Skozi Maribor in čez reko Dravo Seminarska naloga: Mladi turistični vodnik

Avtor: Kaja Ševeček

Mentor: Andrej Purgaj

Maribor, marec 2017

2

KAZALO VSEBINE

UVOD ........................................................................................................................................ 7

MARIBOR (hoja in panoramska voţnja) ............................................................................. 8

Zemljevid poti ........................................................................................................................... 9

Maribor ................................................................................................................................... 10

Odsek 1 .................................................................................................................................... 10

Mestni park ........................................................................................................................... 10

Muzej narodne osvoboditve ................................................................................................. 11

Trg Generala Rudolfa Maistra .............................................................................................. 11

Odsek 2 .................................................................................................................................... 12

Trg svobode .......................................................................................................................... 12

Mariborski grad ................................................................................................................ 13

Vinagova klet ................................................................................................................... 13

Frančiškanska cerkev ....................................................................................................... 13

Odsek 3 .................................................................................................................................... 14

Grajski trg ............................................................................................................................. 14

Mariborski grad ................................................................................................................ 14

Trg Leona Štuklja ................................................................................................................. 15

Vetrinjska ulica .................................................................................................................... 15

Odsek 4 .................................................................................................................................... 16

Jurčičeva ulica ...................................................................................................................... 16

Gosposka ulica ..................................................................................................................... 16

Slovenska ulica ..................................................................................................................... 16

Slomškov trg ........................................................................................................................ 16

Stolnica ............................................................................................................................. 17

SNG-Slovensko narodno gledališče ................................................................................. 18

Pošta ................................................................................................................................. 18

Zvonik .............................................................................................................................. 18

Odsek 5 .................................................................................................................................... 19

Rotovški trg .......................................................................................................................... 19

Glavni trg .............................................................................................................................. 19

Znamenitosti Glavnega trga ............................................................................................. 19

Ţidovski trg .......................................................................................................................... 20

3

Sinagoga ........................................................................................................................... 20

Ţidovski stolp ................................................................................................................... 21

Razgled ............................................................................................................................. 21

Vodni stolp ....................................................................................................................... 21

Odsek 6 .................................................................................................................................... 22

Lent ....................................................................................................................................... 22

Bogata kulturna dediščina ................................................................................................ 22

Stara trta, najstarejša trta na svetu .................................................................................... 22

Zgodba Stare trte .............................................................................................................. 23

Hiša Stare trte ................................................................................................................... 23

Ţički dvor ......................................................................................................................... 24

Odsek 7 .................................................................................................................................... 24

Koroška cesta ....................................................................................................................... 24

Strossmayerjeva ulica ........................................................................................................... 24

Gosposvetska ulica ............................................................................................................... 25

Odsek 8 .................................................................................................................................... 25

Odsek 9 .................................................................................................................................... 26

Radvanje ............................................................................................................................... 26

Betnava ................................................................................................................................. 27

Ljubljanska ulica .................................................................................................................. 27

Odsek 10 .................................................................................................................................. 27

Titova cesta .......................................................................................................................... 27

Narodni dom ......................................................................................................................... 27

Glavni trg .............................................................................................................................. 27

Priloge ...................................................................................................................................... 28

Dodatne ponudbe .................................................................................................................... 35

Pokrajinski muzej ................................................................................................................. 35

Muzej narodne osvoboditve ................................................................................................. 35

Umetnostna galerija .............................................................................................................. 35

Kavarne na Poštni ulici ........................................................................................................ 35

Kavarna Astoria .................................................................................................................... 35

Slaščičarna in kavarna Illich ................................................................................................ 36

Pri Florjanu ........................................................................................................................... 36

4

Pri starem mostu ................................................................................................................... 36

Roţmarin .............................................................................................................................. 36

Zaključek ................................................................................................................................. 37

Viri in literatura ..................................................................................................................... 38

KAZALO SLIK

Slika 1: Pot hoje ......................................................................................................................... 9

Slika 2: Pot voţnje ...................................................................................................................... 9

Slika 3: Maribor ....................................................................................................................... 28

Slika 4: Mestni park ................................................................................................................. 28

Slika 5: Muzej narodne osvoboditve ........................................................................................ 28

Slika 6: Trg Generala Maistra .................................................................................................. 28

Slika 7: Trg svobode ................................................................................................................ 28

Slika 8: Grajski trg ................................................................................................................... 28

Slika 9: Trg Leona Štuklja ....................................................................................................... 29

Slika 10: Vetrinjska ulica ......................................................................................................... 29

Slika 11: Jurčičeva ulica ........................................................................................................... 29

Slika 12: Gosposka ulica .......................................................................................................... 29

Slika 13: Slovenska ulica ......................................................................................................... 29

Slika 14: Stolnica ..................................................................................................................... 29

Slika 15: SNG ........................................................................................................................... 30

Slika 16: Pošta .......................................................................................................................... 30

Slika 17: Rotovški trg ............................................................................................................... 30

Slika 18: Glavni trg .................................................................................................................. 30

Slika 19: Ţidovski trg ............................................................................................................... 30

Slika 20: Ţidovski stolp ............................................................................................................ 30

Slika 21: Vodni stolp ................................................................................................................ 31

Slika 22: Lent ........................................................................................................................... 31

Slika 23: Koroška cesta ............................................................................................................ 31

Slika 24: Umetnostna galerija .................................................................................................. 31

Slika 25: Ljudski vrt ................................................................................................................. 31

Slika 26: 3. Gimnazija .............................................................................................................. 31

Slika 27: Univerzitetna knjiţnica Maribor ............................................................................... 32

Slika 28: Univerza Maribor ...................................................................................................... 32

Slika 29: Pekrska gorca ............................................................................................................ 32

Slika 30: Skakalnica ................................................................................................................. 32

Slika 31: Pohorska kavarna ...................................................................................................... 32

Slika 32: Pohorska vzpenjača ................................................................................................... 32

Slika 33: Grad Betnava ............................................................................................................ 33

Slika 34: Pustolovski park Betnava .......................................................................................... 33

Slika 35: Titov most ................................................................................................................. 33

Slika 36: Koroški most ............................................................................................................. 33

Slika 37: Studenška brv ............................................................................................................ 33

Slika 38: Glavni/Stari most ...................................................................................................... 33

Slika 39: Evropark .................................................................................................................... 34

Slika 40: Medicinska fakulteta ................................................................................................. 34

Slika 41: Narodni dom ............................................................................................................. 34

Slika 42: Ţupan Andrej Fištravec ............................................................................................. 34

Slika 43: Pokrajinski muzej .................................................................................................. 35

6

Slika 44: Muzej narodne osvoboditve ...................................................................................... 35

Slika 45: UGM ......................................................................................................................... 35

Slika 46: Poštna ulica ............................................................................................................... 35

Slika 47: Astoria ....................................................................................................................... 35

Slika 49: Illich .......................................................................................................................... 36

Slika 48: Gostilna pri Florjanu ................................................................................................. 36

Slika 50: Restavracija Pri Starem mostu .................................................................................. 36

Slika 51: Roţmarin ................................................................................................................... 36

UVOD Pozdravljeni. Sem Kaja Ševeček, dijakinja 3. letnika srednje šole za gostinstvo in turizem

Maribor. Z veseljem vam bom Maribor, saj je moje domače mesto, bogato z kulturno

dediščino in naravnimi lepotami.

Našo pot bomo začeli v Mestnem parku, na severu mesta. Na poti proti Trgu Generala

Maistra, se bomo ustavili še pred Muzejem narodne osvoboditve. Izpred kipa Generala

Maistra, bomo pot nadaljevali proti Trgu svobode, od tam pa nas bo pot zanesla še na Grajski

trg in na Trg Leona Štuklja. Sledil bo ogled starih mariborskih ulic: Vetrinjske, Jurčičeve,

Gosposke in Slovenske ulice, iz katere se bomo odpravili proti Stolni cerkvi na Slomškovemu

trgu. Vendar pa to še ni konec mariborskih trgov. V nadaljevanju bomo stopili še na

Rotovškega, Glavnega, Ţidovskega. Za tem, si bomo ogledali najstarejši del mesta Maribor-

Lent. Iz Lenta se bomo mimo minoritskega samostana in mariborske trţnice po stopnicah

povzpeli na Koroško cesto, na kateri se bomo vkrcali na avtobus in se odpravili na

panoramsko voţnjo, ki nas bo peljala čez Koroški most, na drugo stran reke Drave, skozi

Radvanje in vse do Pohorja. Tam bomo naredili postanek za sprehod po najbolj zelenem delu

našega mesta ali za kratko kavico ali sladoled. Nazaj proti centru mesta se bomo peljali skozi

Betnavo in čez Titov most.

8

MARIBOR (hoja in panoramska voţnja) Začetek programa v Mariborskem mestnem parku, vstop na avtobus na avtobusni postaji na

Koroški cesti, izstop na avtobusni postaji ob Glavnem trgu. Ogled bo predvidoma potekal

med 10. in 13. uro.

Odsek 1: Maribor – Mestni park – Muzej narodne osvoboditve – Trg Generala Maistra

(15 min)

Odsek 2: Maribor – Trg svobode (10 min)

Odsek 3: Maribor – Grajski trg – Trg Leona Štuklja – Vetrinjska ulica (20 min)

Odsek 4: Maribor – Jurčičeva ulica – Gosposka ulica –Slovenska ulica – Slomškov trg

(25 min)

Odsek 5: Maribor – Rotovški trg – Glavni trg – Ţidovski trg (25 min)

Odsek 6: Maribor – Lent – Ţički dvor (20 min)

Odsek 7: Koroška cesta – Strossmayerjeva ulica – Gosposvetska (8 min)

Odsek 8: Koroški most – Radvanje (Pohorje) (8 min)

Odsek 9: Radvanje – Streliška cesta – Betnava – Ljubljanska ulica (10 min)

Odsek 10: Titova cesta – Narodni dom – Glavni trg (10 min)

Znamenitosti Čas ogleda

Mestni park 5 min

Muzej narodne osvoboditve 3min

Trg Generala Maistra 7min

Trg svobode 10min

Grajski trg 10 min

Trg Leona Štuklja 5 min

Vetrinjska ulica 3 min

Jurčičeva ulica 3 min

Gosposka ulica 3 min

Slovenska ulica 4 min

Slomškov trg 12 min

Rotovški trg 5 min

Glavni trg 8 min

Ţidovski trg 12min

Lent 15 min

Ţički dvor 5 min

Odsek 7 8 min

Odsek 8 15 min

Postanek 15min

Odsek 9 10 min

Odsek 10 10 min

Skupaj hoje (s postankom): 2 uri 5 in

Skupaj voţnje: 43 min

SKUPAJ: 2 uri 48 min

Dejavnost Cena

Vodenje po mestu 50€

9

Zemljevid poti

Slika 1: Pot hoje

Slika 2: Pot voţnje

Maribor Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je

univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraţevalno,

kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor je bil Alpsko

mesto leta 2000, Evropska prestolnica kulture leta 2012, Evropsko splavarsko mesto 2012 in

Evropska prestolnica mladih 2013. V mestu je vrsta institucij nacionalnega pomena.

Maribor je sedeţ Podravske regije ter vzhodne kohezijske regije. Leţi na 274,7 m nadmorske

višine. Ima nadvse ugodno lego na kriţišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi,

med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

Javna uprava in stavba Mestne občine se nahaja nasproti Trga Generala Maistra, ţupan

mestne občine Maribor pa je Andrej Fištravec.

