Sim

po

zij

ob

do

bja

33

Rec

epci

ja s

love

nske

knj

ižev

nost

i

Doslej izdani zborniki Obdobja:

Obdobja 1 – Razsvetljenstvo (1979)Obdobja 2 – Romantika (1981)Obdobja 3 – Realizem (1982)Obdobja 4/1, 4/2 – Simbolizem (1983)Obdobja 5 – Ekspresionizem (1984)Obdobja 6 – 16. stoletje (1986)Obdobja 7 – Socialni realizem (1987)Obdobja 8 – Sodobnost (1988)Obdobja 9 – Barok (1989)Obdobja 10 – Srednji vek (1989)Obdobja 11 – Slovenski narodni

preporod (1991)Obdobja 12 – Ramovšev zbornik (1994)Obdobja 13 – Miklošičev zbornik (1992)Obdobja 14 – Individualni in generacijski

ustvarjalni ritmi (1994)Obdobja 15 – Kopitarjev zbornik (1996)Obdobja 16 – Sonet in sonetni venec (1997)Obdobja 17 – Vatroslav Oblak (1998)Obdobja 18 – Historizem v raziskovanju

slovenskega jezika, literature in kulture (2002)

Obdobja 19 – Romantična pesnitev (2002)Obdobja 20 – Slovenski knjižni jezik –

aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (2003)

Obdobja 21 – Slovenski roman (2003)Obdobja 22 – Aktualizacija jezikovnozvrstne

teorije na Slovenskem – členitev jezikovne resničnosti (2004)

Obdobja 23 – Slovenska kratka pripovedna proza (2006)Obdobja 24 – Razvoj slovenskega

strokovnega jezika (2007)Obdobja 25 – Književnost v izobraževanju –

cilji, vsebine, metode (2008)Obdobja 26 – Slovenska narečja med

sistemom in rabo (2009)Obdobja 27 – Reformacija na Slovenskem

(ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (2010)

Obdobja 28 – Infrastruktura slovenščine in slovenistike (2009)

Obdobja 29 – Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (2010)

Obdobja 30 – Meddisciplinarnost v slovenistiki (2011)

Obdobja 31 – Slovenska dramatika (2012)Obdobja 32 – Družbena funkcijskost jezika

(vidiki, merila, opredelitve) (2013)

ISBN 978-961-237-707-6Univerza v LjubljaniFilozofska fakultetaOddelek za slovenistikoCenter za slovenščino kot drugi/tuji jezik

Simpozij • SympoSium obdobja 33

Recepcija slovenske književnosti The Reception of Slovene Literature

oddelek za slovenistiko

OBDOBJA 33

Univerza v LjubljaniFilozofska fakulteta

Oddelek za slovenistikoCenter za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik

Obdobja 33

RECEPCIJA SLOVENSKEKNJI@EVNOSTI

Ljubljana 2014

Obdobja 33RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI

ISSN: 1408-211X

Urednica: Alenka @bogar

Recenzenti: Ale{ Bjel~evi~, Milena Mileva Bla`i}, Zoran Bo`i~, Aleksandra Derganc, Miran Hladnik,Alenka Jensterle Dole`al, Nikolaj Je`, Marko Juvan, Erika Kr`i{nik, Andrej Leben, Irena Novak Popov,Ur{ka Pereni~, Mateja Pezdirc Bartol, Nata{a Pirih Svetina, Donald F. Reindl, Andrej Rozman, ToneSmolej, Irena Stramlji~ Breznik, \ur|a Strsoglavec, Hotimir Tivadar, Jerca Vogel, Alojzija Zupan Sosi~,Alenka @bogar

Lektorji izvle~kov in prispevkov v tujem jeziku: David Limon, Ma{a Ple{kovi}, Maria ZofiaWtorkowska

Tehni~ni uredniki: Mateja Lutar, Damjan Huber, Nata{a Hribar

Korekture: avtorji, Mateja Lutar

Prelom: Miro Pe~ar

Oblikovanje ovitka: Metka @erovnik

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014. Vse pravice pridr`ane.

Zalo`ila: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko

Za zalo`bo: Branka Kaleni} Ram{ak, dekanja Filozofske fakultete

Ljubljana, 2014

Prvi natis

Naklada: 430 izvodov

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Cena: 18 EUR

Zbornik je iz{el s finan~no pomo~jo Ministrstva za izobra`evanje, znanost in {port RS.

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

821.163.6.09(082)

RECEPCIJA slovenske knji`evnosti / [urednica Alenka @bogar]. -1. natis. - Ljubljana : Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete, 2014. -(Obdobja, ISSN 1408-211X ; 33)

ISBN 978-961-237-707-61. @bogar, Alenka276084736

VSEBINAAlenka @bogarRECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Irena Avsenik NabergojPODOBE ZAPELJIVCA IN UGRABITELJA V SLOVENSKEM MOTIVU LEPE VIDE. . . . . 11

Sa{a Babi~UGANKA V ^ASOVNEM PREREZU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Matja` BirkSLOVENSKA KNJI@EVNOST V NEM[KEM ^ASOPISJU NA SLOVENSKEM: PODOBE INDRU@BENA FUNKCIJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Milena Mileva Bla`i}RECEPCIJA SLOVENSKE MLADINSKE KNJI@EVNOSTI DOMA IN V TUJINI . . . . . . . . 39

Blanka Bo{njakRECEPCIJA SLOVSTVENEGA DELA LEOPOLDA VOLKMERJA: POMEN ZAVZHODNO[TAJERSKO KNJI@EVNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Zoran Bo`i~PROBLEM INTERPRETACIJE IN RECEPCIJE PRE[ERNOVE PESMI PEVCU. . . . . . . . . 55

