SISTEMSKE SPREMEMBE CARINSKE SLUŽBE OB VSTOPU … · Slika 17: Taric, Informacijski sistemi CURS ..... 55 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tanja Potočnik

SISTEMSKE SPREMEMBE

CARINSKE SLUŽBE

OB VSTOPU HRVAŠKE V

EVROPSKO UNIJO

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, maj 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tanja Potočnik

SISTEMSKE SPREMEMBE

CARINSKE SLUŽBE

OB VSTOPU HRVAŠKE V

EVROPSKO UNIJO

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor:

izr. prof. dr. Bojan Rosi

Somentor:

doc. dr. Tomaž Kramberger

Celje, maj 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a ____________________________________________________,

študent/ka _______________________________________________________

(študija), z vpisno številko _____________________________________, sem avtor/ica

diplomskega dela:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi

v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje

misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a

_____________________________.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________

ZAHVALA

Zahvala je predvsem namenjena mentorju izr. prof. dr. Bojanu Rosiju in somentorju

doc. dr Tomažu Krambergerju za neprecenljivo pomoč v času izdelave diplomske

naloge. Iskreno se zahvaljujem tudi svojim sodelavcem in sodelavkam za vso podporo in

spodbudo.

Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo

Ureditev sistema slovenske carinske službe bo potrebna ob vstopu Hrvaške v Evropsko

unijo. Potrebne bodo prerazporeditve carinskih mejnih uslužbencev na druga delovna

mesta in sprememba sistema organizacije carinske službe ob vstopu Hrvaške v

Evropsko unijo. V okviru projekta reorganizacije carinske službe in spremembe

informacijskega sistema smo predpostavili ukrepe za odpravo socialno ekonomskih

posledic, ki bodo nastale zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Cilj carinske službe

je, da z dnem, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, nihče od zaposlenih ne ostane

brez zaposlitve, ter da se s poenostavitvijo obstoječih informacijskih sistemov in uvedbo

novih informacijskih sistemov, ki bodo enotni na celotnem območju skupnosti

odpravijo administrativne ovire, uvede še hitrejše carinjenje ter učinkovitejši nadzor nad

blagom, ki bo vstopalo in izstopalo iz carinskega območja skupnosti.

Ključne besede: carina, reorganizacija, Evropa, Hrvaška.

System changes in the custom servise at the entrance of Croatia into the European

Union

Regulation system of the Slovenian Customs Service will be required at the entry of

Croatia into the European Union. It will be necessary to transfer customs border

officials at other jobs and change the system organization of the customs service at

Croatia's entry into the European Union. In the framework of the reorganization of the

customs service and information system changes, we hypothesized measures to address

socio-economic consequences that will arise due to the entry of Croatia into the

European Union. The aim of the customs service is to the day when Croatia will join the

European Union, one of the employees not remain without a job, and that by

simplifying the existing information systems and the introduction of new IT systems,

which will be uniform throughout the community eliminate administrative barriers,

introduce even faster customs clearance and effective control over the goods, which will

be entering the port and stood out from the Customs territory of the Community.

Keywords: customs, reorganization, Europe, Croatia.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Tanja Potočnik: Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo V

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

1 NASTANEK IN RAZVOJ EVROPSKE UNIJE ................................................. 3

1.1 Ključna vloga carinskih uprav v EU .................................................................. 5

1.2 Prilagajanje na spreminjajoče se okolje Carinskih organov .............................. 7

2 PREGLED AKTIVNOSTI CARINSKIH UPRAV EU ....................................... 8

PRED VSTOPOM HRVAŠKE V EU ........................................................................... 8

3 VKLJUČEVANJE HRVAŠKE V EU ................................................................. 10

3.1 Pomen vstopa Hrvaške za Evropsko Unijo ...................................................... 10

3.2 Pomen vstopa Hrvaške za trg ........................................................................... 10

3.3 Vplivi vstopa Hrvaške v EU ............................................................................ 12

3.4 Izvajanje pretoka blaga po vstopu Hrvaške v EU ............................................ 13

3.5 Pogoji za izvajanje prevozov blaga med državama HR in SLO ...................... 14

4 KADROVSKE SPREMEMBE CURS ................................................................ 16

4.1 Posledice reorganizacije in problematika po vstopu HR v EU ........................ 17

4.2 Izhodišča za pripravo kadrovske reorganizacije carinske službe ................... 17

5 ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE ................................................................. 20

5.1 Reorganizacija kontrolnih funkcij .................................................................... 20

5.2 Splošno o nadzornih in kontrolnih funkcijah v CURS ..................................... 21

5.3 Spremembe organizacije zaradi prevzema izvršb ............................................ 22

5.4 Spremembe v organiziranosti Oddelkov za trošarine – dodatne naloge .......... 22

5.5 Spremembe v organizaciji Sektorja za nadzor in preiskave GCU ................ 23

6 CARINSKI NADZOR IN CARINJENJE BLAGA ........................................... 25

6.1 Carinske mejne izpostave ................................................................................. 25

6.2 Združevanje CURS z DURS ............................................................................ 28

7 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA S STRANI KADRA ............................... 30

7.1 Trošarine in okoljske dajatve in izvršbe ........................................................... 30

7.2 Vinjete .............................................................................................................. 32

7.3 Orožje ............................................................................................................... 33

7.4 Odvzem premoženja nezakonitega izvora ....................................................... 34

7.5 Organizacijske spremembe CURS–informacijska podpora ............................. 34

7.6 SICIS in spremembe podsistemov ................................................................... 36

8 STRATEŠKA PODROČJA ................................................................................. 39


Tanja Potočnik: Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo VI

8.1 Poenostavitev zakonodaje ter učinkovito izvajanje carinskih, trošarinskih in

okoljskih postopkov .................................................................................................... 39

8.2 Uvajanje poenostavitev in sklepanje dogovorov o medsebojnem sodelovanju

z gospodarstvom ......................................................................................................... 40

8.3 Posodobitev in prilagajanje trošarinske in okoljske zakonodaje in izvajanje

davčnih postopkov ...................................................................................................... 40

8.4 Učinkovito pobiranje in prisilna izterjava dajatev ter izvajanje ukrepov

trgovinske politike ...................................................................................................... 41

8.5 Krepitev mehanizmov nadzora ........................................................................ 41

8.6 Uporaba analize tveganja ................................................................................. 42

8.7 Zmanjšanje administrativnih bremen na področju trošarin in okoljskih dajatev

………………………………………………………………………………..43

8.8 Zaščita državljanov EU in boj proti kriminalu ................................................. 43

9 OPERATIVNE USPOSOBLJENOSTI CURS .................................................. 45

9.1 Izboljšava operativne usposobljenosti carine za odkrivanje raznih oblik

nedovoljene trgovine ................................................................................................... 45

9.2 Izboljšava operativne usposobljenosti carine na področju varnosti in zaščite

zdravja, okolja in pravic intelektualne lastnine''' ........................................................ 46

9.3 Posodobitev carinske službe in krepitev sodelovanja ...................................... 47

9.4 Prenova sistema izobraževanja in usposabljanja .............................................. 48

9.5 Nova podoba carinske službe v okviru EU ...................................................... 48

10 NOVE PRISTOJNOSTI PO UVEDBI SISTEMSKIH SPREMEMB ............. 50

10.1 Izvršbe .............................................................................................................. 50

10.2 Hramba in upravljanje premičnin nezakonitega izvora ................................... 51

10.3 Pristojnosti po Zakonu o prevozih v cestnem prometu .................................... 52

10.4 Pristojnost CURS o izvajanju vračil trošarin in DDV za diplomatska

predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije .............................................. 52

10.5 Inšpekcijski pregledi na področju izvoznih nadomestil ................................... 53

10.6 Nadzor nad motornimi vozili ........................................................................... 53

10.7 Aplikacija E-izvršbe ......................................................................................... 55

10.8 Aplikacija SIEMCS .......................................................................................... 56

10.9 Izboljšanje informacijskega sistema za pobiranje obveznih dajatev ................ 57

10.10 Nova oprema in metode dela............................................................................ 58

10.11 Uvedba orodje QlikView ................................................................................. 59


Tanja Potočnik: Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo VII

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 60

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 62


Tanja Potočnik: Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: Države članice EU .............................................................................................. 4

Slika 2: Carinski Zakon ................................................................................................... 6

Slika 3: Tihotapljenje cigaret na mejnem prehodu Gruškovje ....................................... 9

Slika 4: Pregled osebnih vozil na potniškem prometu .................................................. 11

Slika 5: Rezan tobak v rezervnem kolesu ...................................................................... 12

Slika 6: Shema Generalnega Carinskega Urada ............................................................ 16

Slika 7: Pregled ustreznosti goriva ................................................................................ 19

Slika 8: Organizacija notranjega nadzora v carinski službi ........................................... 21

Slika 9: Oddelek za nadzor ............................................................................................ 24

Slika 10: Zemljevid carinskih uradov, izpostav in mejnih prehodov ............................ 25

Slika 11: Mobilna ekipa Carinskega urada Celje ........................................................... 26

Slika 12: Izpostava Rogatec - Mejni prehod Dobovec .................................................. 27

Slika 13: Kombi z več kot 150.000 cigareti ................................................................... 28

Slika 14: Cigarete med bučnimi semeni ........................................................................ 39

Slika 15: Rentgen Carinske Uprave RS ......................................................................... 46

Slika 16: Medvedja koža v nakupovalni vrečki ............................................................. 51

Slika 17: Taric, Informacijski sistemi CURS ................................................................ 55


Tanja Potočnik: Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo IX

KRATICE

EU Evropska Unija

CU Carinski Urad

CURS Carinska Uprava Republike Slovenije

RS Republike Slovenije

EGS Evropska Gospodarska Skupnost

HR Hrvaška

SLO Slovenija

DDV Davek na dodano vrednost

SICIS Slovenski informacijski carinski sistem

CIS Carinski informacijski sistem

ZOPNI Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

OLAF Evropski urad za boj proti goljufijam

OZN Organizacija združenih narodov

KOD Aplikacija za knjigovodstvo obveznih dajatev in izterjavo

AEO Status pooblaščenega gospodarskega subjekta

EMCS Sistem gibanja in kontrole trošarinskih izdelkov

IT Informacijska tehnologija

CSD Center za socialno delo


Tanja Potočnik: Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo 1

UVOD

Tema Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo bo

obravnavala reorganizacijo mejnih carinskih uslužbencev in vse spremljajoče

spremembe, ki se bodo pojavile ob tem ukrepu. Tema je v današnjem času, ko se vedno

več govori kaj se bo zgodilo z uradniki na meji z 1.7.2013, ko bo Hrvaška vstopila v

Evropsko Unijo.

V prvem poglavju bomo predstavili teoretične opredelitve, ki so pomembne za

razumevanje te teme. Predvsem pomen Evropske Unije in ključne vloge carinskih uprav

v Evropski Uniji, njegovo prilagajanje in spreminjanje tega okolja, ki bo zagotovilo

hitrejše, enotno, boljše in cenejše delovanje carine v Evro območju.

V drugem poglavju bomo predstavili trenutno delovanje in vse aktivnosti carine pred

vstopom nove članice Evropske Skupnosti.

Tretji del bo namenjen predstavitvi prednostim in slabostim na področju pretoka blaga,

kapitala, oseb in nakupa nepremičnin ter pomen gospodarskega razvoja in

konkurenčnosti slovenskih podjetij.

Četrti in peti del zajemata problematiko kadrov na obstoječem sistemu delovanja carine

in problematiko povezano s trošarinami, oddelki za nadzor, kontrolnimi funkcijami,

okoljskimi dajatvami, kontrole dela na črno, izvršb, pobiranja dajatev ter ugotavljanja

premoženja vseh subjektov Republike Slovenije. Predvsem se bomo osredotočili na

strategijo razvoja carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo s cilji in

nalogami sistematizacije trenutnih delovnih mest ter s premestitvijo na nova delovna

mesta presežnih Carinskih uslužbencev.

V šestem in sedmem poglavju se bomo osredotočili na predstavitev lastnih pobud in

mnenj pri uvedbi sprememb. To poglavje bo zajemalo nadzore carinskih mejnih

izpostav, prednosti posodobljenega mrežnega informacijskega sistema, možne združitve

CURS in DURS, predstavljeno bo, kako in na kakšen način se bo opravljal nadzor na

mejnih prehodih ter predlagane rešitve v zvezi s presežkom kadra. Dani bodo predlogi

rešitve problema s strani kadra in informacijskega sistema. Ti predlogi bodo razdeljeni



po področjih, kot so: trošarinski oddelki, oddelki za izterjave in izvršbe, pobiranje

okoljskih dajatev in davka, mobilni oddelki, oddelki za inšpekcijske nadzore, oddelki za

nadzor in kontrolne funkcije, dela na črno ter delovanje in pristojnosti novega

neodvisnega organa x. Že sedaj ugotavljamo, da so vsi navedeni oddelki razen

neodvisnega organa x, močno preobremenjeni. Želimo doseči cilje, kot so pravilno

izvajanje postopkov in učinkovito pobiranje dajatev, boljši pretok blaga in potnikov,

višja strokovnost dela ter večja raven zaščite družbe. Vse to se lahko zagotovi, na način,

ki smo ga skozi predlagane rešitve predstavili v nadaljevanju naloge, seveda ob

nepogrešljivem novem modelu informacijske podpore, ki jo carinska služba nujno

potrebuje.

Osmo poglavje zajema predloge, poenostavitve zakonodaje ter učinkovito izvajanje

carinskih, trošarinskih in okoljskih postopkov, pomen vključevanja gospodarskih

subjektov ob uvedbi spremenjene zakonodaje, učinki pobiranja in izterjave dajatev ter

izvajanja ukrepov trgovinske politike. Poudarili bomo odločujoč pomen sodelovanja z

drugimi državami preko organov in inšpekcijskih služb, ki bodo s skupno krepitvijo

mehanizmov nadzora pripomogli k učinkovitejšemu boju proti kriminalu in s tem večje

varnosti državljanov EU.

V devetem in desetem poglavju bomo govorili o izboljšavah operativne usposobljenosti

carine za odkrivanje določenih oblik nedovoljene trgovine na področju varnosti in

zaščite zdravja, okolja ter pravic intelektualne lastnine. Predvsem bomo izpostavili ter

izboljšali podobo carinske službe v javnosti, razširili pooblastila za preiskovanje

gospodarske kriminalitete. Po vstopu Hrvaške v EU predvidevamo, da se bo carinjenje

blaga zmanjšalo, po drugi strani se bodo povečale zlorabe pri trgovanju z različnim

blagom in drugim nelegalnim trgovanjem znotraj držav članic. V tem poglavju bomo

tudi izpostavili, kako lahko izboljšamo informacijski sistem in kako dodati nove

funkcije v sistemu za ugotavljanje pretoka blaga v državah članicah EU. Torej,

predvidevamo da bomo z boljšo organiziranostjo, načrtovanjem dela, in uporabo

sodobnih metod odkrivanja zlorab pričakovali boljše rezultate dela.



1 NASTANEK IN RAZVOJ EVROPSKE UNIJE

Enotni trg je gonilna gospodarska sila EU, ki omogoča prosti pretok blaga, storitev in

kapitala ter prosto gibanje ljudi. Drugi ključni cilj je izboljšati delovanje enotnega trga,

da bodo imeli evropski državljani čim večjo korist. Evropska unija se širi in si še naprej

prizadeva za večjo preglednost in demokratičnost svojih institucij. Neposredno izvoljeni

Evropski parlament je dobil več pristojnosti. Pomembnejšo vlogo imajo parlamenti

držav članic, ki vedno tesneje sodelujejo z evropskimi institucijami. Tudi evropski

državljani imajo vse več možnosti za sodelovanje v postopkih odločanja (Osnovne

informacije o Evropski Uniji, 2012).

Evropska unija je edinstvena gospodarska in politična povezava 27 evropskih držav:

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija,

Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska,

Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika

Britanija. Glej sliko 1. Evropska unija je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni.

Najprej se je začelo gospodarsko sodelovanje, države, ki med seboj trgujejo, postanejo

gospodarsko odvisne druga od druge in se zato verjetneje bolj izogibajo sporom. Tako

je leta 1958 nastala Evropska gospodarska skupnost, sprva gospodarska povezava šestih

držav: Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Luksemburga in Nizozemske. Sčasoma je

prerasla v ogromen enotni trg, ki se še razvija. Gospodarski uniji je sledilo politično

povezovanje, ki je zajelo še vsa druga področja, od razvojne pomoči do okolja. Novi

razvoj se je odrazil v spremembi imena leta 1993 iz Evropske gospodarske skupnosti v

Evropsko unijo (»Osnovne informacije o Evropski Uniji«, 2012).

http://europa.eu/legislation_summaries/internal_market/index_sl.htm



Slika 1: Države članice EU

Vir:"Kratka predstavitev EU" [O Evropski Uniji], 2012.

V Evropski uniji že petdeset let vladajo mir, stabilnost in blaginja, dvignil se je

življenjski standard in uvedena je bila skupna evropska valuta. Z odpravo mejnega

nadzora med državami EU je sedaj mogoče prosto potovati skoraj po vsej celini. Lažje

je tudi živeti in najti delo v tujini. EU temelji na načelu vladavine prava. To pomeni, da

vse njene dejavnosti izhajajo iz pogodb, o katerih se prostovoljno in demokratično

dogovorijo vse države članice. V teh obvezujočih pogodbah so države članice določile

svoje cilje na številnih področjih dela. Eden takšnih ciljev je uveljavljanje človekovih

pravic, in sicer v državah članicah in drugod po svetu. Človeško dostojanstvo, svoboda,

demokracija, enakost, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic so temeljne

vrednote EU. Od podpisa Lizbonske pogodbe leta 2009 so te vrednote zapisane v

enotnem dokumentu, o listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Listina je pravno

zavezujoča za institucije EU in njene države članice, kadar uporabljajo zakonodajo EU

(»Osnovne informacije o Evropski Uniji«, 2012).