Odsek 1

Mestni park Mariborski park je za prebivalce Maribora in prav tako za turiste zelo priljubljena točka za

rekreacijo in sprostitev. Nahaja se na severu starega mestnega jedra in je kraj, ki prebivalcem

predstavlja oazo miru. Zasnova parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severu parka

tik ob robu gozda. Oblikovali so jo trije ribniki in struga obdana z drevoredom. Leta 1879 so

park dokončno uredili. V različnih obdobjih je bilo v park postavljenih več spomenikov, od

katerih sta se ohranila le dva. Na juţnem robu stoji spomenik borcev za severno mejo, na

severu pa spomenik majniški deklaraciji, ki je med 1. Svetovno vojno utemeljila slovensko

drţavnost. V samem parku pa je bi leta 1980, postavljen glasbeni paviljon zraven njega pa je

skulptura krogla ki simbolizira ţivljenje. Leta 1998 je bilo ob 100-letnici mariborskega

olimpionika Leona Štuklja posajenih 100 novih dreves. Zasnova mestnega parka se deli na

mestni park, tri ribnike, Piramido in Kalvarijo. Trije ribniki so bili v uporabi kot vodni

rezervati, kasneje pa cilj popoldanskih sprehodov, tam danes stoji še gostinski obrat. Piramida

je grič na vzhodni strani parka. Na piramidi je kapelica pod katero leţi vinograd. Znana je kot

Mariborska razgledna točka. Včasih se je na Piramidi nahajal zgornji Mariborski grad, ki je

sluţil kot obramba pred Madţari. V 16. Stoletju je grad pogorel, nato so ga obnovili in v 18.

Stoletju porušili. Na zahodni strani parka pa se nahaja Kalvarija, ki je poznana kot vinogradni

grič. Po njej vodi kriţev pot s kapelicami vse do cerkvice sv. Barbare. Do Kalvarije pa prav

tako vodi 455 stopnic izpred Srednje biotehniške šole Maribor. Kalvarija pa je poleg

vinograda poznana kot posebej priljubljeno sprehajališče z razgledom. V samem parku pa se

še nahajajo Akvarij terarij, Roţni griči in Promenada. Akvarij terarij je bil prvotno zgrajen kot

kavarna, v parku pa se nahaja pol stoletja in ţe skoraj predstavlja njegov zaščitni znak.

Zanimiv je za otroke in odrasle, turiste in prebivalce. Akvarij terarij je najbolj znan akvarij v

juţni in srednji Evropi, velja pa tudi za enega najlepših. Roţni griči so umetni nasipi in velika

posebnost parka. Dolg obstoj gričev pa dokazujeta dva stebra, ki sta ostanka stare mestne

osvetljave. Skozi park, vse do zadnjega ribnika pa nas pelje dolga Promenada, ki je bila prvič

osvetljena leta 1926. Zanimivost le te pa je ta, da so ob njej predvidevali zasaditev visokih

dreves s katerimi bi zakrili pogled na črne gradnje na hribu za ribniki. Dandanes se v parku

odvijajo razne prireditve, plesne delavnice, teden brezplačne joge, med poletjem razni

nedeljski koncerti in še mnogo drugega.

11

Muzej narodne osvoboditve Muzej Narodne osvoboditve je prvotno bila meščanska vila, ki jo je leta 1898 dal zgraditi

veleindustrijec Scherbaum. Med prvo svetvno vojno je bilo v hiši poveljstvo jugozahodne

fronte (Soške fronte). Kasneje pa je v stavbi bilo do leta 1929 ţupanstvo Mariborske oblasti,

nato gozdarska šola edina v Kraljevini Jugoslaviji. Muzej je bil ustanovljen leta 1947 kot

oddelek Pokrajinskega muzeja. V muzeju je bila odprta zbirka narodnoosvobodilnem boji v

času druge svetovne vojne. To je bila prva tovrstna zbirka v slovenskih kompleksnih muzejih.

Od 1.5.1958 pa je samostojen. Ustanovil ga je Okrajni ljudski odbor Maribor. Gre za

zgodovinski muzej, ki se ukvarja z muzeološko in histografsko obravnavo novejše zgodovine

v severovzhodnu Sloveniji. V prvi vrsti se muzej ukvarja z zbiranjem, hranjenjem,

proučevanjem in razstavljanjem muzejskega gradiva iz novejše zgodovine. Muzej trenutno

hrani več deset tisoč muzejskih predmetov, poleg tega pa v sklopu muzeja deluje tudi

muzejska fototeka, v kateri je veliko dokumentarnih fotografij in negativov, pa tudi video in

avdio gradivo iz obdobja pred in med drugo svetovno vojno.

V razstavnih prostorih se lahko obiskovalci sprehodijo skozi Scherbaumov salon, v drugem

delu lahko spremljajo vzpon in propad mariborske industrije ter si v sklopu tega dela razstave

ogledajo tudi dokumentarni film »Fabrika Maribor«. V muzeju se oblikuje tudi fond tehniške

dediščine. Maribor je bil v 20. stoletju eno največjih industrijskih središč na tem področju.

Konec 20. stoletja pa je s seboj prinesel propadanje številnih industrijskih obratov, zapiranje

delovnih mest in tovarn ter s tem številne stiske ljudi. V tovarnah, ki so zapirale svoja vrata,

so ostali stroji, ki so v 20. stoletju pomagali ime Maribora ponesti v svet. Z ustanovitvijo

oddelka za tehniško dediščino jih poskušajo rešiti pred propadom.

Trg Generala Rudolfa Maistra Rudolf Maister je bil tudi pesnik in tankočuten ljubitelj umetnosti. Ta plat njegovega ţivljenja

je med Slovenci premalo znana.

Rojen je bil 29.3.1874 v Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Mengešu nato pa v

Kranju, kjer je tudi nadaljeval v niţji gimnaziji. V Ljubljani je nadaljeval šolanje na gimnaziji.

Naredil je 5 in 6 razred ter gimnazijo zapustil in vstopil v domobransko kadetnico na Dunaju,

čeprav je bil zelo navezan na slovensko domovino. Po končani kadetnici se je vključil v

domobranski bataljon v Ljubljani. Leto za tem je bil povišan v poročnika. Kot časnik je

sluţboval in spoznaval nove kraje po Habsburški monarhiji, kar mu je pomagalo pri bojih za

severno mejo in pri določitvah meje med Italijo in Avstrijo. Okoli leta 1900 se je poročil z

Marijo Sergejevo, s katero je imel dva otroka-Hrvoja in Bruna. Ţena mu je veliko pomagala

pri pogovorih s častniki antante v Mariboru, saj je znala francosko. Tudi Maister ni bil slab v

jezikih. Govoril je rusko, nemško, italijansko in hrvaško.

1908 je bil kazensko premeščen na Poljsko kamor je odšel z ţeno, sinoma in mamo. Na

vojaški vaji je hudo zbolel na pljučih. Pol leta so ga zdravili v Dalmaciji ga po končanem

zdravljenju premestili v Celje. Zaradi ovadb nemških nacionalistov je bil premeščen v

Gradec, kjer so ga po pol leta povišali v majorja. Vrnil se je v Maribor kjer je bil povelnik do

razpada monarhije. 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za

del Nemške Avstrije. Major Maister se s tem ni strinjal, kar je tudi v Melju na sestanku

razglasil:

“Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Drţave Slovencev, Hrvatov in Srbov in

prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.”

Še isti večer so vse vojašnice in Maribor bile pod Maistrovo oblastjo. Upravo na Slovenskem

je prevzel Narodni svet in Maistru so dali naziv general. Nemci so bili zelo presenečeni kaj se

dogaja v Mariboru in so izsilili varnostno straţo od Narodnega sveta in Maistra, nastala je

zelena garda. Maister se je razjezil in napovedal mobilizacijo, z čemer se niso strinjali Nemci

12

in Narodni svet. 1918 je razoroţil zeleno gardo preden so prišli Nemci. Maister je s svojo

vojsko zasedel Šilje, Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje in Muto. 1919 je v Maribor prišla

ameriška vojaška delegacija, ki se je z Maistrom pogovarjala o mejah. O mejah je odločal

Vrhovni svet (ZDA, Italija, Japonska, Velika Britanija, Francija). Določili so mejo na

Štajerskem, Meţiško dolino priključili k jugoslovanski drţavi, na Koroškem pa so izvedli

plebiscit. Večji del Koroške se je odločil za Avstrijo. Maister je tudi sodeloval pri določanju

meje z Italijo, vendar so ga prisilno upokojili. 26.7.1934 ga je v Uncu zadela kap in je umrl.

Maister ni bil samo odličen v vojski ampak je bil tudi pesnik, velik ljubitelj umetnosti ter

strasten bralec knjig.

Trg je začel nastajati po letu 1871. Poimenovali so ga po admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu,

kateremu so v čast tudi postavili spomenik. Po prvi svetovni vojni so osrednji del spomenika

odstranili, drugi del pa ko so začeli na trgu graditi pravoslavno cerkev. To so porušili Nemci

leta 1941. Med leti 1947-48 so trg na novo obnovili po zamisli arhitekta Ljuba Humka. V

času Kraljevine Jugoslavije se je imenoval Jugoslovanski trg in v času Jugoslavije Leninov

trg.

Na zahodnem tlakovanem delu so postavili fontano arhitekta Milana Černigoja. Leta 1995 so

v park prenesli nagrobnik častnika Antona Tomšiča. Sedaj je na stičišču parkovnega in

tlakovanega dela trga spomenik generalu Maistru, ki je delo kiparke Vlaste Zorko leta 1987.

Na trgu so leta 1991 ob razglasitvi samostojne Slovenije zasadili lipo in v zemljo zakopali

steklenico z listino, ki opisuje ta dogodek.

Na skrajnem robu pri Prvi gimnaziji se nahaja spomenik pisatelju in častniku Josipu Jurčiču.

Na zahodni strani trga je Prva gimnazija, dvonadstropna stavba neorenesančnega sloga, ena

izmed najlepših stavb v Mariboru. Zgrajena je bila v letih 1871–73. 1925 je bila izvedena prva

matura v slovenščini. Med drugo svetovno vojno je bila okupirana in ukinjena. 1981 so jo

zaradi programa učenja preimenovali v Srednjo druţboslovno šolo, vendar so jo 1990 spet

preimenovali v I. gimnazijo. Prva gimnazija izvaja več programov: splošno gimnazijo,

klasično gimnazijo s poudarkom na humanističnih vedah in maturitetni tečaj, ki omogoča

kandidatom izpolnitev pogojev za pristop k maturi.

Na severni strani se nahaja zgradba mestne občine Maribor, zgrajena leta 1912. Današnji

ţupan je Andrej Fištravec.

Na juţno stran je prehod na trg Svobode, vinska klet Vinag in mariborski grad.

Odsek 2

Trg svobode To je trg,na katerem se zmeraj kaj dogaja. Tukaj lahko posedate in se predajate sončnim

ţarkom ob kavi in klepetu, predvsem pa ne zamudite raznolikih prireditev, ki se tukaj

odvijajo: sejmov, zborovanj, nastopov, zabav in še veliko več.

Trg so postavili v 19. stoletju po zasutju obrambnega jarka.

Na njem so sprejeli cesarja Franca Joţefa in general Maister je tukaj pozdravil svoje čete.

