2010

Leon Perčič

Copyright©

PREŽIVETJE V NARAVI

2

VODA

Pridobivanje vode

Imamo veliko različnih vodnih virov: reke in potoki so nam dobro vidni medtem ko je večina drugih skrita našim očem. Da bi bili uspešni pri zbiranju vode moramo vedeti kako poiskati vodne vire, kako priti do njih in kako jih uporabiti. Da poiščemo vodo moramo biti sposobni slediti virom preko celotnega zemljišča in

razumeti kako izmikajoča sestavina je voda. Vodo pridobivamo iz različnih virov: zbiranje z vlečenjem tkanine preko rosne trave, zbiranje iz debel podrtih dreves, kopanje vodnjakov v vlažni zemlji – ciganski vodnjak, dežne pasti, iz različnih rastlin, zbiranjem rose s pomočjo najlonskih vrečk, snega. Vodo moramo najprej prečistiti – filtrirati in nato še dezinficirati – očistiti bakterij in drugih parazitov.

3

Vodo iz snega pridobivamo na različne načine. Eden najbolj preprostih je taljenje v posodi, seveda če imamo le-to na voljo. Najbolj ekstremno je taljenje snega s pomočjo toplote telesa. Sneg natlačimo v neprepustno vreči ali posodo in jo spravimo med oblačila, kjer toplota telesa počasi topi sneg. Vreče ali posode nikoli ne postavljamo neposredno na kožo.

Voda iz snega

Drugi način je taljenje snega ob ognju. Kepo snega enostavno nabodemo na palico in jo zapičimo približno 50-100 cm od ognja, odvisno kako hitro želimo imeti vodo. Pod kepo postavimo posodo za zbiranje vode. Toplota ognja počasi tali sneg, vodo iz posode pa lahko še prekuhamo ali pa jo takoj uporabimo za pitje. Varianta tega načina je, da sneg damo v majico ali drugo tkanino, ki nam še dodatno prečisti vodo preden odteče v posodo.

4

Prečiščevanje vode

Za prečiščevanje vode uporabljamo različne filtre, od enostavnih, ki jih izdelamo sami do tovarniško izdelanih. V preživetju največ uporabljamo materiale, ki jih imamo na razpolago, to pa so največkrat naša oblačila in materiale iz okolice – pesek, trava, mah.

Improvizirani filter iz lubja:

Z uporabo noža ali drugega ostrega roba horizontalno zarežemo 35 cm v lubje. Z drugim rezom zarežemo vertikalno 35 cm tako, da dobimo kvadrat.

Lubje previdno odlupimo od debla v enem kosu.

Počasi zvijemo lubje v konusno obliko. Spodnji del ima odprtino velikosti kovanca za 1 cent.

Uporabimo vrvico (ovijalko) in tesno zvežemo lijak.

Na dno zložimo nekaj majhnih kamnov, da držijo filtrirni material na mestu. Izmenjajoče napolnimo lijak

s plastmi trave, peska in oglja.

Stranski prerez filtra

Z uporabo noža ali drugega ostrega roba horizontalno zarežemo 35 cm v lubje. Z drugim rezom zarežemo vertikalno 35 cm tako, da dobimo kvadrat.

Lubje previdno odlupimo od debla v enem kosu.

Počasi zvijemo lubje v konusno obliko. Spodnji del ima odprtino velikosti kovanca za 1 cent.

Uporabimo vrvico (ovijalko) in tesno zvežemo lijak.

Na dno zložimo nekaj majhnih kamnov, da držijo filtrirni material na mestu. Izmenjajoče napolnimo lijak

s plastmi trave, peska in oglja.

Stranski prerez filtra

5

Material: Rokav, plastenka, lubje ipd. Nogavica, majica, mah ipd. Mivka, drobni pesek, Po možnosti oglje, Prod, debelejši kamen premera 2-5cm Izdelava: Odrežemo rokav (plastenko, hlačnico ipd.) in na enem koncu zapremo luknjo. Če imamo predmet valjaste oblike ga na enem koncu zapremo s tkanino (4), nato pa v slojih zlagamo mah (3), mivko (2) in v sredino oglje (1). Pod pripravo postavimo posodo kjer se bo voda zbirala. Prečiščeno vodo moramo obvezno dezinficirati s kuhanjem ali kemičnim sredstvom.

Ko vodo prečistimo jo moramo obvezno še dezinficirati. Prečiščena voda je očiščena peska in blata, še vedno pa vsebuje mikroorganizme s katerimi se lahko zastrupimo. Vodo dezinficiramo s kuhanjem in kemičnimi sredstvi, kot sta jod in klor. Pri kuhanju je pomembno da voda zavre in vre še najmanj 3-5 minut, nato jo ohladimo in prelijemo v posodo katero bomo nosili s seboj. Pri kemični dezinfekciji se ravnamo po navodilih proizvajalca. Pri tem lahko uporabljamo klorove tablete ali pa jodovo tekočino. S kemičnimi sredstvi vodo vedno dezinficiramo v posodi iz katere bomo pili, saj tako hkrati dezinficiramo tudi posodo.