Da bi novo sprejeta zakonodaja tudi dejansko zaživela je Evropska Komisija tudi

določila roke za uvedbo posameznih sistemov. Da bi Carinska Uprava RS učinkovito

izvedla zahteve Evropske Komisije se je Evropska unija odločila, da bo sama začela

razvijati svoj informacijski sistem katerega bo lahko tudi prilagajala nacionalni

zakonodaji. S tem bi se tudi povečala učinkovitost informacijskega sistema. Zaradi

obsežnosti naloge bo na javnem razpisu izbran tudi zunanji izvajalec, kateri bo poskrbel

http://europa.eu/youreurope/citizens/index_sl.htm

http://europa.eu/lisbon_treaty/index_sl.htm

http://europa.eu/legislation_summaries/human_rights/fundamental_rights_within_european_union/l33501_sl.htm



za programski razvoj informacijskega sistema (»Osnovne informacije o Evropski

Uniji«, 2012).

1.1 Ključna vloga carinskih uprav v EU

Vzpostavitev enotnega trga je pomenila odpravo vseh carinskih formalnosti na mejah

med državami članicami. Nacionalni carinski organi so prevzeli odgovornost za

varovanje zunanje meje, kar zadeva blago, ter tako postali edina zaščitna pregrada med

mednarodno nedovoljeno ali nevarno trgovino in prostim pretokom na enotnem trgu.

Nacionalni carinski organi so med drugim odgovorni tudi za zelo učinkovito zaščito

finančnih interesov Skupnosti, saj dajatve na uvožene izdelke predstavljajo 15 %

celotnega prihodka proračuna Skupnosti (približno 17 milijard EUR/leto). Od

vzpostavitve enotnega trga leta 1993 se je mednarodni okvir trgovanja spremenil.

Pridobivanje blaga in surovin je vedno bolj globalno, pojmi, kot so dobava ravno ob

pravem času, pa povečujejo pričakovanja gospodarskih subjektov glede manj vsiljivih

carinskih kontrol. Hkrati so metode delovanja teroristov in kriminalnih organizacij

vedno bolj izpopolnjene (»Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije«, 2008, str. 4).

Carinski organi EU imajo v tesnem sodelovanju z drugimi organi ključno vlogo, ki jim

omogoča, da:

podprejo zakonito trgovino in povečajo konkurenčnost;

zagotovijo pravilno plačilo dajatev in davkov;

se borijo proti ponarejanju in piratstvu;

podprejo boj proti drugim vrstam prevar, organiziranemu kriminalu, drogam in

terorizmu, in sicer z obdelavo podatkov, ugotavljanjem sprememb v vzorcih

trgovanja in izvajanjem ocene tveganja za odkrivanje goljufivih, terorističnih ali

kriminalnih dejavnosti in izvajajo ukrepe trgovinske politike (na primer

preferencialni trgovinski sporazumi , kvote in proti dampinški ukrepi);

varujejo okolje in ščitijo državljane pred vsemi vrstami nevarnega blaga (»Strategija

za nadaljnji razvoj carinske unije«, 2008, str. 4).

Komisija se je skupaj z državami članicami zavzela za temeljit pregled vloge carin, o

ugotovitvah pregleda pa je razpravljala s carinskimi upravami držav članic na visoki

ravni. Doseženo je bilo široko soglasje o tem, da je treba izboljšati delovne metode in



povečati splošno usklajevanje. Zato je treba za strategijo, predstavljeno v tem sporočilu,

zagotoviti politično podporo. Današnje carinske uprave delujejo v hitro spreminjajočem

se okolju. Vzorci proizvodnje in potrošnje se nenehno spreminjajo, mednarodna

trgovina se povečuje, pojavljajo pa se globalne grožnje, kot so terorizem, organiziran

kriminal, podnebne spremembe in nove oblike groženj, kot je trgovina z nevarnim

blagom. Pri tem imajo carinski organi EU ključno vlogo. Njihova naloga je zagotavljati

stalno ravnovesje med zaščito družbe in spodbujanjem trgovine, in sicer z

nadzorovanjem dobavne verige na zunanjih mejah pa tudi znotraj EU. Carinske službe

imajo podatke o vsakem pretoku blaga, uvoženega v EU ali izvoženega iz nje, za nadzor

vseh vrst blaga pa uporabljajo izpopolnjene sisteme in metode. Pretok blaga prek

zunanjih meja Evropske unije je ogromen (»Strategija za nadaljnji razvoj carinske

unije«, 2008, str. 5).

Da bi lahko carinske uprave še naprej izpolnjevale svojo nalogo v tem zahtevnem

okolju, je bila uvedena ambiciozna reforma. Posodablja se pravno okolje z neposredno

objavo nedavno sprejetega posodobljenega carinskega zakonika (glej sliko 2) in izvaja

se odločba evropskega parlamenta in sveta o uvedbi vseevropskega elektronskega

carinskega sistema.

Slika 2: Carinski Zakon

Vir: "Carinski Zakon" [Spletna Knjigarna Emka], b. d.



To je brezpapirnega okolja za carino in trgovino, katerega namen je vzpostaviti stabilno

komunikacijsko verigo med vsemi carinskimi uradi v Skupnosti, med carinskimi in

drugimi javnimi organi, ki delujejo na mejah, ter javnimi organi in trgovci. Namen tega

sporočila je dopolniti proces reform z dodatnim elementom, ki zadeva prihodnjo

organizacijo in človeško razsežnost carinskih uprav. V sporočilu se predlaga obsežen

dolgoročen razvoj na podlagi novih strateških ciljev za carinske uprave. Prav tako se

predlaga posodobitev delovnih metod, izboljšanje usposobljenosti osebja ter učinkovita

in uspešna prerazporeditev virov. Ta zadnji element procesa reform bi carinskim

upravam omogočil razvoj v skladu z mednarodno trgovino, tako da bi državljanom,

podjetjem in vladam še naprej zagotavljal varstvo, ki ga pričakujejo, hkrati pa prispeval

h gospodarski konkurenčnosti EU (»Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije«, 2008,

str. 3).

1.2 Prilagajanje na spreminjajoče se okolje Carinskih organov

Carinski organi, ki danes delujejo v tem hitro spreminjajočem se in zahtevnem okolju,

morajo državljanom in podjetjem EU še naprej zagotavljati prvovrstne storitve.

Posodobitev in poenostavitev pravnega in tehnološkega okolja na področju carin sta se

začeli pred nekaj leti, ko je bila leta 2005 sprejeta pomembna sprememba Carinskega

zakonika Skupnosti, s katero so carinski organi EU dobili pristojnost za izvajanje

nekaterih najnaprednejših varnostnih zahtev na svetu, hkrati pa se je oblikovalo okolje,

ki ne izkrivlja zakonite trgovine. Polno izvajanje posodobljenega carinskega zakonika

bo zagotovilo potrebne poenostavitve za boljše, hitrejše in cenejše delovanje carine in

trgovine (»Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije«, 2008, str. 4).



2 PREGLED AKTIVNOSTI CARINSKIH UPRAV EU

PRED VSTOPOM HRVAŠKE V EU

Pogoj za enotno carinsko območje Skupnosti je usklajeno delovanje vseh carinskih

uprav držav članic EU. To je nenazadnje tudi upravičeno pričakovanje evropskega

gospodarstva, ki bo ob večji konkurenčnosti še uspešnejše v svetovnih trgovinskih

razmerah. Carinske uprave držav članic EU so usmerjene k istim ciljem in vrednotam,

ki so jih izrazile v poslanstvu. Tako je zapisano v splošnih določbah Carinskega

zakonika. Carinska uprava RS se enako kot ostale carinske uprave držav članic EU pri

opravljanju svojih nalog v zvezi z nadzorom nad zunanjimi mejami in zagotavljanjem

varnosti oskrbovalne verige prizadeva tako za varovanje družbe kot za olajševanje

mednarodnega trgovanja (Skubic, 2012, str. 1).

V okviru teh prizadevanj so največji poudarki na:

skrbi za varnost in zaščito prebivalcev ter varovanju okolja;

varovanju finančnih interesov Skupnosti in njenih držav članic;

podpiranju zakonite gospodarske dejavnosti in hkrati ob tem varovanju Skupnosti

pred nepoštenim in nezakonitim trgovanjem;

prispevku k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva z uporabo sodobnih

delovnih metod, podprtih z enostavno dostopnim elektronskim carinskim okoljem,

še posebej z uporabo selektivnosti, sistemskih kontrol, pooblaščenih gospodarskih

subjektov in enotnega okna (Skubic, 2012, str. 1).

Pri opravljanju teh nalog bodo na nacionalni in mednarodni ravni dejavni pri

preprečevanju in zatiranju goljufij, v boju proti delovanju kriminalnih združb in

terorizmu. V ta namen bodo sodelovali z drugimi organi, zlasti tistimi, ki so prav tako

zadolženi za odkrivanje in pregon nezakonitosti (glej sliko 3) (Skubic, 2012, str. 1).



Slika 3: Tihotapljenje cigaret na mejnem prehodu Gruškovje

Vir: "Dva zasega cigaret na Gruškovju", [CURS], 2013

Vsem gospodarskim subjektom in državljanom želijo zagotoviti strokovne, kvalitetne in

v skladu z zakonodajo najugodnejše rešitve, ki bodo omogočile njihovo konkurenčnost

v mednarodni trgovini in nacionalnih postopkih (Skubic, 2012, str. 2).

V letu 2008, ko je evropska carinska unija praznovala 40-letnico obstoja, je bila

objavljena Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije. Ta strategija ponovno poudarja

pomen zaščite družbe in finančnih interesov Skupnosti, potrebo po spodbujanju in

lajšanju zakonite trgovine ter pomen dobrega sodelovanja med carinskimi službami. Na

področju carinskega sodelovanja v kazenskih zadevah in drugih nacionalnih

pristojnostih smo sprejeli strategijo o carinskem sodelovanju, podprto z resolucijo Sveta

o okrepljeni strategiji za carinsko sodelovanje. V njej so uprave povabljene, da

sodelujejo pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, pri zbiranju,

analizi in izmenjavi koristnih informacij ter pri krepitvi operativnega sodelovanja

(Skubic, 2012, str. 2).



3 VKLJUČEVANJE HRVAŠKE V EU

Hrvaška bo 1. julija 2013 vstopila v Evropsko unijo in postala 28. članica povezave. Za

Slovenijo to pomeni nove priložnosti predvsem na gospodarskem področju, lažjo

prodajo na hrvaškem trgu, manj gneče na mejnih prehodih, cenejše telefoniranje in

podobno.

3.1 Pomen vstopa Hrvaške za Evropsko Unijo

Trg EU brez notranjih meja naj bi v praksi zagotavljal pet svoboščin, in sicer prost

pretok blaga, oseb, storitev, kapitala in znanja. To v veliki meri pomaga podjetjem k

hitrejšemu razvoju na drugih trgih, povečuje konkurenčnost, za potrošnike pa pomeni

večjo možnost izbire. A ob vstopu naše sosede v EU obstajajo tudi izzivi. Pomisleki so

predvsem glede tujih investicij pri nas, ki bi se lahko še zmanjšale, čeprav smo zaradi

naše zaprtosti za tujce že zdaj nezanimivi. Slovenija bo po zaslugi evra vsaj za

vlagatelje z evrskega območja še vedno veljala za varnejšo naložbo. Poleg znanja in

cene delovne sile bodo zanje gotovo pomembni politika na področju delovnih vizumov,

pogoji zaposlovanja in nenazadnje davčni sistem, zato bi morali v Sloveniji zagotoviti,

da se vzpostavi bolj zdravo in stimulativno poslovno okolje, ki bo v državi zadržalo

podjetja, ki pri nas že poslujejo in hkrati spodbudilo nastanek novih podjetij ter s tem

pritegnilo tuje investitorje »Kaj prinaša vstop Hrvaške v Evropsko Unijo.« Žunič, (b.l.).

3.2 Pomen vstopa Hrvaške za trg

Izziv za naša podjetja bodo lahko tudi srečanja z močnimi tekmeci iz Hrvaške. Za

slovenske izvoznike vstop Hrvaške v EU pomeni še večjo konkurenco tujih podjetij na

tem trgu, še bolj pa hrvaško konkurenco slovenskim izvoznikom na tretjih trgih, pa tudi

v Sloveniji. Slovenija in Hrvaška sicer napovedujeta še več trgovanja med državama,

številni gospodarstveniki pa pričakujejo lažje poslovanje in pozitivne učinke na podlagi

gospodarskega sodelovanja med državama. Za Slovenijo je Hrvaška nedvomno

pomemben trg, saj je Hrvaška na drugem mestu po slovenskih neposrednih tujih

naložbah v tujini in na petem mestu po blagovni menjavi. Pretok kapitala, blaga in ljudi

bo prost. Slovenske družbe bodo laže zaposlovale Hrvate in hrvaške družbe Slovence. V



povprečni bruto plači med Slovenijo in Hrvaško ni velikih razlik in ker se bodo zaradi

zahtev trga EU, kot so na primer strožji okoljski standardi, proizvodni stroški za

nekatera hrvaška podjetja povišali, Hrvaška ne bi smela biti bistveno konkurenčnejša na

tem področju. Prost pretok kapitala bo pomenil lažje investicije, še vedno pa bodo

ostajale takšne ali drugačne politične ovire. Hrvaška je že v postopku pridruževanju EU

odpravila nekatere carine, a te še ostajajo zelo visoke za večino živil. Po vstopu jih ne

bo več »Kaj prinaša vstop Hrvaške v Evropsko Unijo

Kljub vsemu navedenemu, se pojavlja vprašanje in dilema, da nas hrvaška gospodarska

podjetja ne izrinejo iz že obstoječega trga, saj Slovenija po našem mnenju premalo

vlaga v lasten razvoj, promocijo in zaščito naših priznanih znamk in izdelkov, ki pa jih

je vedno manj, za nove izdelke pa smo premalo inovativni.

Slika 4: Pregled osebnih vozil na potniškem prometu

Vir: "Kravanja. A", [Proplus d.o.o.], b. d.

Vstop Hrvaške v Evropsko unijo, bo pomenilo, da carina ne bo več stalno prisotna na

slovensko hrvaški meji. Delavci, katerih delo bo postalo preseženo ali nepotrebno,

bodo razporejeni na druga delovna mesta v okviru istega ali drugega carinskega urada

ali pa pod okrilje drugega državnega organa. Delavcem, ki jim dejansko ne bo možno

zagotoviti zaposlitve, niti v carinski službi, niti v okviru drugih državnih organov

(zaradi starosti, invalidnosti ali drugih tehtnih razlogov), bomo izdali ukrep za

razreševanje preseženih delavcev. Carinski urad Republike Slovenije bo izvedel



kadrovsko prestrukturiranje v skladu s sklepi, ki jih bo morala uvesti Vlada Republike

Slovenije »Kaj prinaša vstop Hrvaške v Evropsko Unijo.« (Žunič, 2012).

3.3 Vplivi vstopa Hrvaške v EU

Vstop nove članice v EU ima zanjo in tudi na že obstoječe članice različne vplive. Ti

vplivi so močnejši ali šibkejši glede na okoliščine kot so: bližina držav, gospodarska

struktura, dosedanje sodelovanje, pogostost prehajanja državljanov iz ene države v

drugo, pa tudi poznavanje jezika, kulture itd. V konkretnem primeru ne smemo

zanemariti tudi pomembnost, večini ljudem poznane skupne zgodovine. Če torej

sodimo samo po splošno poznanih dejstvih, se izoblikuje mnenje, da utegne imeti vstop

Republike Hrvaške v EU znaten vpliv na medsebojne odnose. Po drugi strani pa so že

vsi dosedanji sporazumi, ki jih je Republika Slovenija in kasneje EU imela z Republiko

Hrvaško, omogočali prost pretok industrijskega blaga, v precejšnji meri pa tudi

kmetijsko-živilskega blaga »Kaj prinaša vstop Hrvaške v Evropsko Unijo.« (Žunič,

2012).

Slika 5: Rezan tobak v rezervnem kolesu

Vir: "Rezan tobak v rezervnem kolesu " [Carinska uprava RS], 2013

Torej bodo vplivi bistveno manjši, kot bi sicer bili, če predhodno teh sporazumov ne bi

bilo. Ena bistvenih novosti bo prav gotovo povezana s pravnim statusom ekonomskih

poslov. Hrvaška je imela v carinski in davčni zakonodaji EU do sedaj status tako

imenovane »tretje države« in posledično je bilo trgovanje z njo podvrženo carinskemu



nadzoru. Po vstopu Republike Hrvaške v EU se bo njen teritorij integriral v carinsko

področje EU z vsemi pravnimi posledicami te integracije in bo postala »država članica«.

Pri tem pa bo ohranila ostale atribute državnosti, kot je npr. lastni davčni sistem – če se

omejimo predvsem na gospodarski pomen vključitve »Kaj prinaša vstop Hrvaške v

Evropsko Unijo.« (Žunič, 2012).