Jadranka CergolK POJMOVANJU MANJ[INSKE LITERATURE: [TUDIJA PRIMERA LITERARNEPRODUKCIJE DVEH MANJ[INSKIH SKUPNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

Joanna CieœlarRECEPCJA, HISTORIA, PRZEK£AD: NAGA WYSPA BO@IDARA JEZERNIKA W POLSKIMT£UMACZENIU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

Renata DebeljakRECEPCIJA POTR^EVE PREDVOJNE KRATKE PROZE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Monika De`elak TrojarJ. L. SCHÖNLEBEN IN NJEGOV POGLED NA RECEPCIJO SLOVENSKE RETORSKEPROZE V 17. STOLETJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

Ljudmil DimitrovRECEPCIJA SODOBNE SLOVENSKE DRAMATIKE KOT KNJI@EVNOSTI:REFLEKSIJA PREVAJALCA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

Marijan Dovi}TRI OBDOBJA SLOVENSKEGA LITERARNEGA ZALO@NI[TVA: EKONOMIKE,POLITIKE, IDEOLOGIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

Olena Dzjuba-PogrebnjakÑËÎÂÅÍÑÜÊÀ ÌÎÂÀ ² ˲ÒÅÐÀÒÓÐÀ  ÓÊÐÀ¯Í²: ÑËÎÂÅͲÑÒÈÊÀÓ ÏÐÀÖßÕ ÏÐÎÔÅÑÎÐÀ Ò.Ä.ÔËÎÐÈÍÑÜÊÎÃÎ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

Toma` Erjavec, Darja Fi{erRECEPCIJA VIROV STAREJ[E SLOVEN[^INE IMP. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

Florence Gacoin-MarksFRANCOSKA PREVODA ALAMUTA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

Monika GawlakPREVODI SLOVENSKE PROZE NA POLJSKEM PO LETU 1991 . . . . . . . . . . . . . . . . 137

Dragica Haramija, Janja Bati~RECEPCIJA POSTMODERNIH SLIKANIC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145

Robert JerebSLOVENSKA LITERARNA KRITIKA V PERIODI^NEM TISKU (1990–1999) . . . . . . . . . 153

5

6

Andra` Je`RECEPCIJA STANKA VRAZA S STALI[^A TEORIJE IDEOLOGIJE . . . . . . . . . . . . . . 161

Jo`ica Jo`ef BegBRANJE KLASI^NE SLOVENSKE POEZIJE V GIMNAZIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169

Franci JustPREVODNA RECEPCIJA SLOVENSKIH PISATELJEV V PREKMURSKEM ^ASOPISUPRIJATEL IN TEDNIKU NOVINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175

Marko JuvanKRITIKA IN PREVOD KOT PROSTORA MEDLITERARNOSTI: ^OP, ^ELAKOVSKÝ INPRE[EREN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183

Irma KernPOSEBNOSTI KRITI[KEGA ODZIVA V MEDKULTURNEM POSREDOVANJULITERARNIH BESEDIL. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191

Sanja Kostanj{ekRECEPCIJA MLADOSTNIKA PO PRVEM BRANJU LAIN[^KOVEGA ROMANASKARABEJ IN VESTALKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

Erwin Köstler, Andrej LebenPOSREDOVANJE SLOVENSKE LITERATURE V NEM[KI GOVORNI PROSTOR INDVOJEZI^NO ZALO@NI[TVO NA KORO[KEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211

Ana Ko{uta SkokRECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNE [OLE . . . 219

Zvonko Kova~ME\UKNJI@EVNA KRITIKA (SLOVENSKE) KNJI@EVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . 225

Bo`a Krakar VogelSPODBUJANJE LITERARNE RECEPCIJE V VZGOJI IN IZOBRA@EVANJU:DIDAKTI^NE AMBICIJE IN PRAKTI^NI U^INKI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233

Ivana Latkovi}PRIJEVODI I ODJECI SUVREMENE SLOVENSKE PROZE U HRVATSKOJ . . . . . . . . . . 243

Marko Ljube{i}, Mirjana BenjakKAKO RECIPIRATI NEPRO^ITANO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251

Laima MasytëNEKAJ POSEBNOSTI PREVODA ROMANA BERTE BOJETU FILIO NI DOMAV LITOV[^INO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263

Maja Melinc Mleku`VZGOJA NARODNE PRIPADNOSTI PRI KNJI@EVNEM POUKU. . . . . . . . . . . . . . . . 271

Vesna Mikoli~LITERARNA PERSPEKTIVA [ALAMUNOVEGA PESNI[KEGA DISKURZA SKOZISLOVENSKO IN TUJEJEZI^NO LEKSIKO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279

Jun MitaRECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI NA JAPONSKEM . . . . . . . . . . . . . . . . . 289

Marija Mitrovi}EDVARD KOCBEK V SRBSKIH/HRVA[KIH PREVODIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299

Mladen Pavi~i}O PREGLEDIH ZGODOVINE SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V MAD@ARSKEM JEZIKU . . 307

Katarina Podbev{ekRECEPCIJA SLOVENSKEGA POSTDRAMSKEGA BESEDILA (SIMONA SEMENI^:TISO^DEVETSTOENAINOSEMDESET) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 315

7

Timothy Poga~arSLOVENSKA PROZA V DVEH SLOVENSKO-AMERI[KIH PUBLIKACIJAH: RECEPCIJAZGODNJEGA 20. STOLETJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 325

Gizela Polanc Podpe~anHORIZONT PRI^AKOVANJA V PRIPOVEDNI PROZI FLORJANA LIPU[A . . . . . . . . . . 333