Dezinfekcija vode

6

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ZAPISKI:

7

HRANA V večini situacij preživetja so bivaki, voda, ogenj in signaliziranje pred hrano. Vendar ko hrane primanjkuje le-ta postane ključnega pomena. Veščine nabiranja hrane so tradicionalno pomemben element preživetja v naravi. V mislih je potrebno imeti, da uspešno nabiranje hrane ni proces golega odkrivanja, temveč spoštovanje narave. Zato da živimo presnavljamo hrano, ki se generira v energijo, običajno pa se meri v joulih ali kalorijah. Preden začnemo z zbiranjem kalorij moramo izvesti ukrepe nesmiselne porabe energije, posebno v hladnih področjih; obleka in bivaki morajo biti zadovoljivi ali izboljšani tako, da nam zagotavljajo toploto in suho okolje. Vsako okolje predstavlja posebnost z vidika zbiranja hrane, najbolj ekstremne od vseh pa so mrzla in mrzlo vlažna področja, kjer so naše potrebe po kalorijah največje ter jih je zelo težko zbrati. Prvih nekaj dni brez hrane so najbolj kritična za tistega, ki se hoče preživljati v naravi. V teh prvih dneh izčrpamo zaloge ogljikovih hidratov in oslabimo telo. Ogljikovi hidrati so shranjeni v mišicah, jetrih nekaj pa jih je tudi v krvi. Pred uporabo se spremenijo v glukozo, nato pa so transportirani tam, kjer jih telo potrebuje, posebno v možgane, živčni sistem in kri. Stopnja porabe ogljikovih hidratov je odvisna od naporov, v mrzlih okoljih je to lahko samo 3-4 ure težkega dela. Ko nam jih prične primanjkovati se začnejo pojavljati simptomi: glavobol, razdražljivost, izguba koncentracije, utrujenost, depresija, zmožnost presojanja, povečana občutljivost na mraz, zaskrbljenost.

8

ČEMAŽ

Dva pritlična pecljata široko suličasta lista. Med njima koničasti socvetni popek, ki se nato kot na peclju dviguje nad liste in razpre v kroglasto belo socvetje. Iz cvetov se razvijejo krogličasti, sprva sočni zeleni plodovi. Med zorenjem se posušijo, nato pa iz njih padejo drobna črna semena. Čemaž ima značilen vonj po česnu. Raste v dolinah potokov in rek, v višjih legah pa v bukovih gozdovih. Rad ima vlago.

OPIS

Mlade in tudi že razvite liste, popke, socvetja s peclji in mlade plodove. Ko dozorijo, nadzemni deli niso več uporabni. Potem do naslednje zelenitve lahko nabiramo čebulice, ki so nekaj centimetrov dolge in ozke, precej trde in pekoče.

NABIRANJE

Uporabljamo kot nadomestek česna, tanko narezane uporabljamo za posutje solat, dušeno zelenjavo, zmlete liste uporabljamo za namaze. Lahko ga kuhamo v jedeh ali na sopari. Čebulice lahko pripravimo na enak način. Lahko jih tudi vlagamo (surove in oprane) v kis.

PRIPRAVA

9

HMELJ

Raste povsod kjer je dovolj vlage in ima dovolj opore. Zelo pogost je v dolinah potokov in rek. Najuspešneje se vzpenja ob suhih lastnih steblih predhodnih let. Listi so 3-5 delni in pri dnu srčasti. Poganjki so 4-robi, temno zeleni s temnim rdečim nadihom. Po robih imajo drobne kaveljčke s katerimi se oprijemajo opore. Mladi listi so gosto narebričeni, dlakavi in temno zeleni.

OPIS

Spomladi nabiramo mlade rdečkaste poganjke hmelja, ki so ravno odgnali od tal. Poganjki so uporabni v dolžini 20-25 cm ali do koder se še lahko odlomijo. Konec poletja zorijo hmeljeva soplodja oziroma storžki samo na ženskih rastlinah. Uporabljamo jih posušene za pripravo pomirjevalnega, razkuževalnega in uspavalnega napitka.

NABIRANJE

Poganjke kuhamo, v manjših količinah lahko nalomimo v solate. Na sopari kuhamo nekaj minut in začinimo. Dodajamo juham in enolončnicam vseh vrst. Pripravimo ga tudi kot špinačo.

PRIPRAVA

10

BREZA

Je do 30 m visoko listopadno drevo z jajčasto krošnjo in povešenimi vejami. Lubje na deblu je bele barve, prepredeno z velikimi temnimi, večinoma prečnimi progami. Listi so pecljati, okrogli do trikotni z značilno koničastim vrhom. Po robu so grobo in nato še drobno nazobčani. Jeseni se listi breze zlato rumeno obarvajo. Cvetovi se pojavijo spomladi, sočasno z olistanjem. Plodovi so drobni, zeleno krilati oreščki, združeni v goste viseče mačice.

OPIS

Nabiramo sveže zelo mlade liste, starejši listi so primerni za zeliščne napitke (poparke) in pripravo kombuče. Pred brstenjem je breza vir sladkega soka.

NABIRANJE

Mlade liste uporabljamo za solate, starejše za pripravo poparkov – zeliščnih čajev. Iz debla pridobivamo brezov sok. V deblo zvrtamo luknjo in vanjo postavimo cevko, ki jo usmerimo v primerno posodo. Iz posušenih listov pripravimo brezovo kombučo. V 3-5 litrov vode damo sladkor (60-70g/liter) in velik ščep posušenih listov.

PRIPRAVA

11

TROBENTICA – POMLADANSKI JEGLIČ

Rastlina s stalno rozeto sestavljeno iz jajčasto suličastih nagubanih listov, ki se zožijo v krilati listni pecelj. Cvetovi v enostranskih socvetjih na dolgem peclju, venec zvončast, temno rumen, s 5 rdečimi madeži na žrelu. Čaša dvakrat toliko dolga kot glavica, trebušasto oblikovana.

OPIS

Nabiramo cvetove in res zelo mlade pritlične liste in korenino jegliča.