Še posebej pa je obiskovalcem zanimiv spomenik NOB (narodno osvobodilnega boja), ki je

delo Slavka Tihca iz leta 1975-Mariborčani ga pogosto poimenujemo kar "Kodţak" kajti

podoba spomenika spominja na gologlavega detektiva Kojaka.

Bronast spomenik je delo Slavka Tihca iz leta 1975 in se nahaja na Trgu svobode.

V spomeniku so vdolbeni presnetki razglasov o streljanju talcev in upornikov, ki so bili med

drugo svetovno vojno obsojeni na smrt (667 ubitih), ter poslovilno pismo na smrt obsojenega

Joţeta Fluksa.

Na trgu boste obdani še z mnogimi drugimi znamenitostmi mesta Maribor:

13

tik ob njem stoji Mariborski grad,

pod trgom se nahaja Vinagova klet, ena najstarejših vinskih kleti v Evropi,

proti severu pa se odpira lep razgled na Trg generala Maistra in naprej proti mestnemu

griču Piramida.

Na trgu oziroma okoli njega pa stoji tudi nekaj zgradb:

Mariborski grad Eden od najimenitnejših arhitektonskih spomenikov v našem mestu se bohoti prav v

njegovem osrčju: Mariborski mestni grad obdajajo zmeraj ţivahni Grajski trg, Trg

svobode in Trg generala Maistra, v njem pa obiščite Pokrajinski muzej Maribor, kjer vas bodo

navdušile zbirke neprecenljive vrednosti.

Grad je dal med letoma 1479 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi

severovzhodni del mestnega obzidja. Grad so sčasoma spremenili v bogato fevdalno

prebivališče. Osrednji prostor je slavnostna, imenovana tudi viteška dvorana. Dvorana ima

bogato notranjo opremo s slikarijami umetniških druţin Quadrijev in Lorenza Laurigo. Na

ovalnem stropu je podoba konjeniške bitke med krščansko in turško vojsko, ki jo je leta 1763

naslikal grški Johann Gebler. Grad so obiskale tudi nekatere znane osebnosti, med njimi so

bili razni vladarji, med drugo svetovno vojno pa je grad obiskal še Adolf Hitler.

Vinagova klet

Klet se nahaja v centru Maribora, zelo blizu mestnega gradu. V središču mesta, pod Trgom

svobode in še dlje se razprostira ena največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi.

Najstarejši del kleti je bila zgrajen leta 1847. Danes se klet ponaša s površino 20.000 m2 in z

2,5 kilometra dolgimi podzemnimi predori, ki segajo pod Trgom svobode vse do Partizanske,

Prešernove in Razlagove ceste in vas zapeljejo v svet opojnih vinskih okusov. Leseni sodi,

betonske cisterne, steklenice z vinsko patino… imajo skupno kapaciteto 6 milijonov litrov!

Najdragocenejša posebnost je zagotovo vinski arhiv, kjer hranimo več kot 250.000 steklenic

najboljših letnikov. Po raziskovanju “mariborskega podzemlja“ se ustavite v prijetni

degustacijski sobi in se prepustite izvrstnim vinskim pokušinam. Tukaj lahko vina tudi kupite.

Frančiškanska cerkev

Bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji in je sedeţ

Ţupnije Maribor-Sv. Marije-ter domača cerkev Frančiškanskega samostana Maribor. Bazilika

je z 58 metri višine štirinajsta najvišja zgradba v Sloveniji in tretja najvišja zgradba zunaj

Ljubljane.

Današnja cerkev s samostanom je bila grajena od leta 1892 do leta 1900 in stoji na mestu

nekdanje kapucinske cerkve, grajene v 17. stoletju na ţeljo mariborskega grofa Jakoba

Khiesla. Zaradi vedno večjega števila romarjev je postala cerkvica premajhna. Od nje se je

ohranila le grobnica.

Graditelj nove cerkve je bil frančiškan pater Kalist Heric, načrte je izdelal dunajski arhitekt

Richard Jordan, gradbeni mojster pa je bil Joţef Schmalzhofer z Dunaja.

Cerkev ima tri vhode, ki so kamnoseško okrašeni. Najbogateje je obdelan glavni portal

z mozaikom v luneti, ki prikazuje Marijino oznanjenje. Na sedlu nad rozeto stoji pozlačena

podoba Matere Usmiljenja.

Beseda bazilika izvira iz grške besede ''bazilikos'' in pomeni kraljestvo. Zgodnji kristjani so v

4. stoletju bazilikam spremenili namen in jih pričeli uporabljati za cerkve. Frančiškanska

cerkev je okrašena z veliko slikami. Večino slik v cerkvi je naslikal Ferenz Pruszinskay-

madţarski slikar. Orgle je naredil Mariborčan Joţef Brandl.

14

Odsek 3

Grajski trg Grajski trg se nahaja v središču Maribora in je bil središče prvotne vaške naselbine. Trg ima

obliko trikotnika oziroma lijaka ter meji na Slovensko, Grajsko, Vetrinjsko ulico in

Volkmerjev prehod. Ime je dobil po Mariborskem mestnem gradu. Na trgu se zraven grada

nahajajo kavarna Astoria, hotel Orel, Mestna hranilnica ter spomenik svetega Florijana.

Večino prebivalstva v Mariboru je predstavljalo nemško prebivalstvo. Maribor je pripadal

Kraljevini SHS. Med drugo svetovno vojno je Maribor padel pod nemško oblast. 8. aprila

1941 je mesto zasedla nemška vojska. Slovence so izgnali v Nemčijo, Hrvaško in Srbijo,

ostale pa so ponemčili. Zapirali so slovenske šole in uničevali so slovensko kulturo. 29. aprila

1941 so Mariborčani izvedli prvo uporniško akcijo na slovenskem. Na Maribor so odvrgli več

kot 15.000 bomb, zaradi tega je veliko število prebivalcev umrlo, porušilo se je več kot

polovica hiš v mestu. 9. maja 1945 so ljudje dočakali svobodo, ljudje so se vračali iz taborišč

in različnih koncev sveta. Julija in avgusta leta 1945 so začeli izganjati Nemce. Po prvem

povojnem štetju prebivalstva so našteli še samo 532 pripadnikov nemške narodnosti.

Grajski trg so konec 17. stoletja imenovali Florijanov trg (Florianplatz), na katerem je v

sredini trga nekoč stal mestni vodnjak. V 18. stoletju so na trgu postavili spomenik posvečen

svetemu Florijanu, zavetniku pred poţari ter povodnimi in naravnimi katastrofami. Sveti

Florijan bi naj varoval mesto pred poţari, ki so veliko krat pustošili po mestu. Zraven se

nahaja tudi gostilna Pri Florjanu, kjer je bila nekoč prva velika pekarna v Mariboru in prav

tukaj so zasvetile prve ţarnice v Sloveniji. Restavracija pri Florjanu ponuja tradicionalne

slovenske jedi ter pijačo.

Mariborski grad

Grad, ki je eden izmed glavnih znamenitosti v Mariboru, je dal zgraditi cesar Friderik III. med

letoma 1478 in 1483, ker je hotel utrditi del mestnega obzidja. V 16. Stoletju po turškem

obleganju so začeli grad obnavljati. Najstarejši del gradu je ohranjen še danes, čeprav se je

skozi stoletja spreminjal njegov prvotni gotski videz. Med leti 1655-1661 so prizidali

loretansko kapelo, ki je posneta po vzorcu cerkvice Santa Casa v Loretu. Grad je bil nekoč

mnogo večji, dvorišče se je raztezalo vse preko današnje Grajske ulice. Na začetku 18.

stoletja so lastniki gradu postali grofi Brandis, katerih grb lahko vidimo nad vhodom. Okoli

leta 1750 so na zahodni strani stavbe prizidali rokokojsko stopnišče, ki ga je okrasil znan

kipar Joţef Straub. V osrednjem delu gradu je viteška dvorana, v kateri je leta 1846 nastopil

eden najvidnejših glasbenikov tistega časa pianist Franc Liszt. Leta 1871 so skozi grajsko

zunanje dvorišče speljali Grajsko ulico. V 20. Stoletju so grad obnovili in vanj preselili

mariborski pokrajinski muzej. V muzeju hranijo arheološko, zgodovinsko in lekarniško zbirko

ter zbirko oblačil. Grad je obiskalo kar nekaj vladarjev med njimi tudi papeţ Pij VI ter po vsej

verjetnosti tudi habsburška monarhinja Marija Terezija. Ob izbruhu 2. Svetovne vojne, 26.

aprila 1941 je grad nenapovedano obiskal tudi Adolf Hitler.

Nasproti gradu stoji trinadstropna palača, ki je bila zgrajena leta 1910. V njej je ţivela znana

mariborska druţina Scherbaum. V prejšnjem stoletju so v Mariboru imeli svojo pekarno,

katero so leta 1896 preuredili na električni pogon. Pred nekaj leti je v tej hiši bila mestna

hranilnica, sedaj je tukaj trgovina.

4. aprila 1883 je v Mariboru zasvetila prva ţarnica. Karl Scherbaum (mariborski podjetnik ter

lastnik parnega plina na Grajskem trgu) je uvedel električno razsvetljavo s 36 ţarnicami. Do

danes je ostala še samo javna električna svetilka, pod katero je spominska plošča, postavljena

leta 2003.

Na severnem delu grajskega trga leţi ena najbolj znanih kavarn v mestu, kavarna Astoria.

Kavarna je znana po svojem znamenitem vogalu imenovanem Ezl ek ali oslovski vogal, kjer

15

se je nekoč zbirala srednješolska mladina in tam klepetala po ure in ure. Nad kavarno se

nahaja italijanska restavracija La Storia Trattoria. Kavarna Astoria se imenuje tudi slovenski

celovečerni film.

Hotel Orel je mestni hotel s tremi zvezdicami. Hotel stoji na mestu nekoč znane gostilne Pri

črnem Orlu, ki je bila nekoč znana postojanka kočijaţev. Hotel ima 71 sob in dva apartmaja,

varovano parkirišče in garaţo za goste. Primeren je za vsakogar, ki išče namestitev blizu

mestu dogajanja.

Na grajskem trgu se vsako leto odvijajo različne prireditve, kot so festival Ezl ek in festival

Lent. Ljudje zelo radi posedajo v različnih kavarnah in uţivajo ob pogledu na trg.

Trg Leona Štuklja Leon štukelj je bil slovenski telovadec in olimpionik ter pravnik. Rodil se je 12. Novembra

1898 v Novem Mestu. Umrl pa 8. Novembra 1999 v Maribor. Velja za pomembno osebnost v

slovenski športni zgodovini, saj je eden izmed redkih slovenskih športnikov, ki so bili v svoji

disciplini v samem svetovnem vrhu. Vztrajal je od svetovnega gimnastičnega prvenstva leta

1922 v Ljubljani do olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, kjer je zaokroţil svojo bogato

športno pot. Skupno je v svoji karieri osvojil 20 kolajn. V devetdesetih letih 20. stoletja je

Štukelj veljal za najstarejšega še ţivečega olimpionika (dobitnika zlate medalje). Zaradi tega

je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, kjer je vse navzoče navdušil

s svojo čilostjo pri neverjetnih 98 letih. Dobil je tudi povabilo za olimpijske igre v Sidneyu v

Avstraliji leta 2000, a do tega ţal ni prišlo. Umrl je zaradi srčne kapi le nekaj dni pred svojim

101. Rojstnim dnevom. Danes se po njem imenujeta športni dvorani v Novem Mestu in

športna dvorana ter trg v Mariboru.

Trg Leona Štuklja je nov trg, ki je bil otvorjen leta 2011. S svojimi 9.000 kvadratnimi metri

velja za največji slovenski trg. Skozi vso leto se tam odvijajo številne mariborske prireditve.

Na trgu raste pribliţno 70 dreves, od tega kar 17 različnih vrst listavcev, ki so bila pripeljana

iz Nizozemske. Namen dreves je barvna popestritev trga v času jeseni, ko listje odpada. Trg

prekriva kitajsko kamenje zanimiva pa je razsvetljava, ki je v obliki lebdečih plošč, ki

spreminjajo barve. Trg je poimenovan po slovenskem telovadcu Leonu Štuklju.

Vetrinjska ulica Vetrinjska ulica se nahaja v starem delu mesta Maribor. Po njej se lahko sprehodite od

Glavnega trga do Grajskega trga in se vmes ustavite v trgovinicah ali mnogih lokalih. V tem

delu mesta najdete najpomembnejše zgradbe kot so na primer Vetrinjski dvor, ki je bil

preimenovan večkrat. Skozi leta se je imenoval Breunerjev dvorec, Berdajsova hiša in Naskov

dvorec. Dvorec so imenovali tudi hiša s pomolom iz 16. stoletja in neorenesančna

dvonadstropnica, ki je bila zgrajena okoli leta 1890. Vetrinjski dvorec je nastal sredi 14.

stoletja. Zaradi tega je njegova osnova srednjeveška. V 17. stoletju je dobil sedanjo obliko in

fasado. Velja za eno izmed najpomembnejših meščanskih hiš v Mariboru. V 18. Stoletju je v

objektu delovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. Stoletju je zgradba prešla v meščanske

roke, menjavali pa so se bogati obrtniki, ki so prostore prilagajali svojim potrebam. Med

letoma 2007 in 2010 je bil s pomočjo EU sredstev obnovljen. V drugi polovici leta 2013 je

prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom Maribor, ki mu je namenil sedanje

poslanstvo.Vetrinjska ulica je vse od začetka 20. Stoletja veljala za eno najpomembnejših

prometnih poti v mestu. Po njej se je odvijal promet, ki je potekal preko Dravskega mostu

proti Ptuju in naprej na Hrvaško ali z Gradca in Dunaja proti Koroški, poti so pa vodile tudi

do pristanišča v Trstu.

16

Odsek 4

Jurčičeva ulica Maribor se je iz majhnega srednjeveškega mesteca razvil v veliko, moderno mesto z več kot

800 ulicami, trgi in cestami.

Ena izmed ulic je Jurčičeva ulica. Najstarejše ime te ulice je Majhna gosposka ulica. V

začetku 19. stoletja so jo preimenovali v Poštno, leta 1919 pa dobi ime Jurčičeva ulica.

Poimenovali so jo po pripovedniku, dramatiku in časnikarju Josipu Jurčiču.

Imenitnost ulice sta nekoč poudarjali hiši številka 4, kjer je domovala prva mariborska

tiskarna in hiša številka 5, ki je bila v sredini 19. stoletja najimenitnejše mariborsko gostišče

(Pri jelenu) in znana varilnica piva. V njem se je mudilo maroško poslanstvo, avstrijski cesar

Joţef II., nadvojvoda Karl, avstrijski cesar Franc s cesarico Karolino in ruskim carjem

Aleksandrom. V zgornjem nadstropju je bil preprost napis: »Mirno spi, utrujeni popotnik.

Po Jurčičevi ulici se lahko sprehodite vse od Gosposke ulice do trga Leona Štuklja. Danes na

njej najdemo trgovinice in lokale z gostinsko ponudbo, ki poskrbijo za poţivitev mestnega

jedra. Dogajanje mnogokrat popestrijo še zvoki strun ali harmonike.

Gosposka ulica Kot v večini avstrijskih in nemških mest so tudi v Mariboru najimenitnejšo mestno ulico

poimenovali Herren Gasse oz. Gosposka ulica, ki se prvič omenja leta 1488. V 19. stoletju, ko

jo je še obdajalo obzidje je sluţila predvsem v vojne namene kot hitra komunikacija med

različnimi deli mestnega obzidja.

Nekoč je bila ena izmed glavnih trgovskih ulic v Mariboru in se je še v začetku 20. stoletja

imenovala Trgovska ulica.

Gosposka ulica še danes ohranja širok slog, starih hiše pa so zamenjale nove ali pa popolnoma

prenovljene stavbe, zlasti to velja za njeno vzhodno stranico do Jurčičeve ulice, kjer sta

omembe vredni trgovski hiši in pa lekarniška hiša z novim pročeljem. Med hišami na zahodni

strani ulice so zanimive: klasicistično prezidana trgovska hiša, Wibmerjeva hiša, ki jo krasijo

simboli štirih letnih časov in hiša na oglu z Ulico 10. oktobra, v kateri je bila prvotno praţarna

kave, nato kavarna Central, po drugi svetovni vojni pa mlečna restavracija Soča.

Slovenska ulica Na severni strani zaključuje Gosposko Slovenska ulica, ki vas bo popeljala do pomembnejših

kulturnih ustanov v Mariboru kot so Adreanum, Slovensko narodno gledališče Maribor ter v

neposredno bliţino mariborske Univerzitetne knjiţnice. Na vogalu ulice stoji bančna stavba,

prav na tem mestu, kjer je do leta 1938 stala rojstna hiša avstrijskega admirala Wilhelma von

Tegetthoffa. Tegetthoffa, ki velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja, poznan pa je bil

predvsem po svoji inovativni taktiki in odličnem vodenju.

Slomškov trg Slomškov trg je eden izmed najbolj zanimivih in očarljivih trgov v Mariboru. Slomškov trg se

imenuje od leta 1919, njegovo najstarejše ime pa je Kirchenplatz. Na trgu stojita Stolna

cerkev in kip prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška iz leta 1991, avtor je

Martin Drev. Zraven njiju se razprostira park z bazenčkom in otroško plastiko, kipcem

Korleka. Ovalno privzdignjeno ploščad na trgu s piramidalnimi hrasti in kamnitimi stebrički

je zasnoval znani slovenski arhitekt Joţe Plečnik leta 1983.

Anton Martin Slomšek se je rodil kot prvi otrok očetu Marku in materi Mariji, in sicer 26.

novembra leta 1800 na Slomu. Izročilo pravi, da so sosedje ob njegovem rojstvu nad njegovo

rojstno hišo na Slomu videli čuden, nerazumljiv sij, zato so ţe zgodaj začeli govoriti, da bo to

otrok luči. Anton je bil krščen še isti dan v cerkvi na Ponikvi. Krstili so ga za Antona. Njemu

17

so sledili še drugi otroci, a bi ga oče zaradi razumnosti in pridnosti ţelel imeti doma na veliki

kmetiji. Mama ga je v svoji iskreni veri in s čutom za duhovnost videla drugje: kot mašnika.

Tudi kaplan Prašnikar, ki je bil tedaj na Ponikvi velika duša, z občutkom za šolo in kulturo, se

je strinjal z mamo in pripomogel, da je tudi oče pristal. Tonček je šel v šole: iz Prašnikarjeve

nedeljske najprej v Celje, nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom,

nato v daljni Senj in končno v Celovec. Doma je postajalo ţalostno: nenadoma je na porodu

osmega otroka umrla mati, oče pa ţe pet let za njo. Dom mu je postajal tuj in Prašnikar, ki je

med tem postal ţupnik v Olimju, vedno bolj prijatelj, vzgled in dobrotnik. Pri njem je daroval

svojo novo mašo septembra 1824. Kaplanska mesta so bila blizu: na Bizeljskem in nato v

Novi cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel nazaj v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja

bogoslovcev, do 1838. Nato ga je pot vodila zopet proti jugu - v Vuzenico, kjer je bil šest Iet

izredno goreč in dober dušni pastir. 1844 ga najdemo v sluţbi kanonika na škofiji v Št.

Andraţu. Leta 1859 je škof Slomšek slovesno prevzel mestno cerkev sv. Janeza Krstnika in s

tem uresničil enega svojih velikih ţivljenjskih ciljev. Posrečilo se mu je zdruţiti vse štajerske

Slovence v svoji škofiji in jih tako odtegniti popolni germanizaciji. Celotno Slomškovo delo

je močno prispevalo h krepitvi slovenske narodne zavesti.

Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru in bil tam tudi pokopan. 19. septembra 1999 pa ga je

papeţ Janez Pavel II. v Mariboru razglasil za blaţenega.

Slomškova dela:

Pridiga : O zveličavni krščanski veri

Pesmi: Predica, večernica,veselja dom, v nebesih sem doma

Knjiga: Basni in zgodbe

Učbenik: Blaţe in Neţica v nedelskej šoli

Zbornik: Drobtinice

Seveda pa ima tudi ta trg veliko omembe vrednih zgradbin spomenikov.

Stolnica

Osrednja stavba na Slomškovem trgu je Stolnica. Zgrajena je bila v prvi polovici 12. stoletja

kot triladijska bazilika v slogu romanike. Zraven so zgradili še pokopališče. Med 1623 in

1624 je cerkev dobila zvonik. Vmes so se dogajale razne dogradnje in spremembe

arhitekturnih slogov, zato se v njej najdemo elemente romanike, gotike in baroka. 4.

septembra 1859 je škof Anton Martin Slomšek premestil sedeţ Škofije Lavant v Maribor in

tako je cerkev postala stolnica. Na vzhodni strani se nahaja velik, v steno vzidan nagrobnik

Krištofa I. Rajhenburškega iz rdečega marmorja; če se premaknemo proti zahodni strani

opazimo leţečega kamnitega leva, ki je ostanek nagrobnega spomenika iz 1. ali 2. stoletja;

levo od kamnitega leva stoji svetilni steber iz leta 1517 z večno lučjo. Ta je označevala

pokopališča, ki so bila v srednjeveških mestih ob cerkvah sredi mesta, v antičnih in današnjih

mestih pa izven mestnega središča. Na juţni strani trga pa se nahaja Osrednja stavba Univerze

v Mariboru, ki je bila zgrajena v letih 1884-86 kot poslopje Splošne hranilnice (današnje

juţno krilo stavbe, kjer se nahajajo tudi vse dvorane, RCUM) in Dekliške šole (današnje

severno krilo stavbe, kjer se nahajajo strokovne sluţbe univerze in rektorat) v

novorenesančnem slogu. Danes je stavba pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo, saj jo

stroka uvršča med najlepše historične zgradbe v Mariboru.

Mariborska univerza

Na Slomškovem trgu se nahaja tudi stavba mariborske univerze, ki je druga največja in druga

najstarejša univerza v Sloveniji (za univerzo v Ljubljani). Sedeţ ima v stavbi nekdanje mestne

hranilnice. Ustanovljena je bila leta 1975, njeni zametki pa segajo v leto 1859, ko je bila na

pobudo prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška ustanovljena Visoka bogoslovna

18

šola. Stavba rektorata na Slomškovem trgu je bila med leti 1995 in 2000 temeljito prenovljena

po načrtih arhitekta Borisa Podrecce. Pred stavbo so bili postavljeni kipi štirih pomembnih

osebnosti, povezanih s tem okoljem, ki tvorijo t.i. »alejo velikanov«: Frana Miklošiča, Matije

Murka, Hermana Potočnika in Pavla Turnerja.

SNG-Slovensko narodno gledališče

Desno od stavbe univerze se nahaja Slovensko narodno gledališče Maribor (krajše SNG).

SNG Maribor ima oddelke: Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester. SNG je od leta

1965 organizator vsakoletnega festivala slovenskih dramskih gledališč Borštnikovo srečanje

in tekmovanja mladih pevskih nadarjencev Ondina Otta. Maribor je gledališko poslopje dobil

konec leta 1851; ko so ga povezali z dokončanim Kazinskim poslopjem, pa so mu polepšali

tudi samo podobo. Leta 1919 se je v gledališču začel čas slovenskega poklicnega teatra.

Ravnatelj Hinko Nučič je vpeljal dramo. Leta 1941 je gledališče ukinil okupator. Slovensko

gledališče je bilo ponovno vzpostavljeno po koncu II. svetovne vojne. Leta 1993 je bilo

gledališče v celoti prenovljeno.

Pošta

Na mestu neorenesančne zgradbe (ţal porušene konec 19. stoletja), v kateri danes deluje Pošta

Maribor, so bile leta 1348 ustanovljene cerkev sv. Duha, mestna uboţnica, bolnišnica in

dekliška šola. Objekt ni bil le zdravstvena ustanova, ampak tudi prenočišče in gostišče.

Pomembnejša poklica v ustanovi sta bila brivec in kopališki mojster.

Zgodovina mariborske stolnice sega v drugo polovico 12. stoletja, ko se v nastajajočem mestu

pod gradom omenja ţupnik Konrad. Prvotno je to bila enoladijska romanska zgradba z

lesenim stropom in polkroţno apsido. Vzporedno z razvojem mesta, se je večala tudi mestna

ţupnijska cerkev posvečena Janezu Krstniku.

Sredi 14. stoletja so glavni ladji prizidali severno in juţno stransko ladjo; v 13. St. so dozidali

še prezbiterij in ga gotsko opremili. Iz te dobe so podobe štirih evangelistov na stropu

prezbiterija in sedeţi za duhovnika. V začetku 16. stoletja so v glavni in na stranskih ladjah

odstranili lesen strop in celotno zgradbo gotsko obokali. Ob zahodni strani fasade stoji

klasicistično zasnovan zvonik, ki je zaradi višine in značilne oblike eden od simbolov

Maribora. V zunanjih fasadah cerkve, so vzidani številni nagrobniki, nastali so večina v 16. in

17. stoletju. Spomeniki so pripadali bogatim mariborskim druţinam. Najbolj znana sta

nagrobnika članov druţine Haller.

Zvonik

Cerkveni zvonik s konca 18. stoletja je visok 57 metrov. Pred tem obdobjem pa je bil visok

kar 76 metrov, vendar so ga po udaru strele in poţaru zniţali. V zvoniku si lahko ogledate

razstavo z naslovom Čuvajnica na stolpu, ki prikazuje nekdanje stanovanje in sluţbo

poţarnega čuvaja, ki je ţivel na vrhu stolnega zvonika.

V baročni dobi so prizidali obe kapeli: leta 1716 kapelo Sv. Frančiška Ksaverija in leta

1775/76 kapelo Sv. Kriţa. Iz te dobe so tudi znamenite korne klopi in Holzingerjevi reliefi s

prizori iz ţivljenja Janeza Krstnika. V baročni dobi je nastal tudi oltar Sv. Florijana iz leta

1699 in poznogotski kip boţje Matere Marije iz leta 1500.

Ko je blaţeni škof A.M. Slomšek 4.9.1859 prenesel škofijski sedeţ iz Št. Andraţa na

Koroškem v Maribor, je dotedanja mestna ţupnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika postala

škofova cerkev-stolnica. Ime "stolnica" izvira iz grško-rimske kulture, ki posebno

pomembnim sluţbam namenja vzvišen prostor in poseben sedeţ-katedro (gr. Kathedra-sedeţ).

Ker je škof predstojnik krajevne Cerkve-škofije, pri izvrševanju svoje sluţbe sedi na

vzvišenem sedeţu-katedri, zato se tudi škofova cerkev imenuje katedrala-stolnica. Mariborska

stolnica slavi svoj "rojstni dan" 19. oktobra. To je vsakoletni spomin na 19. oktober 1890, ko

so stolnico docela prenovili in na novo posvetili. Stolnica ima tudi svoj "god", ko 24. junija

19

slavi Rojstvo Janeza Krstnika, ki je zavetnik stolnice in Stolne ţupnije. Temu prazniku po

domače pravimo ţegnanje - god farnega zavetnika, proščenje, ponekod tudi lepa nedelja.

V stolnici, ki je mati in duhovno ţarišče škofije, se vedno veliko dogaja. Pomemben dogodek

je vsakoletno posvečenje novomašnikov, na praznik apostolov Petra in Pavla. Mnogi starši

ţelijo, da so njihovi otroci krščeni v stolnici. Tu se obhaja sv. birma; veliko zaročencev iz

mesta in okolice se ţeli poročiti v stolnici in tu začeti skupno pot ţivljenja.

Stolnica pa je na poseben način pravi romarski kraj tudi zaradi tega, ker tu počiva blaţeni škof

Anton Martin Slomšek, in imamo v njem prvega domačega svetnika in vzornika krščanskega

ţivljenja.

Odsek 5

Rotovški trg Rotovški trg se nahaja pri Glavnem trgu v Mariboru in do njega pridemo skozi portal in

podhod mestne hiše. Kjer danes stoji stavba mestne uprave je bilo nekdaj rotovško dvorišče s

hlevi in trţni prostor, kjer so kmetje prodajali seno in moko. Trg se zato najprej omenja kot

Rathaushof (Rotovško dvorišče), kasneje pa kot Mehlplatz (Trg moke). V Rathausplatz

(Rotovški trg) so ga preimenovali leta 1876. Mestna hiša ali Rotovţ je bila zgrajena leta 1515,

v poznogotskem stilu. Ima zanimiv balkon, ki je okrašen z reliefom. Na njem je mestni grb,

obdan z dvema levoma. Stavba je danes namenjena za ţupanove sprejeme in poroke. Nekoč je

to dvorišče sluţilo tudi kot morišče. V 18. stoletju so tod prav tako prirejali dvoboje bikov v

zabavne in deloma v tekmovalne namene. Na tem delu pa se nahaja Mariborska knjiţnica in

restavracija Toti Rotovţ. Nekoč se je tukaj nahajalo tudi lutkovno gledališče, ki so ga jeseni

leta 2010 preselili v prenovljeno stavbo minoritskega samostana na vojaškem trgu.

Glavni trg Glavni trg je največji mariborski trg, kjer si lahko ogledate več znamenitosti starega mestnega

jedra, uţivate v kavi v eni od kavarn ali obiščete katero od trgovinic. Trg najdete v

bliţini Glavnega oziroma Starega mostu čez reko Dravo. Osrednjemu mariborskemu trgu so

pečat pustile pomembne zgodovinske stavbe, ki ga obkroţajo. Glavni trg je bil prvič omenjen

leta 1315 kot Markt. Z rastjo mesta je v 19. stoletju dobil današnje ime Hauptplatz – Glavni

trg. Na njem se je dolga stoletja vse do 2. svetovne vojne odvijala ţivahna trgovska dejavnost,

saj je bil osrednji prostor v mestu, kjer so kmetje in obrtniki prodajali svoje pridelke in

izdelke. V zadnjih letih je dejavnost ponovno obujena, saj je na trgu dobila svoj

prostor kmečka ekološka trţnica z bogato ponudbo zdrave hrane. Vzhodni del Glavnega trga

je bil v začetku 20. stoletja podrt zaradi gradnje Glavnega oziroma Starega mostu, ki je bil

odprt leta 1913. Leta 1981 pa so vzhodni del trga, ki je bil med 2. svetovno vojno močno

porušen, deloma pozidali z moderno večnamensko stavbo.

Znamenitosti Glavnega trga Rotovţ ali Mestna hiša Leta 1515 so na današnjem Glavnem trgu zgradili poznogotski

rotovţ, ki so ga italijanski mojstri med letoma 1563 in 1565 renesančno prezidali. Iz tega časa

izvira tudi balkon, okrašen z reliefom, na katerem je upodobljen mestni grb, obdan z dvema

levoma in letnico 1565. Nad vhodnim delom stoji baročni stolpič s čebulasto streho, o

katerega gradnji pripoveduje zgodba: "Naročnik je dal stolp zgraditi gradbenemu mojstru, a

namenil mu je premalo zlatnikov; iz jeze ta stolpa ni zgradil v sredini." Danes pa Rotovţ sluţi

za poroke in ţupanove sprejeme.

Kuţno znamenje V Mariboru se je v 17. stoletju prvič pojavi kuga, zaradi katere je umrla

tretjina prebivalstva. V zahvalo za prenehanje kuge so mariborski prebivalci leta 1681

postavili kuţno znamenje - steber s podobo Marije okoli katerega je 6 svetnikov. Tega so leta

20

1743 nadomestili z izdelkom Joţefa Štrauba, ki je imel prvotno 2 kipa več in brez sedanje

kamnite ograje. Leta 1991 pa je bila izdelana njegova kopija.

Alojzijeva cerkev Čudovito stavbo poznobaročne arhitekture najdete ob pohajanju po starem

mestnem jedru, saj krasi staro Koroško cesto ter zaokroţuje kulturno-umetniško podobo

Glavnega trga. Zgradbo je zasnoval domači arhitekt Johannes Fuchs, opremo je izdelal Joţef

Holzinger. Cerkev pa je bila leta 1784 tudi zaprta in spremenjena v vojaško skladišče. Leta

1831 pa je bila ponovno posvečena za cerkvene namene.

Med zanimivejše stavbe na trgu sodijo še stavba bivšega casinoja, v kateri je sedaj našel svoj

kreativni prostor Salon uporabnih umetnostim ki je prostor namenjen slovenskim

oblikovalcem, arhitektom, umetnikom, ustvarjalcem ter ljubiteljem sodobnega oblikovanja in

umetnosti. Razstavljajo, promovirajo, prodajajo, izdelujejo in obnavljajo oblikovalske izdelke,

vsebine in dogodke. Na mestu nekdanje gostilne Koper je bila prva mariborska pivovarna. V

hiši, poslikani z lekarniški motivi je bila nekoč mestna lekarna znanega mariborskega

lekarnarja Franca Minarika, ki je bil po prihodu v Maribor med leti 1927 in 1949 lastnik in

vodja Mestne lekarne pri Orlu v Mariboru. Na Glavnem trgu pa se nahaja tudi stavba

pokrajinskega arhiva, kjer hranijo pergamentne listine, ki so nastale med leti 1246 in 1865,

zbirke zgodovinarjev z območja Slovenske Štajerske in še mnogo drugega.

Ţidovski trg Ţidovski predel se prvič omenja leta 1353 kot Ţidovska ulica. V Mariboru so se namreč Ţidje

naselili v drugi polovici 13. stoletja in se kot posebne skupine prebivalstva z lastno vero,

običaji in načinom ţivljenja nastanili znotraj mestnega obzidja v posebni četrti. Mariborski

Judi so sloveli kot uspešni trgovci doma in na tujem, njihove trgovske in denarne povezave so

segale do Benetk in čez severno Italijo vse do Ancone ter do Dubrovnika, Prage, na Ogrsko in

v Bosno.

Judi so se v Mariboru naselili večinoma v jugovzhodnem predelu mesta – v judovski četrti, ki

je največji obseg dosegla v začetku 15. stoletja, ko je mariborska judovska skupnost doţivljala

največji razcvet in naj bi bilo v mestu in njegovi okolici ţivelo pribliţno 300 Judov. Leta 1496

so s sodno prepovedjo vse pregnali iz Štajerske in Koroške. Zaradi močnih trgovskih vezi z

Benetkami, Dubrovnikom in drugimi trgovskimi obalnimi mesti je gospodarska dejavnost po

izgonu na tem območju upadla. Središče judovske četrti je bilo v današnji Ţidovski ulici, kjer

je ob majhnem trgu stala sinagoga. Vzhodno od sinagoge je bil vrt z domnevno prvotnim

judovskim pokopališčem, za vrtom je v jugovzhodnem vogalu obzidja stala mestna

opazovalnica, danes imenovana Ţidovski stolp. Pod sinagogo je bilo obredno kopališče

(mikve), do katerega naj bi bila vodila pot skozi tako imenovana Judovska vrata, v letu 1477

pa je omenjena tudi gradnja judovske šole (bet midraša).

Sinagoga

Na sredini trga stoji Sinagoga, ki je bila versko, duhovno in kulturno središče skupnosti. Prvič

je bila omenjena leta 1429, čeprav je gotovo starejša, saj naj bi obstajala, še preden je tu ţivel

prvi znani mariborski rabin Abraham (umrl je leta 1379). Ob izgonu Judov iz deţel Štajerske

in Koroške v letih 1496-1497 si je sinagogo pridobil Bernardin Druchker in jo preuredil v

cerkev Vseh svetnikov. Cerkev so pozneje prizadele reforme cesarja Joţefa II. - od konca 18.

stoletja naprej se je prostor nekdanje sinagoge uporabljal kot skladišče, v drugi polovici 19.

stoletja pa so v njem uredili stanovanja. V začetku osemdesetih let 20. stoletja je bilo v

spodnjih prostorih urejeno likovno razstavišče, v devetdesetih letih pa je bila zgradba

temeljito obnovljena in je postala nov kulturno-prireditveni prostor.

Mariborska sinagoga danes predstavlja eno izmed najstarejših ohranjenih sinagog v srednji

Evropi. Kot kulturni center Sinagoga Maribor, ki od letošnjega leta deluje kot javni zavod

Center judovske kulturne dediščine, je svoja vrata obiskovalcem ponovno odprla aprila 2001.

21

V njej se vrstijo različne kulturne prireditve, pri čemer je ena izmed pomembnejših nalog

Sinagoge Maribor javnosti predstaviti zanimivo in bogato judovsko kulturno izročilo in

vsestransko umetniško ustvarjalnost. kot obnovljen kulturno-zgodovinski spomenik je

zanimiva tudi za obiske učencev, dijakov in študentov. Njen ogled vse pogosteje vključujejo v

programe tudi domače in tuje turistične agencije. Še posebej Sinagoga navdihuje turiste iz

Izraela. 27. januarja 2009 pa je sinagoga gostovala prvo slovensko obeleţitev dneva spomina

na ţrtve holokavsta.

Ţidovski stolp

Ob robu trga pa stoji Ţidovski stolp, ki je nastal v sklopu judovskega geta. Sezidan je bil leta

1465 na mestu starejše straţarnice. Leta 1501 sta ga kupila mariborska meščana Barbara in

Bernardin Drukher. Stolp je bil hkrati tudi cerkev, ki se je kasneje uporabljala za različne

namene, in sicer za skladišče, klet in celo tovarno. V zadnji četrtini 17. stoletja so ga povišali

in pokrili z zatrepasto streho. Zidovi, debeli 1,5 metra, so v spodnjem delu iz kamna, v

zgornjem pa iz opeke Nekoč je tam prebival mestni straţmojster, danes pa lahko sem pridete

na tudi ogled fotografske razstave – v njem ima namreč svoje prostore Fotoklub Maribor, ki

ponuja na ogled dela domačih in tujih avtorjev.

Razgled

Iz samega trga pa se nam ponuja pregled panoramski pogled na Dravo, ki nam ponuja

mostove, ki vodijo čez njo (dvoetaţni, koroški in glavni most) in na drugo stran, kjer lahko

vidimo novo medicinsko fakulteto in nakupovalno središče Europark. Reka Drava izvira blizu

avstrijske meje na Toblaškem polju v Italiji in je energetsko najpomembnejša reka v

Sloveniji. Ljubiteljem vodnih športov pa reka Drava ponuja tudi kopico zabavnih in

rekreativnih doţivetij. Ob nabreţjih reke so urejene čudovite sprehajalne in kolesarske poti,

na katerih lahko občudujete tudi številne znamenitosti mesta Maribor.

Pogled na Pohorje je pozimi veliko bolj veličasten, kot poleti še posebej če ga opazujemo ko

se ţe stemni saj se takrat razsvetli smučarske proge. V temi lahko vidimo sneţno belino, ki je

pripravljena na nočno smuko. Na osrednjem grebenu Pohorja vas pozimi vabi priljubljeno

turistično središče Mariborsko in Areško Pohorje. Smučarjem in borderjem je na voljo 43

kilometrov smučarskih prog in 20 ţičniških naprav, ki se razprostirajo na nadmorski višini od

325 do 1327 metrov. Nočitev je moţna v hotelih na Pohorju in pod Pohorjem (Habakuk..).

Seveda pa je Pohorje zanimivo tudi za pohodnike in kolesarje. Na Pohorju pa se najde tudi raj

za adrenalinske navdušence, ki si lahko privoščijo spust po Bike parku ali spust na letnem

sankališču.

Mariborsko Pohorje pa je tudi zelo znano po svojih prireditvah najbolj znana iz med njih je

Zlata Lisica, ki poteka januarja ali februarja. Zlata lisica je mednarodna smučarska tekma za

svetovni pokal za ţenske. Običajno sta prirejeni tekmi v slalomu in veleslalomu. Dogodek v

ciljno areno privabi tudi več kot 20.000 navijačev.

Vodni stolp

Ne smemo pa spregledati tudi utrdbe, nekdanjega dela mariborskega obzidja, vodnega stolpa,

kateri se nahaja tik ob Dravi je bil zgrajen leta 1555 iz velikih kamnitih zidov. Zgradili so ga

italijanski stavbeniki. Je renesančna utrdba katera je varovala jugovzhodni del mestnega

obzidja oz. branila Štajersko prestolnico. Danes stoji na novih temeljih, 142 cm višjih od

prvotnih, ki jih je bilo treba zvišati zaradi naraščanja vodne gladine ob dograditvi jezu v

Melju. Obrambna utrdba nenavadne, peterokotne oblike, ki je nekoč branila zidove štajerske

prestolnice. Čeprav se naključnemu obiskovalcu na prvi pogled morda zazdi, da je stavba le

še spomenik svoji skoraj polstoletni zgodovini, temu še zdaleč ni tako. Vodni stolp je namreč

stičišče preteklosti in sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Danes je pritličje Vodnega stolpa

preurejeno v vinoteko.

22

Odsek 6

Lent Lent je najbolj čaroben in najstarejši del mesta Maribor. Pred Hišo Stare trte svoje korenine

globoko poganja najstarejša trta na svetu, ki je bila priča mnogim zgodbam, ki so se dogajale

na obreţju reke Drave. Ime Lent izvira iz stare nemške besede Lander, kar pomeni prostor

za pristajanje, saj je bilo tu pomembno pristanišče, kjer je letno pristajalo do 1100 rečnih

splavov. Največji pečat so zagotovo pustili splavarji, ki so se v največjem splavarskem

pristanu tistega časa okrepčali in naredili zaloge za nadaljnjo plovbo proti Hrvaški in Srbiji.

Bogata kulturna dediščina Največ znamenitosti v Mariboru si lahko ogledate prav na sprehodu po Lentu. Najbolje, da se

odpravite mimo Mariborske trţnice, kjer lahko dobite pristne pridelke okoliških kmetov in

obrtnikov. Pot pa vodi naprej proti Studenški brvi, kjer zaljubljenci v znak večne

ljubezni zaklenejo ključavnico na ograjo. Za tiste, ki imate raje daljše sprehode, pa

priporočamo, da pri Studenški brvi nadaljujete po splavarski učni poti, ki vodi mimo

Koblarjevega zaliva in vse do Mariborskega otoka. Ali pa na še daljši sprehod, po desnem

bregu ob Dravi skozi gozd do Drava centra oziroma Čolnarne.

Nedvomno je reka Drava pustila velik pečat na Lentu. Še danes lahko tukaj podoţivite

splavarjenje na tradicionalnem splavu ali se zapeljete z ladjico Dravska vila.

Vsako poletje se v Mariboru odvija Festival Lent, ki je največji slovenski festival na prostem

in tudi eden večjih v Evropi. Mesto se takrat spremeni v mesto mladosti, igrivosti in

druţabnosti. Glasba, ples, ulična gledališča, komedije in še marsikaj se odvijajo na okoli 40.

prizoriščih, osrednje dogajanje pa prav na obreţju Lenta. Pridite in »lentajte« z nami!

Stara trta, najstarejša trta na svetu Ţametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo

knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi ţlahtne sadove. Stara trta

simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije.

Posajena je bila ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preţivela je kljub

srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del

mestnega obzidja. Trdoţivki niso do ţivega prišli niti poţari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij

in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino

ostalih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno

porušena, a je tej vzdrţljivi rastlini uspelo preţiveti.

Tako je danes Stara trta tudi edina rastlina, ki ima lasten muzej v Hiši Stare trte. Danes

potomke Stare trte rastejo skoraj na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji.

Mariborski oktet in Neuvirtovi Štajerci so trti v čast posneli himno. Trti v čast so v Mariboru

in okolici urejene tudi mnoge slikovite vinske ceste in številne vinske kleti.

Grozdje Stare trte, je eno izmed najstarejših udomačenih ţlahtnih vinskih sort na Slovenskem.

35 do 55 kg simboličnega letnega pridelka vin je ustekleničenega v 2,5 dcl stekleničke

znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki predstavljajo dragoceno protokolarno darilo-letno

jih napolnijo nič več kot 100!

Prireditve v hiši Stare trte:

Rez Stare trte-pomembna svečana prireditev oziroma dogodek, saj ob tej

priloţnosti mesto Maribor poklanja Trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in

občinam z vsega sveta

Martinovanje - največje enodnevno martinovanje v Sloveniji

23

Festival Stare trte - vr hunski turistični kulinarično-vinsko-kulturni festival, ki se

prične s svečano trgatvijo Stare trte in se zaključi z Martinovanjem v Mariboru,

največjim enodnevnim Vinoteka v Hiši Stare trte

Vinoteka Hiše Stare trte je prava zakladnica vin mariborskega vinorodnega podokoliša, saj je

v njej zastopanih okoli 40 različnih lokalnih vinarjev, ki prispevajo v zbirko več kot 100

različnih vinskih etiket. Vina lahko v njihovi vinoteki tudi poskusite, saj degustacije prirejajo

tako za individualne goste kot tudi za večje skupine.

Zgodba Stare trte Za razliko od ostalih zgodb in legend je tale o Stari trti popolnoma resnična.

Ţametovka je bila posajena pred hišo na Vojašniški ulici 8 nekje na koncu srednjega veka, v

času ko so mesto Maribor oblegali Turki. Kljub temu da so se tik pred njo odvijali srditi boji

med branitelji mesta in napadalci, je Stara trta preţivela. V poznem srednjem veku so bili v

Mariboru pogosti poţari, saj so bila ostrešja hiš lesena, strehe pa slamnate. Tudi hiša, pred

katero raste Stara trta, je večkrat delno pogorela, a Stara trta je preţivela tudi srednjeveške

poţare.Okoli leta 1870 je v naše kraje prišla trtna uš, ki je za vinarje po vsej Evropi pomenila

pravo katastrofo, saj je ta parazit, ki napade korenine, pomoril večino vinske trte. Stara trta pa

je preţivela, saj ima korenine globoko pod dravskim prodom, kjer se trtna uš ni mogla

zarediti. Tudi zavezniško bombardiranje mesta ji ni moglo do ţivega, kljub temu da je bila

delno porušena tudi hiša, na pročelju katere raste.

Vendar pa so najstarejšo Mariborčanko čakali še teţji časi. Po letu 1963, ko je bil na reki

Dravi izgrajen jez, so se za Staro trto začele resne teţave. Ker se je nivo reke dvignil za več

kot tri metre, se je porušilo dolgoletno ravnovesje koreninskega sistema in trta je začela

počasi hirati. Zanemarjenost območja ob Dravi v 70. letih in nestrokovna oskrba sta le še

poslabšala njeno stanje.

Na srečo je staro lepotico opazila skupina strokovnjakov iz Inštituta za kmetijstvo, ki je

preprečila odstranitev trte in rušitev hiše, ki je bila v zelo slabem stanju. Strokovnjaki pod

vodstvom mag. Toneta Zafošnika so vse moči usmerili v revitalizacijo trte. Tako so ji z

odstranitvijo mrtvih delov in kratko rezjo spet povrnili ţivljenje. Stara trta je preţivela, a

tokrat le za las.

Po obnovitvi hiše in tlakovanju okolice leta 1982 se Stara trta vse do današnjega bohoti v vsej

svoji veličini; danes za njo skrbi mestni viničar, postala je tudi ena glavnih slovenskih

znamenitosti.

Zgodba o naši trti je tudi zgodbo o neverjetni trdoţivosti, vztrajnosti in volji po preţivetju, ki

je v današnjih časih še posebej aktualna. Da lahko svojo zgodbo laţje pošlje v svet, ima tudi

svoj muzej, Hišo Stare trte, in je tako edina rastlina na svetu s svojim muzejem.

Hiša Stare trte Hiša je bila sezidana v 16. stoletju in vse do danes na juţni strani, ki gleda protireki Dravi, ni

doţivela bistvenih arhitekturnih sprememb. Hiša je bila nekoč del mestnega obzidja, kjer so se

nemalokrat odvijali srditi boji med branilci mesta in napadalci. V srednjem veku je Hišo

večkrat zajel poţar. Danes je v Hiši Stare trte hram vinske tradicije in kulture Maribora,

Štajerske in Slovenije z vodenimi ogledi bogate vinske dediščine in muzejskih eksponatov. V

Hiši Stare trte so obiskovalcem na voljo vinoteka in degustacijski prostor vrhunskih vin iz

mariborskega vinorodnega podokoliša ter trgovina spominkov in izvrstnih slovenskih

čokolad.

Čez vso leto se v Hiši odvijajo številne prireditve z vinsko in kulinarično tematiko. V poletnih

mesecih lahko posedite na vinskem vrtu in v druţbi odličnega štajerskega vina uţivate ob

pogledu na častitljivo "vinsko kraljico".

V Hiši Stare trte pa je za vas pripravljen tudi katalog daril, v katerem boste našli bogat nabor

24

izvirnih in unikatnih daril, s katerimi boste gotovo prijetno presenetili vaše prijatelje, druţino,

sodelavce ali poslovne partnerje.

Sodni stolp Iz 14. stoletja je varoval mesto na JZ in spada med najstarejše ohranjene utrdbene stavbe. Ima

stoţčasto streho z zračniki, nekoč pa je imel tudi ploščad za topove, ki jo je obdajal zobčasti

zid. Ime je dobil v času, ko so v njem izrekali sodbe. Ţenske so obsojali čarovništva in jih kot

obsojene metali v reko Dravo. Zaradi svoje oblike je stolp poznan tudi kot Okrogli stolp.

Ţički dvor Ima masivno, skoraj utrdbeno gradnjo, ki se je ţe pred koncem 16. stoletja utaborila na

obzidni črti. Od 14. stoletja dalje je bilo tukaj upravno in gospodarsko središče posesti, ki so

bile v lasti Kartuzijanskega samostana iz Ţič. V začetku 19. stoletja so ga skupaj z

Minoritskim samostanom uredili v vojašnico, kasneje pa še v vojaške zapore in sodišče.

Odsek 7 Po tem, ko nas je pot popeljala od stare trte, mimo sodnega stolpa, do Ţičkega dvora in

minoritskega samostana, se bomo mimo Mariborske največje trţnice, ki ima danes svoj

prostor na Vodnikovem trgu, po stopnicah vrnili na Koroško ulico, kjer se bomo na avtobusni

postaji vkrcali na avtobus in se popeljali proti Pohorju. Seveda pa bo voţnja panoramska, zato

bomo med lahko uţivali ob pogledu na naravo in zgradbe okoli nas.

Koroška cesta Iz Glavnega trga vas bo proti zahodu popeljala Koroška cesta, ena najstarejših v mestu, ki je

ime dobila po deţeli Koroški, kamor tudi vodi. Cesto so nekoč krasile pomembne mestne

zgradbe, danes pa se na njej oz. v njeni neposredni bliţini nahajajo:

- gostinski lokali,

- kopališče Pristan,

- študentsko naselje,

- stanovanjski bloki,

- Univerzitetni športni center Leona Štuklja ter

- Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Strossmayerjeva ulica Iz Koroške ulice bomo zavili desno, na Strossmayerjevo ulico, ob kateri stoji UGM-

Umetnostna galerija Maribor, ki je osrednja ustanova muzejsko-galerijskega tipa v Mariboru.

Ustavljena je bila leta 1954. Od takrat deluje v Strossmayerjevi ulici 6. Galerijska

stalna zbirka obsega 2300 slikarskih in kiparskih del. UGM je eden osrednjih muzejev za

moderno in sodobno umetnost v Sloveniji z zbirko več kot 5.000 umetniških del slovenskih

avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Slikarstvu, kiparstvu in grafiki se pridruţujejo

fotografska dela, video umetnost, več medijske instalacije in interaktivni projekti. Umetnostna

galerija Maribor je svoja vrata odprla 8. februarja 1954. Maribor je tako dobil prvo

profesionalno ustanovo, ki se je ukvarjala z muzejsko-galerijsko dejavnostjo na področju

moderne umetnosti. Danes UGM deluje kot regionalni muzej sodobne vizualne umetnosti na

območju ustanoviteljice Mestne občine Maribor ter širšem območju SV Slovenije in se uvršča

med javne kulturne zavode širšega pomena.

Na levo iz Strossmayerjeve je Smetanova ulica, na kateri stojijo Srednja elektro-računalniška

šola, Srednja gradbena šola in gimnazija ter Fakulteta za gradbeništvo, prometno inţenirstvo

25

in arhitekturo, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za

strojništvo. Na desno, pa lahko po Oroţnovi ulici pridemo do Univerzitetne knjiţnice Maribor

in naprej do Univerze v Mariboru.

Gosposvetska ulica Na kriţišču bomo zavili levo na Gosposvetsko ulico in na naši desni strani bomo opazili

visoke reflektorje, ki pripadajo tako imenovanemu »srcu našega mesta«, Ljudskemu vrtu. To

je nogometni stadion, ki ima 12.881 pokritih sedeţev ter je drugi največji stadion v Sloveniji.

Neposredno ob cesti, po kateri se bomo peljali, pa ţe od leta 1863 stoji tudi III. gimnazija

Maribor.

V nadaljevanju bo na naši desni na strani, skoraj skrita v grmovje, na zelenici, stala urbana

skulptura oziroma kipec, ki je del projekta Forma viva, in je delo Toneta Lapajna. Narejena je

iz betona in ţeleza in ima obliko nekakšnega očesa. Le nekaj metrov naprej od kipca pa se

lahko na levo ali desno stran sprehodimo po Mariborski vinski cesti.

Ob kroţišču, iz katerega bomo zavili na Koroški most, stoji prireditveni center ŠTUK. Štuk je

stavba, zgrajena leta 1984 in je takrat sluţil kot zbirališče kulturne dejavnosti.

Prvotna namembnost centra je bila prirejanje gledaliških in kinotečnih predstav. Ime ŠTUK

se za te prostore začne uporabljati od leta 1986, kot sinonim za ŠTUdentsko Komuno.

Obnovljeni Štuk prvič odpre vrata 13. novembra 1996, z bolj celovito in prepoznavno podobo

kot še nikoli prej. Program se odvija od ponedeljka do nedelje. ŠTUK gosti najbolj popularne

glasbene zasedbe na področju nekdanje Jugoslavije.

V maju 1998 so bila narejena še zadnja zaključna dela v okolici študentskega centra samega, z

dograditvijo zadovoljivega števila parkirnih mest za goste ter popolno reorganizacijo

koncertne dvorane v oktobru 1998.

Danes je ŠTUK sestavljen iz dveh delov: Glavni prostor, ki podnevi funkcionira kot

študentska kavarna, ponoči pa se spremeni v manjši disko klub in koncertna dvorana

opremljena z visokokvalitetno akustično opremo in svetilnimi efekti.

Za Štuk-om, pa se nahaja študentsko naselje oziroma študentski campus, pod katerega spada

kar 14 študentskih domov, katerih večina stoji ravno na Gosposvetski ulici.

Odsek 8 Kot ţe omenjeno, bomo pot nadaljevali po Koroškem mostu. Mestna občina je na lokaciji

današnjega Koroškega mostu ţe pred drugo svetovno vojno načrtovala gradnjo novega mostu.

1996 se pa je pričela gradnja mostu, ki povezuje levo stran mesta z mestno četrtjo Studenci.

Ob pogledu niţje nad Dravo, pa bomo na levi strani videli Studenško brv, ki se je nekoč

imenovala »Mali most«. Zgradili so ga v osemdesetih letih 19. stoletja in so z njim nameravali

delavcem na poti med mestom in Studenci skrajšati čas, potreben za prečkanje Drave. S tem

so hkrati razbremenili stari leseni dravski most, ki ga je kasneje nadomestil današnji Glavni

most. Studenška brv je pozneje večkrat temeljito spremenila svojo podobo, saj jo je, med

drugim, nekoč odnesla reka Drava. Nazadnje je dobila novo podobo leta 2008.

Peljali se bomo čez mestno četrt Studenci mimo trgovskega centra Qlandia, skozi mestno četrt

Borova vas. Na desni strani bomo opazili osameli grič Pekrsko gorco, ki je danes priljubljena

točka za sprehajalce, leta 1953 so na njej zgradili 60 metrsko smučarsko skakalnico, ki je bila

kasneje odstranjena.

Peljali se bomo naprej do Lackove ceste, po kateri se bomo začeli vzpenjati, mimo

restavracije Stara Lipa, nato še mimo restavracije Mlada Lipa, nadaljevali bomo po Pohorski

26

ulici. Na naši desni strani, bomo opazili priznano Pohorsko kavarno, ki nudi največjo in

najboljšo izbiro tortic v mestu, ponuja pa tudi prenočitvene storitve.

Povzpeli se bomo vse do vrha Pohorske ulice, na koncu katere nas bo pričakala moderno

prenovljena gondolska ţičnica Pohorska vzpenjača, ki povezuje mestni vrveţ s spokojnim, a

ţivljenja polnim Mariborskim Pohorjem, oziroma, mariborsko predmestje Radvanje s hotelom

Bellevue na vrhu Mariborskega Pohorja. Tukaj deluje ţe od leta 1957.

Na avtobusni postaji se bomo izkrcali in naredili krajši postanek (15min), ki bo namenjen

času za sladoled in sprehod do Sneţne arene in nazaj. Sledila bo vrnitev proti mestu.

V stavbi pohorske vzpenjače ţe nekaj let ponuja dobre italijanske specialitete pizzerija in

špagetarija La Cantina. Če pa stopimo tudi skozi vhodna vrata vzpenjače pa se lahko

nastavimo soncu v baru Gondola.

Odsek 9

Radvanje Pot nas bo nazaj popeljala čez Radvanje, skozi katerega smo se tudi pripeljali. Radvanje je še

eden izmed predelov oziroma mestnih četrti Maribora v kateri ţivi pribliţno 8.000

prebivalcev. Vse do II. svetovne vojne je bilo Radvanje samostojna občina z okoli 2300

prebivalci. Občina je obsegala obdravsko ravnino jugovzhodno od mesta, kjer je stala Nova

vas in se raztezala vse do vznoţja Pohorja, kjer sta leţali stari vasi Spodnje in Zgornje

Radvanje. Ker se je mesto hitro širilo proti jugu, so vse te vasi danes ţe obrobni deli mesta.

Do druge svetovne vojne so imele te vasi še močno kmetijsko zasnovo in so večino pridelkov

(ţivine, mleka, sadja, gob itd.) prodajali v Maribor. Velik del prebivalstva pa je ţivel

od obrti ali pa je bil zaposlen v mestu. Skozi občino so vodile ceste proti Pohorju,

Pohorskemu domu, Mariborski koči, Svetemu Bolfenku, Ruški koči itd. Spodnje Radvanje je

leţalo ob banovinski cesti Limbuš-Betnava. K vasi je spadal grad Betnava. Zgornje Radvanje

je bila obseţna vas na severovzhodnem vznoţju Pohorja, ob banovinski cesti, rahlo

prislonjena v pobočje. Vas je bila izletna točka Mariborčanov in izhodišče pohodov na

Pohorje, zato so bile v vasi gostilne s prenočišči.

Radvanje se prvič omenja med letoma 1096 in 1105, ko je grof Bernard

Spanheim podaril benediktinskemu samostanu iz Št. Pavla na Koroškem kraj z imenom

Radvanje (oppidum Radewan). Toda nad to posestvijo šentpavelski samostan in mogel

uveljaviti svoje lastnine, saj je v tem času tukaj ţivel neki Leopold iz Radvanja (Lutoldus de

Radwan), ki je verjetno spremljal Bernarda Spanheimskega na kriţarsko vojno od koder se

verjetno ni več vrnil. V 15. stoletju so tedanji lastniki Gaisrucki tedaj skromen sedeţ

gospoščine prezidali v plemiški dvorec. Gospoščina je imela malo dominikalne posesti, zato

pa večje komplekse gozda na Pohorju, pravico do lova, do ribolova na reki Dravi in nekaterih

njenih pritokih ter pravico do stojnine. Današnji radvanjski dvorec je bil zgrajen v 17. stoletju.

V 19. stoletju so mu dogradili romantični okrogli stolp. Enonadstropna stavba ima obliko črke

L. Zunanje fasade so obnovljene v duhu 19. stoletja. V pritličju še naletimo na stare oboke,

nadstropje, kamor vodijo stopnice iz ţivopisnega marmorja,

pa je v celoti predelano. Pred drugo svetovno vojno je bil last Nikole Jurkoviča. V Radvanju

pa je tudi nogometni klub NK Radvanje.

27

Betnava Pot nas bo nazaj proti mestu peljala po Lackovi cesti, do Streliške ceste in proti Betnavi. Na

juţnem robu Maribora leţeča Betnava je najbolj znana po baročnem dvorcu Betnava, vendar

ponuja še mnogo več. Prijazen bliţnji gozd vam nudi primeren prostor za sprehode,

rekreacijo in sprostitev, za bolj razburljivo preţivete urice pa lahko obiščete pustolovski park.

Na območju Betnave je tudi istoimenski hotel z wellnes centrom in dobro restavracijo.

Ljubljanska ulica Pot mimo Betnavskega gradu in gozdu, bomo nadaljevali po Ljubljanski ulici. Peljala nas bo

mimo novega Mercator centra, nasproti katerega bomo videli še eno Forma vivo. Tudi ta stoji

na zelenici med drevesi, vendar tokrat v obliki nepopolne krogle. Leta 1973 je bila grajena iz

betona in je delo kiparja Luciana Ceschia.

Odsek 10

Titova cesta Za Mercator centrom bomo na kriţišču zavili desno, na glavno cesto tega predela Maribora-

Cesto proletarskih brigad. Po njej se bomo peljali do Titove ceste, ki nas bo peljala proti

centru, mimo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC Maribor), nakupovalnega

središča Evropark, čez Titov most, na koncu katerega bomo v kroţišču zavili levo. Čez nekaj

metrov, bomo na naši desni strani ponovno lahko videli del Trga Leona Štuklja, istočasno pa

na levi Narodni dom.

Narodni dom Narodni dom Maribor je kulturno prireditveni center, v katerem se odvijajo različne glasbene

in gledališke predstave. V ponudbi so tudi razni programi in abonmaji za mlade in otroke,

Narodni dom pa je tudi ena izmed glavnih prireditvenih objektov namenjenim dogodkom

oziroma predstavam v sklopu Festivala Lent.

Glavni trg Ogled se bo zaključil na glavnem trgu, kjer se bomo poslovili in odšli vsak v svojo smer.

28

Priloge

Slika 3: Maribor

Slika 4: Mestni park

Slika 5: Muzej narodne osvoboditve

Slika 6: Trg Generala Maistra

Slika 7: Trg svobode

Slika 8: Grajski trg

29

Slika 9: Trg Leona Štuklja

Slika 10: Vetrinjska ulica

Slika 11: Jurčičeva ulica

Slika 12: Gosposka ulica

Slika 13: Slovenska ulica

Slika 14: Stolnica

30

Slika 15: SNG

Slika 16: Pošta

Slika 17: Rotovški trg

Slika 18: Glavni trg

Slika 19: Ţidovski trg

Slika 20: Ţidovski stolp

31

Slika 21: Vodni stolp

Slika 22: Lent

Slika 23: Koroška cesta

Slika 24: Umetnostna galerija

Slika 25: Ljudski vrt

Slika 26: 3. Gimnazija

32

Slika 27: Univerzitetna knjiţnica Maribor

Slika 28: Univerza Maribor

Slika 29: Pekrska gorca

Slika 30: Skakalnica

Slika 31: Pohorska kavarna

Slika 32: Pohorska vzpenjača

33

Slika 33: Grad Betnava

Slika 34: Pustolovski park Betnava

Slika 35: Titov most

Slika 36: Koroški most

Slika 37: Studenška brv

Slika 38: Glavni/Stari most

34

Slika 39: Evropark

Slika 40: Medicinska fakulteta

Slika 41: Narodni dom

Slika 42: Ţupan Andrej Fištravec

Dodatne ponudbe

Pokrajinski muzej

Ogled pokrajinskega muzeja Maribor. Vstopnina: 3€.

Slika 43: Pokrajinski muzej

Muzej narodne osvoboditve

Ogled muzeja narodne osvoboditve. Vstopnina: 2€.

Umetnostna galerija

Ogled razstave. Vstopnina: 3€.

Kavarne na Poštni ulici

Patrick´s pub

Baščaršija

Pozor, huda kava!

Isabella

CLC (city light cafe)

Kavarna Astoria

Kavarna Astoria leţi v starem mestnem jedru, na tako

imenovanem bivšem Ezl eku. Ker se nahaja točno ob

Grajskem trgu in ker je iz njenega letnega vrta ob lepem

vremenu prav lep razgled na mariborske znamenitosti,

kot so spomenik sv. Florijana, Mariborski grad ter

Frančiškansko cerkvijo, je ena izmed najbolj obiskanih

kavarn v mestu. Zraven tega ima še obširno izbiro

odličnih kav in sladic.

Slika 44: Muzej narodne osvoboditve

Slika 45: UGM

Slika 46: Poštna ulica

Slika 47: Astoria

Slaščičarna in kavarna Illich

Kavarna z dolgoletno tradicijo je ena izmed najbolj

priljubljenih postank prebivalcev Maribora, pa tudi

turistov. Nahaja se prav tako v starem mestnem jedru.

Specialiteta kavarne je domači sladoled.

Pri Florjanu

Mediteranski pridih restavracije sredi Grajskega

trga, ki ţeli s svojo obširno in kakovostno

ponudbo ponuditi meščanom nekaj sveţega,

novega, drugačnega od drugih gostiln.

Pri starem mostu

Restavracija se nahaja pod starim mostom, v

najstarejšem delu mesta, imenovanem Lent. Nahaja

se točno pod hotelom Lent in je zato glavna postanka

turistov, ki prebivajo v tem hotelu.

Roţmarin

Restavracija, zdruţena s picerijo La Pizzeria, se

nahaja na Gosposki ulici. Ponuja več hodne menije.

Primerna tudi za poslovna kosila.

Slika 48: Illich

Slika 51: Roţmarin

Slika 49: Gostilna pri Florjanu

Slika 50: Restavracija Pri Starem mostu

37

Zaključek Čeprav sem Mariborčanka, sem ob pripravljanju tega vodenja izvedela nekaj novih stvari.

Menim, da je ta seminarska naloga dobra priprava za vse, ki imajo cilj postati turistični

vodnik. Ne bo vam ţal, če se kdaj ustavite v Mariboru, se sprehodite ob reki Dravi ali pa do

Trikotne jase na Pohorju. Na ogled mesta se pa lahko odpravite tudi s kolesom.

38

Viri in literatura Literatura:

Rode Vitja: Maribor (vodič), Maribor: Turistično društvo: Mladinska knjiga; Zagreb:

Spektar, 1978

Sergej Vrišer: Maribor: among the routes of old art, GP Pomurski tisk; Murska sobota,

1993

Internetni viri:

https://maribor-pohorje.si/priporocamo.aspx

https://www.google.si/

http://www.maribor.si/

http://www.maribor2012.info/

https://sl.wikipedia.org/

http://www.festivalmaribor.si/maribor/o-mariboru/

http://www.sraka.com/prireditve/lokacija.aspx?oznaka=8997

http://kraji.eu/slovenija/maribor_grajski_trg/slo

http://www.museum-mb.si/

http://www.ugm.si/o-ugm/zgodovina/

https://drive.google.com/file/d/0B5Qq1z26Pc0TLUloUjNVWHlwMzA/view?pli=1

http://www.turisticna-zveza.si/Dogodki/227/Maribor.pdf

Ostali viri:

Lastni zapiski vodenja

Ustni viri prednikov