Ivo Pospí{ilNEKAJ VIDIKOV ^E[KEGA SPREJEMA MATIJE MURKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339

Barbara Pregelj, Moisés Selfa SastreRECEPCIJA SLOVENSKE MLADINSKE KNJI@EVNOSTI MED [PANSKOGOVORE^IMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347

Francka Premk, Eva Premk BogatajREFLEKSIJA IN VREDNOTENJE SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI MARJE BOR[NIK. . . . . 355

Ur{a Pr{aTRANSFORMACIJA ANTI^NE MEDEJE V OPERI MEDEJA: GLASBENA DRAMA IZVSAKDANJEGA @IVLJENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363

Vilma Puri~SUMLJIVO IN ABSTRAKTNO V POEZIJI IRENE @ERJAL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 371

Andrej Rozman@IGA HERBERSTEIN IN SLOVA[KI HUMANISTI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379

Megi Ro`i~TRANSNACIONALNE IN TRANSKULTURNE PRVINE V POETIKI MILENE MERLAKDETELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 387

[pela Sev{ek [ramelKAKO BEREJO SLOVENCE V TUJINI: [TUDIJA RECEPCIJE NA SLOVA[KEM . . . . . . . 395

Tone SmolejMOLIÈRE V ZGODNEJ[EM DRAMSKEM OPUSU ANDREJA ROZMANA . . . . . . . . . . 401

Maja SmotlakSLOVENSKA LITERARNA KRITIKA O NARODNI IDENTITETI V SODOBNEMSLOVENSKEM ROMANU V ITALIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 409

Julija A. SozinaTEMELJNE RAZISKAVE SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V SODOBNI RUSIJI . . . . . . . . 419

Marija StanonikVPRA[ANJE RACIONALIZACIJE V SLOVENSKI SLOVSTVENI FOLKLORI. . . . . . . . . 427

Nade`da StarikovaSLOVENSKA POEZIJA 20. STOLETJA V RUSKIH PREVODIH . . . . . . . . . . . . . . . . . 439

\ur|a StrsoglavecSTOPNJA PREVEDLJIVOSTI IN STOPNJA RECEPCIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447

Jana [nytováPREVODI SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V ^E[^INO OD LETA 1945 DO SODOBNOSTI . . 457

Katarina [rimpfBUTALCI IN SÜHA ROBA FRANA MIL^INSKEGA MED SLOVENSKO PRIPOVEDNOTRADICIJO IN AVTORSTVOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463

Miran [tuhecESEJISTI^NA RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 471

Bo¿ena TokarzPREVAJALEC V PROCESU LITERARNE RECEPCIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 479

Loredana UmekV LITERARNEM TRSTU: NA MEJI MED RESNI^NOSTJO IN NJENO UBESEDITVIJO . . . 487

Simpozij OBDOBJA 33

8

Jonatan VinklerUSTVARJANJE FRANCETA PRE[ERNA IN FRANTI[EK LADISLAV ^ELAKOVSKÝ . . . . 495

Marijanca Aj{a Vi`intinKDO VSE PI[E IN (SO)USTVARJA SLOVENSKO KNJI@EVNOST? . . . . . . . . . . . . . . 503

Sa{a Vojtech Pokla~RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI NA SLOVA[KEM . . . . . . . . . . . . . . . . . 513

Janja Vollmaier LubejKRITI[KA RECEPCIJA ZGODNEJ[E PROZE MARJANA KOLARJA. . . . . . . . . . . . . . 521

Janez Vre~koNOVO BRANJE KONSOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 529

Martin Vrta~nikKOGNITIVNI PRISTOP K OBLIKOVANJU ODRSKEGA GOVORA (IVO PRIJATELJ:TOTENBIRT) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 537

Nina @avbi Milojevi}UPRIZORITEV DRAMSKEGA BESEDILA IN NJENA RECEPCIJA(IVAN CANKAR: HLAPCI) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 545

Alenka @bogarLITERARNO BRANJE IN MLADOSTNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 551

Andreja @eleSLOVENSKA SODOBNA LITERARNA USTVARJALNOST TUDI KOT VIR NOVIHJEZIKOVNIH ZMO@NOSTI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 559

Janja @itnik SerafinSLOVENSKE MEDKULTURNE VSEBINE V U^NIH GRADIVIH ZA SLOVENSKIJEZIK IN KNJI@EVNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 567

Igor @unkovi~POMEN SODOBNE FIZIKE V POEZIJI GREGORJA STRNI[E . . . . . . . . . . . . . . . . . 575

Recenzentke in recenzenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 585

Avtorice in avtorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 585

Simpozij OBDOBJA 33

9

RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI

Mednarodni znanstveni simpozij Obdobja 33, ki je potekal v Ljubljani od 13. do15. novembra 2014 v organizaciji Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik Oddelkaza slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, je bil posve~en recepciji slovenskeknji`evnosti kot sprejemanju, {irjenju in delovanju slovenske knji`evnosti doma in natujem v raznih sociolo{kih in psiholo{kih razmerjih.

Zbornik prina{a devetin{estdeset prispevkov petinsedemdesetih raziskovalcev slo-venske knji`evnosti iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, ^e{ke, Hrva{ke, Italije, Japon-ske, Litve, Mad`arske, Nem~ije, Poljske, Rusije, Slova{ke, [panije, Ukrajine inZdru`enih dr`av Amerike. Na simpozijsko vabilo se je odzvalo sedeminosemdesetavtorjev z enainosemdesetimi prispevki, kar pomeni, da je imelo sedem prispevkov podva avtorja. Po opravljenih recenzijah smo enajst razprav zavrnili, ena udele`enka pase po prejemu recenzije ni odlo~ila za popravke in je od sodelovanja odstopila.

Pozoren bralec bo v zborniku opazil dolo~ene digresije, ki se jim ni bilo mogo~eizogniti, razumemo jih kot prispevke strokovni raznolikosti in raziskovalni pestrosti.Simpozijsko gradivo bi bilo mogo~e razporediti v vsaj osem smiselno zaokro`enihvsebinskih sklopov. Raziskave, ki preu~ujejo u~inkovanje slovenskih knji`evnih bese-dil v {oli s stali{~a bralca, branja, bralnih strategij, bralnega razumevanja in bralnihnavad, so prispevali J. Jo`ef Beg, Z. Bo`i~, S. Kostanj{ek, G. Polanc Podpe~an terA. @bogar. Didaktiki knji`evnosti so se posve~ali tudi M. Benjak in M. Ljube{i},M. M. Bla`i}, D. Haramija in J. Bati~, A. Ko{uta Skok, B. Krakar Vogel, M. MelincMleku`, J. @itnik Serafin. V sklop jezikovne ustvarjalnosti v `anrih, (so)oblikovanjarabe jezika sodobnih knji`evnih besedil in recepcije knji`evnih besedil v odvisnostiod razumevanja jezika, v katerem so napisana, ume{~amo ~lanke M. De`elak Trojar,T. Erjavca in D. Fi{er, V. Mikoli~ ter A. @ele. Na podro~je slovstvene folklore sodijoprispevki I. Avsenik Nabergoj, S. Babi~, M. Stanonik ter K. [rimpf. Pet raziskovalk seposve~a vpra{anjem zamejske in izseljenske knji`evnosti: J. Cergol, V. Puri~,M. Smotlak, L. Umek, M. A. Vi`intin. Na podro~je med knji`evnostjo in njenimiposredni{kimi institucijami se uvr{~ajo prispevki M. Dovi}a, A. Je`a ter F. Premk inE. Premk Bogataj. Individualne poetike – njihove aktualizacije in inovacije proble-matizirajo B. Bo{njak, R. Debeljak, K. Podbev{ek, T. Poga~ar, U. Pr{a, M. Ro`i~,J. Vre~ko, M. Vrta~nik, N. @avbi Milojevi} ter I. @unkovi~. O literarni kritiki kotprostoru medliterarnosti razpravljajo R. Jereb, M. Juvan, I. Kern, Z. Kova~,M. [tuhec, J. Vinkler, J. Vollmaier Lubej. Vpra{anja estetike in poetike med sloven-skim izvirnikom in prevedkom, cenzure pri prevajanju slovenske knji`evnosti, novihprevodnih konceptov za ohranjanje u~inkov literarnosti ter vpra{anja medkulturnihkompetenc za sprejemanje slovenske knji`evnosti v tujem jeziku je preu~eval najve~jidele` razpravljavcev: M. Birk, J. Cieœlar, L. Dimitrov, O. Dzjuba-Pogrebnjak,F. Gacoin-Marks, M. Gawlak, F. Just, E. Köstler in A. Leben, I. Latkovi}, L. Masytë,J. Mita, M. Mitrovi}, M. Pavi~i}, I. Pospí{il, B. Pregelj in M. Selfa Sastre, A. Rozman,

Simpozij OBDOBJA 33

10

[. Sev{ek [ramel, J. A. Sozina, T. Smolej, N. Starikova, Ð. Strsoglavec, J. [nytová,S. Vojtech Pokla~, B. Tokarz.

Namen zbornika Recepcija slovenske knji`evnosti je osvetliti sprejemanje, {irjenjein delovanje slovenske knji`evnosti, raziskati slovensko knji`evnost s stali{~a med-besedilne interakcije, zajeti raziskave s podro~ja pasivne (bralske) recepcije, repro-duktivne (kriti{ke) in produktivne recepcije ter odgovoriti na vpra{anja, kdo bereslovensko knji`evnost (v posameznih literarnozgodovinskih obdobjih in/ali dru`beno-kulturnih slojih), v kolik{nem obsegu, s katerimi naslovi in avtorji je slovenskaknji`evnost zastopana v tujini, kak{na je recepcija slovenske knji`evnosti na spletu,kako se kriti{ka javnost odziva na slovensko knji`evnost (kdo, koliko, v razli~nih~asih in okoli{~inah), prispevati k raziskavam slovenske knji`evnosti kot jezikovnedejavnosti ter na novo ovrednotiti vlogo in pomen prevodov slovenske knji`evnosti vtuje jezike. Ocenjujemo, da je v tem pogledu zbornik dragocen prispevek stroki,priznavamo pa, da so umanjkali prispevki, ki bi osvetlili vlogo in vpliv IK-tehnologijein avdiovizualnih medijev na recepcijo (npr. pri pouku knji`evnosti), kar ostaja odprtarazpravna tema za podobne prireditve.

Zahvaljujem se sodelavkam in sodelavcem Oddelka za slovenistiko, da so mizaupali vodenje tako zahtevnega projekta, vsem, ki so sodelovali pri organizacijisimpozija in pripravi zbornika, kolegicam in kolegom iz organizacijskega odbora,recenzentkam in recenzentom. Zahvala velja tudi vsem financerjem, ki so omogo~iliizvedbo simpozija in objavo prispevkov v zborniku. Prisr~na hvala Anki SollnerPerdih iz knji`nice Oddelkov za slovenistiko in slavistiko FF UL za pripravo razstave,posve~ene znanstveno-raziskovalnemu in strokovnemu delu Helge Glu{i~ (1934–2014), zaslu`ne profesorice Univerze v Ljubljani, ter Mateji Lutar, Mojci Nidorfer[i{kovi~ in Damjanu Huberju. Brez vas simpozija zagotovo ne bi bilo.