NABIRANJE

Cvetove dodajamo raznim solatam, liste lahko skuhamo v juhah z drugo samoniklo zelenjavo. Korenino uporabljamo za pripravo zeliščnih čajev proti kašlju, lahko pa jo skuhamo in pojemo.

PRIPRAVA

12

MRTVE KOPRIVE

Imajo četverorobno steblo na katerem so v vretencih nameščeni listi in precej številni cvetovi, ki so rožnate barve; barva cvetov bele mrtve koprive in rumenk je takšna, kot jo opisuje ime. Rastejo na njivah in vrtovih, po robovih gozdov, v svetlih gozdovih in obrečnih logih, rumenke pa najdemo predvsem v bukovih in bolj hribovskih gozdovih.

OPIS

Nabiramo mlade poganjke, predvsem pa cvetove vseh vrst, tudi navadno pekočo koprivo od spomladi do pozne jeseni.

NABIRANJE

Vse vrste mrtvih kopriv so užitne. Dodajamo jih v solate, lahko jih skuhamo ter jemo zabeljene z oljem. Najprimernejše so skupaj z drugo zelenjavo. S cvetovi potresamo solate vseh vrst in kuhane ne prevroče jedi sicer ovenejo. Lahko jih jemo tudi surove.

PRIPRAVA

13

SMRDLJIVKA

Podobna je vitkemu regratu, pri tleh široka listna rozeta podolgovatih izrazito nazobčanih listov, sredi katerih odganja stebelce, vrh njega pa se razcveti sončno rumen košek. Raste v bukovih gozdovih in je ena prvih pomladnih rastlin.

OPIS

Nabiramo listne rozete, kasneje pomladi odrasle liste in stebelca s popki in socvetji.

NABIRANJE

Pripravljamo kot solato, lahko jih tudi skuhamo kot toplo ali hladno zelenjavno prilogo. Stebelca in socvetne popke jemo surove. Ima okus po krompirju.

PRIPRAVA

14

ČESNOVKA

Če jih stremo mlade rastline oddajajo značilen vonj, ki spominja na česen. Listi so pecljati, spodnji več ali manj ledvičasti in narezani, zgornji srčasto trikotni z neenakomerno globoko narezanim robom. Venčni listi dolgo 5-7 mm. Plodovi štirirobi, pokončni luski. Raste v grmovju in na robovih gozdov ter livadah.

OPIS

Nabiramo čim mlajše rastline, mlade liste, vrhnje poganjke razvitih rastlin s popki in cvetovi vred in nezrele plodove.

NABIRANJE

Jemo predvsem svežo in surovo. Mlade poganjke, liste in cvetove ter plodove dodajamo solatam. Pri kuhanju se okus česna izgubi, izstopi pa grenak okus, tako da kuhamo samo mlade liste in jih uporabljamo kot dodatek drugi zelenjavi.

PRIPRAVA

15

REGRAT

Raznolika skupina rastlin z belim mlečkom. Listi večinoma globoko žagasto narezani, sestavljajo pritlično rozeto. Cvetni koški sestavljeni iz jezičastih cvetov, veliki 3,5-5,5 cm, na peclju brez lusk ali lističev. Raste na težkih tleh, travnikih pašnikih, neobdelana tla.

OPIS

Nabiramo cvetlične rozete, ki jih z nožem odrežemo iz tal, starejše liste, socvetne popke in cvetove, v zimskem času pa korenike.

NABIRANJE

Iz mladih listov pripravimo solate, socvetne popke jemo surove ali kuhane. Sveže korenike skuhamo cele ali narežemo na kolobarje in spečemo. Iz posušenih korenik lahko pripravimo poparek, iz zmletih popraženih pa nadomestek kave. Starejše liste prekuhamo da izničimo grenkobo.

PRIPRAVA

16

BOR

Je do 40 m visoko vednozeleno drevo. Pri mladih drevesih je krošnja stožčasta, pri starejših širša, z redkimi vendar velikimi stranskimi vejami. Mladi poganjki so rumenkasto zeleni in goli. Iglice so do 8 cm dolge na kratkih poganjkih nameščene po 2 skupaj. So toge in pogosto nekoliko zavite okoli svoje osi. Storži so dolgi okoli 8 cm jajčasti, koničasti in svetlo rjave barve. Dozorijo jeseni prihodnjega leta.

OPIS

Nabiramo mehke vršičke, ki jih dodajamo solatam. Iz njih lahko naredimo poparek za zeliščni čaj. Posušeni pridejo prav za pripravo pijač in kuhanih jedi. Kot začimbo lahko uporabljamo narezane sveže ali posušene iglice.

NABIRANJE

Z drobno narezanimi vršički potresemo oziroma začinimo kuhane jedi. Notranji sloj lubja – kambij nabiramo zgodaj spomladi in ga lahko skuhamo. Semena so užitna surova vendar so zelo drobna. Sirup izdelan iz vršičkov in sladkorja pripravljamo proti prehladu. V kozarec damo eno plast vršičkov in eno plast sladkorja, zapremo in za 3 tedne postavimo na sonce. Po tem času precedimo in dobro zaprto shranimo v temen prostor.

PRIPRAVA

17

HRAST -DOB

Listi pernato deljeni, na dnu srčasti z ušescem, listni pecelj krajši od 1 cm. Moški cvetovi v visečih mačicah, ženski po 1-3 na dolgem peclji kot kasneje plodovi.

OPIS

Nabiramo želode, ki jim odstranimo kapo. Liste nabiramo mlade za hrastovo vino.

NABIRANJE

Želodu odstranimo kape in jih večkrat prevremo. Vodo vsakič odstranimo in tako izničimo grenkobo. Namesto kuhanja jih lahko namočimo v hladno vodo za 3-4 dni. Kuhane ali namočene želode nato popražimo. Le te zmeljemo in iz njih pripravimo moko ali kavo.

PRIPRAVA

18

BOROV GLIVEC

Raste samo pod borovci, če ni dreves pa na njihovih štorih ali na njihovih koreninah. Podoben je okrasti in nagrbančeni spužvi, velikosti manjše oziroma večje žoge. Beta nima.

OPIS

Nabiramo celo gobo, ki jo odrežemo od rastišča. NABIRANJE

Je vsestransko uporabna goba. Skuhamo ga v juhah, pripravimo z jajci, peteršiljem, dušimo na olju, maslu. Narežemo ga na manjše koščke ali centimeter debele ploščice. Lahko ga sušimo in dodajamo raznim jedem.

PRIPRAVA

19

MALINJAK IN ROBIDA

Rastlina z olesenelimi dvoletnimi kratko trnatimi poganjki 3-5 delnimi listi. Spodnja stran enakomerno dlakava. Venčni listi drobni, približno 5mm dolgi, krajši od čašnih listov. Rdeči birni plodovi. Raste na gozdnih jasah, robovih gozdov, posekah.

OPIS

Nabiramo mlade poganjke in liste ter kasneje tudi plodove. NABIRANJE

Narezane poganjke dodajamo solatam. So trpkega okusa. Lahko jih skuhamo s čimer se trpkost nekoliko porazgubi. Liste lahko uporabljamo za poparke pri vnetjih ustne votline in pri lažjih primerih driske. Plodove malin in robid jemo surove.

PRIPRAVA

20

BOROVNICA

Borovnica ali črnica je do 50 cm visok listopadni grmiček. Glavni poganjki so podzemni, nadzemni poganjki so zeleni in v prečnem prerezu robati, včasih celo rahlo krilati. Koreninski sistem je površinski in široko razraščen, iz korenin pogosto rastejo koreninski poganjki. Premenjalno razporejeni listi so enostavni, jajčasti do eliptični, 1–3 cm dolgi, kratkopecljati, zašiljeni, goli, z drobno nažaganim robom in jeseni rdečkasto obarvani. Dvospolni cvetovi so posamezni in rastejo v zalistju, so 4- do 5-števni, vrčasti, 4–7 mm dolgi, zelenkasti ali rdečkasti in imajo majhno čašo. Plod je okrogla, 7–8 mm velika, modra, poprhnjena, užitna sočna jagoda, ki dozori julija ali avgusta.

OPIS

Cveti od aprila do junija, nabiramo pa jih junija. Borovnica raste predvsem na svežih, humoznih in zakisanih tleh. Zelo dobro prenaša nizke temperature in slano, prenese tudi nekaj zasenčenja.

NABIRANJE

Borovnica je eden najpomembnejših gozdnih sadežev, saj so plodovi užitni in uporabni za pripravo marmelad, sokov, sirupov, čajev in žganih pijač. Nekoč so jih uporabljali za barvanje vina in celo za izdelavo cenjene slikarske barve. Plodovi in listi imajo več zdravilnih lastnosti, vendar lahko prekomerno uživanje listov poškoduje jetra. Borovnica je medonosna in daje odličen med.

PRIPRAVA

21

GOZDNA JAGODA

Odporna in samonikla trajnica. Rada ima sončno ali polsenčno lego in vlažna, bogata ter propustna tla. Cveti z belimi cvetovi z rumeno sredico do konca pomladi. Plod je rdeče barve, pojavlja (zori) pa se od junija do avgusta.

OPIS

Nabiramo rdeče plodove, ki zorijo od junija do avgusta. Nabiramo tudi sveže (lahko tudi posušene) zelene liste in korenino, ki ju uporabljamo za čaje, same liste pa za dodatke solatam in drugim jedem.

NABIRANJE

Gozdne jagode jemo presne , lahko pa jih uporabljamo za priloge različnim jedem. Gozdne jagode vsebujejo tanin, flavin, organske kisline, vitamnin C in minerale. Korenino lahko uporabljamo za odstranjevanje zobnega kamna, sok listov uporabljamo za zdravljenje driske in krvavitev. Sveži plodovi se uporabljajo pri želodčnih težavah, za krepitev organizma, izboljšanje prebave, izločanje vode iz organizma, pri prehladih in vnetju grla, za krepitev dlesni.

PRIPRAVA

22

ŠIPEK

Je listopadni grm z gladkimi stebli in ostrimi ukrivljenimi bodicami. Visok je od 1 – 3m. Je trajnica. Ima rožnate ali bele cvetove, nazobčane liste, plodovi pa so škrlatno rdeči. Vsebuje zelo veliko vitamina C in provitamina A. Cveti od maja do julija. Pojavlja se na suhih in sončnih krajih v živih mejah, ob gozdnih mejah, po skalnatih pobočjih. V notranjosti ome-senelega dela se razvijejo oreškasti plodiči, porasli z bodeči-mi, ščetinastimi dlačicami, ki lahko povzročijo srbečico.

OPIS

Zori od septembra, plodove pa nabiramo oktobra in novem-bra, navadno po prvih slanah.