Menimo, da bo Hrvaška kot 28 članica Evropske Unije za to skupnost najbolj zanimiva

zaradi svojih obširnih obmorskih površin, ki bodo z vstopom tujega kapitala dosegle

velik razmah v razvoju turizma na Hrvaškem. Nepremičninski trg, ki se ob članstvu

sprosti, lahko povzroči povečanje gospodarske rasti ali velik odliv dobička tuje lastniške

strukture nazaj v tujino. Slednje, se bo po našem mnenju tudi zgodilo.

3.4 Izvajanje pretoka blaga po vstopu Hrvaške v EU

V praktičnem izvajanju pretoka blaga to pomeni, da se bodo opustili carinski nadzor in

carinski postopki v trgovanju Republike Hrvaške z vsemi ostalimi članicami EU. Torej,

carinska kontrola na slovensko - hrvaški meji bo odpravljena. Prav tako bodo carinski

postopki blagovnega carinjenja za blago odpravljeni, ki prihajajo iz HR v SLO ali

obratno. V notranjosti Republike Slovenije se ne bo izvajal več pretok blaga med obema

državama, temveč bo izenačen s pretokom blaga z dosedanjimi državami članicami.

Dosedanji uvoz in izvoz bo zamenjan z dobavami v oz. pridobitvami blaga iz držav

skupnosti. Temu primerno to pomeni predvsem obvezo samo obračunavanje DDV in

ostalih dajatev pri pridobitvi blaga iz Republike Hrvaške. To se je do sedaj izvajalo v

carinskem postopku. Ob izvajanju carinskega postopka uvoza ali izvoza se istočasno

nad blagom opravljajo tudi nadzori ostalih nadzornih organov, predvsem inšpekcij

(tržna, zdravstvena, kmetijska, okoljevarstvena itd.). Ob pridobitvi blaga iz druge

države članice tak nadzor večinoma odpade. S tem se poveča odgovornost pridobiteljev,

saj mora blago, ki gre v potrošnjo vseeno izpolnjevati enake pogoje, sistematično

spremljanje izpolnjevanja le-teh pa bo moral izvajati vsakdo sam »Kaj prinaša vstop

Hrvaške v Evropsko Unijo.« (Žunič, 2012).

Na podlagi navedenega menimo, da, če naše gospodarstvo ne bo znalo izkoristiti izvoz

blaga in storitev na Hrvaško po njenem vstopu, bomo zaradi vstopa Hrvaške v EU ob



Carinski in Davčni preliv v državni proračun. Torej bo morala biti politična volja toliko

močnejša, da stimulira slovensko gospodarstvo za uvedbo novih produktov in storitev,

zanimivih za Hrvaški trg.

3.5 Pogoji za izvajanje prevozov blaga med državama HR in SLO

Prevozniki Republike Hrvaške in Slovenije bodo imeli bolj izenačene pogoje za

izvajanje prevozov in bolj bodo izenačeni tudi v možnosti pridobivanja prevozov v

mednarodnem prometu. Enakopravno in brez omejitev bodo nastopali pri prevozih

blaga med državami članicami EU, glede prevozov za tretje države pa se bosta državi

posebej dogovorili ali pa ohranili dosedanje stanje:

ugotavljanje porekla blaga, ki je bil ključni dejavnik pri upoštevanju dosedanjih

ugodnosti, bo odpadlo. Pomembno bo le v primeru nadaljnje uporabe tega blaga

pri kasnejšem izvozu v tretje države, s katerimi ima EU sporazume o prosti trgovini;

pri osebnem uvozu blaga, nakupljenega v Republiki Hrvaški ne bo več mogoče

pridobiti povrnjenega DDV, plačanega ob nakupu. Enako bo veljalo za nakupe v

obratni smeri. Nakupi v bližnjih čezmejnih trgovinah ne bodo tako zanimivi in se

maloprodaja v obmejnem pasu ne bo mogla več zanašati na kupce z druge strani

meje »Kaj prinaša vstop Hrvaške v Evropsko Unijo.« (Žunič, 2012).

Po vstopu Republike Hrvaške v EU bomo deležni prostega pretoka blaga, omejitve pa

bodo ostale v pretoku oseb, torej bomo kot potniki še vedno podvrženi preverjanju

pogojev za prehajanje meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ponovno

se bo vzpostavilo podobno stanje trgovanja, kot smo ga poznali pred osamosvojitvijo

Slovenije in Hrvaške leta 1991. Ko se bo Republika Hrvaška vključila tudi v

schengenski prostor in ne bo več kontrole prehajanja oseb, bodo odpravljene še zadnje

ovire za intenzivnejše povezovanje na vseh področjih zasebnega in profesionalnega

delovanja »Kaj prinaša vstop Hrvaške v Evropsko Unijo.« (Žunič, 2012).

Kot pomemben dejavnik za izboljšanje izvajanja prevozov med državama, pa bi veljalo

izpostaviti sramoto Slovenskih železnic. Reševanje tega glamuroznega problema poteka

že skrajno predolgo zaradi dosedanjih nesposobnih vodstvenih struktur ter odnosa

politike do slovenskih železnic, ostajajo vreča brez dna. Za boljšo pretočnost tovornega



in potniškega prometa bo potrebna izgradnja drugega tira med Koprom in Divačo, ter

ob pomoči tujih investitorjev napraviti projekt za povezavo z železniškimi tiri ob

avtocesti med Ljubljano in Celjem. S tem se bodo razbremenile avtoceste in ogromno

potnikov iz štajerskega dela v Ljubljano bi koristilo slov. železnice, seveda ob

sprejemljivi ceni vozovnic. Če upoštevamo še ekološki vidik je ta več kot pozitiven.



4 KADROVSKE SPREMEMBE CURS

Kot izhaja iz zasedenosti kadrov v različnih obdobjih, je tokrat število uslužbencev na

južni meji doseglo spodnjo mejo. Iz leta v leto se število uslužbencev na južni meji

znižuje z namenom, da se čim več uslužbencev prerazporedi na druga delovna mesta v

carinskih uradih. Po vseh predvidevanjih bodo največ uslužbencev potrebovali v

Oddelku za izvršbe, nato v Mobilnem oddelku in Oddelku za trošarine (glej sliko 6.) Pri

delu na področju izterjav bo z uvedbo nove aplikacije, potrebno predvsem večje število

uslužbencev zaradi izvajanja rubeža premičnega premoženja na terenu. V Oddelku za

trošarine se pričakuje prav tako uvedba elektronskega poslovanja, je pa potrebno

okrepiti izvajanje kontrol pri zavezancih. Kontrole carinikov v Oddelku za trošarine so

kontrole pri znanih zavezancih, medtem ko so izterjave manj ugodne, saj se izvajajo pri

dolžnikih, ki svojega dolga niso poravnali prostovoljno. V Mobilnem oddelku

pričakujejo povečanje obsega tega dela zaradi pridobitve novih pooblastil s področja

kontrole dela na črno (Langus, 2010, str. 4).

Slika 6: Shema Generalnega Carinskega Urada

Generalni

direktor

Namestnik

generalnega

direktorja

Sektor za

trošarine

Sektor za

tarifo, vrednost

in poreklo

Sektor za

carinske in

davčne postopke

Sektor za

nadzor in

preiskave

Sektor za

splošne in pravne

zadeve

Sektor za

finančne zadeve

in nabave

Sektor za

informatiko

Notranjerevizijska

služba

Služba

generalnega direktorja

Oddelek za

sistemske

zadeve

Oddelek za

administrativno

sodelovanje

Oddelek za

tarifo

Laboratorij

Oddelek za

poreklo

Oddelek za

TARIC

Oddelek za

skupno kmetijsko

politiko

Oddelek za

postopke

Oddelek za

sistemske

zadeve

Oddelek za

prepovedi in

omejitve

Oddelek za

preiskave

Oddelek za

operativne zadeve

Analitsko-

informacijski

oddelek

Oddelek za

premoženjske

zadeve

Oddelek za

kadre

Oddelek za

splošne in

organizacijske

zadeve

Oddelek za

izobraževanje

Referat vrhunskih

športnikov

Glavna

pisarna

Oddelek za

zavarovanje in

pobiranje obveznih

dajatev

Oddelek za sistem

knjigovodstva

obveznih dajatev

Oddelek za

izvrševanje

proračuna

Oddelek za

tehnološko

podporo

Oddelek za

vzdrževanje IS

Oddelek za

razvoj IS

Oddelek za

preiskave

Koper

Oddelek za

preiskave

Ljubljana

Oddelek za

preiskave

Maribor

Oddelek za

preiskave

Murska Sobota

Oddelek za

nabavo in

investicije

Oddelek za

inšpekcije in

nadzor

Oddelek za

okoljske dajatve

Vir: " Shema Generalni Carinski urad " [CURS,], b. d.



Menimo, da bi se morali lotiti problematike ugotavljanja premoženja (premičnega in

nepremičnega) ter izvora tega premoženja fizičnih in pravnih oseb preko davčne

zakonodaje. To pomeni, da bi morali ustanoviti nov oddelek carinsko-finančno-davčne

policije, ki bi na področju celotne Slovenije izvajala v uradih in na terenu izvor vsega

premoženja.

4.1 Posledice reorganizacije in problematika po vstopu HR v EU

Posledice reorganizacije bodo reševali s premestitvijo preseženih delavcev na druga

delovna mesta znotraj carinske službe, v ostale organe ter z drugimi ukrepi, sprejetimi v

okviru programa reševanja preseženih mejnih delavcev v carinski službi. Ker bo po

vstopu Hrvaške v EU meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško postala

notranja meja EU, se na njej ne bo več izvajal carinski nadzor. Obseg dela se bo

zmanjšal tudi na področju carinjenja. Blago, ki se bo dobavljalo iz Hrvaške oziroma v

Hrvaško, ne bo več predmet carinskih postopkov uvoza oziroma izvoza (Langus, 2009,

str. 3).

Zagotovitev ustreznega položaja Carinske uprave RS po predvidenem vstopu Hrvaške v

Evropsko unijo bo za slovensko carino zahteven organizacijski podvig, ki ga lahko

primerjamo z vzpostavitvijo slovenske carinske službe in uvedbo novega carinskega

zakona ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. V nadaljevanju želimo opisati naše načrte

in dosedanje aktivnosti za čim boljšo prilagoditev predvidenim novim razmeram. Že v

prvi polovici leta 2008, so v Generalnem carinskem uradu pripravili izhodišča za

reorganizacijo Carinske uprave Republike Slovenije zaradi vstopa Republike Hrvaške v

Evropsko unijo. Junija 2008 je Vlada Republike Slovenije ta dokument tudi sprejela in s

tem soglašala s smernicami za razvoj slovenske carine (Langus, 2009, str. 3).

4.2 Izhodišča za pripravo kadrovske reorganizacije carinske

službe

Izhodišča za reorganizacijo se opirajo na dejstvo, da ima slovenska carina precej

prednosti pred drugimi državnimi organi. Regijska organiziranost, dobro razvito e-

poslovanje, dobra povezanost z gospodarstvom, zgledno sodelovanje z drugimi



državnimi organi in vzpostavljene mednarodne povezave. Imamo številna specialna

znanja in široka pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora, upravnih postopkov,

izvršb, prekrškovnih postopkov in preiskovalnih dejanj. Imajo organizirane in dobro

opremljene mobilne enote. Službi s takimi kvalitetami ne more biti težko ohraniti

statusa enega pomembnejših državnih organov. Pri zagotavljanju statusa carine je v

veliko oporo sklep Sveta Evropske Unije o prihodnji vlogi evropske carine, ki

ugotavlja, da so evropske carinske uprave edini državni organi, ki imajo pregled nad

celotno dobavno verigo in lahko zato skrbijo za varnost družbe, ščitijo finančne interese

Skupnosti, zagotavljajo konkurenčnost evropskega gospodarstva in odločilno prispevajo

k preprečevanju gospodarskega kriminala. V času do predvidene širitve EU na Hrvaško

načrtujejo povečanje števila zaposlenih tudi na letališču Brnik in v luki Koper.

Postopoma bodo povečevali vlogo kontrolno-nadzornih funkcij, povečevati pa bi se

moralo tudi število mobilnih enot (Langus, 2009, str. 3).

Okrepili bodo nadzor nad trošarinami in okoljskimi dajatvami. Povečale se bodo

potrebe po sodelavcih pri zbiranju statističnih podatkov o blagovnem prometu v okviru

Skupnosti. Da bi bila na dan širitve EU razlika med potrebnimi in zaposlenimi

uslužbenci čim manjša, že sedaj zaposlujejo izredno premišljeno. Na mejnih prehodih

zaposlujejo le za določen čas. Za pravilne odločitve pri zaposlovanju redno merijo mo

obremenjenost organizacijskih enot. Na podlagi rezultatov teh merjenj prerazporejajo

mo sodelavce na mesta, kjer so obremenitve večje. Večjo učinkovitost bodo mo dosegli

tudi z oddelki za nadzor v carinskih uradih, z združitvijo nekaterih izpostav in s

spremembami v organizaciji mobilnih enot. Ocenjuje se da bi bilo ob realizaciji

predvidenih kadrovskih ukrepov po vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo še 100

preseženih delavcev, ki jim z obstoječimi nalogami ne bi bilo mogoče zagotoviti dela.

To število bodo mo zmanjšali s pridobivanjem novih nalog za carinsko službo. Kot

dobro organiziran državni organ z veliko izkušnjami in znanja so prepričani, da lahko

prevzamejo tudi naloge, ki sedaj niso v pristojnosti carine, da bo ob uvedbi vsakega

predpisa, ki predvideva morebitno novo nalogo, najprej presodila, ali lahko novo nalogo

dodeli Carinski upravi Republike Slovenije. Pri izvajanju tega sklepa morajo biti aktivni

predvsem sami cariniki. Uspešni so na primer pri kontroli vinjet. V postopku so

spremembe zakona o carinski službi, s katerimi bi nekatere vrste izterjav prenesli z

davčne na carinsko upravo. Prizadevajo si, da bi do predvidenega vstopa Hrvaške v

Evropsko unijo pridobili čim več novih nalog, ki bodo v začetku sicer dodatna



obremenitev, v zaključni fazi reorganizacije pa bodo nudile nove možnosti za

prerazporejanje sodelavcev (Langus, 2009, str. 3).

Carinjenje, kontrola uvoza, izvoza, nadzor nad blagom, pobiranje uvoznih dajatev,

trošarin, okoljskih dajatev, izvajanje prepovedi in omejitev po predpisih o varstvu

pravic intelektualne lastnine, splošne varnosti in zaščite prebivalcev, varnosti

proizvodov, varstva potrošnikov, varovanja okolja, zdravstvenega varstva rastlin in

živali, zaščita kulturne dediščine, preprečevanje nezakonite trgovine vseh vrst, delo na

področju izvršb in zagotavljanje, da bodo izrečene kazni, globe, stroški in takse tekoče

izterjane, bodo glavne naloge carinske službe. Poleg teh se želi zagotoviti čim boljše

pogoje, da bo slovensko gospodarstvo enakopravno in brez pretiranih administrativnih

ovir lahko tekmovalo na evropskem in svetovnem trgu. Pri tem lahko kot carinska

služba pomaga z dostopnostjo in prijaznostjo ter racionalnimi postopki, ki ne bremenijo

gospodarskih subjektov, temveč jim nudi hitro, učinkovito in prijazno podporo v

svetovni trgovini. Poseben pomen daje tudi uvajanju elektronskega poslovanja na vseh

področjih dela, tako z zunanjim okoljem kot znotraj službe. (»Strategija razvoja CURS

za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«, 2012).

Slika 7: Pregled ustreznosti goriva

Vir: "Pregled ustreznosti goriva " [Planet Siol] , b.d.



5 ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE

CURS že vrsto let, kljub prevzemanju novih nalog in področij dela, vodi restriktivno

kadrovsko politiko, ki zmanjšuje število zaposlenih. Zmanjševanje kadrov in nova

področja dela, pa zahtevajo ustrezno prilagajanja organizacije. Tako redno merijo

obremenjenost organizacijskih enot in na podlagi rezultatov ustrezno povečujejo oz.

zmanjšujejo število zaposlenih v posameznih organizacijskih enotah. Poleg tega tudi

stalno prilagajajo svojo organiziranost glede na nove naloge in tudi glede na situacijo, ki

bo nastopila ob vstopu RH v EU.

Približevanje vstopa Hrvaške v Evropsko Unijo in uvajanje carinskih postopkov v

okviru e-carine je bilo v zadnjih letih spremenjen način dela CURS v blagovnem

carinjenju in carinskem nadzoru nad blagom. V tem obdobju je bil narejen prehod od

papirnega vlaganja deklaracij v carinskih postopkih na brezpapirni elektronski sistem

carinjenja., ki omogoča številne poenostavitve postopkov in preusmerjanje dela

uslužbencev na druga opravila. Opažamo, da podjetja, ki vlagajo listine v

poenostavljenih postopkih v okviru dovoljenje (hišnega uvoza in izvoza), se je njihov

delež zelo povečal in bo na podlagi tega potrebno zaposliti nov kader.

5.1 Reorganizacija kontrolnih funkcij

V določenih carinskih uradih so se oddelki za kontrolne zadeve in oddelki za upravni

postopek, prekrške in izterjave združili v nove oddelke za nadzor. Ti oddelki opravljajo

vse dosedanje naloge obeh oddelkov po opisu del in nalog po vzoru carinskih uradov

Nova Gorica in Jesenice, kjer je do združitve prišlo že prej. Izjema je CU Ljubljana, ki

pokriva veliko področje in ima posledično tudi veliko prometa, zato sta bila v tem uradu

ustanovljena Oddelek za kontrole in postopke ter Oddelek za inšpekcije (»Strategija

razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«, 2012).



Slika 8: Organizacija notranjega nadzora v carinski službi

Vir: " Zaman. A", [Shema nadzora v carinski službi], 2012

Kontrolne in nadzorne funkcije carinske službe so zagotovo pomemben dejavnik

delovanja službe in podpora njenim osnovnim nalogam. V tem letu bo Carinska Uprava

RS pod okriljem Ministrstva za Finance morala pripraviti program sistematizacije

delovnih mest ob vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo. Predvsem bo potrebno poenotiti

sistem dela na CU in GCU. Na to temo trenutno potekajo poglobljene razprave med

socialnimi partnerji in vlado.

5.2 Splošno o nadzornih in kontrolnih funkcijah v CURS

Izraz nadzorne in kontrolne funkcije se v praksi različno uporablja. Za potrebe tega so

med nadzorne funkcije uvrščene vse funkcije nadzora nad notranjimi organizacijskimi

enotami CURS, med kontrolne funkcije pa vse aktivnosti, ki se nanašajo na kontrolo

zunanjega okolja. Notranji nadzor je tako nadzor nad delom organizacijskih enot CURS,

ki ga izvajajo posebne, v ta namen ustanovljene organizacijske enote CURS in

organizacijske enote CURS, ki izvajajo nadzor občasno, poleg svojih temeljnih nalog

(sektorji GCU) oz. poleg tovrstnega nadzora izvajajo tudi nadzor nad udeleženci v

postopkih (ON). Notranji nadzor v CURS se izvaja z:

notranjimi revizijami,

notranjimi strokovnimi nadzori,

notranjim nadzorom oz. tako imenovanimi notranjimi kontrolami



delovanjem delovnih skupin za ugotavljanje dejanskega stanja na mejnih prehodih,

vodstvenim nadzorom (Lorger, osebna komunikacija, december 2012).

Ugotavljamo, da so se na CURS, carinski postopki popolnoma spremenili. Po starem

postopku se je opravljal trošarinski in carinski nadzor nad posamezno pošiljko, sedaj se

bo nadzor prenašal neposredno v podjetja. Te spremembe temeljijo na smernicah EU.

To pomeni, da bodo podjetja sama opravljala poenostavljene postopke za hišni uvoz in

izvoz blaga, ki bodo pooblaščena s strani CURS. Zaradi zgoraj navedenih postopkov,

bo potrebno povečati kadrovsko zasedbo za notranji pregled blaga in dokumentacije v

podjetjih s strani Inšpektorjev na CURS.

5.3 Spremembe organizacije zaradi prevzema izvršb

Izvršbe sodnih terjatev, ki jih je CURS prevzela 1. julija 2009, je v izvajanje prevzel CU

Sežana. Izvršbo upravnih terjatev, za katere je CURS pristojna od 1. januarja 2010, pa

opravljajo v Carinskem uradu Celje. Izpeljava tretje najobsežnejše faze, ki zajema

izvršbe glob, je bila izvedena 1. januarja 2012 (»Slovenska carina v letu 2012«, 2013).

V določenih Carinskih uradih so bili organizirani posebni Oddelki za izvršbe, ki se bodo

postopoma izpopolnjevali z uslužbenci, ki so trenutno še zaposleni na meji z Republiko

Hrvaško. Do popolne zapolnitve teh oddelkov, bo prišlo šele po vstopu Hrvaške v EU.

Tukaj bi predlagali, da bi se največ uslužbencev iz mejnih prehodov prekvalificiralo na

oddelek za izvršbe. Morda bo potrebno več časa kot ga imajo na voljo, da se zagotovi

strokovnost prekvalificiranih carinskih uslužbencev na ta zahtevna delovna mesta. Vse

to pa je posledično povezano žal tudi z stroški izobraževanja in usposabljanja.

5.4 Spremembe v organiziranosti Oddelkov za trošarine – dodatne

naloge

Ob spremembi trošarinske zakonodaje je CURS prevzela dodatne naloge. Te naloge so

v povezavi z vračilom trošarin za komercialni namen. CURS je pridobila dve ključni

pristojnosti:



pristojnost nad pobiranjem dajatev in nadzorom okoljskih dajatev, predvsem zaradi

odvajanja odpadnih voda;

pristojnost za pobiranje dajatev in nadzorom komunalnih odpadkov (»Okoljske

dajatve«, 2011).

Ob takem povečanem obsegu novih nalog in že trenutnega kadrovskega primanjkljaja

na teh oddelkih, ki se pripravljajo na vstop Hrvaške v EU je po našem mnenju nujno

potreben dodatni kader. Tudi tukaj bi to kadrovsko podhranjenost na celotnem področju

Slovenije nadomestili z mejnimi carinskimi uslužbenci, ki bi izgubili delovna mesta ob

vstopu Hrvaške v EU.

5.5 Spremembe v organizaciji Sektorja za nadzor in preiskave

GCU

Na podlagi analize poslovanja in nalog Sektorja za nadzor in preiskave GCU je bila s

spremembo sistemizacije izvedena delna reorganizacija sektorja, ki bo omogočala

boljšo izrabo kadrov in predvsem učinkovito izvajanje nadzora. Ta Sektor se je

preimenoval v sektor za nadzor in preiskave, znotraj njega pa so ustanovili nov oddelek

za inšpekcije in nadzor. Število oddelkov za preiskave sektorja za nadzor in preiskave

se je zmanjšalo s 7 na 4, tako da so ostali oddelki za preiskave le še v Kopru, Ljubljani,

Mariboru in Murski Soboti. V sektorju se je ukinilo devet referatov za zatiranje

tihotapstva in hkrati ustanovilo osem mobilnih oddelkov v carinskih uradih. Tako so ti

mobilni oddelki, ki so bili do sedaj organizacijsko umeščeni h Generalnem carinskem

uradu, prestavljeni v okvir carinskih uradov in tam organizirani kot samostojni oddelki

(»Slovenska carina v letu 2010«, 2012).

Na tak način se bo okrepila preiskovalno-nadzorna funkcija CURS na celotnem ozemlju

RS. Tudi na tem področju bi se lahko mobilni oddelki dopolnjevali postopoma z

uslužbenci iz organizacijskih enot, ki bodo ob vstopu Republike Hrvaške v EU

ukinjene.



Slika 9: Oddelek za nadzor

Vir: "Mobilni oddelek", [CURS, Oddelek na nadzor], b. d.



6 CARINSKI NADZOR IN CARINJENJE BLAGA

Carinska služba je teritorialno organizirana v 10 carinskih uradov. Blago se carini na 20

blagovnih izpostavah. Naloge carinskega nadzora CURS opravlja na 63 mejnih

prehodih. Od tega ima 31 mejnih prehodov status mednarodnih mejnih prehodov, 10 je

meddržavnih in 22 obmejnih. Danes opravlja carinski nadzor 800 uslužbencev, ki so

organizacijsko umeščeni v 27 carinskih izpostav (glej slika 9) (»Organizacijska

struktura «, b.l.).

Slika 10: Zemljevid carinskih uradov, izpostav in mejnih prehodov

Vir: "Zemljevid carinskih uradov, izpostav, mejnih prehodov" [Carinska Uprava RS], 2012.

6.1 Carinske mejne izpostave

Carinski nadzor na meji je poleg carinjenja blaga temeljna dejavnost CURS. Carinski

nadzor na meji predstavlja niz ukrepov, ki jih je potrebno opraviti, da se zaščiti finančne

interese in družbo pred vnosom prepovedanih, škodljivih in nevarni snovi, varuje

okolje, pa tudi zaradi varnostnih zahtev. Leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v



EU, je meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško (v nadaljevanju besedila RH)

postala zunanja meja EU. Od takrat CURS na cestnih mejnih prehodih z RH opravlja

carinski nadzor za vse države članice EU, ki pa z vstopom RH v EU odpade (»Mejne

izpostave «, b.l.).

Po vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo bo Slovenija izgubila vnos blaga po kopnem, kar

posledično pomeni, da ne bo več vsakodnevnega nadzora nad blagom in potniki na

mejnih izpostavah, zato bo verjetno potrebno izvajati občasno kontrolo na mejnih

prehodih, ki naj bi jo izvajala mobilna ekipa (»Carinski Uradi«, b.l.).

Slika 11: Mobilna ekipa Carinskega urada Celje

Vir: "Devetošolci OŠ Rogatec" [CURS], 2012

Izkušnje ob vstopu RS v EU namreč kažejo, da se po vstopu vsake nove članice v EU,

poveča blagovna menjava z novo članico in s tretjimi državami v regiji. Dejstvo, ki ga

ne smemo zanemariti, pa je tudi velik porast zlorab, tako v trgovini s tretjimi državami

kot v prometu med državami članicami EU. Upoštevaje razvitost sosednjega območja,

nizko stopnjo trošarin in stanje nadzora, se lahko pričakuje skokovito povečanje zlorab,

(glej sliko 10) zlasti v prometu z trošarinskimi izdelki in drugim visoko obdavčljivim

blagom, kar lahko resno ogrozi prihodke v slovenski proračun iz teh naslovov

(»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«, 2012).



Zato predlagamo, da se ohrani carinski nadzor nad notranjim prometom tudi po vstopu

Hrvaške v EU. S tem bi predvsem dosegli povečanje števila mobilnih oddelkov znotraj

CURS in premestitvami uslužbencev, ki sedaj delajo na mejnih prehodih v te oddelke.

Nadzor bi bil močno okrepljen in sicer tako po številu uslužbencev kot tudi po vsebini.

Slika 12: Izpostava Rogatec - Mejni prehod Dobovec

Vir: Sta Foto [Slovenska Tiskovna Agencija], b.d.

Ob ukinitvi vseh mejnih izpostav ob vstopu HR v EU, bodo še ostale izpostava Carinska

Pošta Ljubljana, letališče Edvarda Rusijana v Mariboru, Letališče Jožeta Pučnika na

Brniku, letališče Portorož in Luka Koper. Po mojem mnenju bo carinska služba

potrebovala še veliko novega kadra za opravljanje nadzora. Preko mejnih prehodov

Luke Koper letališča Brnik promet zelo narašča, s tem pa tudi pomembnost in vloga

carinske službe. Z izgradnjo avtocestnega priključka do Luke Koper se bo povečala

kadrovska potreba bo delavcih na avtocesti, za opravljanje carinske kontrole na tej

izpostavi. Menimo, da bo potrebno zaradi širitve Luke Koper in prevzemanje tovora za

Jugovzhodno Evropo, zaposliti presežek kadra, ki sedaj deluje na mejnih prehodih

izpostave Rogatec, premestiti na delovna mesta, ki bodo opravljala Carinsko kontrolo v

Luki Koper.



Slika 13: Kombi z več kot 150.000 cigareti

Vir: "Arhiv Carinska uprava RS" [Primorske Novice, Kronika], 2010

6.2 Združevanje CURS z DURS

Po navedbi finančnega ministra, združitev davčne in carinske uprave ne bo vodilo v

zmanjševanje delovnih mest in odpuščanje. Združitev davčne in carinske uprave v

finančno upravo naj bi pomenilo optimizacijo delovnih procesov in izboljšanje

učinkovitosti pobiranja javnofinančnih prihodkov. Sindikat carinikov in sindikat

državnih organov, v okviru katerega deluje konferenca sindikata davčne uprave, sta 8.

Januarja 2013 opozorila na odprta vprašanja ob načrtovani združitvi Davčne in Carinske

uprave. Oba sindikata želita podatke o tem kaj bo z zaposlenimi in izražata bojazen, ali

bo ob hitenju z združitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog. Ministrstvo



odgovarja, da je v ozadju v pripravi nova zakonska podlaga in vsi spremljajoči

podzakonski akti, ki bodo po navedbah ministrstva pripravljeni pravočasno in da je

združitev obeh uprav primeren ukrep, saj se z združitvijo zasleduje učinkovitost

pobiranja javnofinančnih prihodkov, izboljšanje nadzora, izterjav in preiskav, to pa je v

času omejenih javno finančnih prihodkov in za javnofinančno konsolidacijo nujno

(Slovenska tiskovna agencija STA , 2013).



7 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA S STRANI KADRA

V nadaljevanju so predstavljene nekatere zakonodajne spremembe, ki so jih sprejeli v

zadnjih dveh letih in na podlagi katerih je CURS pridobila dodatne naloge in

pristojnosti.

7.1 Trošarine in okoljske dajatve in izvršbe

CURS je pričela leta 1999 na podlagi zakona o trošarinah v celoti pobirati trošarine pri

uvozu in v domačem prometu ter izvajati nadzor nad trošarinskimi zavezanci in

prometom trošarinskih izdelkov. V skladu s tem so bile vpeljane ustrezne organizacijske

spremembe in sicer ustanovitev Sektorja za trošarine v generalnem carinskem uradu in

oddelkov za trošarine v carinskih uradih. V zvezi s trošarinskimi izdelki (mineralnimi

olji in plinom, električno energijo, premogom, alkoholom in alkoholnimi pijačami ter

cigaretami in tobačnimi izdelki) opravlja carinska uprava postopke pobiranja trošarine,

če so navedeni izdelki proizvedeni v RS, uvoženi na carinsko območje Skupnosti ali

vneseni z ozemlja drugih držav članic EU v RS (Zaman. A, 2003, st 16-17).

V postopku pobiranja se poleg dela z dokumentacijo izvajajo posebni ukrepi nadzora:

registracija zavezancev in izdaja trošarinskih dovoljenj za gibanje trošarinskih

izdelkov v odlogu plačila trošarine, proizvodnjo in skladiščenje trošarinskih

izdelkov;

preverjanje pogojev za izdajo trošarinskega dovoljenja na kraju samem (pregled

proizvodnega ali skladiščnega prostora, merilnih naprav, proizvodnega procesa

ipd.);

nadzor nad postopki denaturiranja alkohola in označevanja plinskega olja za namene

ogrevanja ter dodajanja biogoriv v pogonska goriva, kar pomeni bistveno nižje

obdavčenje;

preverjanje količin in vrste trošarinskih izdelkov pri v skladiščih z metodo

vzorčenja, štetja, merjenja količin ipd.;

nadzor med transportom trošarinskih izdelkov in

pečatenje naprav za žganjekuho (Zaman. A, 2003, st 16-17).



Dajatev se pobira na način samoobračuna: trimesečno davčno obdobje za industrijske

odpadne vode in mesečno davčno obdobje za komunalne odpadne vode. V juliju 2012

se je na podlagi spremenjene Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z

emisijo ogljikovega dioksida začela ločeno pobirati okoljska dajatev za pogonska goriva

Skupna značilnost izvajanja okoljskih uredb je, da se dajatev pobira tako, da zavezanec

sam ugotovi svojo davčno obveznost. Nadzor nad pravilnostjo obračunavanja dajatve se

izvaja z inšpekcijskim nadzorom (»Slovenska carina v letu 2009«, 2010).

Novembra 2010 je bila pristojnost za pobiranje okoljske dajatve za onesnaževanje

okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih prenesena iz Agencije RS za okolje

na carinsko službo. Okoljska dajatev se plačuje za onesnaževanje okolja zaradi

odlaganja komunalnih odpadkov ali odpadkov, ki niso komunalni na odlagališču za

inertne, nenevarne ali nevarne odpadke. Ob prenosu pristojnosti za pobiranje na

carinsko službo se je spremenil načina pobiranja okoljske dajatve. Sedaj se pobira na

način samoobdavčitve. Novi način obračunavanja in plačevanja se je začel uporabljati

za odpadke, odložene na odlagališča po 31. oktobru 2010. Za izvajanje so pristojni vsi

CU (»Slovenska carina v letu 2010«, 2011).

CURS je torej v celoti pristojna za pobiranje okoljskih dajatev :

za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida;

za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin;

za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil;

zaradi bremen odpadne električne in elektronske opreme;

zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum;

za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže in

za onesnaževanje okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin zaradi odvajanja

odpadnih voda (»Slovenska carina v letu 2010«, 2011).

Poleg pobiranja trošarine sta pomembna postopka oprostitve in vračila trošarine.

Določeni nameni uporabe trošarinskih izdelkov so oproščeni plačila trošarine.

Oprostitev se lahko uresniči na način pridobitve dovoljenja za oproščeno uporabo

(subjekt lahko nabavi trošarinski izdelek brez plačila trošarine in se mu plačilo odpusti

zaradi uporabe izdelka samega) ali z zahtevkom za vračilo že plačane trošarine.



Trošarina za pogonska goriva se vrača tudi za določene uporabe v industrijskem in

kmetijsko-gozdarskem sektorju. Tudi v primerih oproščene uporabe in vračil trošarine

se izvajajo posebni ukrepi nadzora, ki so našteti pri postopku pobiranja trošarine


Na podlagi lastnih delovnih izkušenj ugotavljamo, da navedeni inšpekcijski nadzor

peša. Tudi zaradi velikega števila zavezancev in ob dejstvu, da bo v prihodnje potrebno

zagotoviti bolj podrobno in celovito ustrezno stopnjo inšpekcijskega nadzora, saj se

povečuje tudi tihotapljenje cigaret, uporaba kurilnega olja v transportne namene, je zato

nujno povečanje števila inšpektorjev. Saj se s trenutno kadrovsko zasedbo inšpektorjev

ne zagotavlja pokritost celotnega davčnega področja.

CURS izdaja tudi dovoljenja za davčna skladišča in izvaja nadzor nad davčnimi

skladišči, ki se lahko v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost odpirajo v RS od

junija 2007. V davčnem skladišču se lahko skladišči določeno blago brez nastanka

obveznosti za obračun in plačilo davka na dodano vrednost. Ob izdaji dovoljenja se

poleg formalnih pogojev preverijo tudi pogoji na kraju samem. Gre za preverjanje

prostora, naprav in ostalih tehničnih pogojev ter načina vodenja evidenc. V fazi

skladiščenja, ob vnosu in iznosu blaga se izvajajo klasični ukrepi nadzora za

ugotavljanje količine (»Davčna skladišča« [DURS], b. d.).

7.2 Vinjete

Zakon je 1. julija 2008 uvedel nov sistem plačevanja cestnine za uporabo cestninskih

cest in cestninskih cestnih objektov. Nadzor nad plačevanjem cestnine je zakon dodelil

pooblaščenim osebam upravljavca cestninskih cest (cestninski nadzorniki DARS), kot

nadzorne in prekrškovne organe pa poleg prometnega inšpektorata RS in delno policije,

določil tudi (»Slovenska carina v letu 2008«, 2009).



7.3 Orožje

S spremembo Zakona o orožju je carinska služba dobila nova pooblastila za nadzor

prenosa, vnosa in iznosa orožja in streliva čez državno mejo (»Potovanje med državami

članicami«, 2011).

Fizične osebe smejo prenašati čez državno mejo samo orožje in strelivo, ki se sme

nabavljati in imeti v posesti. Prenos je dovoljen na mednarodnih mejnih prehodih, na

mejnih prehodih za meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z

mednarodno pogodbo. Državljani držav članic EU s prebivališčem v teh državah

potrebujejo za vnos orožja iz tretjih držav veljavno orožno prepustnico posamezne

države članice, v primeru uvoza novo nabavljenega orožja ali streliva pa dovoljenje

pristojnega organa v državi, kjer imajo bivališče ali sedež tujci in državljani članic EU s

prebivališčem izven EU, ki prihajajo na lov ali strelska tekmovanja, lahko vnašajo

orožje ali strelivo na podlagi dovoljenja, ki ga izda organ Republike Slovenije v tujini,

pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. V kolikor osebe nimajo dovoljenja

omenjenega organa, ga pod enakimi pogoji lahko izda tudi policija, pri kateri je

potrebno orožje in strelivo takoj ob prestopu državne meje priglasiti. Tujci in državljani

članic EU s prebivališčem zunaj EU, ki želijo kupljeno orožje in strelivo izvoziti iz EU,

morajo pridobiti dovoljenje upravne enote, na območju katere ima trgovec oz.

posameznik, ki orožje prodaja, svoj sedež. Prodajalec mora orožje ali strelivo pripeljati

do državne meje in ga izročiti imetniku dovoljenja v navzočnosti policije (»Orožje in

strelivo«, 2011).

Brez dovoljenja oziroma predhodne privolitve pristojnega organa lahko polnoletne

osebe nabavijo in prenesejo preko državne meje:

zračno orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja od 20 J

ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša od 200 m/s;

orožje s tetivo;

električne paralizatorje, ki ne delujejo na daljavo in

razpršilce (»Orožje in strelivo«, 2011).



7.4 Odvzem premoženja nezakonitega izvora

V skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki je bil

nedavno sprejet v Državnem zboru, je CURS od sredine leta 2012 pristojna tudi za

hrambo in upravljanje začasno zavarovanih, začasno odvzetih in odvzetih premičnin

nezakonitega izvora ter za vodenje centralne evidence vsega odvzetega premoženja

(stvarnega in finančnega) po ZOPNI

S 1. 7. 2013 bo CURS predvidoma začela izvajati upravljanje, hrambo in prodajo blaga

še na področju upravljanja najdenih stvari. Zaradi teh sprememb in novih predpisov bo

potrebno spremeniti tudi nacionalno zakonodajo, še zlasti: Zakon o izvajanju carinskih

predpisov EU, Zakon o carinski službi, Pravilnik o izpolnjevanju carinskih deklaracij ter

mnoge druge podzakonske akte in navodila. Ne smemo pa pozabiti celotno prilagoditev

in izvedbo mnogih novih projektov ter novih operativnih metod carinjenja, ki jih bomo

izvajali skupaj z Evropsko komisijo na podlagi Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta

7.5 Organizacijske spremembe CURS–informacijska podpora

Carinska uprava Republike Slovenije je začela razvijati informacijski sistem v letu

2006. Kot prvo programsko orodje katero se je začelo uporabljati v letu 2007 je bil

izvozni carinski postopek. Nato pa so si sledile še druge programske rešitve. Od leta

2006 pa do danes, se je na področju carinjenja blaga s pomočjo informacijskega sistema

portal SICIS ter spremembo zakonodaje na evropski ravni naredil ogromen napredek


Potrebno je poudariti, da je ustrezna informacijska podpora carinske službe prav tako

pomembna tako za Carino in njeno delovno okolje. Sodobno zasnovan, stalno

razpoložljiv in učinkovito delujoč informacijski sistem je osnova za nemoteno, hitro,

strokovno in enotno izvajanje carinske, trošarinske in okoljske zakonodaje ob

zadovoljstvu uporabnikov. Zaradi zagotavljanja povezljivosti z vsemi članicami

Evropske unije in zaradi poenotenja carinskih postopkov je treba slovenski carinski

informacijski sistem (SICIS) prilagajati novim poslovnim in tehnološkim zahtevam.

Informacijski sistem je slovenska carinska administracija poimenovala Slovenski



carinski informacijski sistem - portal SICIS (angl. Slovenian customs information

system). Tako se bo sistem dograjeval z aplikacijami, ki jih namerava skladno s

strateškim načrtom uvesti Evropska komisija. Carinska uprava Republike Slovenije bo

sledila dolgoročnemu načrtu e-carine, ki ga je pripravila Evropska komisija in je vezan

na spremembe in dopolnitve carinske in trošarinske zakonodaje (»Strategija razvoja

CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«, 2012).

Informatizacija Carinske uprave Republike Slovenije bo temeljila na naslednjih

izhodiščih :

Carinsko in trošarinsko poslovanje poteka neprekinjeno, zato potrebuje podporo

informacijskega sistema, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu ter z največjo možno

razpoložljivostjo in zanesljivostjo;

Operativno delovanje SICIS temelji na infrastrukturi in storitvah (podatkovni center,

hitro komunikacijsko omrežje državnih organov, sistem vzdrževanja po

garancijskem roku, elektronska pošta, skupne aplikacije), za katere je pooblaščeno

in odgovorno ministrstvo, pristojno za informatiko v javni upravi, s pogodbenimi

izvajalci.

Za razvoj, vzdrževanje in delovanje SICIS skrbijo zunanji pogodbeni izvajalci z

ustreznim znanjem in izkušnjami s carinskega in trošarinskega področja v koordinaciji

in ob tesnem sodelovanju pristojnih sektorjev Generalnega carinskega urada. CURS se

vključuje tudi v strateški načrt informatizacije ministrstva, pristojnega za finance, saj je

kot pomemben vir podatkov za zagotavljanje podatkovne celovitosti informacijskega

sistema ministrstva za finance, pri čemer pa notranja struktura, funkcionalnost,

organiziranost, pristojnosti in tehnološka podlaga informatike CURS niso vključene v

navedeni strateški načrt. Razvijala bo tudi kadrovske in organizacijske vire, ki bodo

omogočali večjo vključenost lastnih virov v razvoj programske opreme in vzdrževanje

delov strojne opreme za svoje delovanje (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1.

2012 do 31. 12. 2013«, 2012).

Cilji so zanesljivo delovanje SICIS, ki temelji na ustrezni strojni, programski in

komunikacijski opremi in je bistvenega pomena za tekoče in kakovostno izvajanje

carinskih postopkov. Zato bo potrebna dolgoročnejša sistemska ureditev pristojnosti,

odgovornosti in poslovnih odnosov z direktoratom pristojnim za e-upravo in upravne



procese na ministrstvu, pristojnem za javno upravo (oziroma organizacijsko enoto, ki bo

skrbela za to ob reorganizaciji) in pogodbenimi izvajalci za zagotavljanje delovanja,

vzdrževanja, dopolnjevanja in optimiziranja strojne, programske in komunikacijske

računalniške opreme in dograjevanje informacijske varnostne politike CURS. Skrbeti

bo treba za njeno izvajanje, posodabljanje strežniške, komunikacijske in uporabniške

infrastrukture, posodabljanje tehnološke infrastrukture SICIS ter za opredelitev in

zagotovitev tehnološke in organizacijske infrastrukture za delovanje v izjemnih

razmerah (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«, 2012).

Zaradi sprememb nacionalne zakonodaje ter zaradi zagotavljanja povezljivosti in

postopne izgradnje poenotenega informacijskega sistema bo potrebno sprotno

dograjevanje poenotenih podsistemov SICIS in dejavno sodelovanje v projektih

Evropske komisije za razvoj. Pri tem bodo aktivnosti usmerjene v uvajanje sodobnih

metod vodenja projektov, razvoja aplikacij in sistema zagotavljanja kakovosti


7.6 SICIS in spremembe podsistemov

Znotraj portala SICIS bo delovalo več Informacijskih sistemov in bo zastavljen tako, da

bo deloval v internetnem okolju. Vse aplikacije bodo vključene v platformo

informacijskega sistema, katere se bodo med seboj skladno s potrebami tudi

povezovale. Glavni sistemi v postopku carinjenja:

SIAES izvozni carinski postopek (Slovenian automated export system);

SIAIS uvozni carinski postopek (Slovenian automated import system);

SINCTS tranzitni carinski postopek (Slovenian national transit custom system)

Sam informacijski sistem pa ni hermetično zaprt. Zaradi uvedbe elektronskega

poslovanja, katerega uspešno koristijo gospodarski subjekti deluje portal SICIS v

notranji in zunanji domeni. Tako deluje v zunanji domeni nasproti drugim carinskim

administracijam Evropske unije in gospodarskim subjektom kateri koristijo storitve

carinske službe (uvoz in izvoz) (»Informacijski sistem CURS« [Wikipedia], b. d.).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Internet



Glede na to, da vsaka carinska administracija rešuje informacijsko podporo na svoj

način bo Evropska Komisija za vsako področje izdelala tehnično dokumentacijo katere

se morajo vse administracije tudi strogo držati. V tehnični dokumentaciji bo predpisano

kateri podatki so obvezni in kateri so opcijski. Ravno tako pa bo tudi predpisano, da

morajo ti podatki biti poslani v določeni obliki, katero morajo podpirati vsi

informacijski sistemi držav članic Evropske unije. CURS je že od samega začetka

strmela k temu, da bi bil informacijski sistem čim bolj učinkovit. Posledično so se začeli

razvijati različni podsistemi kateri povečujejo njegovo funkcionalnost (»Strategija


Takšni podsistemi so:

Sistem ECS (angl. export control sistem). Je podsistem sistema SIAES ter služi

dokazovanju izstopa blaga iz Skupnosti;

Sistem poslovnih pravil. Ta sistem skrbi in opozarja na pravilnost izpolnjevanja

deklaracij skladno s Carinskim Zakonikom Skupnosti, Zakonom o upravnem

postopku ipd;

sistem analize tveganja- njegova naloga je, da identificira tvegane pošiljke katere

pooblaščene uradne osebe ustrezno kontrolirajo;

Sistem EORI (angl. economic operator indentification number). Ta sistem preverja

EORI številke gospodarskih subjektov in

Sistem GCUKOD preverja zneske garancij gospodarskih subjektov (»Strategija


Tako sedaj na področju carinjenja blaga CURS v primerjavi z gospodarskim subjektom

ter drugim državam članicam posluje elektronsko v celoti. Z uvedbo elektronskega

poslovanja je Carinski upravi RS uspelo skrajšati izvedbo carinskih postopkov. Na ta

način je Carinska uprava prispevala, da se gospodarski tokovi izvajajo hitreje ter z

manjšimi stroški za gospodarske subjekte. S spremembo zakonodaje, katera uvaja polno

pravno veljavo elektronskemu zapisu podatkov pa je ta uprava tudi nasproti okolju

prijazen organ (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«,

2012).



Ob vstopu Hrvaške v EU, slovensko-hrvaška meja ne bo več zunanja meja carinskega

območja EU. To pomeni, da bo čez slovensko-hrvaško mejo pretok blaga prost, brez

carinskih formalnosti. Predlagamo, da se največ delavcev, ki bo izgubilo delovno mesto

na mejnih prehodih s Hrvaško prekvalificira na delovna mesta znotraj CURS, na

izvršbe. Glede na dejstvo, da bo največ uslužbencev izgubilo delovno mesto na mejnih

prehodih s Hrvaško, bo potrebno ustanoviti nekakšna delovna mesta za te mejne

carinske uslužbence. Naše mnenje je, da bi CURS potrebovala nov dodaten posebni

notranji organ samo za izvajanje oz. izterjavo na premičninah. Smiselno bi bilo drugače

organizirati izvršbe na premičnine in sicer tako, da bi se kontrole oziroma izvršbe vršile

na terenu. Torej novemu organu bi se lahko reklo terenske izvršbe. Z novo uredbo, ki

ureja pristojnost carinskih organov, bi bilo potrebno urediti za točno določeno krajevno

pristojnost CURS, da bi opravljali izvršbe na terenu. To pristojnost bi lahko po našem

mnenju imel vsak krajevno pristojni Carinski Urad. Ti uradi bi bili fleksibilni glede na

vrsto pooblaščenih zadev. S tem bi seveda preprečili zmanjševanje kadra na mejnih

prehodih, hkrati pa bi ta kader preusmerili oz. premestili v te nove urade za izvršbe na

terenu.

Ker je sistem SICIS vir in uporabnik podatkov, ki ga dnevno uporabljamo pri svojem

delu zelo zapleten in uporaben program, menimo, da ga je potrebno vpeljati v državne

ustanove, podjetja ter povezati z organi in ustanovami EU za izmenjavo podatkov in

zagotoviti sodelovanje pri pripravi enotnega carinskega portala EU. S tem bi se

posodobil sistem elektronske izmenjave podatkov s partnerji v carinskih postopkih in

uporabi orodja za učinkovitejšo analizo podatkov in pripravo poročil.



8 STRATEŠKA PODROČJA

Delovanje in najpomembnejša področja dela CURS so zajeta v petih razvojnih

področjih, ki smo jih opredelili v glavnih razvojnih ciljih.

8.1 Poenostavitev zakonodaje ter učinkovito izvajanje carinskih,

trošarinskih in okoljskih postopkov

Zahteve gospodarstva po poenostavitvah in večji varnosti v mednarodni trgovini ter

potreba po učinkovitejšem boju proti goljufijam in raznim oblikam mednarodnega

kriminala, so razlog za nadaljnje spremembe carinske zakonodaje EU. Cilj sprememb je

poenoteno opravljanje carinskih postopkov ter povečanje uporabe sodobnih metod

pretoka informacij in dokumentov, ki pomagajo carini in gospodarskim subjektom

uporabljati zakonodajo na enovit, hiter, zanesljiv in pregleden način (»Strategija razvoja


Slika 14: Cigarete med bučnimi semeni

Vir: "Sporočila za medije " [Carinska Uprava RS], 2011



8.2 Uvajanje poenostavitev in sklepanje dogovorov o medsebojnem

sodelovanju z gospodarstvom

CURS namerava nadaljevati z uvajanjem poenostavitev za pooblaščene gospodarske

subjekte in sklepanjem dogovorov o medsebojnem sodelovanju, ki omogočajo

poenostavljeno izvajanje postopkov in vzpostavljajo mehanizme za večjo preglednost in

varnost postopkov. Poenostavljeni, pregledni in varni postopki bodo ob prevzemanju

večje odgovornosti gospodarskih subjektov urejeni z dovoljenji, izdanimi v novih

okoliščinah, dogovori pa bodo še dodatno okrepili zakonit pretok blaga in varovali

družbo. Posebna pozornost bo usmerjena v povečevanje deleža podjetij nosilcev statusa

(AEO) - status pooblaščenega gospodarskega subjekta in podjetij, vključenih v postopke

poenostavitev pri uvozu in izvozu blaga. Glede na razvoj internetnih nakupov,

spremenjeno vlogo pošte in hitrih pošt bo CURS nadaljevala s posodabljanjem

postopkov pri upravljanju pošiljk, ki prispejo preko Pošte Slovenije, in pošiljk, ki

prispejo preko ponudnikov hitrih pošt (»Poročilo komisije svetu in evropskemu

parlamentu«, 2012).

Dejavno bo delovala tudi pri seznanjanju gospodarstva z novostmi in pri vključevanju

gospodarstva v napovedane spremembe carinske, davčne (področje izvršb) in

trošarinske zakonodaje. V ta namen bo organizirala izobraževanje, seminarje,

pripravljala informacije za javnost in skrbela za sprotno objavljanje informacij na svoji

spletni strani. Izvajanje trgovinske politike bo potekalo na način, ki bo omogočal

gospodarstvu redno obveščenost in vključenost v spreminjanje zakonodaje, podjetjem

pa bodo na voljo različne informacije in sistemi za pomoč pri delu (»Poročilo komisije

svetu in evropskemu parlamentu«, 2012).

8.3 Posodobitev in prilagajanje trošarinske in okoljske zakonodaje

in izvajanje davčnih postopkov

Že sama CURS redno predlaga dopolnitve in spremembe zakonodaje, ki ureja davčni

postopek, saj je njen cilj povečati učinkovitost izvajanja postopkov, predvsem glede

zavarovanja, plačevanja in vračanja dajatev, izvajanja izvršb davkov in drugih

nedenarnih terjatev ter ravnanje in prodajo zarubljenega in odvzetega blaga. Opravljajo



nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem trošarine ter okoljskih dajatev. Na osnovi

izkušenj pri izvajanju trošarinskih predpisov in predpisov v zvezi z okoljskimi

dajatvami v pristojnosti CURS bodo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za

finance, in ministrstvom, pristojnim za okolje, uvedli sistemske spremembe, ki bodo

razbremenile vse udeležence v postopkih pobiranja trošarin in okoljskih dajatev. Ker se

trošarine in okoljske dajatve pobirajo s samoobračunom, so zato lahko postopki

pobiranja poenostavljeni. Predvsem morajo zmanjšati administrativno breme, vendar ob

ustrezni stopnji nadzora. Zaradi uvedbe elektronskega nadzora nad gibanjem

trošarinskih izdelkov v odlogu plačila trošarine (EMCS) imajo nadzorni organi držav

EU dodatne možnosti upravnega sodelovanja. Pri okoljski dajatvah se upošteva, da

blago, ki je v Sloveniji obdavčeno z okoljsko dajatvijo ni pod posebnim nadzorom glede

premikov znotraj EU, zato bo carina povečala obseg davčno-okoljskega nadzora


8.4 Učinkovito pobiranje in prisilna izterjava dajatev ter izvajanje

ukrepov trgovinske politike

Fiskalna vloga CURS ni zanemarljiva. Pobiranje obveznih dajatev za proračun RS,

proračune občin in EU ter izterjava denarnih nedavčnih terjatev drugih predlagateljev,

zahtevata stalno izboljšavo postopkov pobiranja, dograjevanje in prilagajanje

programske podpore in dobro organiziranost službe. Sodobni načini carinjenja blaga ob

uvajanju številnih poenostavitev, brezpapirnem poslovanju in hkratnem izvajanju

ukrepov trgovinske politike zahtevajo od CURS dodatne napore in prilagodljivost.

Samoobračun trošarinskih in okoljskih dajatev ter poenostavitve pri carinjenju

zahtevajo, da CURS okrepi mehanizme nadzora pri gospodarskem subjektu (»Poročilo

komisije svetu in evropskemu parlamentu«, 2012).

8.5 Krepitev mehanizmov nadzora

Kot že omenjeno, bo morala CURS okrepiti mehanizme carinskega, trošarinskega in

okoljskega nadzora. Prvenstveno bo okrepila svojo vlogo v predhodnih kontrolah (pred

izdajo raznih dovoljenj), naknadnih kontrolah in inšpekcijskem nadzoru. Povečanje

obsega in kakovosti nadzora, ki se izvede po zaključku postopkov pri gospodarskih



subjektih, ne povzroča upočasnitve pretoka blaga, ima pa zelo pozitiven vpliv na

zakonitost poslovanja. Posebno pozornost bo namenila taki organiziranosti in

usklajevanju postopkov nadzora, ki bosta za podjetja čim manj obremenjujoča, za

carinsko službo pa čim bolj učinkovita. Z notranjim strokovnim nadzorom, ki ga

izvajajo sektorji Generalnega carinskega urada v območnih carinskih uradih in

notranjim revidiranjem s strani notranje revizijske službe se bo v CURS poenotila in

izboljšala kakovost dela. Posebna pozornost bo posvečena varnosti pošiljk hitrih pošt.

Pri carinski tarifi, carinski vrednosti in poreklu blaga bo CURS tudi v prihodnje skrbela

za strokovni nadzor in svetovanje gospodarstvu (izdaja zavezujočih informacij o

uvrstitvi blaga v carinsko tarifo, izdaja zavezujočih informacij o poreklu blaga,

dovoljenj.) Potrebna bosta nadaljnji razvoj in harmonizacija metod carinskih

laboratorijev EU. Posebno pozornost bo namenjena tudi učinkovitim kontrolam skupne

kmetijske politike oziroma tistim njenim dejavnostim, za katere je CURS zadolžena

(»Poročilo komisije svetu in evropskemu parlamentu«, 2012).

8.6 Uporaba analize tveganja

Kot najpomembnejše orodje carine v vseh fazah carinskega in trošarinskega postopka

je tudi sistem analize tveganja ki ga mora CURS še izboljšati. To orodje namreč

omogočala racionalno razporeditev razpoložljivih virov ob največjih učinkih. Zato bo za

vpeljavo skupnih meril, standardov delovanja in izmenjave podatkov analize tveganja

na ravni EU bo CURS dodatno prilagodila nacionalni sistem analize tveganja

(upoštevanje skupnih profilov tveganja, poročanja). Posebno pozornost bo namenila

visoko obdavčljivemu blagu in blagu, za katero so predpisane kakršnekoli omejitve.

Obvladovanje tveganj bo okrepila in razširila na celotno področje svojega delovanja

(trošarine, okoljske dajatve, prisilna izterjava,) ter z usmerjenimi analizami posameznih

področij dela povečevala učinkovitost pobiranja dajatev in ostalih ukrepov z delovnega

področja CURS (Langus, 2009, st. 8-9).

Načrtuje tudi izboljšanje sodelovanja in večji obseg izmenjave podatkov z ostalimi

službami v državni upravi ter več skupnega inšpekcijskega nadzora (skupaj z davčno

službo in ostalimi inšpektorati). Celovito sodelovanje z drugimi državnimi organi in



inšpekcijskimi službami bo zagotavljalo hitre, zanesljive in uporabnikom prijazne

postopke (Langus, 2009, st.8-9).

8.7 Zmanjšanje administrativnih bremen na področju trošarin in

okoljskih dajatev

Na osnovi predvidene spremembe zakonodaje na področju trošarin in okoljskih dajatev,

ki bo dala podlago za učinkovito e-poslovanje, se bodo postopki poenostavili. Ob

zagotavljanju ustreznega standarda nadzora se bodo v zvezi s trošarinami in okoljskimi

dajatvami carinski službi elektronsko dostavljali samo nujno potrebni podatki, zato

bodo ti postopki zmanjšali administrativno breme udeležencem v postopkih in

nadzornemu organu. Tveganje za izvedbo predstavljata predvsem dve omejitvi:

finančni viri za izdelavo in vzdrževanje računalniške aplikacije ter število kadrov za

izvajanje zahtevanega obsega nadzora. Potrebna bo uvedba v celoti avtomatiziranega

postopka administrativne izvršbe denarnih davčnih in nedavčnih terjatev. S ciljem čim

bolj učinkovitega pobiranja davčnih in nedavčnih denarnih terjatev bo CURS v največji

možni meri avtomatizirala postopek davčne izvršbe, pri čemer bo celoten postopek

potekal elektronsko, vključno z izmenjavo podatkov z zunanjimi predlagatelji, tiskarjem

in bankami. Zaradi čim večje racionalizacije postopkov, bo tudi omogočena samodejna

povezava z vsemi obstoječimi zbirkami podatkov CURS (evidenco dokumentarnega

gradiva, registrom davčnih zavezancev in sistemom za knjigovodstvo obveznih dajatev


8.8 Zaščita državljanov EU in boj proti kriminalu

Vloga CURS se krepi tudi na področjih, kot so zaščita ljudi pred vnosom škodljivih ali

zdravju nevarnih snovi, preprečevanje trgovine z nedovoljenim blagom in vse širši boj

zoper organiziran kriminal. CURS lahko s kontrolami na meji prepreči vnos blaga, ki bi

lahko ogrozilo zdravje ali varnost prebivalcev EU. S kontrolo blaga in trgovinskih tokov

lahko CURS bistveno pripomore k zatiranju mednarodnih kriminalnih združb in

terorizma. Razvoj in obvladovanje metod analize tveganja pa pripomore k odkrivanju

nedovoljene trgovine in kriminala. Zbiranje, ustrezna obdelava podatkov in njihova

uporaba so ključni elementi za uspešen boj proti kriminalu in ostalim nedovoljenim



dejavnostim, ki ogrožajo mednarodno trgovino in družbo. Za boj proti zlorabam

carinskega in trošarinskega sistema ter za zagotovitev varnosti, namerava CURS nadalje

razvijati informacijski sistem analize tveganja in selektivnosti, kar bo povečalo

učinkovitost pri odkrivanju kršitev. CURS namerava tudi povečati aktivnosti pri

organizaciji zbiranja, obdelave informacij, spremljanja trendov tako na tržišču

Republike Slovenije kot tudi na tržišču EU in tržiščih tretjih držav. Na osnovi tako

zbranih informacij se bosta povečali analitska dejavnost ter priprava poročil in ustreznih

smernic za delo posameznih organizacijskih enot CURS. Poglobiti namerava operativno

delo na področju obvladovanja tveganj na vseh ravneh službe, od GCU do carinskih

izpostav in oddelkov v carinskih uradih (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1.

2012 do 31. 12. 2013«, 2012).

Menimo, da bi bilo potrebno ustanoviti novo neodvisno upravo x, ki bi imela vpogled v

premičnine in nepremičnine ter finančno stanje vsake fizične in pravne osebe. Ta uprava

naj bi se borila proti utaji davkov, proti kriminalu in korupciji. Imela bi nadzor nad

zaslužkom in dejanskih finančnim stanjem vseh subjektov v Republiki Sloveniji. V

primeru, da bi ta uprava zaznala neskladje med zaslužkom in premoženjem, pa bi morali

ti subjekti dokazovati izvor premoženja in ne obratno. Če tega nebi bilo možno

dokazati, bi se to premoženje odvzelo in postalo last države. Prav tako bi fizične in

pravne osebe bile dolžne plačati kazen, katera pa bi bila določena z novim zakonom in

bi se nanašala na vrednost nezakonitega premoženja. V tej upravi bi bile zaposlene

strokovno usposobljene osebe, katere nebi smele biti strankarsko opredeljene, hkrati pa

bi morale prav tako dokazovati izvor svojega premoženja. Z uvedbo te novosti, bi

preprečili pranje denarja, korupcijo in delo na črno ter hkrati ustvarili nova delovna

mesta.



9 OPERATIVNE USPOSOBLJENOSTI CURS

Nedovoljena trgovina (na primer ponaredki) ima negativne učinke za enotni trg EU. V

primeru vnosa radioaktivnih snovi ali orožja za množično uničevanje je lahko resno

ogroženo prebivalstvo ali širše okolje. Zato bo CURS s sodobnimi metodami in

tehnikami, sodelovanjem z drugimi službami v RS in državah članicah EU, z izmenjavo

podatkov in izobraževanjem nadaljevala aktivnosti v boju proti vsem vrstam prevar in

ponaredkov (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«,

2012).

9.1 Izboljšava operativne usposobljenosti carine za odkrivanje

raznih oblik nedovoljene trgovine

Uporaba skupnih informacijskih zbirk podatkov omogoča njihovo širjenje in operativno

uporabo. V okviru carinskega sodelovanja ter sodelovanja z drugimi organi in

organizacijami bo CURS dejavna v skupnih carinskih operacijah za zatiranje

tihotapljenja drog, orožja in cigaret ob sodelovanju držav EU in tretjih držav. Izboljšala

bo sodelovanje in izmenjavo podatkov z nacionalnimi organi pregona ter drugimi

carinskimi upravami in organi držav članic EU v boju proti nedovoljeni trgovini in

organiziranemu kriminalu. Prav tako si bo prizadevala za še boljše medresorsko

sodelovanje in bo dejavno sodelovala v vladnih delovnih skupinah. Okrepila bo tudi

operativno sodelovanje z drugimi carinskimi upravami držav članic EU in predvsem z

ustanovami EU (OLAF). Z izmenjavo podatkov uporabo mednarodnih zbirk podatkov

(npr. carinskega informacijskega sistema, schengenskega informacijskega sistema,

podatkovne zbirke Svetovne carinske organizacije itd.) bo uspešneje odkrivala kršitve

carinske zakonodaje in prispevala k uspešnejšemu pregonu tihotapstva in mednarodnega

kriminala. Še naprej bo sodelovala z drugimi carinskimi upravami držav članic EU in

predvsem z ustanovami EU, tudi z napotitvijo uradnikov za zvezo v te ustanove


Naše mnenje je, da se bo po vstopu Republike Hrvaške v EU, ambicija po nezakonitem

tovorjenju določenih izdelkov iz ene države v drugo pri določenih osebah še povečala in

zaradi tega bi bilo potrebno povečati število mobilnih enot v Republiki Sloveniji, katere



bi pregledovale in nadzirale transport nedovoljenih substanc. Prav tako bi bilo potrebno

te enote opremiti z mobilnimi rentgenskimi aparati, s katerimi bi bilo mogoče temeljito

pregledati vozila naključno ustavljenih oseb. Ti nadzori bi se izvajali na različnih

cestnih odsekih, kot so postajališča na avtocesti, na stikih in mejah z drugimi članicami

EU, ter na drugi cestnih odsekih, na katerih bi se ugotovilo, da potekajo nelegalne

transportne poti.

Slika 15: Rentgen Carinske Uprave RS

Vir: "Carina ima nov rentgen " [Luka Koper], b. d.

9.2 Izboljšava operativne usposobljenosti carine na področju

varnosti in zaščite zdravja, okolja in pravic intelektualne

lastnine'''

Varnost in zaščita se bosta izboljšali z uvedbo najav uvoza in izvoza ter s sistemom

analize tveganja. Varnostno politični ukrepi na ravni (OZN) Organizacija združenih

narodov ali EU bodo uvedeni preko sistema obvladovanja tveganja. CURS bo



preprečevala širjenje nezakonitih dejavnosti, kot so otroška pornografija, trgovanje z

ljudmi, nezakonito trgovanje s človeškimi organi, ponarejanje zdravil, tobačnih

izdelkov in drugega blaga, trgovanje z zaščitenimi rastlinskimi ali živalskimi vrstami ali

zdravju in okolju nevarnimi odpadki. Večja zaščita pravic intelektualne lastnine bo

dosežena s tesnim sodelovanjem z imetniki teh pravic in istočasnim izboljšanjem

učinkovitosti kontrol carinske službe (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1.

2012 do 31. 12. 2013«, 2012).

Naš predlog na tem področju je, da bo potrebno po vstopu Hrvaške v EU, pooblastiti

podjetja, da bodo najave uvoza in izvoza potekale neposredno iz naslova podjetij. Le ta

bodo direktno oz. neposredno dolžna prijaviti uvoz ali izvoz blaga, kar bo omogočalo

lažje, bolj pregledno in hitrejšo odzivnost na morebitne kršitve pri izvozu ali uvozu

blaga.

CURS si bo še naprej prizadevala za širitev pooblastil za preiskovanje gospodarske

kriminalitete v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, kar bo pripomoglo k večji

učinkovitosti pregona goljufij, zlasti na področju trošarin. CURS bo razvijala kadrovske

in organizacijske vire, ki bodo omogočali večjo vključenost lastnih virov v razvoj

programske opreme in vzdrževanje delov strojne opreme CURS (»Strategija razvoja


9.3 Posodobitev carinske službe in krepitev sodelovanja

Vzporedno s tokom blaga tečejo podatki in dokumentacija, namenjeni raznim členom v

mednarodni trgovini, od katerih je CURS tisti člen, ki zagotavlja skladno izvedbo

postopkov z mednarodno, evropsko in nacionalno zakonodajo. Sodelovanje carinskih

uprav in izmenjava carinskih informacij lahko bistveno pripomoreta k varnosti,

ohranitvi fiskalne funkcije carine in preprečevanju nepravilnosti. Sodelovanje z

mednarodnimi organizacijami, kot je Svetovna carinska organizacija, predvsem pa z

Evropsko komisijo in njenimi službami pomaga pri oblikovanju najboljše prakse pri

delu CURS in nudi obilo operativnih podatkov, ki so CURS v pomoč pri izvajanju

carinske zakonodaje, pri ukrepih za zaščito trga, varstvu potrošnikov ali boju proti

kriminalu (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«, 2012).



9.4 Prenova sistema izobraževanja in usposabljanja

Pristop RH v EU bo pomenil bistvene organizacijske in kadrovske spremembe v

delovanju CURS. Glede na to bo CURS nadaljevala z intenzivnimi pripravami na

obsežno reorganizacijo službe. Uvajanje merljivih ciljev in kazalnikov uspešnosti

(produktivnost, gospodarnost in racionalnost) bo omogočala lažje ukrepanje pri

vodenju in upravljanju službe, organizacijskih enot in delovnih mest glede delovne

učinkovitosti, racionalne izrabe delovnega časa, gospodarne izrabe delovnih sredstev,

zniževanja stroškov itd (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12.

2013«, 2012).

CURS bo morala prenoviti obstoječe programe strokovnih izpitov usposabljanja in

izobraževanja uslužbencev ter jih tudi v prihodnje stalno prilagajti novim zahtevam in

potrebam delovnega okolja. Pri pripravi in izvedbi sistema izobraževanja bodo

uporabljeni sodobni načini dela, ki omogočajo večjo učinkovitost, boljše izobraževalne

rezultate in gospodarnost izobraževanja (spletni način učenja). Tovrstne programe bo

mogoče uporabiti tudi pri izobraževanju zunanjega okolja. Cilj se bo dosegel po vstopu

Hrvaške v EU, saj se bo takrat vloga carinske službe vsebinsko in organizacijsko

spremenila do te mere, da bodo za uspešno delo potrebni novi izobraževalni programi


9.5 Nova podoba carinske službe v okviru EU

Transparentnost in javnost dela sta med pomembnimi strateškimi usmeritvami carinske

službe. Javnost mora biti tekoče seznanjena z delom CURS, predvsem na področju

zatiranja tihotapstva, varstva okolja, družbe in kulturne dediščine. Tudi z novimi

nalogami in pristojnostmi ter njenimi učinki za splošne družbene razmere.