Alenka @bogar,predsednica 33. simpozija Obdobja

PODOBE ZAPELJIVCA IN UGRABITELJA V SLOVENSKEM MOTIVULEPE VIDE

Irena Avsenik NabergojIn{titut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU, Ljubljana

Fakulteta za humanistiko, Nova Gorica

UDK 398.2(1-924.6):821.163.6.091Lepa Vida:179.8

[tevilne literarne reprezentacije sku{njave, zapeljevanja in ugrabitve `ensk v svetovniliteraturi od antike do sodobnosti so izra`ene v obliki dialoga, ki poteka po logiki zvija~e innasilja. Subjekt zapeljevanja in nasilja so mo{ki razli~nih stanov in vlog. V slovenskemljudskem izro~ilu in knji`evnosti odkrijemo nekatere literarne reprezentacije tipa prevarantain `enske `rtve ugrabitelja, ki jih zasledimo tudi v folklorni tradiciji in umetni knji`evnosti posvetu. Ker motiv slovenske Lepe Vide izvira iz skupnega sredozemskega izro~ila, se zlastimed slovenskimi in sredozemskimi razli~icami ka`ejo medbesedilne interakcije v motiviki insimboliki zapeljevanja in nasilja. Ugrabitelj tako v slovenskih kot tudi v sredozemskihljudskih razli~icah nastopa kot simbol zla in ostaja nekaznovan. Pre{eren se v baladi Od LepeVide (1832) osredoto~a predvsem na lik Lepe Vide kot `rtve sku{njavca, Jur~i~, Vo{njak inKranjec pa v svojih literarnih obdelavah motiva Lepe Vide lik zapeljivca mo~neje poudarijo.Medtem ko se sku{njavcu v Jur~i~evem romanu ma{~uje prevarani Vidin mo`, ga pri Vo{nja-ku in Kranjcu za njegovo prevarantstvo kaznujeta zlorabljeni `enski.

zapeljevanje, ugrabitev, nasilje, prevara, kazen

Numerous literary representations of temptation, seduction and the abduction of womenin world literature from Antiquity to the present are expressed in the form of dialogueconducted according to the logic of deception and violence. The perpetrators of seduction andviolence are men of various classes and roles. In the Slovene folk tradition we disclose someliterary representations of type of the deceiver and of woman as the victim of an abductor,which we can also find in the folklore tradition and artistic literature throughout the world.Since the motif of Fair Vida comes from the common Mediterranean tradition, Slovene andMediterranean variants manifest intertextual interactions both in the motifs and symbols ofseduction and violence. The abductor appears both in Slovene and Mediterranean folkvariants also as a symbol of evil and remains unpunished. While in his ballad Fair Vida(1832), Pre{eren focuses predominantly on the eponymous heroine as a victim of the seducer,Jur~i~, in their literary recreations of this theme Vo{njak and Kranjec place greater emphasison the figure of the seducer. While in Jur~i~’s novel the deceived Vida’s husband avengeshimself on the seducer, in Vo{njak and Kranjec he is punished for his deception by the abusedwomen.

seduction, abduction, violence, deception, punishment

Simpozij OBDOBJA 33

11

1 Uvod

Namen ~lanka je na podlagi intertekstualnih {tudij o motiviki Lepe Vide, kipozornost posve~ajo predvsem `enskim `rtvam (Grafenauer 1943, Poga~nik 1988,Avsenik Nabergoj 2010), izpostaviti podobe sku{njavcev in ugrabiteljev v ljudskemizro~ilu ter literarnih predelavah. Motive sku{njave in ugrabitve najdemo v vsehzvrsteh literature, od ohranjenih razli~ic v ustnem izro~ilu do najbolj priznanih umet-ni{kih stvaritev.1 Nasilje mo{kih nad `enskami je v literaturi pogosto povezano zgrozljivimi oblikami pretkanega zapeljevanja in ugrabitev `enskih oseb (Frenzel1999: 170–185). [tudije o ugrabitvah `ensk, ki jim sledimo predvsem od konca19. stoletja dalje, so antropolo{ke, sociolo{ke (Westermarck 1891) in zgodovinopisne(Dunn 2013), pomembni so tudi tipolo{ki prikazi ustnega izro~ila (Thompson, Ro-berts idr. 1960) ter ljudskih pripovedi po svetu (Uther 2004), v slovenski literarni vedipa je ta tematika manj v ospredju.2 V dosedanjih raziskavah motivike Lepe Vide seavtorji {tudij ne poglabljajo toliko v problematiko zla, ki `ene ugrabitelje, temve~ sebolj ukvarjajo z grozljivimi posledicami, ki prizadenejo `enske. Prevladujejo pred-vsem {tudije, ki poudarjajo hrepenenje Lepe Vide (Hribar 1983), vendarle pa smozlasti v zadnjih letih pri~e tudi osvetlitvi motiva Lepe Vide z vidikov sku{njave inugrabitve (Avsenik Nabergoj 2009; 2010, Bla`i} 2011). Ta prispevek `eli osvetlitipredvsem lik mo{kega – sku{njavca in ugrabitelja, kakor ga slikajo izbrani primeri izslovenskega izro~ila ter literarnih predelav o Lepi Vidi, v intertekstualnih povezavah.

Motiv Lepe Vide je na Slovensko pri{el iz obmorskih sredozemskih pokrajin vItaliji, na Siciliji, v Albaniji in na Hrva{kem (Mati~etov 1940, Grafenauer 1943).V {tevilnih variantah slovenske balade o Lepi Vidi mo{ki ugrabi lepo `ensko po naro-~ilu, bodisi {panske kraljice bodisi tujega gospoda, v nekaterih variantah balade pa jougrabi zase, da v tujini postane njegova `ena, gospa in gospodinja. V vseh slovenskihljudskih razli~icah zamorec, torej nekristjan, po ljudskem mi{ljenju pogan, nevernik,mlado `eno in mater na neki na~in zvabi na ladjo ter jo odpelje s seboj v daljno tujode`elo.

2 Podoba ugrabitelja v slovenskem ljudskem izro~ilu o Lepi Vidi in v medbesedil-nih interakcijah

Potem ko je v slovenskih ljudskih baladah o Lepi Vidi ugrabitelj »~rni zamorec«,ime, s katerim je ljudstvo povezovalo muslimanskega Mavra, arabskega roparja alitrgovca, ki odpelje mlado `eno v mavrsko ujetni{tvo, pa v 15. stoletju, ko je spomin naboje s Saraceni `e umrl, Mavra v slovenskih ljudskih pesmih in pripovedkah nado-mesti Turek. Turek kot ugrabitelj se pojavlja na primer v ljudskih pesmih o Ribni{ki

Simpozij OBDOBJA 33

12

1 Med arhetipskimi podobami zapeljevanja je izro~ilo o Faustu, Don Juanu in Casanovi.2 Milena Mileva Bla`i} ugotavlja, da je literarna zgodovina »zo`ila pomen knji`evne osebe le na motiv

hrepenenja«, ki pa »ni vedno vodilni motiv v besedilu« (prim. Bla`i} 2011: 345). Na motiv ugrabitve sobili bolj pozorni etnologi, med njimi `e Ivan Grafenauer (1943) in poznej{i raziskovalci (Zmaga Kumer,Marija Klob~ar, Marjetka Gole` Kau~i~ idr.), saj so v Slovenskih ljudskih pesmih (v nadaljevanju SLP V)prav pod naslovom Zvija~na ugrabitev mlade matere (Lepa Vida) zbrali in komentirali slovenske ljudskebalade o Lepi Vidi (prim. SLP V 73–90, 925–926).

Alen~ici (Slovenske narodne pesmi: 150–151; v nadaljevanju SNP I), o Brajdiki inAni~ki (SNP I: 184–185), o Zariki in Son~ici (SNP I: 122–124), o Kralju Matja`u, kire{i svojo nevesto (SNP I: 3–6), pa tudi v pripovedki in povesti o Miklovi Zali(Kelemina 1997, Sket 2002) oz. Srebrni, »primorski Miklovi Zali« (Rade{~ek 1983:299–302).

V slovenskem ljudskem izro~ilu ima ugrabitelj lahko tudi podobo demonskegabitja. Eno takih je povodni mo`, ki v plesnem vrtincu ugrabi izstopajo~e dekle in gakot zemeljsko nevesto odpelje v svoje podvodno kraljestvo na dnu reke ali pa ugrabiotroka, kot denimo v pripovedi O povodnem mo`u (Brenkova 1979: 108–115). Podo-bo povodnega mo`a sre~amo v slovenski ljudski pesmi Povodnji mo` (SNP I:137–138), pri Valvasorju (1984: 264–265, 307–338), Kelemini (1997: 208) in vPre{ernovi baladi Povodni mo` (1830), v kateri ta Ur{ko potegne v globino rekeLjubljanice. Demonsko bitje, podobno povodnemu mo`u, naj bi po [mitku v slo-venski baladi o Lepi Vidi {ele v poznej{em in prenesenem pomenu zamenjal musli-manski Maver, arabski ropar ali trgovec:

[S]lovenska Lepa Vida je, podobno kot »Meererin«,3 v jetni{tvu blizu morske obale,kjer prebiva njen ugrabitelj »~rn zamorec«. Po tem bi mogli sklepati, da je bil storilecprvotno ~rn htonski demon »izza (svetovnega) morja«. Na to ka`ejo tudi {tevilneslovenske paralele s »povodnim mo`em«, ki si privede v svoj dvor zemeljsko nevesto.[ele v kasnej{em in prenesenem pomenu je demonsko bitje zamenjal muslimanskiMaver, arabski ropar ali trgovec (pri ju`nih Slovanih crni Arapin, Arap prekomorac,troglavi Arapin) ([mitek 2004: 166).

V literaturi slovenskega in {ir{ega sredozemskega prostora se dejanje ugrabitvepovezuje z ropom, osramotitvijo, one~a{~enjem, plenjenjem, nasilnim zajetjem, posil-stvom in zasu`njenjem `enske. Mo{ki ugrabljajo posami~ne `enske ali pa otroke, kotdenimo v pripovedki Lepa Vida (Hafner 1939), v~asih ob pomo~i prijateljev insorodnikov (praksa »ugrabitve neveste«, ugrabitev `enske za spolno ali druga~noizkori{~anje), lahko pa gre tudi za mno`i~ne ugrabitve `ensk.

»Ugrabitvi neveste« sledimo skozi zgodovino po vsem svetu kot praksi, pri katerimo{ki ugrabi `ensko, s katero se `eli poro~iti. [e vedno se pojavlja v dr`avah SrednjeAzije, na Kavkazu in v delih Afrike ter med razli~nimi narodi v jugovzhodni Aziji,Mehiki, pa tudi med Romi v Evropi (Grant 2009). V ve~ini dr`av imajo ugrabitevneveste za spolni kriminal, ne pa za veljavno obliko zakonske zveze.4

Na drugi strani mno`i~ne ugrabitve `ensk izvaja skupina oz. mno`ica mo{kihugrabiteljev. Primerom mno`i~nih ugrabitev sledimo v starodavnih kulturah celotnegasredozemskega prostora; zastopane so v mitologiji in zgodovini, npr. v zgodbio Benjaminovem rodu (Sveto pismo, Sod 21), v legendi o posilstvu Sabink idr.