NABIRANJE

Šipkovi plodovi se uporabljajo zaradi vitamina C ob spomladanski utrujenosti in pri boleznih z vročino, tudi ob gripi, saj dvigujejo telesno odpornost. Plodove šipka pa lah-ko tudi sušimo in jih uporabimo za čaj, če pa jih znotraj oči-stimo, jih lahko predelamo v marmelado, sokove ali sladice. Pred sušenjem navidezne plodove razrežemo. Sušimo jih lahko tudi z umetno toploto, vendar temperatura ne sme biti višja od 40 stopinj Celzija. Posušen šipek shranimo v dobro zatesnjenih posodah. Pri šipku pa niso uporabni le plodovi. S cvetnimi listi šipka lahko odišavljamo in okrašujemo vse vr-ste jedi.

PRIPRAVA

23

REPINEC

Repinec je dvoletna zelnata rastlina. Koren je vretenast, mesnat in dol okoli 60 cm. Steblo je visoko do 200 cm, rebrasto, rdečkasto, v zgornjem delu zelo razbrazdano. Listi so veliki, do 50 cm dolgi in skoraj toliko široki, srčaste oblike ter se manjšajo proti vrhu stebla. Od zgoraj so zeleni, od spodaj pa pokriti s sivimi dlačicami. Plodovi so okrogli do 3,5 cm v premeru in se nahajajo na vrhu posameznih stebel. Krona je cevasta, na vrhu deljena na 5 delov, vijoličasto rdeče barve. Raste na nasipih, ob poteh, okoli naselij.

OPIS

Jeseni ali zgodaj spomladi nabiramo korenino v drugem letu starosti.

NABIRANJE

Korenino očistimo in olupimo, lahko jo jemo surovo, kuhano ali pečeno kot krompir ter je sladkega okusa, ki proti koncu malo zagreni.

PRIPRAVA

24

LESKA

Raste na grmovnatih pobočjih, travnikih in pašnikih, kot gozdna podrast, ob potokih, rekah, poteh in na gozdnih obrobjih, zlasti na odcedno vlažnih do suhih, apnenčastih do kislih, humoznih do kamnitih tleh; pionirska rastlina; raste na svetlem ali v delni senci; do 5 m visok grm.

OPIS

Nabiramo lešnike, ki pri nas zorijo od konca avgusta do konca septembra. Listi se za uživanje lahko uporabljajo sveži in surovi ter preprečujejo drisko.

NABIRANJE

Lešnike naberemo in stremo lupino ter zaužijemo. Lahko jih dodajamo različnim jedem kot prilogo ali pa jih zamešamo v kruhovo testo, da dobimo lešnikov kruh.

PRIPRAVA

25

LISIČKE

So rumene barve, imajo poln bet, na spodnji strani valovitega klobuka pa letvice. Najdemo jih v vlažnih gozdovih. Blede lisičke najdemo v bukovih gozdovih, jesenske vrste pa najpogosteje med mahom na zelo vlažnih tleh.

OPIS

Nabiramo cele gobe, ki jim odrežemo dnišče beta. NABIRANJE

Lahko jih skuhamo, spečemo v ponvi ali na ognju, pripravimo v juhah, enolončnicah, solatah, skratka vseh jedeh.

PRIPRAVA

26

ŽVEPLENI LEPOLUKNJIČAR

Pozno pomladi v važnih predelih ga spoznamo po limonasto rumeni in oranžni barvi klobukov z valovitimi robovi, ki eden nad drugim izraščajo iz debla. Meso je sprva sočno, kiselkasto in rahlo grenko, nato otrdi in postane bolj grobega okusa, goba pa takrat lahko pridobi večkilogramsko maso.

OPIS

Nabiramo mlade in mehke gobe. Odrežemo ga od debla, saj raste kot zajedalec skoraj izključno na listopadnih drevesih, pogosto na sadnem drevju.

NABIRANJE

Lahko ga jemo surovega, narežemo v solato, spečemo na maslu, damo v juho, pomembno je da je mlad in mehak.

PRIPRAVA

27

TOPINAMBUR

Rastlina z mesnatimi brstičnimi gomolji, odvisno od sorte z rumeno, rjavo ali rdečkasto lupino. Spodnji in srednji listi so nasprotno razporejeni, z jajčastimi koničastimi ploskvami. Cvetni koški 4-14 cm v premeru, pokončni s 3-4 cm dolgimi jezičastimi in rumenimi cevastimi cvetovi na izbočenem cvetnem delu. Raste na bregovih rek, nasipališča, železniški nasipi.

OPIS

Od pomladi naprej nabiramo še mlade liste, poganjke in socvetne popke, jeseni pa velike jezičaste cvetne liste. Sveže gomolje nabiramo pozno jeseni.

NABIRANJE

Gomolje oziroma korenike jemo lahko surove, lahko jih kuhamo ali pečemo. Naribamo jih v solate, jih ne lupimo ampak samo operemo. Mladi listi so primerni za solate. Mlade poganjke in socvetne popke skuhamo in začinimo z oljem ali kakim zeliščem. Jeseni nabiramo tudi zlato rumene cvetne liste, ki jih porabimo za solate.

PRIPRAVA

28

MRAVLJINČJA JAJČECA

Mravljinčja jajčeca najdemo v mravljiščih širom po Sloveniji. Mravljišč ni dovoljeno razdirati razen v situaciji ko je

ogroženo naše življenje. Postopek pa je sledeč: poleg mravljišča razgrnemo pončo, šotorsko krilo ali drugo ponjavo ter na robove položimo dolge palice in zavihamo robove tako, da tvorijo nekakšno streho. Mravljišče razgrnemo in iz

njega vržemo del, kjer se nahajajo jajčeca, na sredino ponča. Ker mravlje skrbijo za svoje ličinke jih bodo pred izsušitvijo takoj prenesle v senco, torej pod streho, ki smo jo naredili na robovih ponča. Počakamo da mravlje opravijo svoje delo in poberemo jajčeca. Jajčeca lahko jemo surova ali pa jih popečemo v ponvi nad ognjem da zlato porumenijo.

29

POLŽI IN KOBILICE

Veliki vrtni polž (Helix pomatia) je eden od najbolj pogostih polžev v Sloveniji in zaščitena vrsta. Najdemo ga na vlažnih in senčnih tleh, v deževnih dneh pa prileze na dan povsod. Pogost je v nasadih kopriv in kamenja. Polže enostavno naberemo v košaro in po potrebi očistimo (drobovje). V kolikor jih želimo

ločiti od hišice jih moramo najprej skuhati, nato hišico odrežemo ter jih popečemo na žaru. Lahko pa jih kar zagrebemo v žerjavico s hišico vred.

POLŽI

Travniške kobilice (Orthoptera) lovimo in jemo surove. Najbolj pogosto jih najdemo na travnikih, kjer jih lahko lovimo s prostimi rokami. Če jih lovimo v večjih količinah jih moramo spravljati v kakšno vrečo ali majico, ki jo na enem koncu zapremo. Kobilice lahko jemo surove ali pa jim odtrgamo glavo in popečemo na mreži oziroma v ponvi nad ognjem.

KOBILICE

30

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ZAPISKI:

31

LOV IN RIBOLOV Za vodo je hrana najpomembnejši dejavnik preživetja v naravi. Običajno pri preživetju v naravi vodi vedno sledi misel na hrano. Najbolj pomembni dejavniki so voda, hrana in bivak, vendar se odvisno od situacije lahko pojavljajo v različnem vrstnem redu. Včasih bo na prvem mestu bivak, drugič hrana in velikokrat voda. V kolikor nimamo možnosti za lov na veliko divjad, se vedno osredotočimo na male živali, ki jih je lažje ujeti in pripraviti. Zato moramo poznati vrste, katere lahko lovimo. Najbolj učinkovita metoda lova je še vedno lov s pastmi in zankami.

Za posameznika, ki hoče preživeti ali se izogniti sovražniku je lov s pastmi in zankami edina sprejemljiva možnost. Z nekaj pastmi in zankami lahko ulovimo več divjadi kakor s strelnim orožjem. Za učinkovito lovljenje s pastmi in zankami moramo poznati naslednje dejavnike:

Pasti in zanke

Poznati živali in njihove navade, ki jih nameravamo loviti, Biti moramo zmožni izdelati primerno past ali zanko, Ne vznemirjati živali s svojo prisotnostjo. Pri postavljanju pasti in zank iščemo naslednja mesta: Steze in poti, Sledi, Živalske iztrebke, Prežvečeno ali poležano vegetacijo, Gnezda ali območja parjenja, Območja prehranjevanja in pitja. Pri postavljanju pasti in zank moramo paziti, da pri tem ne puščamo svoji sledov ter, da vse sledove zakrijemo z vegetacijo, zemljo ali drugimi vrstami maske.

32

Enostavna zanka

Zatezna zanka

33

Zatezna zanka na poteg

34

Veveričja zanka

Ptičja zanka na poteg

35

Pohodna zanka na poteg

DREVO

DREVO

POT

POT

NAPETA VRVICA DRŽI SPROŽILO IN VODORAVNO PALICO.

NAPETA VRVICA DRŽI SPROŽILO IN VODORAVNO PALICO.

DREVO

DREVO

POT

POT

NAPETA VRVICA DRŽI SPROŽILO IN VODORAVNO PALICO.

NAPETA VRVICA DRŽI SPROŽILO IN VODORAVNO PALICO.

36

Padajoča past

Ribe lahko lovimo na več načinov. Najprej moramo izbrati primerno mesto kot je na primer:

Ribolov

Tolmuni, Zavoji potokov, kjer voda kroži, Pod vegetacijo, ki visi nad vodo, Pod in okoli potopljenih debel, Za in okoli skal v vodi. Ribe lovimo lahko tudi z improviziranimi trnki, sulicami in drugimi sredstvi. Izdelujemo jih lahko iz varnostnih zaponk, jeklene žice, lesa in kosti. Za sulice izberemo trd les, ki ga na koncu ožgemo in ošilimo ter s tem še povečamo njegovo trdoto.

37

Primerna mesta za ribolov

Improvizirani trnki

LES TRNJEŽICA LESLES TRNJEŽICA LES

38

Improvizirane sulice

V SKLADU Z ZAKONOM O LOVU IN RIBOLOVU JE PREPOVEDANO LOVLJENJE ŽIVALI Z ZANKAMI IN PASTMI RAZEN V SITUACIJAH, KO JE OGROŽENO NAŠE ŽIVLJENJE. PRAV TAKO MORAMO UPOŠTEVATI ZAKONE O VAROVANJU OKOLJA IN PREDPISE O ZAŠČITI RASTLIN IN ŽIVALI.

BAMBUS ŽELEZO KOSTBAMBUS ŽELEZO KOST

39

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ZAPISKI:

________________________________________________

40

ZAKURIMO OGENJ

Ogenj lahko zakurimo na več načinov. Najlažji je z vžigalicami ali vžigalnikom, najtežje s priročnimi sredstvi, ki jih najdemo v naravi. Vedno pa moramo k kurjenju ognja pristopiti sistematično.