Komunikacija z mediji pa bo potekala na sodoben, načrtovan, organiziran in strokoven

način (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013«, 2012).

Glavna naloga CURS-a je tudi krepitev sodelovanja s carinskimi upravami držav članic

EU in sosednjih držav ter ostalimi carinskimi upravami. S pomočjo dvostranskih

sporazumov in drugih dogovorov bo CURS izboljševala sodelovanje s carinskimi



upravami drugih držav, krepila bo nadzor nad zunanjo mejo EU in večala svojo

operativno usposobljenost. Pomembno bo njeno sodelovanje v Svetovni carinski

organizaciji, kjer se oblikujejo globalni carinski standardi na področju varnosti,

carinskih postopkov in izmenjave podatkov. CURS bo dejavno sodelovala v delovnih

skupinah Sveta EU ter nadgradila prepoznavno podobo strokovne in dobro organizirane

uprave. S svojimi predlogi bo skušala vplivati na razvoj sistemov, ki bodo koristili

slovenskemu gospodarstvu, krepili enotni gospodarski prostor in zagotavljali potrebno

varnost v mednarodni trgovini. CURS bo še bolj zavzeto sodelovala v odborih, sekcijah

in delovnih skupinah pri Evropski komisiji. Odbor za carinski zakonik in njegove

sekcije so mesto, kjer CURS na strokovni ravni sodeluje s carinskimi službami drugih

držav članic EU in lahko vpliva na spremembo carinskih predpisov, saj le tako lahko

dejavno vpliva na enotno in pravilno izvajanje carinskih predpisov (»Strategija razvoja


S svojim znanjem in izkušnjami na področju posodabljanja carinskega sistema in na

področju približevanja EU bo CURS podprla prizadevanja Slovenije in mednarodnih

ustanov EU, Svetovne carinske organizacije, OZN, Svetovne trgovinske organizacije za

razvoj držav z evropsko perspektivo. CURS se bo dejavno vključevala v akcije pomoči

EU na carinskem področju v državah, ki so za gospodarsko in politično sodelovanje

Slovenije prednostnega pomena (»Strategija razvoja CURS za obdobje od 1. 1. 2012 do

31. 12. 2013«, 2012).



10 NOVE PRISTOJNOSTI PO UVEDBI SISTEMSKIH

SPREMEMB

10.1 Izvršbe

Po prevzemu prvega sklopa izvršb denarnih nedavčnih terjatev v letu 2009, ko je

izvršbo tako imenovanih sodnih terjatev prevzel Carinski urad Sežana, in drugega

sklopa, ko je Carinski urad Celje prevzel tako imenovane upravne izvršbe, se je

Carinska uprava RS v letu 2011 aktivno pripravljala na prevzem tretjega sklopa izvršb

od Davčne uprave RS – izvršb denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih

skupnosti iz naslova glob, stroškov postopka in odločb o odvzemu premoženjske koristi

s plačilom denarnega zneska, ki se izterjujejo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

Prav tako je Carinska uprava RS 1. januarja 2012 prevzela izvršbe drugih terjatev, ki jih

v skladu z drugimi predpisi izterjuje davčni organ. Pod to kategorijo sodijo terjatve po

Zakonu o brezplačni pravni pomoči (stroški zastopanja), glede na trend zakonodajalca,

ki poskuša razbremeniti sodišča, pa obstaja možnost, da bo na davčni organ prenesena

izterjava še kakšne druge terjatve. Carinski urad Sežana je do sedaj prejel v reševanje

približno 15.000 zadev letno, Carinski urad Celje pa okrog 30.000 novih zadev letno.

Glede na trenutne podatke Davčne uprave RS se predvideva, da bo v letu 2013 Carinska

uprava RS iz naslova t. i. »tujih terjatev« prejela v izterjavo najmanj 110.000 še

nerešenih zadev od Davčne uprave RS ter približno 180.000 tekočih zadev drugih

predlagateljev (približno 140.000 zadev iz naslova izvršbe glob ter približno 40.000

izvršb ostalih terjatev, ki jih Carinska uprava RS izterjuje za druge predlagatelje). Poleg

izvršbe denarnih nedavčnih terjatev Carinska uprava RS izvaja tudi izvršbo svojih

denarnih davčnih terjatev. Teh zadev je na letni ravni približno 1500 (trošarine, uvozne

dajatve, okoljske dajatve, globe) (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).



10.2 Hramba in upravljanje premičnin nezakonitega izvora

V skladu z določbami Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega, ki se je začelo

uporabljati 29. maja 2012, je Carinska uprava RS pristojna za hrambo in upravljanje

začasno zavarovanega, začasno odvzetega premičnega premoženja nezakonitega izvora.

Za hrambo premičnin lahko na podlagi pooblasti tudi zunanje izvajalce. Poleg tega bo

morala voditi centralno evidenco začasno zavarovanega premoženja oziroma začasno

odvzetega premoženja nezakonitega izvora ter evidenco odvzetega premoženja za vse

organe, ki so sicer po tem zakonu pristojni za hrambo in upravljanje z določeno vrsto

premoženja. V ta namen bodo morali državni organi vse podatke iz svojih evidenc

posredovati Carinski upravi RS, ta pa bo morala podatke iz centralne evidence

posredovati pristojnemu državnemu tožilcu na njegovo zahtevo. Na podlagi tega zakona

lahko Carinska uprava RS tudi poda pobudo za ustanovitev finančno preiskovalne

skupine za opravo določene finančne preiskave (»Izvrševanje nalog po ZOPNI«, 2011).

Slika 16: Medvedja koža v nakupovalni vrečki

Vir: "Sporočila za medije " [Carinska Uprava RS], 2011



10.3 Pristojnosti po Zakonu o prevozih v cestnem prometu

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu nalaga

pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki

samostojno opravljajo dejavnost, pri katerih se v mednarodnem cestnem prometu in pri

opravljanju kabotaže blago nalaga ali razlaga, da morajo pred nalaganjem ali

razlaganjem blaga preveriti, če izdana bilateralna dovolilnica, ki jo potrebujejo tuji

prevozniki, še ni bila uporabljena, oziroma če se dovolilnica ustrezno uporablja. Prav

tako morajo preverjeno dovolilnico označiti kot uporabljeno tako, da navedejo, ali gre

za nalaganje ali razlaganje, datum, se podpišejo, odtisnejo žig in jo fotokopirajo. Če tuji

prevoznik nima ustrezne dovolilnice, je podjetje dolžno obvestiti pristojni carinski urad.

Carinski organi so po spremembah zakona pristojni za opravljanje nadzora nad

izvajanjem teh določb (»Nove pristojnosti carine v prevozih v cestnem prometu«,

2011).

10.4 Pristojnost CURS o izvajanju vračil trošarin in DDV za

diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije

Carinska uprava RS se je v letu 2011 aktivno pripravljala na prevzem novih nalog na

področju oprostitev DDV in trošarin. 18. oktobra 2011 je začel veljati Pravilnik o

spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih in načinu oprostitve davkov za

diplomatska predstavništva, konzulate ter mednarodne organizacije v skladu z

mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, s katerim se je v celoti

ta pristojnost iz Davčne uprave RS s 1. januarjem 2012 prenesla na carinsko službo.

Carinska uprava RS je ves čas aktivno sodelovala pri pripravi spremembe pravilnika

vključno z vsemi ostalimi aktivnostmi, povezanimi s prenosom pristojnosti. Oprostitev

za diplomatska predstavništva, konzulate ter mednarodne organizacije se lahko prizna

za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij,

akreditiranih v Sloveniji, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni

konzularni funkcionarji, za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo

mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo, ter za osebne potrebe tujega osebja

diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji,

vključno z njihovimi družinskimi člani, in osebne potrebe tujega osebja mednarodnih



organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne

pogodbe, ki veljajo za Slovenijo. Oprostitev se lahko uveljavlja tudi za potrebe

oboroženih sil drugih držav članic Severnoatlantske zveze ter za porabo v skladu z

mednarodno pogodbo, ki jo je uveljavila Slovenija s tretjo državo ali mednarodno

organizacijo, če ta pogodba za dobavo trošarinskih izdelkov predvideva oprostitev

plačila davka na dodano vrednost. Upravičenci lahko uveljavljajo oprostitev plačila

trošarine kot neposredno oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine in davka na dodano

vrednost pod pogoji, ki jih določa pravilnik (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).

10.5 Inšpekcijski pregledi na področju izvoznih nadomestil

V skladu z Uredbo o izvajanju uredbe (ES) – Evropske Skupnosti o pregledu transakcij,

ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani

držav članic (Uradni list RS, št. 52/2011), ki je bila sprejeta 29. Junija 2011, je CURS

prevzela vse naloge iz naslova uredbe Sveta (ES) št. 485/08. V celoti opravlja sistemske

naloge, koordinacijo pregledov in inšpekcijske preglede na področju izvoznih

nadomestil in ostalih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike, pomoč za čebelarstvo,

ogrožene osebe, zasebno skladiščenje, promocija vina, promocija kmetijskih izdelkov

na trgih tretjih držav (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).

Predvidevamo, da je v Sloveniji premalo inšpekcijskih kontrol. Inšpektorji na CURS

morajo poznati široko zakonodajno področje. Ker se je vsebina področij na CURS

razširila , inšpektorji pridobivajo vedno več novih zadolžitev in pristojnosti (odvajanje

odpadnih voda in odlaganje odpadkov na odlagališčih). Zato, bi bilo potrebno ustvariti

nova delovna mesta za ta področja, specializirati inšpektorje in nameniti več pozornosti

inšpekcijskim pregledom in kontrolam.

10.6 Nadzor nad motornimi vozili

Na podlagi Zakona o motornih vozilih carinski organi nadzirajo vozila v okviru svojih

kontrol v skladu s carinsko zakonodajo, pri tem pa imajo pravico izločiti iz prometa

vozilo, ki je predelano, dodelano ali spremenjeno tako, da bi lahko bili kršeni carinski,

trošarinski in drugi predpisi, za izvajanje katerih so pristojni carinski organi



Od 1. januarja 2011 velja obveznost, da gospodarski subjekti carinskim organom

predložijo elektronsko izstopno skupno deklaracijo za blago, ki se iznaša s carinskega

območja Skupnosti. V sistemu se opravlja analiza tveganja z vidika varstva in varnosti

ter izmenjujejo podatki med državami članicami EU. Analiza tveganja je popolnoma

računalniško podprta (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).

Od 1. oktobra 2011 se opravlja samodejno preverjanje podatkov o prejemniku blaga iz

druge države članice EU in podatkov o zastopniku prejemnika iz uvozne deklaracije.

Podatki se preverjajo samodejno prek spletne povezave z Davčno upravo RS pred

sprejemom uvozne deklaracije za postopek sprostitve v prost promet in vnosa v domačo

porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico

(postopek 42), in postopek ponovnega uvoza s hkratno sprostitvijo v prost promet in

domačo porabo za blago, ki je oproščeno plačila DDV v okviru davčne dobave v drugo

državo članico (postopek 63). Preverjeni podatki se zapišejo k uvozni deklaraciji kot

dodatna informacija carinskemu organu (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).

V letu 2011 je Carinska uprava RS v sistemu tranzita, izvoza in nadzora uvoza uvedla

novo funkcijo zbiranja in avtomatskega mesečnega pošiljanja nekaterih statističnih

podatkov Evropski komisiji. Evropska komisija je s tem pridobila večji pregled nad

številom carinskih dokumentov v EU ter delovanju in obremenitvi posameznih

računalniških sistemov (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).

V Carinski upravi RS se je začel projekt vzpostavitve portalne aplikacije TARIC 3.

Evropska komisija je uvedla spremembe v bazi podatkov TARIC, zaradi katerih je

potrebna prenova obstoječe aplikacije TARIC 2 v novo - TARIC 3 (glej sliko 17).

Vzpostavitev nove aplikacije se je uvedla v prvi polovici leta 2012 (»Slovenska carina v

letu 2011«, 2012).

Pogoj za delovanje carinske unije in s tem skupnega trga Evropske unije (EU) je enotno

izvajanje zunanjetrgovinskih predpisov v vseh državah članicah EU. Ta enotnost se

zagotavlja s TARIC-om (Tarif Intégré de la Communauté), integrirano tarifo Evropskih

skupnosti. TARIC je elektronska zbirka podatkov, v kateri so združeni vsi ukrepi, ki jih

je potrebno izvajati ob uvozu oziroma izvozu blaga v EU oziroma iz EU. V osnovi je



TARIC namenjen carinskim upravam posameznih članic EU, vendar se vse bolj

uveljavlja kot nepogrešljiv vir informacij za različne udeležence v zunanji trgovini (»

Taric, 2011, ).

TARIC vzdržuje in vanj sproti vnaša vse podatke o predpisih v Bruslju. Preko noči se

spremembe iz Bruslja, po posebnem omrežju prenesejo v elektronske zbirke podatkov,

posameznih carinskih uprav, držav članic EU. Članice lahko v TARIC dodajajo tudi

nacionalne ukrepe, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih postopkov ob uvozu ali

izvozu. TARIC dopolnjen s slovenskimi nacionalnimi ukrepi je v Sloveniji javno

dostopen (» Taric, 2011, ).

Slika 17: Taric, Informacijski sistemi CURS

Vir: " Taric" [Carinska Uprava RS], 2011

10.7 Aplikacija E-izvršbe

V letu 2011 v sodelovanju z zunanjim izvajalcem CURS razvila aplikacijo E-izvršbe,

namenjeno popolni avtomatizaciji postopkov administrativne izvršbe denarnih davčnih

in nedavčnih terjatev. Aplikacija je povezana z obstoječimi programskimi rešitvami in

med drugim omogoča:



pošiljanje oziroma sprejemanje predlogov za izvršbo s strani predlagatelja na podlagi

elektronske izmenjave podatkov ali ročnega vnosa podatkov s strani zunanjih

predlagateljev;

Izračune zamudnih obresti;

izstavlja opomine in sklepe dolžnikom in izvrševalcem sklepov;

omogoča ročno izdelavo raznih dokumentov (opomini, sklepi) s pomočjo zlivanja

dokumentov;

obvešča predlagatelja o izvedenih plačilih;

omogoča vpogled v zadevo predlagateljem in izterjevalcem pod ustreznimi pogoji,

avtomatsko preverja obstoj bančnih računov dolžnika, obstoj izplačevalcev

prejemkov dolžnika, preverja, ali je dolžnik v evidencah Centralne klirinško depotne

družbe evidentiran kot lastnik vrednostnih papirjev;

omogoča vročanje sklepov o izvršbi po elektronski poti bankam;

omogoča razne izpise in vpoglede v podatke, omogoča izmenjavo podatkov s

tiskarjem in posledično masovno tiskanje opominov in sklepov in

dolžniku omogoča vpogled v stanje dolga po posameznem izvršilnem naslovu na dan

vpogleda oziroma na kateri koli dan v prihodnosti (»Slovenska carina v letu 2011«,

2012).

10.8 Aplikacija SIEMCS

V letu 2011 je bila v vseh državah članicah EU uvedena obvezna uporaba aplikacije

EMCS (Excise Movement and Control System) za spremljanje gibanj pod režimom

odloga plačila trošarine med državami članicami. Je informacijski sistem, ki trošarinski

dokument v papirni obliki nadomešča z elektronskim trošarinskim dokumentom.

Služi nadzoru gibanja trošarinskih izdelkov (alkohol in alkoholne pijače, tobačni

izdelki, energenti in električna energija) pod režimom odloga plačila trošarine.

Gospodarski subjekti iz Slovenije so od aprila 2010 uporabljali aplikacijo (SIEMCS) -

Slovenska za potrjevanje prejema gibanj iz ostalih držav članic v Slovenijo, januarja

2011 pa so začeli uporabljati aplikacijo SIEMCS tudi za odpremo trošarinskih izdelkov

v druge države članice. Za gibanja, ki potekajo znotraj Slovenije, se še naprej uporablja

papirni trošarinski dokument (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).



10.9 Izboljšanje informacijskega sistema za pobiranje obveznih

dajatev

Na področju pobiranja dajatev Carinska uprava RS uporablja dva informacijska sistema

za računovodsko evidentiranje in spremljanje vseh poslovnih dogodkov s finančnimi

posledicami: GCUKOD in CUKOD. GCUKOD, ki podpira finančno računovodsko

funkcijo v Generalnem carinskem uradu, je bil v 2011 delno tehnološko posodobljen in

nadgrajen. Sistem v določenem delu še vedno deluje na zastareli tehnološki osnovi, kar

povzroča težave pri hitrosti in zanesljivosti delovanja. V 2011 je bila izvedena

prilagoditev ter migracija funkcij pri obdelavi prejetih plačil obveznih dajatev v okolje

WAS in Portal 6.1. Opravljena je bila tudi prilagoditev in uvedba dodatnih polj v štirih

funkcionalnostih področja plačil, predvsem pa je bila dosežena večja zanesljivost

delovanja področja plačil. Garancijski modul v GCUKOD za vodenje evidence

predloženih zavarovanj za plačila dajatev v carinskih, tranzitnih in trošarinskih

postopkih ter izvedbi postopkov izterjave dolga iz predloženih zavarovanj je bil

izboljšan na področju izdaje potrdil za sprejem instrumentov zavarovanja (»Slovenska

carina v letu 2011«, 2012).

CUKOD, ki podpira vodenje finančno računovodske funkcije za carinske urade, je bil v

letu 2011 korenito dopolnjen in spremenjen iz dveh razlogov: potrebnih vsebinskih in

tehničnih izboljšav, saj se od 1. januarja 2003, ko je bil sistem uveden, ni bistveno

dopolnjeval razen dodatnih funkcionalnosti evidentiranja solidarnih dolžnikov ter

evidentiranja in poročanja tradicionalnih lastnih sredstev EU; zaradi povezovanja

CUKOD z novim informacijskim sistemom. E-izvršbe za evidentiranje poslovnih

dogodkov na področju izvršb za druge predlagatelje in posredovanje povratnih

informacij o plačilih in drugih poslovnih dogodkov v E-izvršbe. Pri slednjem je bilo

treba upoštevati posebnost, da se v primeru, ko je terjatev nastala na podlagi Zakona o

prekrških in njeno poplačilo predstavlja prihodek državnega proračuna, ta v skladu z

Zakonom o prekrških prenese v poslovne knjige Carinske uprave RS, v ostalih primerih

tujih izvršb pa se terjatve evidentirajo izven bilančno in izterjana sredstva nakažejo

predlagateljem izvršb. Informacijski sistem CUKOD je zaradi prevzema tujih izvršb in

večje avtomatizacije knjiženja posameznih poslovnih dogodkov precej dopolnjen in

posodobljen. Najpomembnejše posodobitve so: možnost avtomatskega prevzema



terjatev ali drugih podatkov v CUKOD in pošiljanja sporočil o plačanih izvršbah in

drugih poslovnih dogodkih v aplikacijo E-izvršbe ter avtomatski obračun in knjiženje

zamudnih obresti še pred zapiranjem terjatev s plačili v okviru obdelave bančnega

izpiska. To zelo izboljšuje uporabnost aplikacije in ustreznost delovanja glede na

veljavne zakonske določbe za pobiranje obveznih dajatev (»Slovenska carina v letu

2009«, 2010).

10.10 Nova oprema in metode dela

Strežniška infrastruktura Carinske uprava RS, postavljena leta 2005, je pred prenovo

tekla na strežnikih IBM in na sistemski programski opremi Novell Open Enterprise

Server for Netware v6.5. Za upravljanje delovnih postaj skrbi Novell ZenWorks v6.5,

za izdelavo varnostnih kopij pa Brightstor Arcserve v11.3. Strežniki so na 36 lokacijah

na Generalnem carinskem uradu, desetih carinskih uradih in 25. izpostavah. Vsaka

lokacija ima svoj datotečni strežnik, na katerem tečejo tudi storitve upravljanja delovnih

postaj (»Slovenska carina v letu 2009«, 2010).

Prenova strežnikov prinaša izboljšave:

poenotenje strežniške platforme;

konsolidacijo;

virtualizacijo;

prilagodljivost;

nadzor nad delovanjem strojne opreme;

centralizacijo upravljanja strežnikov in delovnih postaj;

terminalske storitve (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).

V Generalnem carinskem uradu in carinskih uradih je fizične strežnike zamenjala

strežniška farma za virtualizacijo oziroma strežniki za virtualizacijo, ki skrbijo za

visoko razpoložljiv način delovanja. Virtualizacija zajema datotečne strežnike, strežnike

za upravljanje z delovnimi postajami, sistemske strežnike in druge aplikacijske

strežnike lokalnega značaja. V izpostavah smo ukinili stare strežnike in jih nadomestili s

terminalskim dostopom za uporabnike. Terminalski dostop omogoča delo na centralni

strežniški infrastrukturi, na končno lokacijo se prenaša le slika uporabniškega namizja.



To prinaša dodaten prihranek pri upravljanju delovnih postaj, ki tako postanejo le orodje

za dostop do terminalskih strežnikov na centralni lokaciji v Generalnem carinskem

uradu. Število lokacij s strežniki se je zmanjšalo s 35 na 11. Strežniško platformo smo

poenotili na Windows server 2008 R2. S sodobnimi orodji smo dosegli nadzor in

upravljanje strežnikov in delovnih postaj (»Slovenska carina v letu 2011«, 2012).

10.11 Uvedba orodje QlikView

QlikView je sodobno orodje poslovne inteligence za analizo in odkrivanje podatkov.

Carinska uprava RS ga je vpeljala, da bi zagotovila kakovostne informacije in enotni

sistem za poročanje. Delovna skupina je razvila šest aplikacij: Podatkovni izpis

uvoz/izvoz, Mesečna statistika uvoz/izvoz, Nadzor prepuščanja EUL izven delovnega

časa carinskih uradov, NCTS (tranzit) in ICS (skupna vstopna deklaracija). Aplikacije

zajemajo podatke iz carinskih sistemov e-carine. Glavne prednosti orodja so enostavna

uporaba, neomejene poizvedbe po podatkih z uporabo asociacij, ni več treba čakati na

izpise informatikov, velik prihranek časa, saj lahko uporabniki sami kreativno uvajajo

svoje ideje ter tako sprejemajo boljše odločitve in hitro ukrepajo (Langus, 2012, str. 10).



ZAKLJUČEK

Iz obravnavane teme smo ugotovili, da ob upoštevanju predvidenih ukrepov, ki smo jih

navedli v nalogi, zapolnili vsa delovna mesta, ki se bodo pojavila kot presežna ob

vstopu Hrvaške v EU. Zato je potrebno, da se ohrani carinski nadzor nad notranjim

prometom tudi po vstopu Hrvaške v EU. Nadzor bi bil močno okrepljen in sicer tako po

številu uslužbencev s premestitvami v ekipe kot tudi po vsebini.

Kot že rečeno, smo ugotovili, da je na slovenskih tleh premalo inšpekcijskih kontrol na

vseh področjih. Inšpektorji precej časa porabijo za reševanje raznih zahtevkov drugih

organizacijskih enot. Posamezna dela inšpektorjev in svetovalcev se med seboj

prepletajo, zato lahko isti inšpektor izvaja skoraj vse postopke in potrebna dela v

oddelkih. Zaradi razširitve vsebine določenih področij, dobijo inšpektorji vedno več

zadolžitev in zaradi tega ni 100% pokritosti nadzora. Na tem področju, se mora

specializirati oz. usposobiti dodatni kader za inšpekcijski nadzor, da bo pokritost in

uspešnost večja. Zato, bi bilo potrebno ustvariti nova delovna mesta za ta področja in

nameniti več pozornosti inšpekcijskim pregledom in kontrolam. Ta novi kader bi

pridobili z uslužbenci iz mejnih izpostav CURS.

Tudi z ustanovitvijo novega oddelka carinsko-finančno-davčne policije, kjer bi bile

povezave med organi, bi na področju celotne Slovenije izvajali v uradih in na terenu

izvor vsega premoženja vseh subjektov v RS. Predvsem smo izpostavili pomembnost

glede izvajanja naknadnih kontrol na trošarinskem področju, oddelku za izterjave,

oddelku za nadzor nad okoljskimi dajatvami, oddelku za delo na črno, kontrolo vinjet in

oddelek za preprečevanje zamud pri plačilih. Na vseh teh področjih smo ugotovili, da se

bo povečala potreba po novem resursu.

Kot najbolj pomembno glede na moje poznavanje področja, ki ga obravnavam pa je

ustanovitev novega neodvisnega organa za ugotavljanje premoženja fizičnih in pravnih

oseb. Ta uprava naj nebi bila politično opredeljena ter naj bi se borila proti utaji davkov,

kriminalu in korupciji. Z uvedbo te novosti bi RS imela nadzor nad zaslužkom in

dejanskih finančnim stanjem vseh subjektov v Republiki Sloveniji. Z uvedbo te novosti,

bi preprečili pranje denarja in korupcijo ter zagotovili nova delovna mesta.



Poleg kadrovske reorganizacije ob vstopu Hrvaške v EU smo izpostavili predvsem

izboljšavo informacijskega sistema. Ta sistem bo povezoval gospodarstvo z vladnimi

organi ter vseboval tudi mednarodne povezave. Skrbel bo za pregled nad celotno

dobavno verigo, zaščitil finančne interese EU in za varnost družbe ter skrbel za

preprečevaje gospodarskega kriminala. Na ta način bo omogočeno, da se gospodarski

tokovi izvajajo hitreje, z manjšimi stroški za gospodarstvo, hkrati pa bo z uvedbo e-

poslovanja poskrbljeno tudi za varovanje okolja. Učinkovit sistem je osnova za

nemoteno in hitro delovanje carinske zakonodaje, katera pa se bo dograjevala z

aplikacijami, katere bodo uvedene na področju enotne EU carinske zakonodaje.



LITERATURA IN VIRI

Davčna skladišča DURS , (b. d.). Najdeno 5. maja 2013 na spletnem naslovu

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednos

t_pojasnila/splosno/

Evropa. Pogosta vprašanja Urad RS za komuniciranje , (b.d.). Najdeno 8. oktobra

2012 na spletnem naslovu http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-

vprašanja/pogosta

vprašanja/news/40463A21F8/?tx_evropafaq_pi1%5bq%5d=23

Informacijski sistem CURS [Wikipedia], (b. d.). Najdeno 15. aprila 2013 na spletnem

naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijski_sistem_Carinske_uprave_RS

Izvrševanje nalog po ZOPNI. [Carinska Uprava RS], (2011). Najdeno 4. aprila 2013 na

spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/izvrsbe_in_premozenjeske_zadeve/izvrsevanje_nalog

_po_zopni/

Kadrovske posledice reorganizacije carinske uprave Republike Slovenije zaradi vstopa

RS v Evropsko Unijo. Ministrstvo za javno upravo , (b. d.). Najdeno 8. septembra

2012 na spletnem naslovu

http://www.mju.gov.si/pagauploads/mju/_dokumenti/pdf/kadrovskeinf_marec_20

03-OK.pdf

Langus, R. (2012, 2. junij). Glasilo Carinske uprave RS. Najdeno 12. aprila 2012 na

spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stev

ilka_21.pdf

Langus, R. (2009, 1. julij). Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije. Najdeno 10.

maja 2013 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/stevilka_15.pd

f

Langus, R. (2009, 1. februar). Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije. Najdeno

18. februarja 2013 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/stevilka_14.pd

f,:

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosno/

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosno/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijski_sistem_Carinske_uprave_RS

http://www.carina.gov.si/si/izvrsbe_in_premozenjeske_zadeve/izvrsevanje_nalog_po_zopni/

http://www.carina.gov.si/si/izvrsbe_in_premozenjeske_zadeve/izvrsevanje_nalog_po_zopni/

http://www.mju.gov.si/pagauploads/mju/_dokumenti/pdf/kadrovskeinf_marec_2003-OK.pdf

http://www.mju.gov.si/pagauploads/mju/_dokumenti/pdf/kadrovskeinf_marec_2003-OK.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_21.pdf


http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/stevilka_15.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/stevilka_15.pdf



Langus, R. (2011, 8. junij). Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije. Najdeno 5.

januarja 2013 na spletnem naslovu


ilka_21.pdf

Langus, R. (2010, 9. junij). Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije. Najdeno 2.

septembra 2012 na spletnem naslovu


ilka_18.pdf

Mejne izpostave Carinska Uprava RS , (2011). Najdeno 5. oktobra 2012 na spletnem

naslovu http://www.carina.gov.si/si/kontakti/carinski_uradi/carinski_urad_celje/

Nove pristojnosti carine v prevozih v cestnem prometu CURS , (b. d.). Najdeno 7.

marca na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/novosti/sgd/2010/nove_pristojnosti_carine_v_prevozi

h_v_cestnem_prometu/

Okoljske dajatve. Gospodarska zbornica Slovenije , (2011, 2. december). Najdeno 2.

aprila 2013 na spletnem naslovu

http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/varstvo_okolja/dajatve_viri_in_priloznosti/o

koljske_dajatve

Organizacijska struktura Carinska Uprava RS , (b.d.). Najdeno 5. oktober 2012 na

spletnem naslovu http://www.carina.gov.si/si/o_carini/organizacijska_struktura/

Orožje in Strelivo Ministrstvo za Finance RS. CURS , (b. d.). Najdeno 3. Aprila 2013

na spletnem naslovu http://www.carina.gov.si/si/obcani/potovanje/

Osnovne informacije o Evropski Uniji Evropska Unija , (b.d.) Najdeno 1. decembra

2012 na spletnem naslovu http://europa.eu/about-eu/basic-

information/index_sl.htm

Poročilo o napredku v zvezi s strategijo za razvoj CU Evropska komisija , (b. d.).

Najdeno 20. januarja 2013 na spletnem naslovu http://eur

lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0922:FIN:SL:DOC

Skubic, R. (2012, 2. februar). Strategija razvoja CURS za obdobje 1.1.2012 do

31.12.2013. Najdeno 5. marca 2012 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/STRATEGIJA_

RAZVOJACURS_2012-2013_1.3.pdf





http://www.carina.gov.si/si/kontakti/carinski_uradi/carinski_urad_celje/

http://www.carina.gov.si/si/novosti/sgd/2010/nove_pristojnosti_carine_v_prevozih_v_cestnem_prometu/

http://www.carina.gov.si/si/novosti/sgd/2010/nove_pristojnosti_carine_v_prevozih_v_cestnem_prometu/

http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/varstvo_okolja/dajatve_viri_in_priloznosti/okoljske_dajatve

http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/varstvo_okolja/dajatve_viri_in_priloznosti/okoljske_dajatve

http://www.carina.gov.si/si/o_carini/organizacijska_struktura/

http://www.carina.gov.si/si/obcani/potovanje/

http://europa.eu/about-eu/basic-information/index_sl.htm

http://europa.eu/about-eu/basic-information/index_sl.htm

http://eur/

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/STRATEGIJA_RAZVOJACURS_2012-2013_1.3.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/STRATEGIJA_RAZVOJACURS_2012-2013_1.3.pdf



Skubic, R. (2012, 6. maj). Strategija razvoja CURS do 2012. Najdeno 6. aprila 2013 na

spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/Strategija_CURS

_do_2012.pdf

Slovenska carina v letu 2008 Ministrstvo za Finance RS. CURS , (2009, maj). Najdeno

na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_porocil

o_2008_SLO.pdf

Slovenska carina v letu 2009 Ministrstvo za Finance RS. CURS , (2010, april).

Najdeno 20. oktobra 2012 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocil

o_2009_SLO.pdf

Slovenska carina v letu 2010 Ministrstvo za Finance RS. CURS , (2011, april).

Najdeno 5. september 2012 na spletnem naslovu


o_2010__SLO.pdf

Slovenska carina v letu 2011 Ministrstvo za Finance RS. CURS , (2012, marec).

Najdeno 21. oktobra 2012 na spletnem naslovu


o_2011_SLO.pdf

STA (2013, 8. Januar). Združitev davčne in carinske uprave ne bo vodila v

zmanjševanje delovnih mest in odpuščanje. Najdeno 1. Februarja 2013 na

spletnem naslovu http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/ministrstvo-

zdruzitev-davcne-in-carinske-uprave-ne-bo-vodila-v-zmanjsevanje-delovnih-

mest-in-odpuscanje

Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije Komisija Evropskih Skupnosti , (2008, 2.

april). Najdeno 18. Aprila 2013 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/Strategija_za_na

daljnji_razvoj_carinske_unije.pdf

Taric Carinska Uprava RS , (b.d.). Najdeno 6. februarja 2013 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/carina/carinska_tarifa/taric/

Tarifne Kvote Carinska Uprava RS. , (b. d.). Najdeno 18. junija 2012 na spletnem

naslovu, http://www.carina.gov.si/si/carina/carinska_tarifa/tarifne_kvote/

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/Strategija_CURS_do_2012.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/Strategija_CURS_do_2012.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_porocilo_2008_SLO.pdf


http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_porocilo_2010__SLO.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_porocilo_2010__SLO.pdf



http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/ministrstvo-zdruzitev-davcne-in-carinske-uprave-ne-bo-vodila-v-zmanjsevanje-delovnih-mest-in-odpuscanje



http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/Strategija_za_nadaljnji_razvoj_carinske_unije.pdf

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/Strategija_za_nadaljnji_razvoj_carinske_unije.pdf

http://www.carina.gov.si/si/carina/carinska_tarifa/taric/

http://www.carina.gov.si/si/carina/carinska_tarifa/tarifne_kvote/



Zaman. A, (2003, september). Strategija in preoblikovanje CURS v luči vključevanja

Slovenije v Evropsko Unijo. Najdeno 2. novembra 2012 na spletnem naslovu

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/zaman-andrej.pdf

Žunič. K, (b. d.). Kaj prinaša vstop Hrvaške v EU . Najdeno 3. januarja 2013 na

spletnem naslovu http://www.gzdbk.si/si/aktualno/uspeh/detajl/?id=1292

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/zaman-andrej.pdf

http://www.gzdbk.si/si/aktualno/uspeh/detajl/?id=1292




Documents

SISTEMSKE SPREMEMBE CARINSKE SLUŽBE OB VSTOPU … · Slika 17: Taric, Informacijski sistemi CURS ..... 55 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski