobrin (svetovne raznovrstnosti) v prostoru. Zato

razli�ne razvojne strategije sodobnih mest pogostoma najdejo podlago prav v �vrstem

intraurbanem in transakcijskem (interurbanem) mrežnem povezovanju (Ravbar, 2004:94).

Za trajnejše urbano vklju�evanje v mrežni sistem širših transnacionalnih integracij in

u�inkovitejši angažma, bodisi v krepitvi lokalne avtonomije, odprtosti, emancipacije,

stremljenju k razvojnemu preboju ali v boju s konkuren�nimi mesti, kli�e po prepoznavanju

druge, subjektivisti�ne plati logike oblikovanja sodobne družbenosti in prostorskosti.

Individualizacijske in lokalizacijske težnje v prostoru so danes pisane na kožo iniciativi

participacijske demokracije ter intenziteti interakcij vplivnih urbanih akterjev (skupnosti,

organizacije, podjetja, posamezniki). V spodnjem delu bo diskusija posve�ena raz�lembi teh

številnih trendov osamosvajanja, nudenja raznovrstnosti, refleksivnega iskanja dodane

vrednosti, zavedanju o lokalnih prednostih, avtenti�nostih, identiteti ter ustvarjanju krajevnih

(prizoriš�nih) potencialov v prostoru kot takem. Tako se mestna prostorskost �edalje bolj

spreminja v življenjsko, refleksivno izbiro akterjev.

2.3 Refleksivnost in prizoriš�nost v mestih

Obravnava trendov »refleksivizacije« družbeno-prostorskih praks zajema v tem

diplomskem delu na abstraktni ravni vsebinsko argumentacijo okrog ustvarjanja sodobne,

postmoderne prizoriš�nosti, simbolne ekonomije in participativne demokracije z refleksivno

vlogo urbanih akterjev. Gre za pojavno obliko osamosvajanja, diverzifikacije in subjektivizma

v prostoru kot drugega vidika dinamike razvojnih sprememb — enotnosti nasprotij procesov

individuacije in globalizacije v prostoru (Mlinar, 1994. V: Ho�evar, 2000, Vranjež, 2001).

Kulturološke razlage pri obravnavi postmodernega subjektivizma v prostoru odkrivajo

reinkarnacijo individuuma, prilagajanju individualiziranim življenjsko-stilskim praksam

(participativni demokraciji, emancipaciji, avtonomnosti) in vse bolj diferenciranim

konzuptivnim specifikam v družbeno-prostorskih praksah. Reinkarnacija individuuma je

pravzaprav reinvencija koncepta flaneurja. Torej doživljanja in o�aranja mestnega sprehajalca

nad izložbami in mestnim vrvežem po W. Benjaminu in G. Simmlu (Amin, Thrift 2002:10-

11). V preteklosti je pripadnost mestu krojila teritorialna sociabilnost in koherentna oz.

predvidljiva interaktivna komunikacija s poudarkom na kolektivnem nezavednem -

zgodovinskem spominu. Odlo�ilne predispozicije so bili kraj bivanja in dela, vez z doma�im

13

krajem, sorodstvo, mestne družine, rodovi, sosedstvo, življenjska poznanstva, sre�evanja,

ustaljeno druženje idr. Sodobna reinkarnacija modernega flaneurja se manifestira v novi

postmoderni preobleki popotnika, potrošnika, turista, obiskovalca, umetnika, hedonista,

poslovneža, ki postaja vse pomembnejši del t.i. urbane scenografije. V tem pogledu se

refleksivna urbana vsakdanjskost odvija v prizoriš�u (kraju) – prostoru mimezisa, kjer gre za

polno mero reprezentacij, simulacij in dogodkovnosti s poudarkom sodobnega urbanega

multi/trans-kulturalizma (Welsch, 2001). Mesto postaja kompleks multiple temporalnosti in

prostorskosti skozi razli�na urbana okolja in življenjskih stilov.

Auge (2005) pojmuje refleksivno urbano krajevnost kot odsev prenovljene modernosti.

Sodobni svet naj bi bil ob mo�ni poplavi uniformnih ne-krajev na drugi strani splet simbolnih

prostorov krajev, s katerimi se posamezniki prepoznavajo in odkrivajo nove povezovalne

potenciale. Prostori krajev manifestirajo simbolno povezovalno mo�, kolektivno identiteto in

svojevrstno zgodovinskost. Glavnina sodobnih mest ima v trenutnem stanju dolo�en odsev

preteklosti, ki lahko tvori identitetno bistvo. Tudi v ve�ini slovenskih mest lahko vidimo

odsev preteklega dogajanja v sami zgradbi oz. urbanizmu: anti�ne korenine, srednjeveška

mestna jedra, klasicisti�ne ulice, stanovanjske stolpnice iz obdobja funkcionalizma, navezava

na podeželje itn. V kolikor ima mesto svojo zgodovino in identiteto, obstaja tudi dolo�en

kolektivni nezavedni spomin, ki spontano in dolgotrajno nastaja z nenehnim vpisovanjem

tiso�erih, a med seboj združljivih odnosov do sveta in ljudi. Odnose med posamezniki

(skupne vezi, sledi, izkustva) pomembno vzpostavljajo prav simboli, ki prek retorike

kognitivne psihologije dosegajo nujno sociabilnost, antropološkost in pomenskost simbolnega

prostora. Ravno zato, »ker je težko ustvarjati vezi, naj bi bilo še težje komponirati željene

kraje v dolo�enem prostoru« (Auge, 2005:88). Tako je denimo imaginacija oz. simbolna

predstava kraja vezana na specifi�nost urbanih prizoriš�, praks in dolo�eno trenutnost

dogajanja v mestih — npr. New York kot Manhattan, Pariz kot sproš�eno življenje ob kavi,

Barcelona kot mesto doživetij, Milan kot mesto mode, Amsterdam kot Severne Benetke,

Dunaj kot evropska kulturna prestolnica itd). Mesta se torej morajo, kljub omogo�anju

funkcionalne raznovrstne dostopnosti, na drugi strani posvetiti umeš�anju in ozaveš�anju

dodanih in primerjalnih prednosti, ki jih nudijo raznovrstnost, partikularnost, druga�nost,

avtenti�nost in prepoznavnost same urbane krajevnosti (prizoriš�nosti) v širšem prostoru.

Raznovrstna (heterogena) urbana krajevnost zato nastopa kot protiutež homogeni urbani

prostorskosti.

14

Z visoko selektivnostjo in refleksivnostjo urbanih akterjev pri izbiri svojevrstnih

prostorskih praks nastaja potreba po oblikovanju za to specifi�nih urbanih prostorov – krajev

(places), prizoriš�, ki uspejo zadovoljiti potrebe akterjev in kapitala po ustrezni meri

diferenciacije (raznovrstnosti in razlo�ljivosti) v prostoru v odnosu do prisotnosti številnih

»o�iš�enih« prostorov z namenom »iti skozi« (Mlinar, 1998:66). Vzpostavlja se zavestno

profiliran odnos do izbire (želeti, tam biti) tovrstnih krajev bodisi za prebivanje, prosti �as,

storitev, raziskovanje, investiranje, potrošnjo, emancipacijo idr.

Kraji in prizoriš�a morajo biti odraz specifi�nosti interakcij v prostoru, dela kvalitete,

urbane kulture in krajevne simbolne ekonomije (Zukin, 1995) — nezamenljivi, funkcijsko,

simbolno (pomensko) in vizualno edinstveni, zapomnljivi, (re)prezentativni in prepoznavni

(npr iskanje spektakla, simbolno-ambientalne enkratnosti, komoditete, ugodja, ekspresivnosti

itd. v prosto�asovnih vsebinah). Ob tem je neizogibno (so)delovanje urbanih akterjev oz.

uporabnikov v urbanih odlo�itvenih procesih, ko se ti ne samo prilagajajo, temve� jih

posredno ali neposredno sooblikujejo z lastnimi referen�nimi izkustvi in skušajo opozarjati na

dosledno vklju�evanje svetovne univerzalnosti in avtenti�nih lokalnih kvalitet v odnosu do

posameznikovega zadevajo�ega »okolja« (pomen delovanja urbanih akterjev na širši in celo

globalni ravni). Izbira življenjskega stila (modus vivendi) glede na vsebinske, vizualno-

estetske, stimulativne, simbolne in druge klju�ne domene urbane prizoriš�nosti, razlaga

postmoderno refleksivno umeš�anje identitet in družbenih vsebin v prostoru (Ho�evar,

2000:157). Gre za preustvarjanje sociabilnih prostorov v specifi�ne identifikacijske kraje v

izkoriš�eni prostorski bližini (propinquinity), ki so »prostorska konkretizacija« (Amin, Thrift,

2002:63) tovrstnih interesnih interakcij med akterji. To so tudi temelji novih potencialov

družbenosti v smislu prizoriš�ne (krajevne) sociabilnosti — prepletanja ineraktivnosti

akterjev in lokalnih refleksivnih kvalitet v prostoru.

Mesto v nekem smislu vselej nudi svoj prostorski potencial medija ter kulisne arhitekture,

vnesenosti vsebin, interakcij, dogodkov kot same prizoriš�nosti. Postmoderno urbano

prizoriš�e Ho�evar opredeljuje kot:

»…vsak odprt ali zaprt javni mestni prostor (space) ter zasebni prostor s pretežno javnim dostopom oz. pristopom in vsakršna oblika prostorske situacijske postavitve (setting, scene) na kateremkoli obmo�je v mest, ki ima v razli�nih kontekstih minimalne ob�asne ali trajnejše lastnosti krajevnosti (placeness)« (Ho�evar, 2000:138).

Vrsto vidikov ustvarjanja urbane prizoriš�nosti (selektivnost, partikularnost, razlo�ljivost,

raznovrstnost, simbolni pomen), ki prezentirajo refleksivne prostorske prakse, spremlja tudi

kontekstualnost urbane prizoriš�nosti. Slednja manifestira ustrezno prostorsko-�asovno

15

umestitev glede na situacijo, soudeležbo akterjev in njihovih interakcij na dolo�enem kraju

(iskanje spektakla, simbolno-ambientalne enkratnosti, komoditete, ugodja, ekspresivnosti

itd.). Pozornost izbire akterja in organizatorja je usmerjena na kontekst konkretnega prostora

in �asa (kje, kdaj) odvijanja, izvajanja ali prirejanja nekega dogodka. Pri�akovanja obstajajo

tudi do primerne umestitve vsebin, omogo�anja navzo�nosti identitet in kvalitetne

organizacije pri dolo�enem dogodku (event, happening). V okviru prireditvene kulture mesta

mora dogodek ponuditi najvišji nivo dostopnosti, partikularnosti, vklju�enosti in raznovrstne

prisotnosti. V preteklosti je bila prizoriš�na kultura dokaj omejena na množi�na in na�rtovana

udeleževanja in prireditve (shodi, parade, povorke, praznovanja). Sodobna krajevna

prizoriš�nost pa pravzaprav postaja rezultat vse ve�je števil�nosti dogodkov in življenjsko-

stilske demokratizacije raznovrstnosti akterjev v mestu.

Refleksivnost prostorskih praks v mestu je rezultat simbolne potrošnje posameznih

parikularnih »prizoriš�nih« krajevnosti. Obiskovanje in raba refleksivnih prostorov (krajev) je

povezana z odkrivanjem specifi�nih potreb, želja, izbir in želja urbanega individuuma pri

umeš�anju in soustvarjanju vsebin v urbanem okolju. Tu se prostori prelevijo v kraje

avtenti�nih pejsažev, izkustev in raznovrstnih doživljajskih miljejev. Kot bo videti, novodobni

etosi performativnosti, spektakularnosti, sre�evalnosti in reprezentativnosti razpoznvanih

mestnih prostorov vse bolj prehajajo v sfero zasebnosti, isto�asno pa narekujejo trende

komercializacije, komodifikacije, privatizacije ter javno-zasebnih partnerstev same krajevne

prizoriš�nosti.

16

3 Simbolna ekonomija in potrošnja urbane krajevnosti

3.1 Redefinicija javnega prostora

Razli�ne tematizacije urbanih prostorov pomenijo zasledovanje druga�nih izkustev

prostora kot takega in pri�etek redefinicije pojma urbanega nasploh (za�etki npr. Disneyevih

parkov in pojav ameriških nakupovalnih centrov sredi 60. let). Tradicionalno razumevanje

javnih prostorov takoreko� na�enjajo vse pogostejši pojavi tematizacije in disneyizacije

urbanih prizoriš� (Zukin, 1995), kjer gre za uprizarjanje tematskih in vsebinsko

individualiziranih doživetij (izkustev) oz. regulirano potrošnjo tovrstnega prostora z

vnašanjem logike performativnosti, komoditete, krajevne edinstvenosti, prepoznavnosti in

senzualnih (simbolnih) konotacij.

Konkretna tematska realnost Disneyevih parkov (Anaheim, Orlando, Pariz, Tokio, Hong

Kong) predstavlja franšizno in korporativno uprizarjanje realnih prostorov virtualnih svetov

skozi simbolno utrjevanje kolektivne ameriške imaginacije (fantazij, sanj, podob) iz ameriške

družbe, zgodovine ali filmske, glasbene, literarne in pravlji�ne produkcije. Gre za fiktivno

identiteto oz. družbo, kjer ljudje delajo, živijo in konzumirajo simbolne proizvode (slika 1).

Mo�na dodana vrednost, ki se jo vselej da iztržiti kot kapital, ima torej vir v nematerialnem,

imaginarnem, simbolnem. Podoben svojevrsten režim poljavnega ponujanja zabavne

simbolne industrije reprezentira zabaviš�ni park Gardaland ob Gardskem jezeru v Italiji (slika

2). Zaradi obsežnih pozitivnih družbenih in ekonomskih u�inkov so tovrstni tematski parki

deležni razli�nih administrativnih in drugih ugodnosti s strani lokalnih in regionalnih

politi�nih oblasti, pogosto pa jih spremljajo razli�ne oblike partnerstev z drugimi bližnjimi

javnimi institucijami (bolnice, uradi, znanstveni inštituti, programi).

Slika 1: Disneyworld, Orlando (Florida) Slika 2: Zabaviš�ni park, Gardaland. Italija.

Vir: Hubpages Inc (2008) Vir: Turizem Vrankar (2008)

17

Novi (pol)javni prostori tematskih parkov, restavracij, butikov, revitaliziranih mestnih

jeder, sejmiš�, rekreacijskih površin, prireditvenih ali ve�namenskih kompleksov ipd. v

vsebinskem smislu dopolnjujejo kontinuiteto tradicionalnih prostorov, saj lahko prevzamejo

prizoriš�no funkcijo krajev vitalnosti in duše mesta. Vse ve�ja senzibilnost rabe in

individualizem1 življenjsko-stilske kulture (public culture) na eni strani ter privatizacija

urbanih prostorov z vnašanjem vrednot korporativnih in zasebniških praks na drugi, so

pripeljali do mere, ko razvoj urbanih prostorov ni ve� soo�en zgolj z obi�ajnimi,

predvidljivimi ter obstojnimi mehanizmi upravljanja. Na�ini ustvarjanja, delovanja in

upravljanja v prostoru, ki so bili dotlej zna�ilni kriteriji tematskih parkov, nenadoma postane

neizogibna praksa v managementu samih urbanih krajev oz. prizoriš�; simulacija alternative

— »možnosti skorajšnjega pobega« (Koolhaas et. al 1999:24) rutinskemu življenjskemu

vsakdanjiku z ustvarjanjem idealizirane, regulirane in sproš�ene javne kulture brez kakršnih

koli tveganj. Trendi tovrstnih postmodernih na�inov izrabe javnega prostora v sodobnih

velemestih (kot selektivne izbire in potrošniške dobrine) so v zadnjih dveh desetletjih

zamenjali klasi�no interpretacijo javnega prostora z izgubo dolo�enih stoletnih simbolnih

tradicij2 (slika 3).

Slika 3: Prikaz vidikov oblikovanja javnega prostora.

Vir: Zukin, 1995:25.

1 Celo posamezniku je bližji aktivizem v sedentarnosti in domocentri�nosti (doma�nosti) telematskega dela

(Mlinar, 1998:73). Z umikom v zasebnost doma ali razli�nih sofisticiranih individualnih miljejev dodatno pove�a instrumentalno izrabo in razkroj (krizo) tradicionalnih vidikov javnih prostorov. 2 Npr. javno lastništvo, upravljanje, videz, neomejena dostopnost, prisotnost vseh družbenih skupin (funkcija zavetiš�a), ob�utek prvinskosti in prostosti pomenu, opremljenosti itn.

18

Pri�akovanja in potrebe v javnosti po skrbnem upravljanju tovrstnih urbanih

površin/prostorov se krepijo. Lokalni mestni management (zlasti v poslovnih conah), tudi

zaradi vse višjih upravljalskih stroškov, preda v upravljanje oblikam javno-zasebnih

partnerstev in zainteresiranim akterjem (javnim podjetjem, ustanovljenim skladom,

investitorjem, lastniškim svetom itd.) ali nepremi�ninskim lastnikom okoliških

objektov/zemljiš� (stakeholders). Dogovorjena vlaganja v t.i. BID-ih3 v ameriških mestih

(primer Bryant Parka in Times Squarea na Manhattanu; slika 4,5) v javni prostor vnašajo

videz urejenosti oz. privla�nosti, civilnosti, vitalnosti in ve�jo simbolno ter materialno

vrednost4. Posredno iz estetskih in ambientalnih razlogov recipro�no ustvarjajo dodano

vrednost tudi okoliškim nepremi�ninam.

Slika 4: Zimska dogodkovna kultura v Bryant Parku Slika 5: Mestni vrvež , Times Square

Vir: Wayfaring Travel Guide (2008). Vir: Luxury Launches (2008).

Ob�utki nevarnosti (urban fear) in razli�na tveganja prisotnosti v javnem prostoru pred

agresijo, druga�nim, tujim, nespodobnim, neznanim ali neželjenim poseganjem v zasebnost se

vse bolj institucionalizirajo. To pogojuje vse višji nivo civilne varnosti in nadzora (vstopnine,

vstopni pogoji, varnostne storitve), kar pa prinaša s seboj dileme o novih na�inih dominacije

(obvladovanja) in družbene stratifikacije dolo�enih družbenih skupin (npr. omejevanje

dostopa alkoholiziranim, mentalno bolnim, otrokom, odvisnikom, brezdomcem, invalidom).

Korporativni pristop upravljanja z javnim prostorom ali celo interesom5 lahko ob neprestanem

3 BID — Business Improvement District. 4

Npr. kakovostna oprema, zgledna hortikultura (razsvetljava, urejenost poti) ter oskrba z dodatnimi tematskimi programi (kioski, restavracije, lokali, dogodki), rekreacijski in prosto�asovni namen parkov, promenad ipd. 5

Politi�no, vsebinsko in življenjsko problemati�na je lahko napetost razmerja med javnimi mestnimi storitvami in privatizirano korporativno sfero storitev na podro�ju zdravstva, izobraževanja, kulture, športa, komunale ali infrastrukturne opremljenosti.

19

vrednotenju urbanega prostora odpira interesno konfliktna razmerja med zasebniki,

investitorji, institucijami, prebivalci, uporabniki, potrošniki ali obiskovalci mesta.

3.2 Koncept simbolne ekonomije (potrošnje) urbane krajevnosti

Razprostorjene oz. razpršene oblike delovanja urbanosti izrazito preoblikujejo temeljne

mehanizme tudi v sodobni urbani ekonomiji. Trendi razpršenega mreženja lokalno-globalne

transaktivnosti, virtualnosti in cirkulacij dobrin v prostoru (kapitala, akterjev, transakcij,

informacij blaga ipd.) ter refleksivna potrošnja pozitivnih partikularnosti, distinktivnosti in

specifi�nih resursov v kraju redefinirajo produkcijo in potrošnjo v vse ve�jo globalno vpetost.

Koncentracija akterjev (razvojniki, podjetja, institucije, uporabniki, prebivalci, potrošniki)

postaja vse bolj integriran del urbane ekonomije, saj v intenzivnih fizi�nih in virtualnih

interakcijah reprezentirajo tudi najvišjo ekonomsko mo� v kontekstu povpraševanja, ponudbe,

potrošnje in emancipacije akterjev (Amin, Thrift, 2002:53).

Prodor in mo� same urbane ekonomije stimulira nastajanje novih lokalizmov in pozitivno

tekmovanje med mesti samimi v doseganju ve�je vsebinske (simbolne, vizualne)

prepoznavnosti, obiskanosti, dostopnosti in razlo�ljivosti kraja kot takega. Pomen urbanih

prostorov se tako refleksivno in selektivno pove�uje v smislu prepoznavanja razlik,

primerjalnih prednosti, pomenov, vrednosti in namenov v ter med posameznimi kraji.

Trženje, produkcija in potrošnja urbane krajevnosti se nanaša na estetizacijo in simbolizacijo

krajevnih elementov v urbani ekonomiji (Zukin, 1995) - investiranje kapitala v dele urbanega

okolja (parki, zgradbe, urbana scenografija, postavitve, lokalna tematika in krajevni kontekst,

pomen ipd.) kot predmet refleksivnega, vizualnega in simbolnega izkustva (zanimanja,

obiska, prisotnosti, navzo�nosti, idnetifikacije, delovanja, investiranja, prebivanja).

Proizvedene in re-prezentirane krajevne prizoriš�ne kvalitete lahko kmalu presežejo zgolj

materialno ali menjalno vrednost v prostoru in pridobijo na dodani vrednosti in simbolni

potrošnji kot mo�an strateški in revitalizacijski potencial.

Prav identifikacijski in interesni pomen posameznih avtenti�nosti, razli�nosti,

edinstvenosti, ekskluzivnosti za dolo�en segment populacije uporabnikov daje pe�at rasti

simbolne vrednosti krajevnih prizoriš�. Prelivanje materialne vrednosti v simblono vrednost

krajevnih artefaktov stimulira likvidnost na trgu kulture in mobilizira ostale sektorje urbane

ekonomije. V tem oziru simbolne ekonomije je seveda relevantna prefinjena in kreativna

podjetniška iniciativa, ki skupaj z urbanim korporativnim managementom uspe (kot ponudba,

storitev, javno-zasebno partnerstvo pri pokrivanju javnega interesa ipd.) sooblikovati urbano

20

simbolno potrošnjo ali t.i. simbolne zemljevide. (Zukin, 1995). Vendar simbolna ekonomija

ne deluje zgolj na mikro ravni, na ravni posamezne pobude, ponudbe, storitve ali akterja. Na

makro ravni pomembno vzpostavlja materialno kulturo produkcije in potrošnje ter povezuje

vsebinsko strukturiranost mesta kot sistema, procesa. Simbolna ekonomija prodira na trg

kapitala, nepremi�nin, medijev, zabavne industrije, umetnosti, dogodkovne kulture, estetike

itd., nenazadnje pa kreira tudi samo vizualno podobo mest. Proizvaja specifi�no merilo

razlike, ki diverzificira in razporeja družbene, funkcionalne, simbolno-ambientalne ter druge

kvalitete znotraj mesta. Tako je predel Manhattana v New Yorku slikovit primer urbanega

u�inka simbolne ekonomije vsakdanjega življenja oz. t.i. urbane kulture - vizualne

(prostorske) in družbene (kulturne) diferenciacije, hierarhi�ne vsebinske razporeditve ter

identifikacije (slika 6, 7). V smeri juga proti severu se razprostirajo finan�ni in borzni center -

downtown (Wall Street), parkovne površine, muzeji umetnosti, osrednje poslovne �etrti

(midtown BIDs) in afriška tržnica (Zukin, 1995:5).

Sliki 6,7: Vizualna koherenca in vsebinska strukturiranost Manhattna

Vir: Blogger (2008). Vir: Blogger (2008).

3.3 Urbana kultura kot vir simbolne ekonomije v mestu; New York City

Definicija kulture v postmodernih urbanih razmerah se vse bolj prepleta z tržiš�em

(povpraševanjem) v urbani ekonomiji in s postfordisti�nim na�inom produkcije. Kultura v

urbanih okoljih pomeni resurs (vir) sami ekonomiji mesta in sistem produkcije simbolov, ki

reflektira vzorce, prakse in pomene v vsakdanjem urbanem življenju vse bolj

individualiziranih interesov (identitet). Kulturna diverziteta v smislu nenehnega izoblikovanja

kolaža kultur urbanih skupnosti v �asu in prostoru razli�nosti življenjsko-stilskih praks,

narekuje raznoliko in kreativno kulturno produkcijo ter vzajemno definira t.i. postmoderne

na�ine simbolne rabe urbanih prostorov. Urbano kulturo in njene identifikacijske simbole

21

urbani management razume kot u�inkovito strategijo podjetniškega korporativnega

potenciala, ki spreminja urbano kulturo v dosegljive potrošniške dobrine, komoditete v

svojevrsten simbolni kapital.

Tako je skozi zgodovino New York uspel iz koncentrirane urbane baze kulturnih

institucij6 razviti mrežno, kompleksno, razvejano in diverzificirano kulturno ekonomijo. Še

ve�, postal je nacionalni, �e ne celo globalni emblem kozmopolitizma in kulture. Kultura

deluje tako v smeri humanizacije mesta (kot performativni u�inek vitalnosti, identitete), kot

tudi v krepitvi svoje instrumentalne vloge (kultura kot resurs ekonomskega preživetja mesta).

Nenehno prepletanje popularne in kanonske kulture v umetnosti (glasba, slikarstvo, kiparstvo,

fotografija, ples, gledališ�e, filmika), modi, turizmu in sorodnih interesnih tokovih s

podjetniškim duhom v kulturi (posredništvo, marketnig, financiranje, razstave, dogodki,

institucije, koriš�enje koncentracije umetniškega potenciala – socialne enklave umetnikov na

svetovnem nivoju ipd), oblikuje suveren kulturni kapital ter simbolni imidž mesta. Nadaljnji

visok gentrifikativni, zaposlitveni, strateški in performativni pomen kulture se skriva v

razli�nih sinergijah z sorodnimi »dejavnostmi«, zlasti po letu 1970 na polju vizualne, zabavne

in uli�ne kulture, ko se pri�no taliti robovi med dostopnejšimi dobrinami elitne kulture in

drugimi urbanimi življenjskimi stili. Zukinova (1995:21,22) kot primer navaja spektakularno

dogodkovno kulturo priseljencev v New Yorku (denimo Indijanska tržnica v predelu Santa

Fe, afro-ameriški festival oz. parada ob dnevu Zahodno ameriških Indijancev v Brooklynu), ki

pospešuje plemenitenje (krepitev simbolne in dodane vrednosti prostora), humanizacijo in

ustvarjanje ob�utka pestre in vitalne kulture v mestu.

Urbana kultura, zlasti s svojo vizualno prisotnostjo ustvarja t.i. scenografijo javnega

prostora. Ker mesto pooseblja kulturo, ta simbolno in zna�ajsko pripada mestu. Omenjeno

vzajemnost razložijo vse bolj kompleksni vzorci odnosov mo�i znotraj polja kulture, ki

hrepenijo po statusu obvladovanja nad dolo�enimi mestnimi prostori (prek identifikacije,

privatizacije v javnem prostoru, življenja – kdo obvladuje dolo�en prostor), prav tako pa

simbolizirajo avtenti�no identifikacijo s specifi�nimi urbanimi prostori kot socialnimi

prostori, kjer poteka ustvarjanje urbane krajevnosti skozi emancipacijo kulture same (Zukin,

1995:24). Refleksiven pristop v umeš�anju kulturnih vsebin znotraj urbane

produkcije/ekonomije dovoljuje tudi estetsko soo�anje etni�nih prvin, kar skozi doprinos k

raznovrstnosti dodatno povišuje simbolno vrednost v prostoru. Simbolizmi urbanih okolij iz

6 Metropolitanski muzej, Muzej moderne umetnosti, muzej Tower, Guggenheim in drugi pomembni kulturni centri (developers) in nekatera centralna urbana prizoriš�a (npr. Times Square) z mo�no performativno funkcijo.

22

katerega izvirajo specifi�ne etni�ne in kulturne mo�i, lahko v smeri utrjevanja »teritorialne«

identitete napreduje na zavidljivo raven urbane participacije, emancipacije in demokratizacije

(denimo temnopolti Harlem in multietni�ni Queens v New Yorku). Etni�na diverziteta lahko

na ta na�in odseva estetsko kategorijo in kulturno strategijo razlike kot re-prezentacije

teritorialne identitete, trga ali okolja (pojav estetizacije diverzitete). Tu gre za izrazito

simbolno geografijo javnega prostora – kulturnega imidža prostora/teritorija, kar nedvomno

dodatno pojasnjuje dejstvo, da javni prostor ni zgolj teritorialno osnovana, ampak vedno bolj

simbolna (pomensko kulturno definirana) entiteta.

Na primeru newyorške urbane kulture je tako možno razložiti dva sodobnejša

(postmoderna) vidika vrednotenja urbane kulture v ustvarjanju (plemenitenju) urbanega

socialnega prostora (Zukin 1995). Na eni strani gre za izkustvo multikulturalizma, za

pozitivno tekmovanje, soo�anje, kompromis, vklju�evanje ali izklju�evanje v množici

identitet, interesov in akterjev - v množici etni�nih oz. kulturnih izvorov, demografskih

predispozicij ali drugih identifikacijskih oz. socialnih okolij. Sprejemanje tolerance, obstoja

diverzitete v prostoru skozi demokratizacijo institucij nujno redefinira ali preustvarja javni

pomen prostora, torej socialnega prostora. Drugi vidik se naslanja na potencial kulturnega

kapitala urbane množice potencialnih razlik in na krepitev vplivne mo�i kulture kot prioritetne

»panoge« oz. strategije7 v sodobni urbani ekonomiji (povezovanje akterjev v kulturni sferi,

urbani turizem, glasba, moda, muzeji, galerije in drugi prostori umetnosti, dogodkovna

kultura, gledališ�a, restavracije, prodajalne, butiki idr.) in urbane kulture kot specifi�nega

življenjskega stila v sodobnem mestu s potencialom »oplemenitenja« urbanega ambienta —

gentrifikacije. Še nekaj primerov virov urbane simbolne ekonomije v mestu bo prikazanih v

nadaljevanju.

3.4 Drugi primeri krajevne simbolne ekonomije

Kot uspešna razvojna strategija tudi v manjših podeželskih naseljih »geografsko perifernih

regij« lahko nastopa simbolna ekonomija kulturnega turizma. Uspešna kulturna strategija

revitalizacije v Berkshiru (Massachuessets), ki jo omenja (Zukin, 1995:79) je vezana na

investicijski potencial uporabe velikih, že zapuš�enih proizvodnih objektov v muzejske,

umetniške in kulturne namene s strani Guggenheimove franšizne mreže. Izpolnjena so bila 7 Pravzaprav so t.i. kulturne strategije optimisti�na podlaga za ekonomski preboj še tako degradiranih urbanih predelov. Gre za usmerjanje ali regulacijo kulturne produkcije specifi�nih urbanih kvalitet in nastajajanje pomembnih, prepoznavnih in razlo�ljivih urbanih lokalnosti (kot potenciale lokalnih avtonomnosti, razvoja, turizma idr.)

23

pri�akovanja urbanih elit (Bostona na V in New Yorka na J), katerim naj bi muzej sodobne

konceptualne umetnosti MASS MOCA (slika 8) in spremljajo�a umetniška ter kulturno-

zgodovinska produkcija zagotavljali kvaliteten oddih in na�in preživetega prostega �asa.

Slika 8: MASS MoCA – Muzej sodobne umetnosti v nekdanjih proizvodnih halah. Slika 9: Harlemška tržnica v temnopolti �etri, North Adams, Massachusetts.

Vir: Flagg Mountain (2008) Vir: Joe Schumacher (2008)

K utrjevanju kulturnega kapitala v New York City-u pomembno prispevajo tudi

restavracije z vse višjimi estetskimi in tematskimi merili ponudbe in kvalitativnega

ustvarjanja privla�nega ambienta (poplava mehiških, kitajskih, azijskih, afriških in drugih

restavracij eksoti�nih kulinarik). Z doseganjem višje estetske (simbolne) dodane vrednosti v

kvaliteti hrane, postrežbe ter vizualnega ambienta, hkrati pa kot urbani trend eating out (jesti

zunaj) postajajo novi (socialni) prostori prehranjevanja, sre�evanja, druženja, doživetij in

sestankovanja urbane kulture z visokim kulturnim kapitalom. Restavracije kot kulturna

kategorija pomenijo novo potrošnjo in produkcijo v simbolni ekonomiji mesta, na drugi strani

pa eksplicitno in implicitno odražajo etni�no, socialno in kulturno dinamiko položajev,

statusov in družbene mo�i (restavracija kot gledališ�e in performance obenem - kje in kaj

jemo, kje sedimo, s kom smo ipd). V restavracijah se tako sre�ujejo, prilagajajo, zlivajo in re-

teritorializirajo razli�na globalna in lokalna porekla personala, ambienta, gostov in prehrane v

»udoma�eno« t.i. transnacionalno življenjsko-stilsko kulturno prakso.

Kot pomemben generator urbane simbolne ekonomije so tudi kraji buti�nega nakupovanja,

ki v v prostoru odražajo vidike oblikovanja identitete (selektivna in simbolno prepoznana

pripadnost), statusa kulturne mo�i, zadovoljitve potreb in priboljškov, potrošniškega fetišizma

vse do t.i. u�inka flaneurja. Potrošnja daje v ulicah, trgih in drugih javnih prostorih podobo in

24

prostorski izraz mestu s prisotnostjo nakupovalnih centrov, tržnic, butikov, pla�ilnih mest,

cen, oglasov in obiskov potrošnikov. Preko hkratnih socialnih interakcij (stiki, sre�evanje,

druženje) ali teritorialne potrošnje (nekakšne psihogeografske kartografije krajev

nakupovanja) se vzpostavlja pomembna simbolna socialna hierarhi�nost, raznovrstnost ali

celo stratifikacija potrošnje same. Navzo�nost etni�nega in migrantov v newyorški urbani

potrošnji in mestnih trgovinah je v nedvomno zaznamovala vrsto premikov v kulturi potrošnje

in simbolni ekonomiji mesta. Zukin (1995:187) podaja nekaj slovitih newyorških primerov,

ko socialni rezultat potrošnje preide iz stigmatizirano izklju�evalne v refleksivno povezovalno

naravo. Predeli in �etrti etni�ne produkcije/potrošnje, ki so nekdaj predstavljale problem

getoiziranih (npr. temnopoltih, latinskoameriških) skupnosti in njihove »negativne« udeležbe

v urbani potrošnji belcev iz 60. let (kraje, kriminal, nizke cene, nekvalitetna in nelegalna

potrošnja) so v poznih 80. in 90. letih krenili v smer formalne revitalizacije in detabuizacije

tovrstnih obmo�ij kot dopolnjevanje ponudbe v mestu (slika 9). Eksoti�ne kvalitete v

simbolni konsumpciji so tako pridobile lastnost dodane vrednosti in ustvarile kraje

partikularnih kvalitet v urbanem prostoru.

3.5 Strategije revitalizacije kot zasnova zavedanja urbane krajevnosti

Koncepti prenove se zna�ilno institucionalizirajo v strateško ozaveš�anje, na�rtovanje,

oblikovanje, vzdrževanje in revitalizacijo lokalnih krajevnih prizoriš�, kjer zasledujejo cilj, da

je nujno degradirane urbane površine spremeniti v kakovostne, funkcijsko oz. morfološko

raznovrstne površine — jih s spremembo urbanisti�nih normativov ter vklju�itvijo lokalne

populacije re-integrirati v širši del urbanega prostora. Alternativo selektivne reurbanizacije v

opustelih mestnih podro�jih (npr. degradiranih obmo�jih stare industrije, predelov z

negativnim demografskimi kazalci, getoiziranih ali nekdanjih delavskih �etrti, starih mestnih

jedrih ipd.) stimulira refleksivno vnašanje novih družbenih in prostorskih vsebin. Te

nastopajo kot pogoj za razvoj prepoznavnih in atraktivnih urbanih prizoriš� (krajev) ter

nadaljnjo revitalizacijo (oživitev) dolo�enega mestnega ambienta. Z novo simboliko,

investicijami, oplemenitenjem lokalnega življa in duhom inovativnosti lahko postanejo to

kraji kulture, kreativnosti ali specifi�ne tematike, s �imer mesto pridobi osvežilni življenjski

naboj in dolo�en vidik t.i. urbane renesanse.

V histori�nih mestnih središ�ih se izvajajo in odražajo denimo kulturno-zgodovinska

turisti�na, poslovna in gentrifikativna revitalizacija kot štiri najbolj tipi�ne oblike urbane

prenove (Bugari�, 2004). Pri implementaciji tovrstnih strategij gre preprosto za to, katerim

25

bodisi družbenim, ekonomskim in prostorskim vsebinam oz. kazalcem namenjati najve�

pozornosti (raziskav, gradenj, investicij, ukrepov idr.) v spopadu z nastalo osiromašenostjo v

prostoru. Kulturno-zgodovinska revitalizacija se usmerja h konzervaciji, restavraciji in

prezentaciji kulturno-zgodovinskih objektov in elementov v prostoru, pri �emer so upoštevani

razli�ni normativi poseganja, upravljanja in potrošnje tovrstnih »muzejskih« vsebin. Zaradi

mo�nega vpliva in rigidnosti konservatorske stroke, lahko z nepremišljeno ali pretirano

muzalizacijo mesto zanese k nekompatibilni politiki med urbanim managementom,

investitorji in uporabniki ali celo k oviranju celovitega urbanega življenja in razvoja. Pri

turisti�ni revitalizaciji (t.i. turisitfikaciji) se funkcije v atraktivnih mestnih delih podrejajo

namenom turisti�ne ponudbe in infrastrukture (hoteli, nastanitve, turisti�ne agencije,

informacijske to�ke, projekti, programi in aktivnosti za turiste). Možnosti hitrega finan�nega

dobi�ka in tiha podpora lokalnih oblasti kopi�ijo vse ve�je investicije zasebnega sektorja.

Kljub doraslem spoznanju o pomenu raznovrstnosti, participaciji in priložnosti lokalnega

prebivalstva v turizmu (delovna sila, drobno obrtništvo in podjetništvo, javno-zasebna

partnerstva, gastronomska ponudba, nastanitve, sodelovanje pri ponudbi bolj avtenti�nih

turisti�nih aranžmajev, kreativna uli�na dogodkovna kultura in prodaja itn.) so le-ti v�asih

premalo in neorganizirano integrirani v smer turisti�nega razvoja mesta. Koncentracija

ekonomskega kapitala, finan�nih storitev in sedežev podjetij je vodilo poslovne revitalizacije

(t.i. sitizacije) v mestu. Odpiranje poslovnih centrov, divja privatizacija javnih prostorov in

neprestana rast vrednosti nepremi�nin v ve�jih razsežnostih pomeni v manjših urbanih

središ�ih potencialno nevarnost izgube lokalne avtenti�nosti v prostoru (gostota visokih

gabaritov oz. standardiziranih neboti�nikov) in izrinjanje ostalih klju�nih mestotvornih vsebin

iz mestnega jedra (npr. bivalne funkcije, kultura). Med bolj holisti�nimi pristopi velja

neizogibno omeniti še koncept gentrifikacije oz. demografskega oplemenitenja urbane

populacije (Ho�evar, 1998:85) kot strategije selektivne reurbanizacije in investiranja v

izboljševanje bivalnih pogojev problemati�nega obmo�ja (enoli�ni predeli imigrantov, manj

izobraženih, nižjeslojevskih ali ostarele populacije). Kvalitetni bivanjski pogoji sprožajo nov

zagon trga nepremi�nin s ponovnim priseljevanjem mlajših, bolj izobraženih, predvsem pa

premožnejših slojev, ki v svoji raznovrstnosti hrepenijo po življenjsko-stilski kulturi bivanja

in samorealizacije v mestu. Ob ustrezni politiki urbanega mangementa lahko oplemenitenje

doživijo tudi dejavnosti in storitve. Poceni komercialne, nekvalitetne in standardizirane

storitve se smiselno (refleksivno) zamenjajo z bolj avtenti�no, aktualnejšo in raznovrstno

ponudbo.

26

V sodobni integraciji razli�nih aktivnejših udeležencev v revitalizacijskih programih v

posameznih primerih zgledno sistematizirajo dialog med javno, zasebno in akademsko sfero

kot npr. upoštevanje javnega mnenja in razli�nih mediatorskih skupin, razne prostorske

analize (�erne, 2004), komunikacijske rešitve, odpravljanje konfliktnosti idr. �etudi

tradicionalnost klasi�nih javnih prostorov vse bolj zamenjujejo korporativni idealno-tipski

mehanizmi upravljanja z na�eli tematizacije in simulacije v prostoru, je potrebno dolgoro�no

zagotavljati organizirano, usklajeno in uravnoteženo politi�no ter komunikacijsko strategijo.

27

4 Mesto kot demokrati�ni prostor

4.1 Potencial participativne demokracije in refleksivna vloga urbanih akterjev

V simbiozi vizualne kulture, ustvarjanja in trženja prizoriš� v mestu, promoviranja

kulturnih pomenov (razlik) oz. komparativnih prednosti v prostoru, prepletanja urbane kulture

in urbane ekonomije kot vira tržnih potencialov, kultura prevzema obliko družbenega

(politi�nega) kapitala (kot javna in zasebna dobrina) v mestu. Potenciali kulturno-družbenega

kapitala v mestu slonijo na »razprostorjenem modelu vsakdanje urbane demokracije«, ki ga

Amin in Thrift (2002:132) pojasnjujeta z aktivnim civilnim emancipatornim angažmajem in

participativnim impulzem delovanja akterjev prek mo�i razli�nih reprezentativnih institucij.

Diskurz ponazorita s specifikami grških t.i. »agora prostorov«, ki v sebi simbolizirajo

institucijo in tradicijo sre�evanja, civilno interaktivno komunikacijo, izmenjave ipd. –

nekakšno javno dnevno sobo. V sodobnem transkulturnem urbanem okolju pa se prostori

javne reprezentative prenašajo na kraje flaneurja, dogodkov in refleksivnih prizoriš� (s

tematskim in korporativnim upravljanjem), kjer sta javnost in kultura del urbane scenografije

in performans.

Politi�nost mesta (raven odlo�anja in urejanja družbenih razmer) je v nekem smislu odraz

demokrati�nega vedenja v mestu. Le-ta varira glede na strukturiranost politike v urbanem

javnem prostoru, ki diktira pomen javne sfere. K ustvarjanju demokrati�nosti mesta

prispevata tako koncept kompromisnega odlo�anja (iskanje konsenza, skupnih to�k med

razli�nimi stališ�i institucionalnih reprezentativnih akterjev) kot tudi koncept radikalne

demokracije z neposrednim soo�anjem (konfrontacijo) oz. pluralnim soobstojem interesnih

polj razli�nih urbanih skupnosti oz. akterjev. Njihova participacijska mo� urbanih skupnosti

se skriva v potencialu institucionaliziranih in formaliziranih praks interesnega povezovanja

akterjev in organiziranja aktivnosti (telesa, sindikati, stranke, organizacije, administracije,

grozdi podjetij, zveze, društva, manjšine, skupine, regije ..). Prek razli�nih na�inov javnega

izražanja (nastopanje, dogodki, udeleževanje, zastopanje idej, mnenj, stališ�) skupnosti

krepijo interno identifikacijo ter v javnosti navzven prezentirajo oz. osveš�ajo lastno

identiteto s tem pa se krepijo tudi pri�akovanja po refleksivni vklju�enosti raznih interesnih in

idiosinkrati�nih domen, glede na krajevno reprezentativnost, pomenskost, prepoznavnost.

Kako dale� lahko seže pomen in posameznikova mo� v soustvarjanju prostora in politike

nakazujeta denimo že primera življenjskega, teoretskega in politi�nega/civilnega aktivizma H.

28

Arendt in J. Jacobs8 iz sredine 20. stoletja, �igar simbolni vpliv v dojemanju pozicije

subjektivitete, filozofije aktivne participacije in simbolnih vrednosti lokalnih partikularnosti

prenašata celo na izkustva sodobnega demokrati�nega mesta. Le-to (v reprezentativnem

smislu institucij, podjetij, investitorjev, posrednikov, organizacij) je v postmodernih

kontekstih primorano k nenehnemu prilagajanju specifi�nim zahtevam (željam) akterjem po

specifi�ni, selektivni, nerutinizirani izrabi, refleksivni (premišljeni, primerni in stilski) izbiri

ter aktivni identifikaciji (samorealizaciji) v krajevnem prizoriš�u. Tako skupnosti kot

individualni akterji imajo vse ve�jo (posredno in neposredno) vlogo pri umeš�anju in

»proizvajanju« urbanih storitev oz. vsebin (Ho�evar, 2000:155), s �imer prispevajo k krepitvi

simbolno-vizualnih meril v prostoru ter refleksivne in selektivne potrošnje urbanega

krajevnega prostora.

Angažmaji civilnih akterjev v splošnem dosegajo vse ve� razli�nih skupnih ciljev,

dosežkov, pridobitev ipd., skratka ogromen socialni vir in potencial individualnih razli�nosti.

Medtem ko se akterjem neprestano krepijo univerzalne �lovekove pravice v smislu politi�ne

in socialne avtonomije, splošne izobrazbe, participacije v medijskih in medosebnih

komunikacijah, zavedanja lastnega interesa, preudarnosti, refleksivnosti idr., isto�asno do

izraza prihajajo razli�ni izvori neenakosti, konfrontacije, dominantnosti, šibkosti ter

marginalizacije družbenih skupin (otroci, starejši, invalidi, življenjsko-stilske manjšine, revni

družbeni sloji…). Sodobno mesto naj bi bilo sposobno upravi�eno opaziti, prepoznati in

razviti ustrezno mero zavedanja o lastni visoki stopnji tolerance, alternativ, razli�nosti, stilov

ali solidarne podpore. Krepitev razlik znotraj mesta (v diferenciaciji ponudbe, strokovnosti,

kreativnosti izražanja itd) vse bolj postaja strateška konkuren�na prednost. Visok nivo

participativnosti, množice razlik, iskanje interesnih stikov in povezav (v okviru urbanih

prostorov oz. mikrosprostorov tovrstnih socialnih interakcij) oriše sodobno demokrati�no

urbano politiko skupnosti. Z vsestranskimi emancipacijskimi na�ini akcije (izkustvenega

8

V �asu razrasta evropskega antisemitizma H. Arendt (eseji Med preteklostjo in prihodnostjo;1951) piše o politi�nem mišljenju in sposobnostih prepoznavanja izkustev, pomenov in obstojev posameznih partikularnosti (npr. v zgodovini, tradiciji, kulturi) (Založba Krtina 2009-01). Prikazuje druga�no razumevanje politi�nega, kjer legitimen interes do politi�nega postane razmerje, od katerega je odvisno aktivno delovanje vsakega posameznika (t.i. vita activa). Vplivna teorija in aktivizem Jane Jacobs spomni na mo�no kritiko modernisti�nih in funkcionalisti�nih na�rtovalskih posegov zlasti (npr. gradnjam prometnih vpadnic) v newyorških mestnih predelih. V svojih delih (The Death and Life of Great American Cities; 1961) izpostavlja pomen urbane prenove s pozicije �loveške naravnanosti. Mešanje rab in kulturna heterogenost v urbanem javnem prostoru, ki je podobna diverziteti v naravnih ekosistemih, sta klju�na za delovanje lokalnega gospodarstva in obstoj mesta v svoji vitalnosti. S pobudami in prizadevanjem za aktivni angažma meš�anov glede prostorskih na�rtov New Yorka, je bilo ohranjenih nekaj zgodovinskih predelov (Greenwich Village, West Village, Lover East Side), ki so danes dragoceni in revitlaizirani deli v mestu (Trajekt 2009-01).

29

sokreiranja) akterjev v prostoru ter novimi razsežnostmi urbanega, prostor vse bolj postaja

demokrati�ni prostor, s tem pa ob�utljiv »politi�ni diskurzivni register« (Amin Thrift,

2002:130).

4.2 Redefinicija urbanizma?

Postmoderno mesto je prostor konstantne metamorfoze ter re-definicij izrab in pomenov v

prostoru. Kontekst novega urbanizma gre razumeti v smeri rekonceptualizacije pojma mesta

in spremembe v na�inu vrednotenja urbanega nasploh. Novi urbanizem vsakdanjosti zahteva

ontološko in epistemološko razumevanje mesta kot procesa in kot multipleksa heterogenih

praks; tako v mreži »prostorov tokov« (mobilnosti, prehodnosti, poti, odprtosti), ki sovpada z

mestom kot tehnološko, infrastrukturno in institucionalno opremljenim aparatom s posledi�no

regulacijo prostorsko-�asovne dinamike oz. ritmike v mestu, kot tudi humanocentri�nega

vidika urbanizma vsakdanjosti, katerega pozornost se usmerja na interesni potencial skupnosti

akterjev, ki jih kreirajo refleksivni urbani sprehajalci, uporabniki, potrošniki, podjetniki,

urbane skupnosti, razvojniki in razli�ne vsebinsko sinergi�ne interakcije med njimi samimi. S

sodobnimi transportnimi in telekomunikacijskimi tehnologijami se oblikujejo vse bolj

transaktivno delujo�e, razprostorjene ali celo virtualne urbane skupnosti, katerih identifikacije

spremljajo multiple identitete, fluidnost, spremenljivost ter vse manjša stalnost in teritorialna

pogojenost.

Komponenta razprostorjene interaktivnosti in transaktivnosti v sodobnih mestih narekuje

regulacijo integriranih dimenzij, ki v urbanem �asu/prostoru kreirajo impulze z u�inki urejene

distribucije, upravljanja družbene kompleksnosti ter stremenja k urbani periodiki. Prostorsko-

�asovna urbana ritmika se manifestira v dinamiki odsotnosti in prisotnosti mestnih

uporabnikov – obiskovalcev in prebivalcev mesta. Niz ritualnih procesov (prometna politika,

logistika, kažipoti, urniki, odpiralni �asi, režimi, redi, organiziranje, statistika, dogodkovna

kultura, protokoli itd.) postajajo del urbanih mehanizmov, isto�asno pa prek vitalnosti,

povpraševanja in zahtev, sooblikujejo del urbanega (bio)ritma. Analiza urbane ritmike lahko

prikaže nivoje vitalnosti mestnih predelov v razli�nih �asovnih obdobjih in razdobjih. Tako je

pristop do fleksibilnega prilagajanja �asovno-prostorskega managementa pravzaprav že

realnost (npr. franšizne mreže, 24-urna organiziranost, sezonska prilagojenost, no�ne/dnevne

tarife ipd). Dinamika tempa v urbanem je torej odražanje »lokaliziranega �asa« v nekem

prostoru in prostora v dolo�enem �asu (Lefebvre, 1996. V:Amin, Thrift 2002:22).

30

Mesto je resda mehanizem sistemov discipline, predvidljivosti, to�nosti in

programiranosti, vendar je obenem mesto vselej plod pojavljanja nepredvidenih naklju�ij,

novih interpretacij, interesov ali razli�nih tveganj. Zato je v tem pogledu ohranjanja

disciplinskosti mesto ve�no nedokon�an projekt. Praksa totalisti�ne racionalizirane

institucionalnosti urbane birokracije, ki skuša biti neizklju�evalna politika, v sebi skriva

gonilne, a tudi zaviralne dimenzije selektivnosti, distributivnosti urbane mo�i in omejevanja v

prostoru. Sodobni urbanizem bi moral pozornost namenjati tudi »drugemu polu« dvojnosti

vsakdanjosti urbanega življenja – individualizmu družbeno-prostorskih praks. Vlogo

selektivne, simbolne urbane potrošnje, flanerstva ter urbane scenografije danes odraža

zahteven obiskovlaec, uporabnik in potrošnik v mestu, ki prek zna�ilnega psihogeografskega

dojemanja iš�e mestne posebnosti, se refleksivno odlo�a za obisk specifi�nih, avtenti�nih in

privla�nih prostorov prek lastnih interesnih, senzualnih ali emotivnih konotacij (glej str. 10).

Sodobno mesto potrebuje fleksibilno profiliran urbanizem (ne zgolj kot površinsko in

conalno razmeš�anje dejavnosti (Smernice — Enviplans, 2006)), ki zna usmerjati

najrazli�nejše krajevne kvalitete in situacije individualnosti v lokalno specifi�no dodano

vrednost. Mesto potrebuje urbanizem ozaveš�anja in ustvarjanja prepoznavne identitete mesta

kot proces, ki gradi mesto navzven in navznoter, v pravšnji meri izgrajevanja razmerij med

lokalnim in globalnim z nalogo, da manj dolo�a in ve� omogo�a. Sodobni razvojni urbanizem

mora z ustvarjalnim, korporativnim in trajnostnim pristopom usklajevati in povezati procese v

u�inkovito krajevno simbolno ekonomijo mesta (glej str. 15).

31

5 Revitalizacijski pomen krajevnega prizoriš�nega potenciala mesta Piran

5.1 Urbani razvoj Pirana in njegova identiteta v zgodovinsko-kulturni retrospektivi

Piran je v teku zgodovine razpoznavno ohranil celovito in slikovito srednjeveško

mediteransko arhitekturno kuliso (strnjena, stopni�asta gradnja proti slemenu, ozke tlakovane

ulice, vrsta arhitekturnih avtenti�nosti), zato sodi danes med pomembnejše slovenske

urbanisti�ne spomenike. Urbani razvoj Pirana so v preteklosti najdlje zaznamovali rimska

anti�na kontinuiteta Bizanca, kasnejši vplivi srednjeveške oblasti Beneške republike ter

nenhno prepletanje vloge cerkvenih institucij. Romansko mestno jedro se je navzven

povezovalo z mandra�em (današnjim Tartinijevim trgom) in širšo agrarno okolico s

slovanskim življem. Svojevrstno etni�no stanje se je v tej podobi ohranilo vse do konca druge

svetovne vojne.

V strateškem zavezništvu z Benetkami (status svobodne komune, živahna trgovina s soljo,

ribištvo, pomorstvo in ladjedelništvo, poljedelska in prehrambena funkcija zaledja) se je v

svojem blagostanju mesto širilo v razli�nih smereh proti dograjenemu zunanjemu obzidju.

Vse do konca beneške oblasti (konec 18. stoletja) in obvladovanja vzhodno-jadranskega

prostora je Piran pridobival ugled in avtonomijo ter pomembne mestotvorne funkcije,

institucije, in prebivalce. V cveto�em �asu (konec 17. stoletja) v Piranu ustvarja skladatelj in

violinist Giuseppe Tartini, ki za seboj pusti dragoceno glasbeno zbirko del ter pomemben

pe�at v kulturni zgodovini in identiteti Pirana.

Kljub kontinuiteti blaginje z razmahom solinarstva (Piran xe fato de sal), trgovine,

ribištva in poljedelstva ter uzakonjeni multikulturalni upravni in jezikovni politiki Avstro-

Ogrske monarhije se prebivalci Istre oz. obalnih mest niso identificirali z monarhijo.

Nasprotno. V kolektivnem izkustvu in medsebojni sovisnosti istrskih mest z agrarnim

zaledjem je bilo �utiti regionalno pripadnost Istri.

Piran in obalna mesta so bila odtlej (prihod Kraljevine Italije l. 1920 in svetovnih vojn)

prepuš�ena daljšemu obdobju tržne, ekonomske in kulturne stagnacije. S podpisom

Londonskega memoranduma leta 1954 so bila obalna mesta dodeljena jugoslovanski upravi

cone B. Radikalne družbene in politi�ne spremembe v prostoru pod vplivom socialisti�nega

centralizma (zlasti Beograda) prizadenejo zlasti romanski meš�anski stan. Rezultat

londonskega sporazuma kmalu pripelje do množi�nega eksodusa prebivalcev italijanske

narodnosti (optantov) v Italijo in izpraznitev obalnih istrskih mest (cca. 27. 000 prebivalcev).

Sledila je vidna industrializacija Slovenske Obale in koncept jugoslovanske politike

sindikalizma in kolektivizacije v panožnem gospodarstvu (npr. turizem). Zgrajeni so bili

32

številni industrijski, hotelski in stanovanjski kompleksi. Nekaterim funkcionalisti�nim

urbanisti�nim rešitvam je bil podvržen tudi piranski obalni pas (npr. pozidava in gradnja

cestne infrastrukture obalnega pasu v smeri Portorož-Piran, izgradnja Hotela Piran in

kopališke ploš�adi). Dodatno izpraznitev je pomenilo izselitev Piran�anov v stanovanjske

novogradnje v Luciji, njihove stanovanjske objekte (tedaj družbene lastnine) pa so s�asoma

napolnili emigranti iz obmo�ij republik razpadajo�e Jugoslavije. Z nastankom Slovenske

države in prihodom t.i. Jazbinškovega zakona je bila v za�etku devetdesetih let privatizirana

ve�ina družbenih stanovanj in pritli�nih lokalov v parterju mesta, ki so jih v veliki meri

kupovali prebivalci iz vseh koncev Slovenije ter si v njih uredili zasebne apartmaje in

po�itniška stanovanja (Ukmar, 2008; osebna komunikacija), kar je usodno zaznamovalo

dosedanjo ustaljeno prostorsko-�asovno ritmiko piranskega življa

Sliki 10, 11: Piran, tloris in pti�ja perspektiva.

Vir: Turisti�no združenje Portorož

Piran je danes mesto na razpotju. Na eni strani ga obdaja zgolj kulisa slavne kulturno-

zgodovinske identitete ter splet negativnih demografskih in socialnih kazalcev, konflikta

interesov in konfuzije identitete. Vendar se v zadnjih letih v krogu akterjev lokalnega

civilnega angažmaja, strokovne javnosti, nekaterih administrativnih institucij in javno-

zasebnega partnerstva porajajo vrsta aktivnosti, ukrepov in strateških dokumentov, ki so

usmerjeni v sodobnejšo vizualno, vsebinsko in družbeno prenovo mesta. Krepi se namre�

zavedanje o visokem krajevnem in prizoriš�nem (simbolnem) potencialu kot odsevu

preteklosti, prepoznavne simbolne identifikacije oz. predstave kraja in njegovega

33

identitetnega bistva (glej str. 11). S prilagojeno in usklajeno vsebinsko revitalizacijsko opcijo

bi ga Piran lahko ponudil v kontekstu kvalitetne in življenjsko-stilske kulture bivanja in v

smislu t.i. trošenja edinstvene urbane krajevnosti.

5.2 Demografija mesta Piran

Po vseh demografskih projekcijah bo staro mesto Piran v prihodnjih letih bolj kot števil�ni

razvoj prebivalcev obremenjevala kvalitativna struktura populacije. Že v zadnjem desetletju

se strokovna in administrativna javnost soo�a s pospešenim nizom negativnih demografskih

trendov (Jakoš, 1993), ki neugodno prispevajo k družbeno-prostorskemu razvoju mesta. V

Piranu danes sobivata pretežno dve kvalitativno razli�ni življenjsko-stilski populaciji. Število

stalno prijavljenih prebivalcev z nizko socialno strukturo dopolnjuje povpre�no manjši, toda

ekonomsko in izobrazbeno mo�nejši delež sezonskih prebivalcev (za�asnih ali ob�asnih

obiskovalcev, turistov, uporabnikov).

Po omenjenih daljših obdobjih ob�utnega izseljevanja avtohtonega in priseljenega

prebivalstva iz starega mestnega jedra se v zadnjih letih število prebivalstva po�asi stabilizira

(graf 1).

Graf 1: Prikaz gibanja števila prebivalstva v Piranu od leta 1910 do danes.

Vir: Prirejeno po: Statisti�ni urad RS. Lorber, 2003

Kljub temu je zaradi pomanjkanja evidenc o natan�ni poseljenosti in nihanju obiska

sezonskih prebivalcev v razli�nih letnih intervalih še vedno težko oceniti to�no števil�no

stanje prebivalcev. Razli�ne nacionalne in popisne statistike, podatki o prebivališ�u in lokalne

meritve se med seboj razlikujejo tudi do 5 ali ve� odstotkov. Po prera�unanih podatkih iz

Centralnega registra prebivalstva se v letu 2006 (vklju�no stalnimi in za�asno prijavljenimi)

število ustavi pri približno 4279 prebivalcih. Po popisu iz leta 2002 je v Piranu živelo 4143

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

1910 1931 1953 1971 1991 2002 2006

številoprebivalcev

34

prebivalcev. Prebivali so v skupno 1616 gospodinjstvih, katerih prera�unana velikost znaša

povpre�no 2,6 prebivalca na gospodinjstvo. Bistveno nižje je bilo prešteto število družin

(1153), kar že dokazuje tendenco individualnosti poselitve v prostoru in nakazuje na prve

resne simptome neuravnotežene starostne strukture prebivalcev, s prevladovanjem deleža

starejših.

Od 4143 prebivalcev je bilo 2008 moških (48,5 %) in 2135 žensk (51,5 %). Spolna

struktura je rahlo v korist ženskega prebivalstva, zlasti v predelih z višjim deležem starejših.

Med za�asno prijavljenimi, kjer prednja�ijo migranti in ne toliko sezonski obiskovalci, naj bi

bila slika v prid moškemu delu, ki med njimi predstavlja 55-odstotni delež. (ženske 45 %). V

sliki 2 vidno izstopa problemati�nost starostne strukture. Deležu ob�anov mlajših od 40 let, ki

je precej nižji od državnega povpre�ja se pridružuje dejstvo, da celo delež starejših od 65 let

števil�no presega populacijo mlajših od 15 let. Odraz trenutnega razmerja med starimi in

mladimi generacijami je 3:2, po najbolj pesimisti�nih demografskih analizah, pa naj bi se v

tridesetih letih ob kontinuiteti negativnih kazalcev (nizka nataliteta, izseljevanje mladih

družin) poslabšalo na 9:1, v škodo mladih. Medtem se nezadržno približuje obdobje, ko bodo

v jesen življenja (pokoj, pasivizacija) pri�ele vstopati najštevil�nejše starostne skupine sedaj

aktivnega dela populacije (graf 2).

Graf 2: Prikaz starostno-spolne strukture mesta Piran

Viri: Ob�ina Piran, Urad za družbene dejavnosti. D. Josipovi�. 2006. Demografska analiza naselja Piran s posebnim poudarkom na starem mestnem jedru. ZRC SAZU. V: Projekt PMM, 2006:69.

35

Kljub zgodovinskemu sožitju svetov romanskih in slovnaskih kultur se znotraj

tradicionalne mešane in �edalje bolj raznovrstne narodnostne in etni�ne sestave v Piranu

odvijajo razli�na medetni�na in narodnostna trenja in razne oblike izražanja nestrpnosti.

Vzgibi tovrstnih napetosti v zadnjih desetletjih se skrivajo bolj v poslabšani kvaliteti bivanja,

splošnem nezadovoljstvu nad upravljanjem mestnega jedra in upadanju ekonomskega

blagostanja v mestu kot v neposrednemu življenjskemu zavra�anju multikulturnosti. Podatki

iz že nekoliko neaktualnega popisa iz leta 1991 pri�ajo o naslednji narodnostni sestavi

prebivalstva v Piranu: Slovenci 71 %, Hrvati 11% (Istra, Dalmacija), Italijani 10%,

Muslimani 4%, Albanci, �rnogorci, Srbi, Madžari, Bolgari, Nemci…

V Piranu danes prevladuje relativno nizka socialna struktura prebivalcev nižjega

dohodkovnega razreda. Prebivalci šibkega premoženjskega statusa so ve�krat stigmatizirani z

nezmožnostjo reševanja bodisi dolo�enih individualnih stanovanjskih rešitev (npr. urejanja

fasad, prenavljanje bivalnih prostorov s slabo izolacijo, poškodbami na stropu, stenah, tleh in

strehah) bodisi v (ne)participaciji ali celo ignoranci pri usklajenem urejanju javne urbane

infrastrukture (kanalizacija, vodovod, urejanje tlakov, urbana oprema, komunikacijske

povezave idr.). Manjšo kupno mo� dokazujejo tudi pove�an obseg kreditnih obveznosti do

ban�nih institucij in poro�ila Centra za socialno delo, kjer evidentirajo letno pove�evanje

»povpraševanja« po razli�nih socialnih subvencijah (financiranje obveznega zdravstvenega

zavarovanja, enkratne socialne pomo�i ogroženim, izdajanje vlog pri dodelitvi državnih

socialnih pomo�i, uveljavljanje pravice do znižanega prispevka za vrtec idr.).

V izobrazbeni strukturi izstopata �etrtinska deleža prebivalcev s kon�ano nižjo srednjo oz. poklicno šolo ali splošno oz. strokovno srednjo šolo (graf 3).

Graf 3: Delež prebivalstva po izobrazbi starejših od 15 let, naselje Piran

0 200 400 600 800 1000 1200

nepopolna OŠ

OŠ

nižja srednja, poklicna

srednja splošna, strokovna

višja ali visoka

��������������� �� �������������������

Vir. Statisti�ni urad RS, popis 2002

36

Ve�ina aktivnega kontingenta prebivalstva, ki v Piranu pokriva komaj 50-odstotni delež,

je (po popisu iz leta 2002) zaposlenega v storitvenih dejavnostih – turizmu, ki ob svoji

perspektivnosti, nudi tudi izjemno raznovrstne zaposlitvene opcije. Obstaja bojazen, da je

ve�ina le-teh zaposlenega v slabše valoriziranemu in pla�anem segmentu turizma (strežba,

kuhinja, prodaja, �iš�enje, vzdrževanje, lažja pomožna in fizi�na dela, druge storitve).

Odpiranje novih delovnih mest v obalnem in priobalnem pasu naselij izven starega piranskega

mestnega jedra, odpira tudi v zadnjih letih pove�an obseg dnevnih migracij in konfliktne

javne dileme pri zagotavljanju ustreznega prometnega režima in infrastrukture (dostop,

parkirnine, garažne hiše, parkiriš�a).

Piran torej predstavlja problemati�no demografsko obmo�je kot rezultat dolgoletnega

obdobja praznenja mestnega središ�a in mo�nih suburbanizacijskih procesov (Tomši�, 2002).

Reševanje socialnega osiromašenja bo moralo biti v kombinacijii z drugimi vidiki urbane

prenove usmerjeno zlasti v celovito plemenitenje populacijske strukture (gentrifikacije) s

kon�nim ciljem selektivne reurbanizacije populacije mlajših, izobraženih in premožnejših

profilov (glej str. 21, 22).

5.3 Revitalizacijske tendence v Piranu

Težnje po revitalizaciji piranskega mestnega jedra že dalj �asa predstavljajo poskuse

integracije številnih »bottom up« pobud in predlogov (posameznikov, zavodov, institucij,

podjetij) fizi�ne in vsebinske prenove delov mesta v smeri ustavitve nadaljevanja širšega

procesa negativnih družbeno-prostorskih trendov. Že Asanacijski na�rt Piran koncem 70. let

pri na�rtovanju fizi�ne prenove9 ugotavlja nekompatibilnost pri vklju�evanju histori�nega

ambienta v sodobnejše življenjske funkcije mesta, zlasti v smislu težav z dostopnostjo in

slabšanjem bivalnih pogojev. Kljub opažanju deficita mestotvornih dejavnosti10 in lokalnih

privla�nosti je sledila pasivna politika zaš�itnih ukrepov z odsotnostjo investicijskih vlaganj

in umeš�anj vitalnih funkcij v pritli�ne površine mirnejših in manj atraktivnih predelov.

Skromna realizacija je ob zahtevni lastniški strukturi, neartikuliranih interesih mestnih

akterjev, preurejanju stanovanj za prodajo na trgu, izseljevanju srednjega sloja in mladih

družin ter vse ve�jemu generacijskemu, etni�nemu in socialnemu neravnovesju pomenila

nadaljevanje ekonomske, socialne in kulturne stagnacije. Dolgoletno preseljevanje

prebivalstva in izgubljanje vplivne ter prepoznavne mo�i Pirana kot funkcionalnega mestnega

9 Prenova Židovskega kareja, Tartinijevega trga, delne obnove tlakov in infrastrukture, garažna hiša ob pokopališ�u 10 Od upravnih, trgovskih, gostinsko-turisti�nih, kulturnih dejavnosti, obrti do šolstva in zdravstvene oskrbe.

37

središ�a (selitev tudi dav�ne, socialne, upravne enote v Lucijo) je povzro�ilo tudi premik

prosto�asovnih, ekonomskih in celo neprofitnih dejavnosti iz mesta. S površno analizo urbane

ritmike (glej str. 24, 39) se da ugotoviti, da Piran vse do danes doživlja izrazit padec mestnega

utripa s pasivizacijo življenja v ve�ernem in nesezonskem �asu in kriti�no mejo izkoriš�enosti

tematskega (prizoriš�nega) potenciala odprtih in zaprtih javnih (delno tudi zasebnih)

prostorov.

Danes korak k razreševanju tovrstnih družbeno-prostorskih dilem in konkretizaciji bolj

enotne razvojne vizije mesta v sebi združuje sprejet projekt Piran - moje mesto (v

nadaljevanju Projekt PMM). Gre za nekakšen krovni ob�inski razvojni dokument in hkrati

tudi temeljno izhodiš�e same revitalizacijske strategije (Ko�evar, B., 2007; osebna

komunikacija). Kompendij številnih preteklih in novejših sektorskih projektov in javno-

mnenjskih raziskav predvideva fazno reševanje fizi�ne prenove mesta (zlasti prometne

infrastrukture, investicij v strateško pomembne javne prostore in na�rtovanje izboljšanja

bivalnih in ambinetalnih kvalitet) ter izvajanje nekaterih potez v smer družbene in identitetne

prenove (revitalizacije) mesta. Navkljub dobronamernosti številnih na�rtov ostajajo mo�na

parcialna zaznamovanost in dileme pri celoviti operacionalizaciji, koordinaciji, organizaciji,

financiranju in u�inkovitosti zastavljenega projekta oz. bojazen pred strategijo na papirju.

5.4 Vidiki fizi�ne prenove mesta

Po opravljenem raziskovalnem delu gre fizi�ni prenovi Pirana pripisati tako pomembno

obnovitveno graditeljsko domeno kot tudi pri�etek samega simbolno-ambientalnega

prevrednotenja v iskanju bolj refleksivnega odnosa do mesta kot celote. Nemajhno težo ima

namre� fizi�na prenova v javnem mnenju in interpretaciji idealnega Pirana (izsledki raziskav

Ledolomilec - sanjam o Piranu, Piran�ani o Piranu, Atis 1996 ter zaklju�ki Odbora za

prenovo. V: Projekt PMM, 2006). Sam fizi�ni prostor starega mesta Piran velja za izjemen in

celovit urbanisti�no-arhitekturni spomenik kot odsev histori�nega mediteranskega tipa

zgoš�ene naselitve s potrebami po varnosti in racionalnem izkoristku prostora. Danes

prebivalci pogrešajo ravnovesje med patino (ob�utkom avtenti�nosti, izvirnosti, privla�ne

urbane simbolike) in urbano vitalnostjo na eni ter uporabnostjo oz. funkcionalnostjo

(povezane z dostopnostnim gordijskim vozlom, nizkim stanovanjskim standardom, estetskim

deficitom in slabšo infrastrukturo) na drugi strani.

Javnomnenjske ankete, strokovna javnost, posveti administrativnih krogov ter razli�ne

delavnice mediatorjev prepoznavajo štiri širše problematike, ki zadevajo potrebno vlaganje v

38

fizi�no prenovo piranskega mestnega jedra (graf 4, tabela 2). Ker se trženje, produkcija in

potrošnja urbane krajevnosti nanašajo na estetizacijo in simoblizacijo krajevnih elementov v

urbani ekonomiji (Zukin, 1995), bo vzpostavljanje pogojev za investiranje kapitala (npr. v

oblikah javno-zasebnega partnerstva, ponudbe, storitev) v dele urbanega okolja (parki,

zgradbe, urbana scenografija, postavitve, lokalna tematika in krajevni kontekst ipd.) klju�nega

pomena (glej str. 16). To na dolgi rok ne bo potrebno zgolj pri posameznih objektih (javnih,

zasebnih prostorih), temve� v smeri projektov rehabilitacije širših predelov mestnega tkiva in

s podrobnejšimi prostorskimi akti (ureditvenimi na�rti posameznih obmo�ij z npr. likovno-

vsebinskimi merili).

Graf 4: Kje vidite problematiko Pirana oz. kaj bi v mestu spremenlii? N=82

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Prireditvene in kulturne aktivnosti

Skrb za urejeno in �isto mesto

Prometni režim

Neprimerno vodstvo

Neposluh vodstva za ob�ane

Stanovanjska problematika

Nekvalitetna ponudba

Problemi in struktura prebivalstva

Drugo

Vir: Lorber, 2003.

39

Tabela 1: Prikaz domen fizi�ne prenove mesta

Domene fizi�ne prenove

Problematika in identifikacija predlogov rešitev

(Prometna) dostopnost

- postopno omejevanje prometa motornim vozilom s frekventnejšim javnim prevozom in nudenjem alternativnih oblik prevoza (izposoja koles rolerjev, �olnov, subvencioniranje taksijev)

- vrednotenje projektov garažnih hiš v okviru dane morfologije mesta (Forna�e, Piranska vrata, Sv.jurij, pri obzidju, pod Tartinijevim trgom)

- potniški terminal in vozliš�na to�ka Forna�e (dilema zapornice) - preu�iti možnost regijskega tramvaja (t.i. Parenzana) - redefinicija relacij morskega prometa in režima piranskega pristaniš�a - odslužen trajekt s parkirnimi kapacitetami in dodatno vsebinsko ponudbo

(gostinstvo)

Stanovanjski standard in kvaliteta bivanja

- ob�inska stanovanja (dotrajanost, mešano etažno lastništvo, neatraktivne lokacije)

- strateške investicije v zgledno sanacijo javnega stavbnega fonda in kulturnih spomenikov z mo�no koordinativno vlogo ob�ine, MZVNKD, stroko in ostalimi interesnimi akterji

- indiferentnost in stihijska gradnja zasebnikov (nepoznavanje smernic varovanja dediš�ine mesta in problem medsebojnega usklajevanja),

- ve�anje sekundarnih bivalnih prostorov (po�itniško mesto) - potreben paket ukrepov (analiza lastništva, finan�ni fond v okviru t.i. sklada za

razvoj, ažurno evidentiranje objektov in stanovalcev, mestoma združevanje objektov in uveljavljanje predkupne pravice

- izdelava nepremi�ninske mreže in prostih stanovanj za nastanitev oz. nakup

Infrastruktura - prenova kanalizacijskega in vodovodnega sistema, - potencial komunikacijskih tehnologij (opti�no oz. kabelsko omrežje, mreža

informacijskih in »cyber« to�k)

Estetski videz in urbana oprema mesta

- vizuelna opustošenost, stihijskost pri stavbnem preurejanju, onesnaževanje, doma�e živali brez nadzora, odsotnost javnega WC, neustrezno postavljanje uli�nih tlakov, korit, odlaganje nerabljenega kosovnega materiala po mestu)

- multiplikativni in simbolni u�inki z umeš�anjem zelenja (predlog prepoznavnega vstopa v mesto z alejo akacij)

- uporaba konzolnih konstrukcij (delno prekritje ulic za družbene vsebine, za tržnico, za pešce ob morju, dostopa do morja, prostora za ribi�e)

- projekt javnega podjetja Okolje Piran za �isto�o mesta (nadzor nad �iš�enjem, javne sanitarije, koši za smeti, pranje ulic)

- predvideni kopalne dostope z ureditvijo sidranih splavov in vrniti pomole ob skalometih

Prenova strateških objektov in simbolike mikroprostorov

- samevajo�i svetilnik na Punti (pod upravljanjem Obalnih Galerij – predlog svetilni�arskega muzeja in tlakovati trg na Punti)

- osvetlitev mestnega obzidje z uporabo prenovljenega stadiona vklju�eno v turisti�ne aranžmaje in kot kulisa dogodkovne kulture

- ureditev lungomare promenade in sprehajališ� z urbano opremo (svetila, klopi, stojnice…)

- prenova Cerkve Marije zdravja na Punti, Akvarija in Starega trga, stavbnih pro�elij

- potenciali prenovljenega Tartinijevega trga, stare bolnice, stavbe Vibafilma, piranske knjižnice, zasnovati t.i. piranski korzo dogajanja

- ureditev pešpoti in ozna�evalnih tabel skozi muzej zgodovine (uspešen primer v Kopru)

40

Kot zaš�iteno naselbinsko obmo�je bo Piran moral prepre�iti propadanje tipi�ne mestne

arhitekture ter samovoljno razpolaganje zasebnikov z domeno javnega prostora (npr. ulice,

hišni pragovi, izpostavljene fasade in pro�elja kot del javne površine) (Kozina, N. 2007;

osebna komunikacija). Stihijski posegi in iznakaženost dela bivalnega fonda, zlasti v

stanovanjskem delu (v notranjih ulicah mesta), namre� dolgoro�no ne zagotavljajo

kontinuitete ambientalne dodane vrednosti in ustvarjenih prostorskih kvalitet. V težnjah

posodobitve, obnovitve in kontinuitete Pirana kot simbolne prizoriš�ne celote pa je smiselno

upoštevati ustrezno razmerje med konzervacijo, posodobitvijo in uporabnostjo doti�nih

urbanih prostorov11 (Guštin, M. 2008; osebna komunikacija). Nesorazmernost je opaziti prav

v odnosu do varstvenih programov v mestu. Z ene strani so vidni neprilagojenost

spomeniškega varstva, neu�inkovitost gradbenih inšpekcij, ignoriranje predpisov, �rne

gradnje, slaba informiranost in povezanost; na drugi strani pa presene�ajo civilne pobude k

ohranjanju dediš�ine, ponekod prevelika zaš�itenost (muzealizacija) in promocija ali celo

opozarjanje posameznih akterjev na prepoznavne urbane detajle in specifi�nosti nekdanje

urbane opreme (npr. leseni pomoli, tlakovi, privla�ne fasade, vodovodne pipe po mestu,

kopališke površine, info table idr.).

Vrednotenje dostopnosti in funkcionalnosti piranskega mestnega jedra je pogostoma

povezano s kontradiktorno naravo (ne)omogo�anja notranjega avtomobilskega prometa in

parkirnih mest v smislu negativnega ali pozitivnrega razvojnega u�inka. Strukturni problemi

mestnega jedra so vse bolj mote�i za trgovske, gostinske ali obrtne dejavnosti (ulice

obmorskega pasu in piranskih trgov), ki imajo težave z dostavo, prodajo, prostorsko stisko,

rastjo stroškov in stagnacijo poslovanja. Vendar pa gre v bodo�e prometno dostopnost Pirana

(nedavno prevoznost in zasedenost ulic z vozili vzdolž Cankarjevega nabrežja in

Tartinijevega trga do Punte) in nadaljnjo instrumentalizacijo javnega prostora (glej str. 9)

postopoma omejevati z uporabo alternativnih oblik osebnega in javnega prevoza ter z

umeš�anjem razli�nih prizoriš�nih vsebin (npr. potencial promenade ob barkah, ribi�ih in

morju, uli�ne dejavnosti, gostinske terase idr.).

3 Raznolikost v konzervaciji dediš�ine; npr. rehabilitacija, prezentacija, asanacija, rekonstrukcija ipd.; ideje specializirane kamnoseške delavnice za Piran.

41

Slike 12,13,14: Primeri iznakaženosti v mestnem jedru:

Vir: Projekt Piran PMM.2006

Primeri zglednega investiranja v mestni prostor: Slika 15: Pogled naMinoritski samostan Slika 16: Obnovljeno Gledališ�e Tartini sv. Fran�iška s Križnim hodnikom in še iznakažena podoba Akvarija (l. 2005).

Vir: Burger, B. 2008. Vir: Burger, B. 2008.

Slika 17: Prenovljen Tartinijev trg Slika 18: Hotel Tartini

Vir: Primorski utrip, 2008. Vir: Hotel Tartini, 2008

Slika 19: Visoka šola za podjetništvo Gea College

Vir: Google, 2008

42

Fizi�ni vidiki urbane prenove so vselej na nek na�in prepleteni s trendi družbenih potreb,

iniciativ, aspiracij ali z vrednotenjem akterjev in individualiziranih izkustvev posameznikov.

Medsebojno pogojenost fizi�ne (ambientalne) in vsebinske prenove dokazujejo tudi rezultati

delfi konference arhitektov12, kjer kot prostorski strokovnjaki razmišljajo ne samo o fizi�nih

vprašanjih, pa� pa tudi o razli�nih družbenih ali celo upravljalskih dilemah mesta (tabela 3).

Diplomski referat daje v naslednjih razdelkih posebno pozornost prav raziskovanju

potencialov piranskih prizoriš�nih fukncij kot simbolne ekonomije (glej str. 16) dodanih

vrednosti krajevnih družbeno-prostorskih kvalitet znotraj širše revitalizacijske problematike

mesta Piran.

Tabela 2: Prikaz navedenih problematik mesta delfi konference.

Rang najpogosteje navedenih problematik mesta Urejanje in vrednotenje javnih prostorov (npr. strateško investiranje v javne prostore z idejnimi

nate�aji kot zgled mestu, definirati strateškost in evidentirati razporejenost neizrabljenih javnih in zasebnih prostorov, izpeljati simulacijo rekonstrukcije starega mestnega jedra, iti v nakup)

Promet (razstava parkiranih vozil »pod zemljo«, sre�anja in razprave na temo prometa)Kakovostne neodvisne službe (za potrebe ob�ine pri operacionalizaciji strategije prenove na

dobrih ekonomskih, kooperativnih in kadrovskih temeljih npr. sklad za prenovo, javno-zasebno partnerstvo, konzilij…)

Vsebinska prenova (celoletna aktivnost, pritli�ja oz. parter v mestu strateško (v javnem in zasebnem lastništvu) napolniti z raznovrstnimi vsebinami, organizirana promocija)

Nadzor nad nepravilno zasebno fizi�no prenovo (implementacija predpisov) Pozornost turizmu in kulturno-storitveni ponudbi (mesto kulturnega turizma in raznovrstnih

vsebin profesionalnih ter kreativnih amaterskih umetnosti) Vir: Projekt PMM, 2006.

5.5 Prizoriš�ni potenciali v vsebinski prenovi mesta

Refleksivni prizoriš�ni in dogodkovni potenciali Pirana, o katerih bo govora v

nadaljevanju, nastopajo kot mo�na podlaga vsebinski revitalizaciji mesta. Zaprte in odprte

(tako javne kot zasebne) prostore je potrebno opremiti s specifi�nimi prizoriš�nimi

funkcijami, ki se ujemajo s potrebami sodobnega življenja, ustvarjanja in kontinuiteto

kulturnih, bivalnih, prosto�aovnih, upravnih ter estetskih (ambientalnih) praks »potrošnje«

krajevne urbane dediš�ine. Prizoriš�ni kraji morajo biti odraz specifi�nosti interakcij v

prostoru, dela kvalitete, urbane kulture in krajevne simbolne ekonomije (Zukin, 1995) —

nezamenljivi, funkcijsko, simbolno (pomensko) in vizualno edinstveni, zapomnljivi,

12 Participacija 32 arhitektov v delfi konferenci (Antropološka raziskava doc. dr. Irene Weber; Projekt PMM, 2006).

43

(re)prezentativni in prepoznavni (glej str. 12). Z vidika analize piranske prizoriš�nosti

(potrošnje krajevnosti) in zagona virov refleksivne krajevne simbolne ekonomije (glej str. 17)

gre izpostaviti nabor slede�ih razpoznavnih sklopov prizoriš�nih potencialov mesta:

dogodkovno kulturo, specifi�no krajevnost kulture, zgodovine in umetniške kreativnosti,

ekskluzivnost bivalne kvalitete, destinacijo preživljanja prostega �asa in pa potencial

specifi�nega izobraževalnega središ�a. Oživljanje ambientov s krajevno kvaliteto dogajanja

(npr. istrsko-obmorska motiviranost, kulturne in umetniške vsebine, mediteranska

razpoznavnost idr.) v mestnem jedru pomeni transformacijo urbanega prostora v postmoderno

krajevno prizoriš�e, kar sproža tudi dvig njegove simbolne, socialne in materialne

vrednosti/potrošnje (npr. rast cen nepremi�nin) na nivo revitalizacijskega potenciala (glej str.

16). Priložnosti v zgledni »potrošnji« urbanih prostorov so torej v refleksivnem vnašanju

tovrstnih vsebin s pomo�jo denimo oddajanja le-teh ustreznim interesnim akterjem v javno-

zasebnih parnterstvih, kar pa ni mo� izvesti brez podrobne evidence lastništev in

namembnosti (Lavra�, 2004:168) ter vrednotenja prostorov za razli�ne prizoriš�ne vsebine

(npr. cerkve, avle, pritli�ni prostori za razstaviš�a in manjše kulturne dogodke, simpozije,

kongresno ali protokolarno dejavnost).

a) Dogodkovna kultura v mestnem jedru

Dogodkovna kultura kot prizoriš�ni potencial v piranskem staromestnem ambientu lahko

postane klju�ni za�etni impulz tematske revitalizacije (vsebinskega oživljanja) mesta, hkrati

pa sooblikuje avtenti�no prosto�asovno ponudbo (graf 5, tabela 4). V tem pogledu bi lahko

piransko mestno jedro s svojo diverzificirano potrošnjo urbane krajevnosti (vloga

poglavitnega (kulturnega) prizoriš�a mestnega dogajanja) dopolnjevalo in konkuriralo bolj

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

�������������� ������� �

��������� ���������

������������������������������ �

��� ���������

����������������

���������������

������������������ �������������

Graf 5: Prikaz oblik dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih v %

Delež v %

44

komercialnim in turistificiranim vsebinam v širši okolici (Portorož, Strunjan, Lucija). Tako

kot specifi�na mestna silhueta Pirana (prizoriš�na celota sui generis) kot nekateri javni

prostori z mo�nimi simbolnimi funkcijami (sre�evalnost, teatralnost, kolektivni spomin) ali

izpostavljeni trakti v mestu, kli�ejo po tematskih programih oživljanja, odkrivanja in

performativni prezentaciji prepoznavnih krajevnosti. Razlog je v tem, da so tradicionalni

prostori javne reprezentative vse pogosteje kraji za flaneurje, dogodke, postavitve in

refleksivna prizoriš�a (s tematskim in korporativnim upravljanjem), kjer sta javnost in kultura

del urbane scenografije in performans (glej str. 23)

Tabela 3: Tipološki prikaz prireditev v Piranskem mestnem jedru

Tip prireditve Primeri prepoznavnih prireditev; lokacija in �as prizoriš�a

Kulturno-umetniški dogodki

- Solinarski festival, Tartinijev trg; julij - Tartini festival,Tartinijev trg, Križni hodnik Minoritskega samostana; september - Mednarodni slikarski in kiparski Ex-tempore (razstavljanje umetnin); Obalne Galerije, julij in avgust - Poletni pouli�ni festival, Tartinijev trg, julij - Mednarodni mediteranski folklorni festival MIFF, Tartinijev trg; julij - Sre�anje pevskih zborov in tamburaških skupin, Tartinijev trg; junij - Procesija Sv. Jurija

Prosto�asovni in zabavni dogodki

- Festival slovenskega filma, - Izbor MISS Alpe Adria International, Tartinijev trg; avgust - Veliki pustni ples v Piranu, Tartinijev trg in G. Tartini, februar - Primorski poletni festival, Tartinijev trg, Gledališ�e Tartioni; julij - Piran v glasbi (koncerti), piranska Punta, Stari trg, Tartinijev trg; poletni meseci - Poletni utrinki in etno festival, Tartinijev trg; junij

Ljubiteljska sre�anja

- Festival plesa, Tartinijev trg, junij - No� kresni�k, Tartinijev trg, piransko obzidje in obala; junij - Sre�anje starodobnih avtomobilov, Piran- Portorož; maj - Kinote�ni filmi pod zvezdami, Župnijski vrt cerkve Sv. Jurija; avgust - Procesija z barkami ob Marijinemu Vnebovzetju, Piran-Strunjan; avgust

Sejemske prireditve

- Sejem starin, doma�e obrti in darov narave, Piranski trgi in ulice, nekajkrat letno

Izobraževalni dogodki in simpoziji

- Dnevi evropske kulturne dediš�ine (DEKD), Piran-Portorož, september - Piranski glasbeni ve�eri, Križni hodnik Minoritskega samostana Sv. Fran�iška,

julij - Mednarodni orgelski festival, cerkev sv. Jurija; avgust

Poslovni dogodki - Mednarodni oglaševalski festival Zlati boben, Gledališ�e Tartini, oktober - Piranski dnevi arhitekture (razstava projektov in nagrada Piranesi); Obalne galerije, november.

Športne prireditve - Regata prijateljstva, Piranski zaliv; junij - Mednarodni turnir v pandolu, Tartinijev trg; april

Vir dogodkovne kulture v preteklosti je bilo števil�nejše obeleževanje in udeleževanje

raznovrstnih verskih in posvetnih tradicionalnih, jubilejnih, interesnih in družabnih dogodkov

oz. prireditev, ki je pomenila prispevek bodisi k teritorialni sociabilnosti, h krepitvi takrat

prisotne italijanske narodne zavesti ali k reševanju eksistencialnih oz. razvojnih potreb mesta

45

samega. �as je z mo�no izselitvijo avtohtonega prebivalstva v Piran prinesel fluiden in

raznovrsten kolaž identitet razli�nih kulturnih okolij in življenjskih slogov ter z ve�letno

neselektivno politiko oblasti v odsotnosti koordinirane participacije priseljenega prebivalstva

v identifikaciji z mestom odrinil v preteklost levji delež nekdaj pomembnih integrativnih in

mestotvornih funkcij. Podobne stihijske razmere (v participaciji, financiranju, koordinaciji,

organizaciji, iskanju javno zasebnega partnerstva) se danes odražajo kot ovira pri poskusih

vzpostavljanja bolj refleksivnega odnosa do simbolnega tematskega oživljanja in celovite

revitalizacije starega mesta. Danes je krajevna prizoriš�nost rezultat vse ve�je števil�nosti

dogodkov in življenjsko-stilske demokratizacije raznovrstnosti akterjev v mestu (glej str. 12).

Toda številne manjše, a dovolj atraktivne in prepoznavne dogodkovne oz. prizoriš�ne

aktivnosti so še vedno pretirano podrejene spontani ljubiteljsko naravnani kulturi in

volunterizmu kolektivnih in individualnih akterjev (društva, mediatorji, organizacije,

posamezniki; tabela 5). S šibkimi materialnimi pogoji delovanja (Planinc, N. 2007; osebna

komunikacija) so v ve�ji meri odvisni od sprejetih ob�inskih prora�unskih sredstev ali od

omejenega lastnega angažmaja.

Tabela 4: Prikaz akterjev in drugih civilnih iniciativ v dogodkovni kulturi Pirana

Oblike akterjev lokalne dogodkovne kulture

Seznam pogostih organizatorjev, pobudnikov, sponzorjev

Civilne iniciative, skupine in društva

Skupnost Italijanov G. Tartini, Turisti�no društvo Piran in Portorož , KTD �ikole �akole, Društvo Anbot, Folklorno društvo Val, Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, Hortikulturno društvo, Ribiško in potapljaško društvo Piran, KD LIB-ART, Društvo za trajnostni razvoj Istre, Društvo Prijateljev zakladov sv. Jurija, Mladinski pihalni orkester Piran, Združenje podjetnih študentov, KS Piran, JK Pirat…

Poslovni in turisti�ni akterji

Hoteli Piran, Hotel Tartini, Marina Portorož, Turisti�na agencija Maona, SOLINE Pridelava soli d. o. o., LifeClass Hotels&Spa Portorož, Street Tour d. o o. Portorož, Ladja Solinarka, Gospodarsko in interesno združenje Piran

Gostinski akterji Gostiš�e Pavel, Restavracija Tri vdove Piran, Restavracija Riva Piran, Restavracija Batana, Gostiš�e Pirat, bife Žižola s kulturno sceno

Ob�inske institucije

Avditorij Portorož, Ob�ina Piran, Pomorski muzej Piran, Športni in mladinski center Piran, Mestna knjižnica Piran, Obalne Galerije, Gledališ�e Tartini, piranski arhiv, MZVNKDPiran

Ostali akterji Župnija sv. Jurija Piran, Galerija Gasspar, mediatorji,

V zvezi s stopnjevanjem dogodkovne prizoriš�nosti mesta bo veljalo slediti slede�im

izzivom:

- nadaljevati z decentralizacijo in �asovno dekoncentracijo prizoriš�nosti s Tartinijevega oz.

Starega trga na ostale trge in širše povezane ulice ter s poletne na celoletno raven

prireditvenih aktivnosti. Paradoksalni in neenakomerni ritmi v rabi prostorov v razli�nih

46

letnih intervalih onemogo�a ohranjanje nekaterih mestotvornih, oskrbnih in storitvenih panog

v mestu13. Prostorska in �asovna razširitev dogodkovne kulture bo imela za sabo mo�no

razbremenilno in depasivzacijsko funkcijo, ki bo omogo�ila daljše zadrževanje oz. potrošnjo

urbanih prizoriš� s strani obiskovalcev in prebivalcev Pirana (slika 20,21,22,23).

Sliki 20,21: Dogodkovna kultura v mestnem jedru, Rokov in Tartinijev trg

Vir: Slovensko morje, Hoteli Bernardin d.d.

Sliki 22, 23: Prostorska in �asovna razporeditev dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih (l. 2007)

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

20%

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

13 Selitev upravnih funkcij, zmanjševanje prostorov javnega fonda in storitvenih površin v mestu, zato so tudi upravi�eni pozivi k oblikovanju trajnejših in bolj fleksibilnih urnikov.

47

- pozivi k urejanju in integraciji pritli�nih prostorov (javnih in zasebnih) pri programih

oživljanja in umeš�anju vsebin, dogodkov (mediatorji).

- snovati potenciale promenad in mediteranski korzo dogajanja z uli�no ponudbo oz.

pouli�no kulturo na prostem z eksponati galerij, rokodelcev14, obrtnikov, specifi�nimi artikli,

izvirnimi spominki (trabacula), sistemom tržnic15 in uli�ne prodaje, glasbo16, »bogatejšo

kulinari�no ponudbo« (npr. v Tomši�evi ulici, po Cankarjevem ali Prešernovem nabrežju,

obalnem mestnem robu) (Kozina, N.2007; osebna komunikacija). Usklajeni programi

oživljanja omogo�ajo obisk ljudi tudi v notranje ulice in trge.

- tematizirati aktivnosti lokalnih tradicij (solinarstvo, ribištvo, pomorstvo, kulturno-

umetniški etos) in krajevno kontekstualnost (glej str. 12, tabela 6) s sinergijsko povezaovo

akterjev, sponzorjev, promocije in dogodkov v tematske sklope pod okriljem širšega projekta

(npr. Piran moje mesto).

14 Predlogi kiparske delavnice na prostem na skalometu v stilu Forma Vive z daljnogledi, 15 Denimo srednjeveška, multietni�na, kulinari�na, ekološka, sejmi starin, boljšji sejmi…16 Primeri Piranskih glasbenih ve�erov, istrskih ve�erov lokalne ljudske glasbe in ve�ernih koncertov na Starem trgu in predlogi ozvo�enja Tartinijevega trga, »open air« studia radia Tartini ipd..

48

Tabela 5: Prikaz potrošnje prostorskih kvalitet krajevne simbolike v Piranu

Nivoji krajevne simbolike

Identifikacija prepoznavnih simbolno-ambientalnih entitet dogodkovne prizoriš�nosti

Naravno-krajinske posebnosti

- mediteranska razpoznavnost in klima - obmorska lega (kopališke površine, Rt Madona in posebnosti morskega dna) - navezava na istrsko podeželje (ekoturizem, soline, turisti�ne kmetije, gastronomska in enološka ponudba)

Kulturno-zgodovinska dediš�ina

in prostori javnega zna�aja

(odprti ali zaprti)

Mestne pala�e: - Ob�inska in sodna pala�a - Tartinijeva hiša (sedež italijanske narodne skupnosti, razstave, sre�anja) - Bene�anka z napisom »Lassa pur dir« (pusti naj govore) v posmeh opravljivcem v legendi o zaljubljenem beneškem trgovcu in mlademu piranskemu dekletu - Travesini (Visoka šola za podjetništvo Gea college), - Benvenuti (glasbena šola), - Mestna loža (Obalne galerije), - Gabrielli (Pomorski muzej), - Apollonio (Župan�i�eva ulica), Gledališ�e Tartini Akvarij z Ribiškim trgom in sramotilnim stebrom (prangerjem) in legendi o kaznovanju preklinjajo�ega meš�ana Piranski trgi in ulice kot javna dnevna soba: - Tartinijev trg z mandra�em in simboliko ribiške tradicije, - Stari trg (nekdaj centralni trg glavnih piranskih ulic z vodnjakom) - Židovski trg zaprtega tipa -Rokov,Turši�ev, Manziolijev in trg Bratstva Mestno obzidje s kuliso starih mestnih vratTržnica

Sakralna dediš�ina - stolna cerkev sv. Jurija z župnijskim vrtom (Sv. Jurij na konju v boju z zmajem kot simbolni zaš�itnik mesta in znanilec pomladi) - cerkev sv. Fran�iška z minoritskim samostanom (Bolniška ulica) in bližnjo cerkvijo Marije Snežne - cerkev Marije Zdravja na Punti in cerkev sv. Donata (Stari trg) - cerkev sv. Štefana (Židovski trg) - cerkev sv. Roka

Poslovno-storitveni in zasebni

(bivalni)

- hoteli (Hotel Piran, Hotel Tartini, Miracolo di mare) - galerije (Studio galerija Gasspar, Duka, Meduza, Hermana Pe�ari�a) - gostinska ponudba (Pavel, Batana, Riva, Pirat, Tri vdove) - kavarne in lokali (kavarna Tartini, Caffe Santee, Pyros bar, bife Žižola)

Kvalitete lokalne kulturne identitete

- mediteranska doma�nost, bogata kulturna dediš�ina, obmorska motiviranost in na�in življenja, prijaznost, sproš�enost, kolaž razli�nih kulturnih okolij idr.

Dogodkovna kultura

s prireditvenimi aktivnostmi

- kulturno-umetniški, prosto�asovni in zabavni dogodki, ljubiteljska sre�anja, sejmi, poslovna sre�anja…

Virtualni prostor - spletna mrežna promocija destinacije in turisti�nega produkta Portorož&Piran (»Med Dunajem in Benetkami«), virtualno informacijsko središ�e

- razvijanje koordinacijskega štaba civilnih iniciativ, nevladih organizacij in drugih akterjev

(primer sedanjih mediatorjev) s poudarkom na selektivnem izboru prireditev, usklajeni

organizaciji, pomo�i, obveš�anju, financiranju, povezavi, izposoji idr.

49

- organizacijo dogodkovne dejavnosti in prireditev ob Avditoriju Portorož ponuditi tudi

podjetnim zunanjim izvajalcem v javno zasebnih partnerstvih (npr. kulturna scena v bifeju

Žižola)

- particpiacija strokovne javnosti in interesentov (npr. forum, borza idej, razpisi za

raziskovalna dela na temo Pirana) (Planinc, N. 2007; osebna komunikacija).

b) Specifi�na krajevnost kulture, zgodovine in umetniške kreativnosti

Vidna tradicija ustvarjanja v kulturi, arhitekturi in umetnosti skozi pestra zgodovinska

izkustva mesta pomeni v svoji mediteranskosti klju�no simbolno-ambientalno vrednost, ki v

polni zavest in življenja ljudi v Piranu in prenaša prežitek te identitete v sodobno prezentacijo

in potrošnjo urbane krajevnosti. Kulturni simbolni kapital na tem mestu nastopa kot

u�inkovita strategija razvojnega preboja degradiranih urbanih predelov z mo�jo povezane

kulturne produkcije in podjetniškim preustvarjanjem v specifi�no potrošnjo krajevnosti (glej

str. 19).

Potencial refleksivnega in selektivnega (diverzificiranega) prizoriš�a (tržiš�a)

(re)prezentacije kulture, zgodovinske dediš�ine in umetnosti (npr. glasba, ateljeji,

specializirane prodajalne, galerije, razstavni prostori, sejmi, tradicionalna obrt, povezave

sre�anj akterjev umetniške sfere in njihovih organizacij) pomeni priložnosti v posve�anju

tovrstnih kulturno-storitvenih vsebin v mestnem jedru. Svoje sistemsko in reprezentacijsko

mesto v simbolni ekonomiji (potrošnji) piranske urbane krajevnosti (kot tematski viri

revitalizacije) pa iš�ejo tudi številne druge vsebine, v katerih je mo� dokazovati preteklo ali

sodobno refleksivno kompatibilnost oz. komplementarnost s simbolno krajevno patino. Zlasti

lokalna ljubiteljska kultura s številnimi aktivnostmi, vezanih na delovanje nekaterih

pomembnih društev in organizacij ve�krat dopolnjuje simboliko prizoriš�nosti mestnega jedra

(v starinarstvu, zbirateljstvu, spominkarstvu ter manjših glasbenih, folkornih, plesnih,

rokodelskih, fotografskih, gledaliških dogodkih). Prizadevanja na tej poti ovirajo pomanjkanje

intenzivnosti, podjetniških iniciativ, javno-zasebnih relacij ter celovite koordinacije oz.

integracije v širšo prizoriš�no sfero (Planinc, N. 2007; osebna komunikacija).

50

Omeniti velja nekaj usmeritev tematskih sklopov kulturno-umetniške prizoriš�nosti

starega jedra:

- zasledovati glasbeno tradicijo s ciljem odkrivanja Tartinija (kot simbolni prežitek mesta)

in piranske glasbene identitete17 v lu�i bodisi klasi�ne glasbe (Piranski glasbeni ve�eri,

Tartinijevi dnevi, razprave o glasbi, literaturi, umetnosti, poletne glasbene šole) ali

prizoriš�enja bolj sodobnejših zvrsti18 (zabavni glasbeni open air dogodki, Radio Tartini, Club

Maona). Pobude civilnih in zasebnih akterjev o delovanju Tartinijevega sklada, ekskluzivnem

Tartinijevem butiku, restavraciji Tartinijeve violine, CD-ju s Tartinijevo glasbo idr. so odraz

prav pomanjkljive prezentacije, trženja in promocije glasbeno-umetniškega etosa v širši

kulturni simbolni ekonomiji mesta.

- vra�ati sloves gledališke in filmske kulture v avtenti�ni mediteranski kulisi. Obnovljeno

gledališ�e Tartini mora prevzeti vlogo povezujo�ega kulturnega hrama z ve�jo izrabo

pomembnih refleksivnih vsebin (koncerti, predstave, sre�anja akterjev, podelitve, sprejemi) in

nudenjem podpore lokalnim ustvarjalnim skupinam. Pretekle inspiracije filmskih ustvarjalcev

(npr. filmi Františka �apa) so se prelevile v minevanje prostorov nekdaj pomembnega

slovenskega filmskega producenta Viba film studio. Potrebno bo redefinirati in oplemenititi

uprizoritveno dejavnost centra Avditorij Portorož z mo�nejšo promocijsko, koordinativno

vlogo in navezovanjem akterjev (vloga pomembnih zunanjih organizatorjev, kulturnikov,

ustvarjalcev) na sorodna filmsko-umetniška prizoriš�a (primer istrskega mesteca Motovun z

umetniškimi žanri). Doborodošle postajajo tudi nekatere manjše alternativne performativne

vsebine (oživitev letnega kina, uli�no geldališ�e).

Sliki 24, 25: Umetniški podobi Pirana; slika in fotografija

Vir: Projekt PMM, 2006.

17 K glasbeno-umetniškemu etosu mesta je mo�no doprinesel Tartinijev pripsevek v meš�anski glasbeni akademiji I virtuosi 18 Radio Tartini - predvajanje sodobnejših glasbenih zvrsti, Club Maona - koncerti jazz, blues in etno glasbe (Arze nad Piranom), predlogi jazz cluba v lokalu Tri papige idr.

51

- umeš�anje prizoriš�nih vsebin likovnih umetnosti, kiparstva, arhitekture in oblikovanja v

urbane prostore (primer izolske ulica ateljejev), pri �emer vrednotenje le-teh zavisi od

kakovostno integrirane, pregledne in organizirane umetniške ponudbe promoviranih izdelkov

oz. projektov s prepoznvano simbolno vrednostjo (npr. produkcija mednarodnih simpozijev

kot so Ex-tempore, Forma Viva, piranski Dnevi arhitekture, produkti s piransko tematiko

idr.). Vklju�evanje tovrstnih umetniških vsebin v prizoriš�ne namene gre spodbujati tako v

razli�nih javnih (galerije, sakralna dediš�ina, ulice in trgi kot razstavni prostor19) kot tudi

zasebnih pritli�nih ve�namenskih prostorih (denimo razstave, delavnice, literarna sre�anja,

projekcije, revije, sprejemi idr. v zasebni galeriji Gasspar). Tu je smiselno iskati povezovalne

potenciale (denimo bolj koordinativna vloga Medob�inskega zavoda Obalnih galerij Piran)

med akterji (galeristi, umetniki, ustvarjalci) in uglednimi bližnjimi umetniškimi prizoriš�i

(npr. Abitanti, Grožnjan, slikarsko mesto Asisi, beneški bienale idr.).

- kulturno-storitvena naravnanost pri potrošnji lokalnih kulturnih proizvodov denimo

prostore sakralne dediš�ine povezati z manjšimi kulturno-umetniškimi dogodki (npr. orgelski

festival, mednarodni simpoziji kulturnikov, razstaviš�a, prezentacija križevega pota, odprtje

cerkvenih stolpov kot razgledne to�ke), verskim turizmom ali lokalizacijo poro�nega

ceremoniala (npr. solinarskih ali istrskih porok).

- povezava in promocija tradicij muzejske, arhivske ter knjižni�ne dejavnosti. Zbirke

mestnega muzeja (Pomorski muzej Seregeja Mašere) z etnološkimi artefakti lokalne kulture

preživljanja in na�ina življenja (pomorstvo, solinarstvo, ribištvo) ter vrsta literarnega gradiva

in arhiviranih dokumentacij piranske knjižnice oz. arhiva o razvoju in zgodovini mesta ponuja

refleksivni vir ohranjanja, vrednotenja in pa prezentacije lokalne etnološke, umetniške in

kulturne dediš�ine (npr. muzejski dnevi, organizacija literarnih dogodkov idr.)

c) Piran kot ekskluzivna bivalna kvaliteta

Trendi individualizacije življenja (bivanja) v �asu in prostoru pove�ujejo možnosti

mote�ih vplivov razli�nih prostorsko-�asovnih življenjskih poti posameznikov in skupin.

Navkljub razli�nosti v življenskih stilih, okusih, identifikacijskih preferencah, vrednotenju

bivanjskih pogojev, zasebnosti in javnih interesov, se isto�ano stopnjuje podobnost interesov

obiskovalcev in žive�ih po kvaliteti bivanja (slika 26, tabela 7) ter doživljanju partikularnosti

samega mestnega ambienta (zapakirani avtenti�nosti, raznovrstnosti ponudbe in vsebin,

19 Razstavne aktivnosti na ulicah in trgih (uspešni primeri Ex-tempor-a in sejmov starin)

52

dostopnosti, ekskluzivnih vsebinah, odkrivanju lokalnih kulturnih vzorcev, umiku iz ve�jih

urbanih okolij itd.). Bližina fizi�nih struktur in dediš�ine grajenega mestnega ambienta

narekuje tudi specifi�ne (zna�ilno mediteranske) odnose med ljudmi, kjer skupni prostori

(ulice, trgi) s funkcijo sre�evalnosti (odražajo nekakšno javno dnevno sobo) dobivajo mo�no

simbolno in prizoriš�no vrednost (glej str. 13). Dodane vrednosti mesta postajajo tako viri

prizoriš�ne in simbolne ekonomije tudi v smislu bivalne kvalitete, ki je sedaj podvržena

�asovnim redefinicijam (trendom po�itniškega mesta) in raznim deficitarnim u�inkom

(onemogo�ena dostopnost, nizek nivo ponudbe, ponekod okrnjeni bivalni standardi).

Graf 6. Primerjalni procentualni prikaz stanja površinske namembnosti objektov v starem mestu Piran (1976 in 2006).

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

kulturno zgodovinski objekti

stanovanja

po�itniška stanovanja (vikendi)

poslovni objekti

stavbe za trgovino

turisti�no gostinski objekti

javne stavbe

analiza z metodologijo NUSZ(2006) v %Asanacijski na�rt iz leta 1976 v %

Vir: prirejeno po projektu PMM (Infopros d.o.o., junij 2006)

Pri dvigu kvalitet bivalne kulture kaže pozornost namenjati slede�im poudarkom:

- uravnotežiti in izboljševati demografsko strukturo z investicijskim vlaganjem v

stavbni fond mesta (vloga stanovanjskega sklada) in elementi gentrifikacije (spontane,

na�rtne, hitrejše, postopne). Z refleksivno stimulacijo deleža aktivnega prebivalstva ve�je

kupne mo�i (mlade družine, kulturniki, podjetniki, zaposleni, umetniki, organizatorji,

akademiki) k stalnejši obliki naselitve je potrebno dolgoro�no omogo�iti razvejano

participacijo slehernih akterjev (delovna mesta, dejavnosti) v socialnih mrežah, kreaciji

razvoja in mestnega dogajanja ter razvijati ob�utek odogovornosti in pripadnosti mestu

(ve� v poglavju 5.6.).

53

�������������� �������� �� �����������

���������������� �!"

NE; 76%

DA; 7%

DA in NE;

17%

Vir: Lorber, 2003.

- vlagati v raznovrstno, fleksibilno, kvalitetno življenjsko oskrbo in storitveno, tematsko,

dogodkovno, prosto�asovno idr. ponudbo. Problematika dolgoletne selitve dejavnosti iz mesta

se kaže tako pri vsakodnevnih opravilih20 kot tudi pri priložnostnih nakupih oz. obiskih21

mesta.

- vrednotiti mestno jedro kot ekskluzivni ambient mediteranskega na�ina bivanja (delnega

prebivanja na prostem) – v centru kulturne pozornosti. V veliki meri idealnotipske predstave

Pirana (Atis, Ledolomilec - Sanjam o Piranu) romantizirajo pretekle in izginjajo�e kulturne

avtenti�nosti v mikroprostorih (vitalnost z dogodki in vsebinami, družabnost, urejene mestne

hiše, uporaba vodnjakov, �iš�enje ribiških mrež, popevanje, žvižganje in igranje otrok na

ulici, obešanje perila, sprehajanje ljudi itd.). Motorni promet bi se moral umakniti

prebivalcem in obiskovalcem v interesu privla�nega in urejenega mesta ter prijetnih koti�kov

za oddih, posedanje, sprehajanje, sre�evanje, ustvarjanje, raziskovanje, odkrivanje, druženje

itd. (Bizjan, I. 2007; osebna komunikacija).

20 Staro mestno jedro razpolaga s premalo prodajalnami (ni tehni�nih, lesnih artiklov, oblek in obutve, prodaje rib, okrnjene tržnice in stojnice ipd.), obrtmi in najrazli�nejšimi storitvami. 21 Primanjkuje prestižnih butikov višjih cenovnih razredov, specializiranih prodajaln (ribiške, navti�ne, spominkarske trgovine), bolj raznovrstne gostinske ponudbe, tematskih programov itd.

54

Tabela 6: Prikaz deležev odgovorov v raziskavah pri navezavi na krajevno prizoriš�nost Pirana

Vprašanje stanovalcem

Vprašanje obiskovalcem

Katera je poglavitna privla�nost Pirana?

Vir: Projekt PMM, 2006; terenska mnenjska raziskava

'Piran�ani o Piranu', dec. 1996, agencija Atis. N=50.

Zakaj ste obiskali Piran? Vir:. Odnos doma�inov do turizma

(Turistica 2006, Odnos Piran�anov do turizma in ocena turisti�ne ponudbe

Pirana s strani turistov)

Kaj vam je v Piranu vše�?

Vir: Projekt PMM, 2006; terenska mnenjska raziskava

'Piran�ani o Piranu', dec. 1996, agencija Atis. N=50

Tartinijev trg (27%) Krajši izleti in oddih z najbližjimi (39%)

Kulturne, zgodovinske znamenitosti (29%)

Cerkev Sv. Jurija (21%) Zgodovinske znamenitosti (24%) Prijaznost (25%), Piransko obzidje (17%) �udovit ambient in pokrajina (16%) Ugodna mediteranska klima

(15%) Punta (13%) Obisk sorodnikov in prijateljev

(11%) Ogledi mesta in pokrajine (11%)

Mediteranska klima in doma�nost (9%)

Poslovni razlogi (5%) Življenje in preprostost ljudi (10%)

Sožitje kultur (5%) Kulturne vsebine (3%), Tartinijev trg (6%), Plaža (3%) Drugo (2%) Hrana in restavracije (4%)

Pomorski muzej,akvarij (2%)

- navzo�nost aktivne socialne politike s programi reševanja socialnih stisk, vklju�enosti, in

prostorskih rešitev socialno šibkejših (otrok, mladine, starejših, invalidov). Ti si ne morejo

privoš�iti selitve v alternativno bivalno okolje (npr. mladi brez zaposlitve in perspektive).

Demografska in socialna problematika mesta (nezaposlenost, alkoholizem, zloraba drog,

kraje, nasilje, brezdomstvo) narekuje pretirano instrumentalen odnos do mesta kot celote (kot

izkoriš�anje mestnega prostora za pasivno prebivanje, dostope, ozke zasebne interese,

vsakdanje potrebe in opravke ipd.)

- oživitev aktivnosti pritli�nih prostorov z bolj selektivno invetarizacijo družbenih vsebin. Z

novo simboliko, investiranjem, oplemenitenjem lokalnega življa in duhom inovativnosti lahko

postane Piran kraj z novim življenjskim nabojem in vidikom urbane renesanse (glej str. 21)

d) Piran kot prepoznavna destinacija preživljanja prostega �asa

Naslednji vidik simbolne potrošnje piranske urbane kraejvnosti predstavlja vrsta

sofisticiranih, individualiziranih »turisti�nih« ter prosto�asovnih storitev vezanih na

ekonomijo simbolno-ambientalnih produktov oz. ponudbo ekskluzivnih krajevnih prizoriš�nih

kvalitet za�asnim, ob�asnim ali priložnostnim obiskovalcem (gostom) mesta. Trženje lokalnih

partikularnosti in avtenti�nosti v Piranu pomeni naravnanost v diferencirano obliko

turistificirane izrabe vsebin (estradni kulturni dogodki, posebna gostinska ponudba,

55

specializirani tematski programi, fizi�na preoznavnost mesta, mirnost lokacije itd.) in

isto�asno dopolnjuje bolj komercializirane storitve ostalih turisti�nih letoviš� v širšem

prostoru. Navkljub splošnem pozitivnem vrednotenju turizma v lokalni ekonomiji (zaposlitve,

dvig življenjskega standarda) pa na drugi strani (zlasti v razmerah masovnega turizma)

obstajajo nevarnosti razli�nih nižanj tolerance in polarizacij22 med lokalnim življem in

obiskovalci mesta (slika 27).

Pozitivne bodo usmeritve v kvalitetno in nemasovno turistifikacijo vsebin:

- ustvarjati avtenti�no, prijazno in gostoljubno prizoriš�no mesto (small slow city)

prepoznavnih ambientov, storitev in družbenih vsebin23 ter pritegniti obiskovalce, interesente,

intelektualce…

Vir: Munda, 2002.

- redefinirati in razširiti razumevanje turizma (kot pomembne gospodarske panoge ob�ine)

na širši kontekst potrošnje prizoriš�nih krajevnih kvalitet v simbolni ekonomiji in

revitalizaciji mesta (glej str. 21).

- koordinacija med turisti�nimi akterji, prebivalci (v vzajemnem interesu) in ostalimi nosilci

prizoriš�nih aktivnostih mesta z mrežnim in podjetniškim pristopom mednarodnega

22 Bojazen glede dviga cen življenjskih dobrin, vpliva na lokalno tradicionalno kulturno okolje, neenakomeren življenjski standard, prevlada kratkoro�nih ekonomskih interesov, pove�evanje razmerja med za�asnim in stalnimi prebivalci ipd. 23 Mesto promenad in atraktivnih pešpoti z odkrivanjem zgodb in legend (zadnja prangerijada, o hiši bene�anki in zaljubljenem trgovcu kot Romeo in Julija), mesto glasbenih, likovnih, arhitekturnih, muzejskih, kulturnih, gledaliških, rokodelskih, solinarskih dnevov, dnevov Sv. Jurija; mesto zaljubljenih, pogledi in razgledi iz obzidja, piranskih stolpov, mestnih parkov, cerkva; obzidno mesto z rožami, sve�kami in enkratnimi son�nimi zahodi; mesto zgodovine (sejem starin, sre�anje starih bark, old-timerjev), mesto prijazno kolesarjem…(vir: povzeto po Projektu PMM, 2006:181)

Slika 27: Ali turisti�na ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca kraja? N =

50

Ne; 50%

Da ; 38%

Ne vem; 10%

Brez odg.; 2%

56

povezovanja na ravni interesov, akterjev, vsebin, ambientalnih podobnosti med mesti (npr.

Gradež, Rovinj, Benetke)

- vlaganje v turisti�no infrastrukturo, trženje in promocijo destinacije (hoteli, gostiš�a,

storitve, butiki, lokali, programi, aranžmaji, turisti�ni inkubator, vodniška služba, turisti�na

info pisarna, spekter propagandnih orodij idr.) (Muženi�, Z. 2007; osebna komunikacija).

- dvig kvalitete in prevrednotenje ponudbe (v izogib nizko-cenovnim trgovinam) v smeri

celoletne raznovrstne ponudbe storitev, butikov, lokalov24, specializiranih tematskih

programov (delavnice, kampi, simpoziji, sejmi, izmenjave ipd.), turisti�nih aranžmajev itd.

Usmerjenost v fleksibilno in inovativno produkcijo bo potrebna z ve�jo vklju�itvijo in

usmerjanjem kreativne podjetniške iniciative, ki bi krajevno raznovrstnost nadgradila v vidik

simbolne potrošnje kraja (Zukin, 1995; glej str.17, 36).

- povezava z bližnjimi turisti�nimi središ�i in kulturno oz. etnološko dediš�ino zaledja25

- celovito vklju�evanje kapacitet za potrebe turizma (oživljanje pritli�nih prostorov, prazen

stavbni fond26 kot možnost hotelskih depandans; pomen pristaniš�a in mandra�a za razvoj

navti�nega turizma, zanimanje Italijanov in Nemcev za oglede galerij, muzejev, kulturne in

sakralne dediš�ine, interes angleških gostov za kongresno dejavnost in gastronomsko

ponudbo itd.).

d) Piran kot diverzificirano izobraževalno središ�e

H klju�nim virom simbolne prizoriš�ne ekonomije in vsebinske revitalizacije piranskega

mestnega jedra je v zadnjem �asu mogo�e pripisati tudi razvoj diverzifiiciranega

izobraževalnega središ�a. Naraš�ajo�i potenciali lokalnega oz. mednarodnega centra

specifi�nih raziskovalno-izobraževalnih vsebin oz. programov27 (Gea College, Univerze na

Primorskem, nastajajo�e Evro-sredozemske univerze EMUNI) z umestitvijo v simbolno-

ambientalno kuliso Pirana nakazuje na refleksivno izbiro stimulativnega študijskega,

raziskovalnega ali delovnega okolja. Razvoj tovrstnih institucij pomeni velik doprinos pri

pospeševanju potrošnje piranske krajevnosti in revitalizacijskih trendov mestnega jedra.

Precejšnji gentrifikativni u�inki (mladega in izobraženega demografskega potenciala,

24 Ekskluzivnost kavarne Tartini za visoke in zahtevne goste 25 Denimo umetniške in rokodelske delavnice, eko-turizem (obiranje oljk, delo na solinah), gostiš�a, osmice, preno�iš�a 26 Predlog hotela na Forna�ah, družinski hoteli, penzioni, apartmaji 27 Dislocirana enota Visoke šole za podjetništvo Gea college v Pala�i Travesini, Inštitiut za varovanje dediš�ine Sredozemlja Univerze na Primorskem, Nacionalni inštitut za biologijo Morska biološka postaja Piran, razvoj Evro-sredozemske Univerze (EMUNI),

57

integracije bivalnih prostorov, akademskega ali raziskovalnega turizma) in priložnosti

aktivnega raziskovalnega angažmaja, participacije ter usmerjenosti v specifike, bodisi bolj

lokalnih krajevnih izzivov ali identitete širšega mediteranskega prostora, tako okrepijo dodane

(simbolne) vrednosti in refleksiven odnos do kraja, prizoriš�a per se. Kažejo se namre�

potebe po specifi�nih razvojnih in raziskovalnih študijah o Piranu in njegovi poziciji v širšem

mediteranskem oz. mednarodnem prostoru (konflikti, podobnosti, primerjave z mesti

podobnih prostorskih izkušenj, kvalitet, problematik, prostorskih rešitev itd.).

5.6 Razvijanje refleksivne identifikacije in participacije v mestu

Zna�aj kolektivne meš�anske kontinuitete Pirana že dolgo puhti v slabih demogfaskih in

ekonomskih pogojih ter rutiniziranem življenjskem slogu sodobne fragmentirane populacije v

Piranu, kateri se je mesto takoreko� odtujilo. A trendi so si takoreko� ravno nasprotni (glej str.

23): Vse ve�ja participacija, identifikacija in pri�akovanja urbanih akterjev v odlo�itvenih

procesih ve�a njihovo vlogo pri umeš�anju in ustvarjanju družbenih vsebin oz. storitev.

Razvoj prizoriš�nega mesta s potenciali ustvarjanja dodanih vrednosti in simbolne ekonomije

v prostoru vsekakor terja v odnosu do kraja refleksivnost in inetresno kompatibilnost v toliko

ve�ji meri. V primerih poteka »ustvarjanje urbane krajevnosti skozi emancipacijo kulture

same« (Zukin, 1995), ko zavest prebivanja in preživljanja prehaja v doživljanje empatij,

vklju�enosti in odgovornosti posameznih akterjev.

V naseldnjem razdelku so nakazani predlogi prizadevanj za doseganje refleksivne

identifikacije in ve�je participacije akterjev v mestu:

- selektivno prepoznavanje potencialov lokalnega življa (npr. ustvarjalni angažma mladih)

pri soustvarjanju in vklju�evanju v del ponudbe, življenja, ustvarjanja, odlo�anja in razvoja

mesta (npr. navezave z manjšimi podjetniškimi strukturami, vzpostavitev podjetniške idejno-

informacijske mreže, iskanje potnecialov zaposlovanja prebivalcem, javna dela itn).

Demokrai�ni pristopi vklju�evanja omogo�ajo posredovanje (npr. mediatorjev) in razširitev

»poslanstev« mesta na razli�ne segmente javnosti ter (individualnih in kolektivnih) akterjev28

(prebivalcev in obiskovalcev).

- usklajevanje v prepletanju razli�nih ekonomskih in bivalnih interesov (lastniki, najemniki,

sezonski stanovalci, prebivalci, investitorji, ob�inska uprava, ogrožene socialne skupine) s

pomo�jo javno-zasebnih partnerstev in oblikovanjem dolgoro�nejših prioritet mesta

28 Interesne skupine, organizatorji, društva, aktivni in vplivni profili posameznikov itd.

58

(konstantno spremljanje in vrednotenje lokalnih civilnih stališ�29 ter aspiracij zasebnega

sektorja). Iz rezultatov prostorske delavnice Ledolomilec – sanjam o Piranu (Projekt PMM,

2006:180) je razvidno, da se idealne predstave mesta30 pogostoma približajo sedanjim

trendom oz. željam žive�ih in obiskovalcev po kvaliteti bivanja in preživljanja prostega �asa v

mestu.

Slika 28: Kako pogosto se udeležujete kulturnih prireditev? N = 50

#����$%�"&'

(������%�"&'

�� ���%�)'

*���%�+)'

�������%�"&'

Vir: Munda, 2002.

- razvijanje refleksivne interaktivnosti akterjev na simbolni ravni Pirana kot krajevnega

prizoriš�a (med prebivalci, obiskovalci, uporabniki, generacijami, življenjskimi stili…).

Pretrgane socialne mreže je treba obnavljati prek medsebojnega informiranja, obiskovanja in

ustvarjanja dogodkov, interesnih sre�anj, sistemov nudenja storitev ali uslug, borz idej,

projektov nate�ajev, seminarjev zaposlenih v simbolni ekonomiji mesta31 ipd. (npr. Piran�ani

Piran�anom, klub prijateljev Pirana, nagrade pri oživljanju simbolnih mestnih prostorov,

Piranski forum revitalizacijskih akterjev, administrativni Odbor za Prenovo, razvojne

delavnice, ideje kluba lokalnih kultur, mladinskega centra …)

- vzbujati ob�utek identifikacije in pripadnosti kraju. Nerazpoznavna identiteta lokalne

skupnosti Piran�anov (Piranski umetniki živijo z vikendaši v množici socialnih problemov) je

v svoji konceptualizaciji (teritorialnosti, �asovnih in ekonomskih okvirih, kontekstualnosti,

sociabilnosti, na�inu življenja) fluidna in problemati�no dolo�ljiva kategorija (kdo je

Piran�an). Antropološka raziskava demografije starega mesta Piran (Weber, I. 2006 V:

29 Prek javnega mnenja, obveš�anja, društev, organizacij, iniciativ, odprtosti za nove predloge, vizije, ideje. 30 Udeleženci delavnice preferirajo zlasti boljše trženje celotnega mesta z razpoznavnimi dogodki, vsebinami (storitev) v zasebnih pritli�jih, posebnimi trgovinami, butiki in urejenimi, razpoznavnimi javnimi prostori. 31 V kulturi, prireditvah, turizmu, gostinstvu, podjetništvu, organiziranju

59

Projekt PMM, 2006:23) celo ugotavlja, da pri nagovarjanju vsebinsko imaginarne in

statisti�ne identitete (idealnotipske zaklju�ene celote) vselej izvisi del prebivalcev, ki jih v

mestu ni ali jih ni mo� identificirati. Prebivalci izražajo nezadovoljstvo nad bivalnimi pogoji,

kar ve�krat zmanjšuje vrednote sožitja ter medsebojno etni�no oz. kulturno toleranco.

Vsekakor bi morali nekdanjo identifikacijo, pripadnost, teritorialno sociabilnost in kolektivni

spomin v mestu (kot referen�ne identifikacijske to�ke simbolnih in socialnih zemljevidov), ki

se nanašajo na tradicionalne prepoznavne skupne prostore (npr. gledališ�e Tartini, tržnica,

pomol, Tartinijev trg, dvorana KS, Cerkev Sv. Jurij-a, Stari trg, knjižnica, akvarij, Hiša

Tartini, glasbena šola, Cankarjevo in Prešernovo nabrežje), vra�ati tudi z umeš�anjem

raznovrstnih prizoriš�nih funkcij. V vsebinskem smislu prizoriš�ni prostori dopolnjujejo

kontinuiteto tradicionalnih prostorov (npr. piazza, corso, corta, riva) in prevzemejo funkcijo

krajev vitalnosti, duše in identitete mesta (glej str. 14).

- voditi selektivno komunikacijsko in promocijsko politiko do žive�ih, sezonskih

obiskovalcev in drugih ciljnih skupin (uporabniki, kulturniki, ustvarjalci, institucije,

organizacije). Krepitev formalnega in neformalnega diskurza (informiranje32, seznanjenost s

vizijo mesta, motivacija k aktivni vlogi, participaciji, delavnice, forumi, okrogle mize,

anketiranja33) lahko izboljša promocijo in ustvarja tudi zanimanje širše javnosti (npr. ljudi

velikega formata - predstavnikov, estradnikov, kulturnikov, umetnikov) (Muženi�, Z. 2007;

osebna komunikacija).

5.7 Upravljanje piranske prizoriš�nosti

V zvezi z managementom mesta javno mnenje deli veliko mero kritike na ra�un delovanja

ob�inske uprave, krajevne skupnosti, neusklajenosti interesov, slabih prometnih rešitev,

neskrbnega odnosa, odsotnosti kompetentnih ljudi, neupoštevanju lokalnega mnenja, skromne

realizacije itd. (Projekt PMM, 2006:160). Kljub prizadevanjem nekaterih akterjev v smeri

oživljanja, je pritoževanje nad »mrtvim mestom brez duše«34 še vedno prisotno. Pri�akovanja

in potrebe s strani akterjev po skrbnem upravljanju mestnih površin oz. prostorov se bodo v

prihodnosti samo še stopnjevale (glej str. 15). Simbolni prostori piranskega mestnega jedra

bodo s�asoma deležni vse ve�jih korporativnih, simulacijskih in tematizacijskih implemetacij,

kar bo imelo za posledico tudi premike upravljalskih konceptov v sodobno kombinacijo

32 Posebno glasilo o prenovi, oglasne table, medijski prispevki, virtualne komunikacije 33 Npr. delavnica Kako povrniti Piranu sijaj z vprašalniki za institucije, prebivalce, akterje družbenih vsebin 34 Tovrstne izjave se nanšajo na splošno opustelost, primanjkovanje vsebin v pritli�jih s sodelovanjem lastnikov, slabe organizacije ponudbe idr.

60

institucionalno-korporativnega podjetništva, javno-zasebnega partnerstva in specifi�nih

storitvenih orientacij mesta (tabela 1). Sodobno mesto potrebuje fleksibilno profiliran

urbanizem, ki mora z ustvarjalnim, korporativnim in trajnostnim razvojnim pristopom

usklajevati in povezati procese (navzven in navznoter) v u�inkovito krajevno simbolno

ekonomijo mesta (glej str. 15, 25). Tako kaže v bodo�e izkoristiti priložnosti mestnega

managementa pri ustvarjanju intraurbanih in medmestnih relacij (mreženju) med akterji ter

korporativnem povezovanju interesov znotraj raznovrstne kulturne, civilne in akademske

sfere, ekonomskih akterjev, investitorjev, turisti�nih programov ter sorodnih interesnih

institucij. Nadaljnje odvijanje piranske prizoriš�nosti bo v veliki meri odvisno od dinamike

procesa gentrifikacije, razvoju razpoznavnih prizoriš�nih produktov in refleksivni potrošnji

potencialov akterjev. Tako bo potrebno razvijati postmoderen pristop do klju�nih simbolnih in

drugih mestnih prostorov v smeri simboli�ne re-prezentacije piranske krajevnosti in

celovitejšega pristopa pri implementaciji same revitalizacijske strategije.

Vsebinska revitalizacija bi morala zajeti nekatere konkretnejše pristope pri upravljanju s

piransko krajevno prizoriš�nostjo:

- ustanovitev nekakšnega povezovalnega sklada (npr. Sklad za prenovo Pirana) pri stekanju

in distribuciji finan�nih sredstev v projektih in zastopanju akterjev in javnih interesov znotraj

kompleksnosti revitalizacije mesta (Ukmar, 2008;osebna komunikacija). Prek zastavljenih

projektov bo potrebno graditi na kakovosti dokumentacij, promociji in usklajenosti projektov

znotraj razli�nih virov financiranja35 (javnih, zasebnih, državnih, evropskih, mednarodnih

idr.).

- vidnejša participacija strokovne javnosti z možnostmi specifi�nega izobraževanja

kvalificiranega osebja (administracije, arhitektov, obrtnikov, tehnikov, restavratorjev,

organizatorjev).

- redefinicija dela ob�inskih služb in izvedba nekaterih strateških nalog (npr. strateško

evidentiranje javnih in zasebnih prostorov, pregled lastništva, komunikacije z lastniki in

35 Po obdobju �lanstva v EU se v zvezi s financiranjem odpirajo možnosti v kohezijskih in strukturnih skladih ali v okviru drugih evropskih programov kot npr. INTERREG. Z namenom izboljševanja sistemske in strateške organiziranosti ter u�inkovite regionalne razvojne naravnanosti so bili ustanovljeni denimo Regionalna razvojna Agencija Južna Primorska (RRP J. Primorske, 2007), Garancijski sklad Obalnokraške regije in Ilirske Bistrice, Center za pospeševanje podjetništva Piran d.o.o., Ribiška pisarna, Univerzitetni inkubator Primorske d.o.o., slednja s poslanstvom povezovanja akademske in gospodarske sfere, stimuliranja podjetniške kulture in ustanavljanja podjetij z višjo dodano vrednostjo.

61

potencialnimi uporabniki stavbnega fonda ter formalizirati npr. skupno izvajanje aktivnosti

pri na�rtovanju, organiziranju, vodenju in nadzoru programa in projektov za mesto Piran itd.).

- preu�iti vlogo nekaterih institucij (projektne pisarne za prenovo, Gospodarsko-interesnega

združenja, stanovanjskega sklada, Sklada stavbnih zemljiš�)

- vnašanje sodobnejših prenovitvenih pristopov in promocija kulturnih spomenikov na

mednarodnem nivoju (EU, UNESCO).

- strateško mestno mreženje in marketing (primer slike 29, 30)

Slika 29, 30: Reportaža o Piranu v New York Timesu. Splet naklju�nih okoliš�in ali strateška

marketinška poteza?

Vir: Dobro jutro, New York Times (2008).

- pove�ati nizko kooperativnost med ob�ino, MZVNKD (Medob�inski zavod za varovanje

naravne in kulturne dediš�ine) in ostalimi akterji prenove, ki otežuje obnovo ob�inskega36 in

ostalega stavbnega fonda in bi lahko prispevala h konkretizaciji, poenostavitvi in višji

refleksivnosti37 meril pri posegih v sklope stavbne dediš�ine mesta.

- koristiti in iskati potenciale javno-zasebnih partnerstev na ravni storitev, ponudbe,

dogodkovne kulture, upravljanja prizoriš�nih prostorov idr.

36

Na dan 31.12. 2005 v Piranu šteje 104 ob�inskih stanovanj na površini 8.880 m² (Vir: PMM, 2006:60). 37 Zgodovinskost, simbolni pomen, estetskost, funkcionalnost.

62

6 Sklep

Sodobno urbanost spremljajo pojavi postfordisti�ne disperzije, mreženja interakcij,

komunikacijskega tehnološkega napredka in storitvena osnova proizvodnje, s katerimi se na

ravneh strukture, kulture, ekonomije, arhitekturne podobe, planiranja in urbanega

managementa preobraža iz modernega v t.i. postfordisti�no oz. postmoderno mesto. V trendih

preobrazbe družbeno-prostorske organiziranosti nasi�enost s standardizirano in

instrumentalizirano rabo urbanih prostorov vse bolj dopolnjujejo pogoji individualizacije ter

fizi�ne in vsebinske difrenciacije v prostoru.

Na eni strani je instrumentalna izraba prostora povezana s porastom rutinskih praks

prehodnosti, iskanja boljše dostopnosti in povezljivosti v mestu (funkcije zagotavljanja

medprostorske povezanosti, prehodnosti itd.). Prostori postajajo sredstva s služnostnim

namenom in dajajo s svojo izrazito uniformiranostjo ne-krajevni urbani videz vsebinske

izpraznjenosti. V teh pogledih se mesto razodeva kot o�iten prostorski izraz množi�ne

potrebe, s katero instrumentalni prostori omogo�ajo vzpostavitev družbeno-tehni�nih omrežij,

zagon cirkulacij raznovrstnih dobrin v prostoru in strateško mrežno povezovanje sodobnih

mest.

Na drugi strani se refleksivnost prostorskih praks v mestu kaže kot rezultat simbolne

potrošnje posameznih parikularnih »prizoriš�nih« krajevnosti. V številnih mestih ali njihovih

predelih s sodobnimi diferenciranimi na�ini prostorske rabe (prizoriš�enje, korporativni

management, simbolna ekonomija idr.) se ustvarja refleksivna urbana krajevnost, ki z

umeš�anjem raznovrstnih prizoriš�nih funkcij nadeva urbanim prostorom zna�aj

razpoznavnih krajev oz. urbanih prizoriš�. V strateškem in institucionalnem smisilu

pridobivajo vlogo mo�nega vsebinskega (simbolnega) revitalizacijskega potenciala (npr.

revitalizirani staromestni ambienti, preoblikovani industrijski predeli, za�asne scenske

postavitve, kulturne krajine, rekreacijske cone, ve�namenski kompleksi, restavracije, lokacije

spektakularnih dogodkov, tematski parki, dejavnosti v krajevnih javnih prostorih itd.). Z

izpostavljanjem lokalnih partikularnosti pridobijo na vlogi specifi�nih krajev oz. prizoriš� v

širšem prostoru in omogo�ajo bolj selektivne in refleksivne prostorske prakse oz. dejavnosti,

kar se odraža tudi v raznovrstni potrošnji (ekonomiji) krajevnih simbolnih kvalitet.

Obiskovanje in raba refleksivnih prostorov (krajev) je povezana z odkrivanjem specifi�nih

potreb, želja, izbir in želja urbanega individuuma pri umeš�anju in soustvarjanju vsebin v

urbanem okolju. Na vrednostni in simbolni ravni nenadoma postane pomembno merilo razlike

med urbanimi prostori. Ti se prelevijo v kraje avtenti�nih pejsažev, izkustev in raznovrstnih

63

doživljajskih miljejev. Postmoderni etosi performativnosti, spektakularnosti, sre�evalnosti in

reprezentativnosti razpoznvanih mestnih prostorov pa vse bolj prehajajo v sfero zasebnosti in

narekujejo trende komercializacije, komodifikacije, disneyizacije, privatizacije ter javno-

zasebnih partnerstev same krajevne prizorši�nosti.

Vnašanje prizoriš�nih funkcij v urbane prostore seveda terja ustrezno mero aktivne

identifikacije, samorealizacije in soudeležbe akterjev. Potenciali raznovrstnih demokrati�nih

oblik participacije in povezovanja akterjev (npr. iniciative, reprezentative, javno-zasebna

partnerstva, skupnosti, stroka, investitorji itd.) ustvarjajo bolj refleksiven odnos do samega

urbanega ambienta, na drugi strani pa odkrivajo nove vidike urbanizma v izgrajevanju

sistemske odprtosti navzven, kot tudi v smeri prepoznavanja in povezovanja idiosinkrati�nih

življenjsko-stilskih (potrošniških) vzgibov ali civilnih angažmajev v prostoru. Izbira,

interakcije ter delovanje akterjev v mestu preraš�a iz pasivnega v aktivni kulturni manifest

visoke selektivnosti, refleksivnosti, kreativnosti in participacije, isto�asno pa reprezentira tudi

sam sestavni del (vir) prizoriš�nih praks in potencial simbolne ekonomije mesta.

Razpolaganje s simbolnimi vrednostmi se približuje strateškemu upravljanju z diverziteto,

s potenciali dodanih vrednosti v mestu. Tako je bilo za piransko mestno jedro mo� empiri�no

soo�iti nekaj izmed bolj verjetnih prihodnjih virov in scenarijev krajevne simbolne ekonomije

v smislu potrošnje tipi�nih »piranskih« prizoriš�nih kvalitet. Val revitalizacijskih angažmajev

v iskanju razpoznavnih in primerjalnih prednosti mestnih kvalitet dokazuje dolo�ene premike

v vrednotenju, zavesti in odnosu do mesta kot celote, kateremu je desetletja botrovala

demografska, funkcijska in vsebinska degradacija. Vnašanje prizoriš�nih funkcij in s tem bolj

refleksivnih prostorskih praks je lahko kvalitetna podlaga vsebinski revitalizaciji mesta, kot

tudi vidik širše revitalizacijske oz. razvojne strategije. Dolgoro�ni cilj revitalizacijske

strategije starega mesta Piran mora slediti doseganju selektivne (refleksivne) re-urbanizacije

(ponovnega priseljevanja v mesto) v interesni refleksivnosti specifi�nih življenjsko stilskih

profilov stanovalcev oz. obiskovalcev (akademiki, umetniki, kulturniki, investitorji,

podjetniki, organizatorji, obiskovalci, uporabniki, potrošniki) in dvigu kvalitete v odnosu do

mesta kot celote. �e na eni strani obstaja nujnost raznovrstne sistemske odprtosti, fizi�ne

opremljenosti, vklju�enosti in dostopnosti, se na drugi poraja potreba po odkrivanju oz.

umeš�anju ekskluzivnosti, ustreznih družbenih vsebin (prizoriš�nosti) in drugih »krajevnih«

dodanih vrednosti. V posodobljeni in usklajeni viziji bi razli�ne potenciale prizoriš�nosti v

mestu bilo mo� smiselno u�inkovito povezovati in Piran reprezentirati kot simbolno

64

kontinuiteto kulturno-umetniških, dogodkovnih, bivalnih, prosto�asovnih ali celo specifi�nih

storitvenih (izobraževalnih, upravnih) prizoriš�nih orientacij.

Simbolno-ambientalno prevrednotenje in transformacija piranskega mestnega jedra v

sodobno krajevno prizoriš�e bosta v prihodnjih letih deležni prepletanja zlasti problematik pri

uvajanju sodobnejših pristopov upravljanja, razli�nih rešitev vprašanja gentrifikacije in

iskanju na�ina refleksivne participacije lokalnega prebivalstva. Ali je dosedanja

dobronamerna ustaljenost pri upravljanju z mestom res dovolj ambiciozno naravnana za

doseganje zgledne simbolne potrošnje tipi�nih piranskih krajevnih kvalitet? No, le-ta so v

segmentih še vedno prepuš�ena naklju�nemu civilnemu ustvarjanju, medtem ko se bodo

pri�akovanja in potrebe s strani akterjev po skrbnem upravljanju mestnih kvalitet in prostorov

v prihodnosti zgolj stopnjevale. Simbolni prostori piranskega mestnega jedra bodo s�asoma

deležni vse ve�jih korporativnih, simulacijskih in tematizacijskih aspiracij, kar bo lahko

pospešilo premik upravljalskih konceptov k sodobnejši kombinaciji institucionalno-

korporativnega podjetništva, javno-zasebnega partnerstva in specifi�nih prizoriš�nih storitev.

Pri implementaciji tovrstnih izzivov seveda ne gre brez pri�akovanj polarizacij ali pove�anih

interesnih nasprotij med oživljanjem družbenosti oz. integracijskih elementov in oblikami

življenjsko stilske individualizacije (samorealizacije) v prostoru, zlasti pa pri razli�nih odzivih

reševanja gentrifikacijskega modela v mestu. Potenciali svežega ter interesno naravnanega

naseljenega prebivalstva se pravzaprav skrivajo v kolateralnem pojavu oplemenitenja socialne

strukture, ki jo bi bilo mo� dose�i s postopnim ponujanjem ugodnih in življenjsko ustreznih

bivalnih zmogljivosti socialno ogroženim skupinam v zaledju ob�ine. Isto�asno je investiranje

v pristop aktivne participacije deleža lokalnega prebivalstva (akterjev) ter interesne oz.

življenjsko-stilske identifikacije z mestom klju�nega pomena za smiselnost dolgoro�ne

strategije vsebinske revitalizacije mesta. Tako bi pri�eli nastajati pogoji za dvig življenjskega

oz. bivanjskega standarda in fizi�no, tematsko ter identitetno preobrazbo (revitalizacijo), ki bi

za mesto morda pomenila uspešen razvojni preboj.

Sodobno mesto potrebuje fleksibilno profiliran urbanizem, ki mora z ustvarjalnim,

korporativnim in trajnostnim razvojnim pristopom usklajevati in povezati procese (navzven in

navznoter) v u�inkovito krajevno simbolno ekonomijo mesta. Z vprašanji kompleksne

prenove in revitalizacijskih programov se soo�ajo številna mediteranska ter druga evropska in

svetovna mesta. Rešitve nastopajo tako v strategijah povezovanja s podobnimi družbeno-

prostorskimi simbolno-ambientalnimi obeležji (npr. interesnem mreženju), kot tudi v

raznosmerni avtonomizaciji in lokalni emancipaciji kraja. Vsekakor gre za strateško razvojno

65

prilagajanje in sledenje aktualnim družbeno-prostorskim trendom. In ne glede na to, vsaka

revitalizacijska (razvojna) rešitev dolo�enega kraja ni preprosto prenosljiva na simbolno

potrošnjo drugih mest, marve� se v zadnji instanci izkaže kot izklju�no individualen

»življenjski« proces.

66

Viri:

Amin, A., Thrift, N. (2002). Cities: reimagining the urban. Polity Press. Cambridge.

Auge, M. (2005). Nemesta. Uvod u antropologiju nadmodernosti. Biblioteka XX vek.

Beograd.

Bizjan, I. (2007). Igor Bizjan, kulturnik in predsednik društva Svit. Osebna komunikacija.

Zapiski pri avtorju.

Bugari�, B. (2004). Strategija reurbanizacije degradiranih mestnih ambientov. V: Poga�nik

A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. akulteta za gradbeništvo

in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja.

Ljubljana.

�erne, A. (2004). Analiza pred planom. V: Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.).

Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni

podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.

Guštin M. (2008). Mitja Guštin, predstojnik Inštituta za dediš�ino Sredozemlja UP, Piran.

Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.

Ho�evar M. (1998). Analiza revitalizacijske problematike koprskega mestnega jedra; fizi�ni

prostor in družbene vsebine. Annales 12/98. Koper.

Ho�evar, M. (2000). Novi urbani trendi: prizoriš�a v mestih – omrežja med mesti.

Znanstvena knjižnica. FDV. Ljubljana.

Jakoš, P. (1994). Demografija ob�ine Piran. Urbanisti�ni inštitut Ljubljana. Ljubljana.

Ko�evar, B. (2007). Boris Ko�evar, mestni arhitekt Ob�ine Piran. Osebna komunikacija.

Zapiski pri avtorju.

Koolhaas, R; Sassen, S.; Abel, C.; Auge, M. (1999). V: Zaber, I. (ur.). Mestomorfoze. *cf.

& SCCA-Ljubljana. Ljubljana.

Košir, F. (2004). Med strukturalizmom in dekonstruktivizmom. V: Poga�nik A. et al. (2004);

Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.

Kozina, N. (2007). Nada Kozina, predsednica društva ljubiteljev zakladov Sv. Jurija,

mediatorka. Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.

Lavra�, I. (2004). Nekateri novi potrebni finan�ni instrumenti zemljiške politike. V:

Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in

urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.

67

Lenar�i�, B. (2004). Prihodnost in dileme v razvoju ter preu�evanju slovenskih mest v

informati�ni družbi. V: Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21.

stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij

prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.

Lorber, L. (2003). Razvojna strategija kulturnega turizma v Piranu. Turistica, Visoka šola za

Turizem. Portorož.

Matkovi�, M. (2003). Tveganja postmoderne. Seminarsko delo pri predmetu Tehnizirani dom

in družina med mediji – antropologija novih tehnologij; mentor prof. dr. Melita Zajc. ISH –

Fakulteta za podiplomski humanisti�ni študij. Ljubljana.

Mlinar. Z. (1998). Bivalno okolje in družbeno prostorske spremembe. Sociološki vidiki

prostorske organizacije v Mestni ob�ini Koper. Annales 12/98. Koper.

Mlinar, Z. (2004). Prostorska sociologija ob vstopanju v informacijsko družbo. V: Poga�nik

A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo

in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja.

Ljubljana.

Munda, J. (2002). Odnos prebivalcev do turizma v kraju – primer Portoroža Pirana in Lucije.

Turistica, Visoka šola za turizem. Portorož.

Muženi�, Z. (2007): Zora Muženi�, galeristka Galerije GASSPAR in �lanica Turisti�nega

Društva Piran, mediatorka. Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.

Planinc, N. (2007): Natalija Planinc, predsednica društva ANBOT, mediatorka. Osebna

komunikacija. Zapiski pri avtorju.

Projekt Piran - moje mesto (2006). Nosilca: Ko�evar, B., Plazar Mlakar, M.. Interno

ob�insko gradivo. Ob�ina Piran, Studio Mediteana Izola.

Ravbar, M. (2004). Prihodnost omrežja mest v Sloveniji. V: Poga�nik A. et al. (2004);

Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.

Regionalni razvojni program Južne Primorske 2007 – 2013, povzetek (2007). Regionalni

razvojni center Koper. Koper.

Smernice Enviplans (2006). Integralno in trajnostno na�rtovanje in upravljanje urbanega

okolja. Istituto di Ricerche. Milano.

Šubic-Kova�, M. (2004). Nekateri vidiki reševanja zemljiškega vprašanja v republiki

Sloveniji. V: Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje.

68

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in

urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.

Tomši�, M. (2004). Vpliv suburbanizacije na praznenje mestnih središ� - primer Ljubljane

(2008-10). Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomsic-Marusa.PDF.

Trajekt: zavod za prostorsko kulturo. Jane Jacobs. Ženska, ki je Manhattan rešila

modernisti�nih zablod (2009-01).Dostop: http://www.trajekt.org/magazine/?rid=8&tid=25&id=81.

Tripar, P. (2000). Naravna in kulturna dediš�ina v turisti�ni ponudbi ob�ine Piran. Turistica,

Visoka šola za turizem. Portorož.

Ukmar, M.: (2008). Matjaž Ukmar, ob�inski svetnik in direktor Športnega in mladinskega

centra Piran, mediator. Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.

Vranješ, M. (2001). Nekateri vidiki preu�evanja prostorske odprtosti lokalne skupnosti

(2008-5). Dostop: http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/vranjes_matej/literatu.html.

Založba Krtina. Predstavitev knjige Hannah Arendt: Med preteklostjo in prihodnostjo (2009-

01). Dostopno na: http://www.zalozbakrtina.si/index.php?page=dogodki&did=6.

Zukin, S. (1995). The cultures of cities. Blackwell publishers. Cambridge, Massachusetts.

Welsch, W. (2001). Transculturality: the changing form of culture today. V: Filozofski

vestnik, št. XXII. Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Filozofski inštitut. Ljubljana.

Wikipedia, the free encyclopedia. Jane Jacobs (2009-01). Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Jacobs.

Seznam slik:

Slika 1: Disneyworld, Orlando (Florida). Hubpages Inc (2008-12). Disney World Secrets. http://z.hubpages.com/u/78305_f520.jpg. Str. 16.

Slika 2: Zabaviš�ni park, Gardaland. Italija. Turizem Vrankar (2008-2). Ideje za izlet. www.turizem-vrankar.si/namigi/. Str. 16.

Slika 3: Prikaz vidikov oblikovanja javnega prostora. Zukin, 1995:25. Str. 17.

Slika 4: Zimska dogodkovna kultura v Bryant Parku. Wayfaring travel guide (2008-12). Bryant Park skating best. http://www.wayfaring.info/tag/ice/. Str. 18.

Slika 5: Mestni vrvež, Times Square. Luxury Launches (2008-12). New York draws a whopping 44 million tourists. http://www.luxurylaunches.com/other_stuff/new_york_draws_a_whopping_44_million_tourists_in_2006.php. Str. 18.

Sliki 6, 7: Vizualna koherenca in vsebinska strukturiranost Manhattna. Blogger (2008-11). Tales from Homeward. http://talesfromhomeward.blogspot.com/2007/10/people-ride-in-hole-in-ground.html. Str. 20.

69

Slika 8: MASS MoCA – Muzej sodobne umetnosti v nekdanjih proizvodnih halah. North Adams, Massachusetts. Flagg Mountain (2008-6). A Wealth of Culture. www.flaggmountain.com/ arts_museums.htm. Str. 23.

Slika 9: Harlemška tržnica v delu temnopolte �etri. Joe Schumacher (2008-11). Around the Block Construction. http://jschumacher.typepad.com/joe/2007/01/index.html/. Str. 23.

Sliki 10, 11: Piran, mestna karta in pti�ja perspektiva. Turisti�no združenje Portorož (2008-10). Lega. http://www.portoroz.si/filelib/maps/zemljevid_web.jpg. Str. 32.

Slike 12, 13, 14: Primeri iznakaženosti v mestnem jedru. Projekt Piran PMM. 2006. Str. 41.

Slika 15: Pogled naMinoritski samostan sv. Fran�iška s Križnim hodnikom. Burger, B. (2008-10).

Piran: lokacije s prostorskimi slikami. http://www.burger.si/Piran/2007/seznam.html. Str. 41.

Slika 16: Obnovljeno Gledališ�e Tartini in še iznakažena podoba Akvarija (l. 2005). Burger, B. (2008-10). Piran: lokacije s prostorskimi slikami. http://www.burger.si/Piran/2007/seznam.html. Str. 41. Slika 17: Prenovljen Tartinijev trg. Primorski utrip (2008-8). Piran�anom je vše� nova podoba Tartinijevega trga. http://www.primorski-utrip.si/anketa.html. Str. 41.

Slika 18: Hotel Tartini. Hotel Tartini (2008-11). Fotogalerija. http://www.hotel-tartini-piran.com/index.php?page_id=7. Str. 41.

Slika 19: Visoka šola za podjetništvo Gea College. Google (2008-11). Piran, Gea College. http://picasaweb.google.com/balazs.schmidt/BarangolS02632MTerig#5105716982988594930. Str. 41.

Slika 20: Dogodkovna kultura v mestnem jedru, Rokov trg. Slovensko morje (2008-9). Blagoslov cerkve Sv. Roka v Piranu. http://slovensko-morje.net/zest_product-print.php?product_id=280. Str. 46.

Slika 21: Dogodkovna kultura v mestnem jedru, Tartinijev trg. Hoteli Bernardin d.d. (2008-11). Piran. http://www.h-bernardin.si/piran-fotogalerija. Str. 46.

Sliki 22, 23: Prostorska in �asovna razporeditev dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih (l. 2007). Str. 46.

Sliki 24, 25: Umetniški podobi Pirana; slika in fotografija. Projekt PMM, 2006. Str. 50. Slika 26: Ali ste z življenjem v Piranu zadovoljni? Lorber, 2003. Str. 53.

Slika 27: Ali turisti�na ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca kraja. Munda, 2002. Str. 55.

Slika 28: Kako pogosto se udeležujete kulturnih prireditev? Munda, 2002. Str. 58.

Slika 29: Reportaža o Piranu v New York Timesu. Dobro jutro, december 2008, št 179; str. 1 (2008-12). Piranu v New York Timesu. Str. 61. Slika 30: Reportaža o Piranu v New York Timesu. Splet naklju�nih okoliš�in ali strateška marketinška poteza. A slice of Italy across the sea. http://travel.nytimes.com/2008/11/30/travel/30surfacing.html?scp=1&sq=piran&st=cse. New York Times (2008-12). Str. 61.

70

Seznam tabel:

Tabela 1: Prikaz domen fizi�ne prenove mesta. Str. 39.

Tabela 2: Prikaz navedenih problematik mesta delfi konference. Projekt PMM, 2006. Str. 42.

Tabela 3: Tipološki prikaz prireditev v Piranskem mestnem jedru. Str.44.

Tabela 4: Prikaz akterjev in drugih civilnih iniciativ v dogodkovni kulturi Pirana. Str. 45.

Tabela 5: Prikaz potrošnje prostorskih kvalitet krajevne simbolike v Piranu. Str. 48.

Tabela 6: Prikaz deležev odgovorov v raziskavah pri navezavi na krajevno prizoriš�nost Pirana.Str. 54.

Seznam grafov:

Graf 1: Prikaz gibanja števila prebivalstva v Piranu od leta 1910 do danes. Prirejeno po: Statisti�ni urad RS. V: Lorber, 2003. Str. 33.

Graf 2: Prikaz starostno-spolne strukture mesta Piran. Ob�ina Piran, Urad za družbene dejavnosti. D. Josipovi�. 2006. Demografska analiza naselja Piran s posebnim poudarkom na starem mestnem jedru. ZRC SAZU. V: Projekt PMM, 2006:69. Str. 34.

Graf 3: Delež prebivalstva po izobrazbi starejših od 15 let, naselje Piran. Prirejeno po: Statisti�ni urad RS, popis 2002. V: Lorber, 2003. Str. 35.

Graf 4: Kje vidite problematiko Pirana oz. kaj v mestu bi spremenili? Lorber, 2003. Str. 38.

Graf 5: Prikaz oblik dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih v %. Str. 43.

Graf 6: Primerjalni procentualni prikaz stanja površinske namembnosti objektov (1976 in 2006). Prirejeno po: Projekt PMM (Infopros d.o.o., junij 2006). Str. 52.

71

��

�

������������ ���!���"����� #��� ����

���������������������,��------����������-------------.��������������� �--��������----.��������,������������� ��������---��� ����� ����������� ���������������������---.������,��--���������� --��� ����--------�����-----------.��������,��/�������� �����������������0�---------!�"#������$���"����%�"�& �'(��%� ���)���&$��%�����������

�������$���%�������)���*������� �������"�& �����������������������������������--------------------------------------------------------------------------------1�������� ������������������������.���� ����������������� ������ �� ������� �������������

������������� �����������1�������� ���������.�����������������������$���� ������$�

������$� ������������ ���1�

�����#������.���--+����� ,,�----���������������������������,��/0----���������������--------