Simpozij OBDOBJA 33

13

3 Balade o dekletu, imenovanem »die schöne Meererin«, ki ga iz ujetni{tva re{ita njen brat in mo`, so bileraz{irjene med nem{kimi naseljenci na Ko~evskem, izvirale pa naj bi iz za~etka 14. stoletja (prim. [mitek2004: 166).

4 Zelo znan primer ugrabitve vsebuje Homerjeva Iliada, v kateri gr{ki junak Paris odvede lepo Heleno izTroje od njenega mo`a Menelaja, kar je povod za trojansko vojno.

V starej{em mitolo{kem izro~ilu `enske zapeljujejo in ugrabljajo bogovi, pogostoprek preobleke ali nadomestitve (Garry, El-Shamy 2005: 283).

Ugrabitelji `ensk v miti~nem in ljudskem izro~ilu razli~nih narodov pa niso vednomo{ke osebe, npr. trgovec, zasledovalec, gusar idr. Ugrabijo jo lahko tudi razli~nanadnaravna bitja, bogovi, demoni, ~arovniki, zmaji ali {krati; lahko jo ugrabi ka~a,krokar, leopard; v~asih pa celo druga `enska.5

3 Retorika ugrabitelja v sredozemskih baladah o ugrabljeni `eni in v slovenskihljudskih baladah o Lepi Vidi

V {tevilnih ljudskih zapisih pomorski plenilec in ugrabitelj Lepe Vide sprvanastopa kot sku{njavec, ki zavaja mlado `eno s hvaljenjem njene lepote, ponujanjemzdravila za njenega bolnega sinka ali obljubami lep{ega `ivljenja na tujem. S spretnoretoriko la`i in prevar laska instinktom mlade `ene in te{i njene skrite `elje. Govori ji znamenom in le zaradi koristi, v razumsko obvladani ~uje~nosti dosledno izvr{uje vhladnem premisleku zasnovani na~rt, ki pa se hitro sprevr`e v sadizem. UgrabiteljLepe Vide ima tipi~ne psiholo{ke zna~ilnosti arhetipa prevaranta, med katerimiposebej izpostavljamo njegovo dvojno naravo, spremembo identitete, zvija~nost invidez nekak{nega »odre{itelja«, ki naj bi mlado `eno re{il iz stiske (prim. Jung 2011:135).

Podobno kot na Slovenskem so tudi v obmorskih pokrajinah Italije, Albanije,Sicilije in Hrva{ke nastale pesmi o mladi `eni – materi –, ki jo ugrabijo mornarji,pomorski plenilci ali roparji. Skoraj v vseh tovrstnih pesmih je lepa `ena ugrabljena zzvija~o; motiv nasilne ugrabitve sre~amo le v marsalski in borgettski razli~ici pesmiLepa Scibilija (Scibilia Nobili), ki sta bili raz{irjeni v pokrajinah Sicilije (Grafenauer1943: 53–60). V ve~ prvotnih sredozemskih baladah ugrabitelji zajeto `eno trpin~ijo,pogosto pa zasmehujejo in poni`ujejo tudi njenega mo`a, ki zaman sku{a prepre~itinjeno ugrabitev.

Ve~ina sredozemskih ljudskih balad na za~etku opisuje muslimanske ugrabitelje,najve~krat Turke ali arabske trgovce iz Tunisa, ki pristanejo na obre`ju kot pomorskitrgovci; na ladji prodajajo dragoceno blago in ljudi vabijo k nakupu. Kalabrijskabalada Gospa Kandija (Donna Candia) opisuje njihov dialog z mlado aristokratsko`eno Kandijo, ki so si jo izbrali za `rtev: »O gospa Kandija, / ~e ho~e{ svile kupiti, /vsake barve je tu« (Grafenauer 1943: 45, 51–52). Da bi pri ljudeh vzbudili zaupanje,se v~asih preoble~ejo v kristjane: »Ko so bili blizu pristana, / so zamenjali kape, / da bise zdeli kristjani«.6 Nato hladno izvedejo svoj na~rt nasilne ali zvija~ne ugrabitve, kotpri~a balada (Grafenauer 1943: 55):

Stopili so k `lahtni Scibiliji.»@lahtna Scibilija, odpri mi, odpri mi.«

Simpozij OBDOBJA 33

14

5 Prim. ATU indeks, III, 134, gesli »Abducted« in »Abduction«, [mitek (2004: 163), Avsenik Nabergoj(2010), Bla`i} (2011: 43). Motiv, ko se starej{a `enska po naro~ilu nekega princa prilizuje princesi in jougrabi, navajata tudi Thompson in Roberts (1960: 77).

6 Prim. Lepa Scibilija (Scibilia Nobili iz Marsale; Grafenauer 1943: 54).

»Pa ne, ne, ne morem odpreti,ker moj soprog je na lovu.«Vrgli so vrata na tla,`lahtno Scibilijo so ugrabili,ta za nogo in ta za rokoso jo nesli na ladjo.

Ugrabitelji v sredozemskih baladah ve~inoma v su`nost odpeljejo ni~ hudegaslute~o lepo mlado `eno in mater aristokratskega rodu, medtem ko na ladji izbirablago. V nekaterih pesmih mo` sku{a odkupiti svojo `eno iz rok ugrabiteljev, a je pritem neuspe{en. Dialog med njim in tur{kimi ugrabitelji se npr. v kalabrijski baladiGospa Kandija (Donna Candia) glasi (Grafenauer 1943: 45, 51–52):

»O mornarji,dajte mi gospo Kandijo,da vam dam denarja na kupein zlatov na stotine.«»No~emo denarjev na kupe,ne zlatov na stotine;ho~emo gospo Kandijo,ki je lepa brez primere.«

Zaskrbljeni mo` Turke roti, da njihovo `rtev doma ~aka majhen otrok, ki ga mati {edoji, a ti mu surovo odgovarjajo: »Daj mu kruha in zdroba / in vode iz vodnjaka; / ~etega ne mara, / pusti ga, da crkne« (Grafenauer 1943: 45, 51–52). Njegova `ena se obodkritju, da zanjo ni re{itve, upre usodi su`nje in prile`nice. Spleza na jambor, zapreo~i, sko~i v morje in utone: »Ona, ko sme zlesti na jadrnik, / br` zapre o~i / in pade vsredino morja« (Grafenauer 1943: 46–48).7

Tip upora mlade `ene proti tur{kim ugrabiteljem z dejanjem samomora odkrijemo{e v ve~ drugih sredozemskih baladah: v pesmih kalabrijskih Albancev Gospa Irena(Zogna Riin – Donna Irene), Gospa Canfura (Donna Canfura) ter v dveh razli~icahsicilijanske balade Lepa Scibilija (Scibilia Nobili – iz Marsale in Borgetta).8

V Russovi razli~ici sicilijanske pripovedke ugrabitev svoje h~erke naro~i njen o~e, zakazen, ker se je poro~ila brez dovoljenja star{ev, toda ujetnica se po`ene z ladje inpriplava na obre`je, ki ni tako oddaljeno (Grafenauer 1943: 61). V pesmi kalabrijskihAlbancev Lepa (Ta bucurana – La bella) pa ugrabitelj dekle »Lepo« med njenimjokom po »domovini« in »bratcu« celo umori – »tur{ki pes« jo vr`e »v prepad«.9

Tudi slovensko ljudsko izro~ilo pozna tip zvija~no ugrabljene mlade `ene, ki obspoznanju, da zanjo ni re{itve, sko~i v vodo v smrt. V slovenski ljudski baladi MwadaVida10 je ugrabitelj, »~rni zamorec«, na ladjo ne vabi ve~ pod pretvezo kupovanja

Simpozij OBDOBJA 33

15

7 Ve~ina ljudskih motivov o ugrabljeni `eni navaja neuspe{no prizadevanje mo`a za njeno re{itev, vendarpa obstajajo tudi primeri, ko mo` svojo ugrabljeno `eno, ki se ji je »po ~ude`nem naklju~ju« uspelo re{iti,zavr`e in se drugi~ o`eni (legenda Turki odpeljejo Srebrno, prim. Rade{~ek 1983: 302).

8 Slovensko Plemenita Scibilija (iz Borgetta; Grafenauer 1943: 53–57).9 Slovensko Lepa, gl. Grafenauer 1943: 48–50.

Sim

po

zij

ob

do

bja

33

Rec

epci

ja s

love

nske

knj

ižev

nost

i

Doslej izdani zborniki Obdobja:

Obdobja 1 – Razsvetljenstvo (1979)Obdobja 2 – Romantika (1981)Obdobja 3 – Realizem (1982)Obdobja 4/1, 4/2 – Simbolizem (1983)Obdobja 5 – Ekspresionizem (1984)Obdobja 6 – 16. stoletje (1986)Obdobja 7 – Socialni realizem (1987)Obdobja 8 – Sodobnost (1988)Obdobja 9 – Barok (1989)Obdobja 10 – Srednji vek (1989)Obdobja 11 – Slovenski narodni

preporod (1991)Obdobja 12 – Ramovšev zbornik (1994)Obdobja 13 – Miklošičev zbornik (1992)Obdobja 14 – Individualni in generacijski

ustvarjalni ritmi (1994)Obdobja 15 – Kopitarjev zbornik (1996)Obdobja 16 – Sonet in sonetni venec (1997)Obdobja 17 – Vatroslav Oblak (1998)Obdobja 18 – Historizem v raziskovanju

slovenskega jezika, literature in kulture (2002)

Obdobja 19 – Romantična pesnitev (2002)Obdobja 20 – Slovenski knjižni jezik –

aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (2003)

Obdobja 21 – Slovenski roman (2003)Obdobja 22 – Aktualizacija jezikovnozvrstne

teorije na Slovenskem – členitev jezikovne resničnosti (2004)

Obdobja 23 – Slovenska kratka pripovedna proza (2006)Obdobja 24 – Razvoj slovenskega

strokovnega jezika (2007)Obdobja 25 – Književnost v izobraževanju –

cilji, vsebine, metode (2008)Obdobja 26 – Slovenska narečja med

sistemom in rabo (2009)Obdobja 27 – Reformacija na Slovenskem

(ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (2010)

Obdobja 28 – Infrastruktura slovenščine in slovenistike (2009)

Obdobja 29 – Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (2010)

Obdobja 30 – Meddisciplinarnost v slovenistiki (2011)

Obdobja 31 – Slovenska dramatika (2012)Obdobja 32 – Družbena funkcijskost jezika

(vidiki, merila, opredelitve) (2013)

ISBN 978-961-237-707-6Univerza v LjubljaniFilozofska fakultetaOddelek za slovenistikoCenter za slovenščino kot drugi/tuji jezik

Simpozij • SympoSium obdobja 33

Recepcija slovenske književnosti The Reception of Slovene Literature

oddelek za slovenistiko