Načini

Najprej pripravimo netivo in kurivo. Za netivo uporabimo vato, mah, smrekove iglice, brezovo lubje ali puh rastlin. Za kurivo pripravimo najprej najtanjše vejice, nato malo debelejše in na koncu tiste, s katerimi bomo kurili naprej ter se greli. Ko imamo vse pripravljeno in zloženo po kupčkih se lotimo kurjenja.

Priprava

Kurjenje

Z vžigalicami ali vžigalnikom enostavno prižgemo netivo in nato po vrsti nalagamo kurivo. Če kurimo s kresilom najprej

vžgemo lahko vnetljivo netivo in nato je postopek enak kot prej.

41

DRŽALO IZ TRDEGA LESA

SVEDER IZ MEHKEGA LESALOK IZ

SVEŽEGA LESA

PODLAGA IZ MEHKEGA LESA

DRŽALO IZ TRDEGA LESA

SVEDER IZ MEHKEGA LESALOK IZ

SVEŽEGA LESA

PODLAGA IZ MEHKEGA LESA

Če kurimo s priročnimi sredstvi npr. z lokom in svedrom pa moramo najprej pripraviti orodje. Potrebujemo nož, lok,

vrvico, držalo iz trdega lesa, sveder in desko iz mehkega lesa. Za sveder in podlago izberemo mehak les (bor, lipa, leska, vrba, jelša, breza, javor, platana, topol, brest). Za sveder izberemo palico navedenega lesa dolžine 20 cm in debeline palca, na enem koncu ga ošilimo, da je trenje čim manjše, na drugi manj, da je trenje čim večje. Pripravimo še desko debeline 2 cm v katero bomo vrtali. Pripravimo držalo iz trdega lesa dolžine 10 cm, debeline 2 cm in širine 5 cm. V držalo izdolbemo plitko vdolbino v katero vstavimo ošiljeni konec svedra. Z nožen izrežemo vdolbino še v desko kamor vstavimo topi del svedra. Za lok izberemo svež les dolžine 1 meter in nanj napnemo vrvico. Sveder vpnemo v lok, vstavimo v držalo in desko ter pričnemo z vrtanjem. Ko se sveder vžge v desko za svojo debelino prenehamo in iz središča vrtine izrežemo zarezo 45° v katero se bo nabiral prah. Ponovno pričnemo z vrtanjem dokler se ne prikaže dim. Ko se začne kaditi vrtamo še približno 20 krat, previdno

42

odstranimo sveder in desko ter žerjavico stresemo v netivo. Netivo mora biti trdno zloženo in povsem suho. Prepognemo in pričnemo z rahlim pihanjem, ki ga povečujemo dokler se netivo ne vžge. Nato sistematično dodajamo kurivo dokler ne dobimo želeno velikost ognja. Ogenj lahko zakurimo tudi s pomočjo povečevalne leče in sonca. Povečevalno lečo imamo lahko izdelano že tovarniško v kompletu za preživetje, lahko pa jo izdelamo. Izdelamo jo lahko iz očal, steklenic, stekla na uri ipd. Steklo zlepimo skupaj s pomočjo smole ali drugega naravnega lepila, nato pa vmes s pomočjo slamic nalijemo vodo. Slamice izvlečemo in luknje zalepimo. Nato zberemo zelo fin material (mah, suho travo, nastrgano brezovo lubje), naredimo majhen kupček ter lečo postavimo med sonce in netivo. Lečo bližamo ali oddaljujemo od netiva tako, da dobimo na njem čim manjšo sončno piko. Ko se temperatura zviša, se netivo začne smoditi in dobimo žerjavico. Nato pričnemo z lahnim pihanjem dokler se netivo ne vžge.

Poznamo več vrst ognjev, ki so primerni za različne načine kurjenja. Nekateri so bolj primerni za gretje, drugi za kuhanje, tretji za signaliziranje oziroma osvetljevanje. Pri tem izbiramo tudi vrsto lesa. Trd les je primeren za kuhanje, ker gori počasneje, mehak za peko. Ogenj tepee (tipi) je

Vrste ognjev

43

primeren za signaliziranje in osvetljevanje, piramida za kuhanje ipd. Dakota kurišče je primerno za kuhanje v situacijah, ko ne želimo izdati svojega položaja. V takšnih situacijah kurimo vedno pod drevesi, saj krošnje dreves razbijajo dim.

Dakota kurišče izdelamo v zemlji in pod drevesom. Ker je izdelano v luknji se učinek temperature še poveča. Najprej izdelamo luknjo globine 25-30 cm in širine glede na potrebo (velikost ognja). Na vrhu izdelamo odprtino premera 15-35 cm. Približno 20-25 cm od glavne izdelamo pomožno luknjo premera 15-20 cm za dovod zraka. V glavni luknji zakurimo ogenj, na vrh pa lahko postavimo ploščat kamen ali pločevino, ki nam služi kot podstavek za kuhanje ali peko.

15-35 cm ODPRTINA

15-20 cm ODPRTINA

ZRAČNI TOK

DREVESA RAZPRŠIJO DIM OGNJIŠČE DAKOTA

15-35 cm ODPRTINA

15-20 cm ODPRTINA

ZRAČNI TOK

DREVESA RAZPRŠIJO DIM OGNJIŠČE DAKOTA

44

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ZAPISKI:

45

BIVAKI

Glavni namen bivakov je zaščita pred vplivi zunanjega okolja. V trenutku potrebe po bivaku moramo zagotoviti primernost zgradbe trenutnim razmeram. Idealno je, če nas bivaki ne samo ščitijo, temveč nam zagotavljajo tudi neko stopnjo udobja. Največja napaka, ki jo običajno storimo je, da s postavitvijo bivaka predolgo odlašamo. Najlažje jih postavimo, ko imamo za to še dovolj energije. Bivaki morajo biti postavljeni v bližini potrebnih virov in oddaljeni od možnih nevarnosti. Misliti moramo tudi, čemu bo bivak namenjen, pred čim nas bo zaščitil, glede na to, pa tudi mesto same postavitve in iz kakšnega materiala bo zgrajen. Pri postavljanju se moramo držati enega zlatega pravila: največji učinek z najmanj truda.

Načela

Mesto postavitve bivaka pomeni razliko med udobnim bivanjem in nočno moro. Najprej moramo ugotoviti če je mesto varno pred padajočimi predmeti, poplavami, nevarnimi živalmi. Nadalje ugotavljamo, če imamo v bližini dovolj materiala za njegovo izdelavo, če mesto nudi ravno zemljišče in dovolj prostora.

Izbira mesta

Bivake v situacijah preživetja izdelujemo iz priročnih materialov, ki jih najdemo v naravi. Najbolj primerno je, da poiščemo že podrto drevo s košatimi vejami (smreka), pod njo posekamo veje in jih namestimo za podlago. Vhod lahko zapremo ali pa pred njim zakurimo ogenj, ki nas

Vrste bivakov in izdelava

46

greje. V kolikor primernega drevesa ne najdemo, ogrodje postavimo sami iz vej, ki ležijo na tleh. Pri tem osnovno konstrukcijo utrdimo z rogovilami ali pa za vezanje uporabimo tanke korenine iglavcev, najbolje smreke. Osnovno konstrukcijo postavimo v obliki trikotnika iz

močnejših vej, streho pa iz tanjših ravnih vej, ki jih polagamo na glavno. Na koncu izdelamo streho še iz maha, listja ali igličastih vejic, ki bivak neprepustno zaprejo. ¸ Bivak lahko izdelamo tudi iz šotorskega krila, ponča, plastične ponjave ali padala, če imamo le-ta material na voljo. Potrebujemo le vrvico dolžine cca 3-5m, ki jo napnemo med dva drevesa ali pa enostavno sredino ponjave zavežemo na vejo nad prostorom za bivakiranje (teepe - tipi).

1 21 2

47

Bivake izdelujemo tudi v raznih luknjah ali ob nasipih. Pri tem iščemo luknjo ali nasip velikosti našega telesa. Vrh luknje ali stranski del nasipa enostavno zagradimo s priročnim materialom, streho pa po potrebi pokrijemo še z listjem, zemljo ali mahom.

1

43

21

43

2

48

V snegu se držimo enakih pravil izdelave bivakov, pazimo pa na sestavo snega. Sneg se lahko zruši in nas zaduši zatorej moramo biti še pazljivejši. V globokem snegu je najbolj enostavno poiskati košato iglasto drevo, pod spodnjimi vejami izkopljemo luknjo, na tla položimo nekaj zelenih vej, po potrebi pa izdelamo tudi streho. Stene utrdimo in zgladimo, da se sneg zaradi toplote ne usipa v notranjost bivaka.

Bivaki v snegu

Kjer na voljo ni dreves lahko izdelamo snežno luknjo. Luknjo lahko kopljemo z lopato, če le-te nimamo se izkoplje z rokami. Pri tem moramo paziti, da luknjo ne kopljemo na območju, kjer nam pretijo snežni plazovi. Vhod snežne luknje mora biti nižje od ležišča tako, da nas mrzel zrak ne

1 2 3

4 65

1 2 3

4 65

ZBITI SNEGZBITI SNEG

ZELENJE ZEMLJA

VEJE

ZBITI SNEGZBITI SNEG

ZELENJE ZEMLJA

VEJE

49

moti pri počitku. Ležišče izdelamo višje, v območju toplega zraka, v streho s palico izdelamo luknjo za ventilacijo, ki jo pustimo zataknjeno v snegu.

Najbolj zahteven za izdelavo je iglu. Pri igluju moramo imeti

na voljo kar nekaj pripomočkov; lopata, snežna žaga ali smuči s katerimi režemo snežene kocke. Najprej izberemo mesto primerne velikosti (odvisno od velikosti in števila ljudi). Nato začnemo z rezanjem sneženih kock, ki jih pokladamo v spiralnih vrstah eno

na drugo. Kocke pokladamo tako, da so sredine kock zamaknjene. V višino se bivak oži, na koncu pa ga zapremo s kocko. Vse odprtine zamažemo s snegom, vhod pa

SNEŽNE KOCKE IZ ROVA

IZOLACIJSKI MATERIAL

SNEŽNE KOCKE IZ ROVA

IZOLACIJSKI MATERIAL

SPALNI PROSTORDELOVNI PROSTORZAJETJE HLADNEGA ZRAKA

VHOD

VENTILACIJA SNEŽNA LUKNJA

SPALNI PROSTORDELOVNI PROSTORZAJETJE HLADNEGA ZRAKA

VHOD

VENTILACIJA SNEŽNA LUKNJA

50

izdelamo na privetrni strani in nižje od prostora za bivanje (učinek toplega in hladnega zraka).

VENTILACIJA

SPALNI PROSTOR

STRANSKI POGLEDPOGLED ZGORAJ

KUHALNI PROSTOR

VRHNJA KOCKA

VENTILACIJA

SPALNI PROSTOR

STRANSKI POGLEDPOGLED ZGORAJ

KUHALNI PROSTOR

VRHNJA KOCKA

51

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ZAPISKI: