Skripta (Zidani Konstrukcii)

7/27/2019 Skripta (Zidani Konstrukcii)

1/130

.

" ",

-

, 2007


2/130

Sodr`ina i

SODR@INA

1. ISTORISKI PREGLED NA YIDANITE KONSTRUKCII

2. MATERIJALI ZA YIDAWE I MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NAYIDARIJATA

2.1MATERIJALI ZA YIDAWE2.1.1 Blokovi2.1.2 Malteri2.1.3 Beton2.1.4 ^elik2.2MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA YIDARIJATA2.2.1 Jakost na pritisok2.2.2 Jakost na smolknuvawe2.2.3 Jakost na zategawe2.2.4 Jakost na svitkuvawe

3. TIPOVI KONSTRUKTIVNI SISTEMI3.1.NEARMIRANA YIDARIJA3.2.VRAMENA YIDARIJA3.3.ARMIRANA YIDARIJA

4. OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANIKONSTRUKCII

4.1.OSNOVNI PRINCIPI4.2.

OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE NA SEIZMI^KIOTPORNI KONSTRUKCII


3/130

ii Yidani konstrukcii

4.2.1.Konfiguracija na konstrukcijata4.2.2.Dimenzii, visina i broj na katovi4.2.3.Raspored na nosivite yidovi4.2.4.Otvori vo yidovite4.2.5.Ednostavni objekti4.2.6.Nekonstruktivni elementi

5. DIMENZIONIRAWE YIDANI KONSTRUKCII SPORED EVROKOD 65.1.DIMENZIONIRAWE SPORED PRINCIPOT NA GRANI^NA

SOSTOJBA NA LOM

5.2.ANALIZA NA ELEMENTITE OD YIDANI KONSTRUKCII5.2.1. Osnovni pretpostavki5.2.2. Vklu~uvawe na efekti od vtor red5.2.3. Yidovi izloèni na vertikalni tovari5.2.3.1. Efektivna visina na yidovite5.2.3.2. Efektivna debelina na yidovite5.2.3.3. Koeficient na vitkost5.2.4. Elementi od armirana yidarija izloèni na vertikalni tovari5.2.4.1. Koeficient na vitkost5.2.4.2. Efektivnen raspon na gredi od yidarija5.2.4.3. Visoki gredi od yidarija izloèni na vertikalen tovar5.2.4.4. Maksimalni vrednosti na rasponi na elementi od armirana yidarija

izloèni na svitkuvawe

5.2.5. Yidovi od yidarija izloèni na smolknuvawe5.2.6. Elementi od armirana yidarija izloèni na smolknuvawe5.2.7. Yidovi izloèni na popre~ni tovari5.3.KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM5.3.1. Yidovi od nermirana yidarija izloèni prete`no na vertikalni tovari5.3.1.1. Faktor na redukcija poradi vitkost ili ekcentricitet5.3.1.2. Yidovi izloèni na koncentrirani tovari5.3.2. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na smolknuvawe5.3.3. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na popre~ni tovari5.3.3.1. Yidovi vo funkcija na lak pome\u potporite5.3.4. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na kombinirano dejstvo od

vertikalni i popre~ni tovari


4/130

Sodrìna iii

5.3.5. Vrski5.3.6. Elementi od armirana yidarija izloèni na svitkuvawe, svitkuvawe i

aksijalni sili ili samo aksijalni sili

5.3.6.1. Elementi od armirana yidarija so flan[a5.3.6.2. Visoki gredi5.3.7. Elementi od armirana yidarija izloèni na smolknuvawe5.3.7.1. Kontrola na gredi od armirana yidarija izloèni na smolknuvawe5.3.8. Yidovi od vramena yidarija5.4.KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA UPOTREBLIVOST5.4.1.Yidovi od nearmirana yidarija5.4.2.Yidovi od armirana yidarija5.4.3.Yidovi od vramena yidarija6. SANACIJA I ZAJAKNUVAWE NA YIDANI KONSTRUKCII6.1.{TETI KAJ YIDANITE KONSTRUKCII6.2.METODI ZA SANACIJA I ZAJAKNUVAWE6.2.1.Merki za sanacija i zajaknuvawe na pooddelni elementi6.2.1.1. Iwektirawe na yidovi6.2.1.2. Sanacija i zajaknuvawe na kameni yidovi6.2.1.3. Obloùvawe - aketirawe na yidovite6.2.1.4. Prednapregawe na yidovi vo vertikalen i horizontalen pravec6.2.1.5. Preziduvawe na te[ko o[tetenite delovi od yidovite6.2.2.Merki za sanacija i zajaknuvawe na konstrukcija6.2.2.1. Izveduvawe na novi armiranobetonski yidovi6.2.2.2. Zajaknuvawe na fleksibilna me\ukatnata konstrukcija so drveni

re[etki

6.2.2.3. Zamena na drvenite me\ukatni konstrukcii so armiranobetonski6.2.2.4. Zajaknuvawe na yidovite so vramuvawe (vmetnuvawe na povrzni gredi istolbovi)6.2.2.5. Zategnuvawe na yidovite so ~eli~ni zategi6.2.2.6. Sanacija i zajaknuvawe na temelite


5/130

Istoriski pregled na yidanite konstrukcii 1

1. ISTORISKI PREGLED NA YIDANITE KONSTRUKCII1.1 Yidanite konstrukcii niz vremeto

Koga se raboti za yidanite konstrukcii postojat dva osnovni konstruktivniproblemi: kako da se postigne odredena viso~ina i kako da se premosti otvor t.e.kako da se premostat horizontalni i vertikalni prostori (Drysdaleetal., 1999). Vovertikalen pravec glavno se koristat stolbovi, yidovi i kuli, dodeka vohorizontalen pravec glavni konstruktivni elementi pretstavuvaat povrzniteelementi (serklaìte), gredite i lacite. Osven toa, nekoi konstruktivnielementi, kako svodovite i kupolite, istovremeno go premostuvaat prostorotvertikalno i horizontalno.

Zaedno so drvoto kako konstruktiven materijal, yidarijata pretstavuvanajstar gradeèn materijal koj [to seu[te se koristi vo grade`ni[tvoto.Tehnikata na postavuvawe kameni ili blokovi od tula eden nad drug, bez ili soprisustvo na vrzen materijal (malter) se pokaàla kako mnogu uspe[na, i glavnose opravduva so nejzinata ednostavnost i dolgotrajnost na konstrukciite.Najverojatno, prvata napravena yidarija pretstavuvala kup od prirodni kamewaso vrzno sredstvo od obi~na zemja. Kako [to se pronao\ale razni alatki zaobrabotka i kako [to se razvivale razli~ni ve[tini za rabota, blokovite odkamen se oblikuvale vo pravilni formi. Prvite tuli, pak, bile napraveni od kalili glina, oblikuvani vo potrebnata forma, naj~esto pravoagolna, a bile su[eni

direktno na sonce. Ovie blokovi bile postavuvani vo forma na yidovi koristej]imalter od kal kako vrzno sredstvo. Ovoj ednostaven proces na gradewe bil mnogukoristen za gradewe ìveali[ta vo izminatite mileniumi, osobeno po dolinatana rekata Nil i vo Mesopotamija (Croci, 1998). Obi~ajot da se se pe~at tulitepretstavuva prirodna evolucija i prva prefabrikuvana komponenta. Ovoj proces

ja zgolemil jakosta, izdr`livosta i trajnosta na tulite, no vo isto vreme baralodredena koli~ina na gorivo, koja [to ne sekoga[ bila dostapna.

Kamenot kako najcvrst i najizdr`liv materijal, te[ko se obrabotuval, aporadi negovata teìna i te[ko se transportiral. Ova ja ograni~uvalo negovataprimena i toa samo za najvrednite konstrukcii od toa vreme. Od druga strana pak,

tulata lesno se proizveduvala i liela vo kalapi, taka [to zaedno so nejzinata


6/130

2 Yidani konstrukcii

izdr`livost i trajnost pretstavuvala glaven gradeèn materijal se do 19-tiotvek.

So arheolo[kite iskopuvawa blizu ezeroto Hulen vo Izrael bile otkrieniku]i od yidarija koi datiraat od 9000-8000 god. pr.n.e. Ovie objekti koi [to se

smetaat za edni od najstarite konstrukcii bile napraveni od suva yidarija, imalekru`na osnova i bile vkopani do polovina vo po~vata. Drug primer za koristeweyidarija kako gradeèn materijal se yidovite vo Xeriko (Jericho) od 8000 god.pr.n.e. Ovie konstrukcii bile napraveni da sluàt kako voeno odbranbenikonstrukcii i bile izvedeni od grubo obraboten varovnik so ispolna od zemjakako vrzno sredstvo vo fugite (Oliveira, 2003). Vo isto vreme bile otkrieni iyidovi koi datiraat od 3000 god. pr.n.e. izvedeni od tuli, su[eni na sonce, imalter.

Poradi degradacijata na okolinata, za razlika od ìveali[tata, verskiteobjekti koi bile izvedeni od pokvaliteten materijal, pretstavuvaat najstari

za~uvani konstrukcii. Vo ovoj kontekst, konstruktivnata forma na piramidite,koja [to pretstavuva edna od najstabilnite konstruktivni formi vo prirodata,pretstavuva logi~en razvoj od prvi~nite kameni formi. Nivnoto konstruktivnoodnesuvawe ne pretstavuva poseben problem, poradi toa [to vnatre[niotprostor e ograni~en, a napregawata se mali i napolno kompatibilni so jakosta namaterijalot. Nesomneno, najpoznati piramidi se Egipetskite piramidi vo Gizana slika 1.1, koi [to se edinstvenite preostanati objekti od Sedumte Svetski~uda, a bile najvisoki objekti (~ 140 m) vo svetot se do po~etokot na 20-tiot vek.

Slika 1.1. Golemata piramida vo Giza, Egipet (2570 god. pr.n.e)

So tekot na vremeto, konstruktivnoto odnesuvawe po~nalo da igra va`nauloga vo konstruiraweto na objektite. So koristeweto na nadvratnici od kamenkoi sluàt da go prifatat tovarot od yidarijata nad nego, kako [to e na primerPortata na lavovite vo Mikena, Grcija (13-ti vek od n.e.), koja ima raspon odokolu 3 m i teìna me\u 25 i 30 toni, se ozna~uva po~etokot na primenata nala~noto premostuvawe vo yidarijata koe [to ]e dominira vo sledniot milenium,

vidi slika 1.2.


7/130


Za vreme na klasi~niot period, kako najvpe~atlivi elementi se istaknuvaatstolbovite i nivnite kapiteli. Reduciranoto rastojanie pome\u stolbovitenaj~esto pretstavuva konstruktivna potreba. Vo toa vreme ne mo`elo da sepostigne premostuvawe na pogolemi rasponi zatoa [to mnogu bilo kompliciranoda se transportiraat golemite kameni blokovi, a vo isto vreme kamenot ima i

dosta niska jakost na zategnuvawe.

Voop[to, gr~kata arhitektura, a posebno hramovite, estetski se sovr[eniobjekti koi [to se baziraat na strogi pravila za proporcija i simetrija pome\urazli~nite elementi i pretstavuvaat zna~aen nastan vo istorijata na objektite.Naj~esto koristen kamen za gradewe na konstruktivnite elementi kako yidovi,stolbovi i gredi bil varovnikot. Partenonot (5-ti vek pr.n.e.) pretstavuvanajpoznata konstrukcija od gr~kata arhitektura, vidi slika 1.3.

Slika 1.2. Porta na lavovite, Mikena, Grcija (1250 pr.n.e.)


8/130


Slika 1.3. Partenonot vo Atina, Grcija (488-480 god. pr.n.e.)

Rimjanite, koi pretstavuvale mnogu silna i centralizirana imperija, godavaat eden od najva`nite pridonesi vo konstruiraweto na objektite. Za razlikaod Grcite, rimskata arhitektura ne pridavala va`nost samo na hramovite iamfiteatrite, tuku isto taka i na pati[tata, mostovite, akvaduktite i

pristani[tata. Tie vovele mnogu inovacii direktno povrzani so materijalite,konstruktivnite koncepti i postapkite za gradewe.

Zaedno so podobruvaweto na kvalitetot na tulite, dimenziite na tulitestanale standardizirani, a bile proizveduvani i razli~ni oblici vo zavisnost odpotrebite. Osven toa, proizvodstvoto na betonot, napraven od kr[eni tuli, var ispecijalen vulkanski pesok (pucolan), predizvikal revolucija vograde`ni[tvoto. Za vreme na Rimjanite, bile vovedeni razli~ni inovativnitehniki za konstruirawe na yidovite, so koristewe na tuli i kamen kako obloga(fasada), fino obraboteni i so koristewe na beton kako materijal za ispolna navnatre[nite prostori, kako [to e prika`ano na slikata 1.4.

Isto taka, tehnikata na yidawe so suva yidarija bila mnogu podobrena i bileizgradeni mnogu zna~ajni objekti, kako na primer Koloseumot vo Rim (1 vek n.e.) iakvaduktot vo Segovija (1 vek n.e.), prika`ani na slika 1.5.


9/130


Slika 1.4. Rimski yidovi: (a) vrzan yid od tula; (b) yid so lice od tuli i povrzni sloevi od tuli; (v)yid so lice od tuli (Oliveira, 2003)

(a) (b)

Slika 1.5. Konstrukcii od suva yidarija: (a) Koloseumot vo Rim, Italija; (b) Akvaduktot voSegovija, [panija

Vo Makedonija, najpe~atlivi gradbi od toa vreme se Skopskiot akvadukt irimskata naselba Skupi (slika 1.6). Akvaduktot e izgraden vo 6-ti vek n.e. isostaven e od kombinacija na tuli i kamen. Spored nekoi arheolozi se

pretpostavuva deka imal nad 200 laci, od koi 50 se seu[te za~uvani, kako imasivni stolbovi. Iako postojat razli~ni pretpostavki okolu vremeto naizgradba na akvaduktot se pretpostavuva deka toj e od Rimskiot ili Vizantiskiotperiod. (www.macedonia.co.uk).

Spored istoriskite podatoci, Rimskata naselba Skupi datira od 313 god. n.e.Niz istorijata Skupi ~esto bil napa\an od razni varvarski plemiwa, kako Gotitei Hunite. Kako i ostanatite gradovi na Balkanot, Skupi do`ivealkatastrofalni zemjotresi. Posle eden takov zemjotres, gradot bil kompletnorazru[en, a negovite `iteli izbrale nova lokacija za negova povtorna izgradba.


10/130


(a) (b)

Slika 1.6. (a) Skopskiot akvadukt; (b) Rimska naselba Skupi, Makedonija

Skopskata tvrdina Kale (slika 1.7) e smestena na visok rid nare~enGradi[te, nad gradot Skopje so pogled na rekata Vardar i so vekovi imalastrate[ko zna~ewe za ovoj grad. Naselbi na toa mesto postoele i pred da seizgradat yidovi. Najranite poznati ìteli na mestoto ìveele vo Neolitot iranoto Bronzeno vreme, 4.000 godini pr.n.e. Tvrdinata [to ja gledame denes eizgradena prvo vo Vizantisko vreme (6-ti vek), so kameni yidovi so dolìna od121 metar. Spored arheolozite, kamenite blokovi od koi e izgradena tvrdinatabile zemeni od razru[eniot grad Skupi po zemjotresot vo 518 godina n.e.(http://mk.wikipedia.org/wiki/).

Slika 1.7. Skopskata tvrdina Kale, Makedonija

Drug vaèn konstruktiven napredok bil promenata na konstruktivniteelementi od liniski vo la~ni ili zakriveni konstruktivni elementi t.e. laci isvodovi. Razvojot na lakot ovozmoìl zamena na kamewata koi bilekomplicirani za rakuvawe i povredlivite drveni nadvratnici i nadprozornicivo yidovite, so kamena ili glinena yidarija. Kaj zakrivenite elementi,voobi~aeno prisutni se samo napregawa na pritisok vo dadeniot pravec, pa

spored toa ne se potrebni materijali sposobni da nosat na zategnuvawe.Konstrukciite napraveni od blokovi koi se dopiraat me\usebe doprinele


11/130


posigurna i pobezbedna gradba. Vo prilog na toa odi i faktot deka povr[inata nanapre~niot presek e dovolno golema za da se izbegne nestabilnost poradisovivawe ili promena na formata, koja [to moè da se podobri koga ]e se vmetnelakot vo yidot. Otpornosta i prilagodliviot kapacitet na nosivost na lacite voodnos na deformaciite ili pomestuvawata se ogromni, vidi slika 1.8, taka [to do

urivawe moè da doprinese samo dramati~na zaguba na potisokot vo kontaktotme\u lakot i yidot vo koj se vkle[tuva.

Slika 1.8. Ednostavni la~ni konstrukcii

Koristej]i ja konstruktivnata forma na lakot, Rimjanite konstruiraleveli~enstveni mostovi i akvadukti na teritorijata na svojata imperija. Eden odnajistaknatite primeri e Pont du Gard (Pont du Gard), vidi slika 1.9, koj [topretstavuva ogromen akvadukt formiran od tri reda laci, napraven od suvayidarija, osven najgorniot red.

Svodovite moè da se razgleduvaat kako trodimenzionalno pro[iruvawe nalakot vo prostorot. Na ist na~in, kupolite moè da se sfatat kako formadobiena so rotirawe na eden lak okolu negovata vertikalna oska. Svodovite ikupolite ovozmoìle konstruirawe na krovovi so golem raspon, trajni i otpornina poàr.

Slika 1.9. Najdolgiot akvadukt Pont du Gard, Francija (1 vek n.e.) NicolasJanberg; structurae.de


12/130


Odli~en primer pretstavuva xamijata Aja Sofija vo Istanbul (6-ti vekn.e.), vidi slika 1.10. Site objekti izgradeni so formi na svodovi i kupoli iakoelegantni vo geometrijata, sepak pretstavuvaat masivni konstrukcii. Vsu[nost,toa bile ramni konstrukcii, so golema debelina, koja [to bila potrebna za da seobezbedat liniite na pritisok vo ramninata na plo~ata (Oliveira, 2003).

Slika 1.10. Aja Sofija, Istanbul, Turcija

Padot na Rimskata imperija predizvikal period na zati[je vo zapadnataarhitektura i se do 11-tiot vek ne bile napraveni zna~ajni unapreduvawa vokonstruktiven smisol. Presvrt vo konstrukciite bil napraven so koristewe napolukru`ni laci i kupoli vo forma na bure. Zna~ajno obele`je na crkvite iostanatite objekti od toa vreme bilo prisustvoto na yidani kuli. U[te ednainteresna konstruktivna forma koja [to bila pretstavena bile zamocite, koibrzo se ra[irile od Evropa kon Azija.

Gotskata arhitektura, koja [to se pojavila vo 13-tiot vek, ja nasledila

Rimskata arhitektura i pretstavuva ~ekor napred, kade arhitektonskite ikonstruktivnite funkcii isklu~itelno dobro se integrirani zaedno. Se slu~iletri glavni fazi na razvitok koi [to imale za cel da gi pretvorat masivniteRimski konstrukcii vo karakteristi~nite Gotski objekti, lesni konstrukcii sogolemi otvori. Najprvo, se koristele la~ni rebra soedineti vo pokrivnitekonstrukcii, koi [to ovozmoìle namaluvawe na debelinata na yidarijatapome\u rebrata. Vtoro, so zamena na polukru`niot lak so paraboli~en ([ilest)lak se ovozmoìlo dopolnitelno namaluvawe na teìnata, zatoa [tokonstrukcijata poblisku moèla da gi sledi liniite na tovarite.Paraboli~nite laci ovozmoìle arhitektonska fleksibilnost, bidej]i sopomo[ na nivnata forma bile re[eni kompliciranite geometriski problemi voliniite na presekuvawe na razli~nite svodovi so ista viso~ina, a razli~nirasponi. Treta pridobivka bila zamenata na te[kite potporni yidovi okolu


13/130


objektot so kontrafori i kuli koi [to bile podobro usoglaseni so tokot natovarite. Ovie tri klu~ni karakteristiki doprinele do pojava na ramovskiyidani konstrukcii sostaveni od liniski elementi koi rabotat samo na pritisok.Elementite za vramuvawe (pravi ili zakriveni) pretstavuvaat stolbovite,la~nite rebra, kontraforite i kulite. Me\u najpoznatite primeri na Gotska

arhitektura se Katedralata od 1269 god vo Amiens (Amiens) i vo op[tinataBeauvajs (Beauvais) od 1272 godina, slika 1.11.

Slika 1.11. Katedralite Amiens i Beauvaj, Francija, cavorite&JamesMitchell;wikipedia.org

Bazirana na inovativni koncepti i isklu~itelno konstruktivnoizveduvawe, istorijata na Gotskata arhitektura isto taka zabele`ala i pojava naru[ewe, puknatini i trajni deformacii, koja [to pretstavuva rezultat naotfrlaweto na tradicionalnite tehniki za gradewe.

Po Gotskata arhitektura, sleduva periodot na Renesansata. Renesansnataarhitektura, koja [to se pojavila vo Firenca, donela novi koncepti na formi iproporcii, a objektite se karakteriziraat so pravilni formi i simetrija nageometrijata vo osnova i po viso~ina. Od najgolem konstruktiven interes se

crkvite i osobeno kupolite. Me\u niv, nesomneno najinteresni dva objekta secrkvata Sv. Marija del Fiore vo Firenca (1296 - 1436 god.) i crkvata Sv. Petar voRim (1590 god.), prika`ani na slika 1.12.


14/130


Slika 1.12. (a) Kupolite na crkvata Sv. Marija del Fiore, Firenca; (b) Sv. Petar, Rim, Italija,JrgenReichmann&NicolasJanberg; structurae.de

Konstrukcijata na kupolite na ovie dve crkvi se karakterizira so glavnirebra i dve lu[pi me\usebno povrzani so ovie rebra. Ovoj raspored ja namaluvate`inata na konstrukcijata za vreme na gradeweto i ovozmo`uva podobrore[enie za promenlivosta na formata na nadvore[nata i vnatre[nata lu[pa odkupolata.

Za vreme na periodot na Barokot, ne bile razvieni relevantni ili pakinovativni re[enija vo odnos na konstruktivniot koncept na objektite.Vsu[nost, konstruktivnite koncepcii bile pove]e pod vlijanie na barawata zanovi formi na izrazuvawe otkolku pod vlijanie na pro~istuvawe na

konstruktivnata funkcija (Croci

, 1998). Zna~ajni primeri vo Evropa sekatedralata Sv. Pavle vo London, Anglija (1677-1708 god.) i Parteon vo Pariz,(1789 god.).


15/130


Slika 1.13. (a) Katedrala Sv. Pavle, London, Anglija; (b) Katedrala Parteon, Pariz, Francija;Arpingstone&RolandNizet;wikipedia.org; structurae.de

Angliskata industriska revolucija od 18-tiot i 19-tiot vek pretstavuvau[te eden zna~aen nastan vo istorijata na grade`ni[tvoto. Otkrivaweto nanovite grade`ni materijali, kako ~elikot i armiraniot beton pridonelo doradikalna evolucija vo tehnikite za gradewe. Najkarakteristi~ni konstrukciiod ovoj period se golemite ~eli~ni mostovi kako na primer mostot Fort vo[kotska (FirthofForthBridge).

Iako Makedonija izobiluva so yidani konstrukcii od minatoto, glavnopretstaveni so verski objekti i gradski ku]i, denes upotrebata na yidarijata kakoglaven konstruktiven materijal skoro i da ne se koristi. Ova glavno se dol`i naprogresivnoto prifa]awe na drugite konstruktivni materijali, osobenoarmiraniot beton i ~elikot. Primenata na yidarijata e reducirana glavno nanekonstruktivni elementi, kako fasadni sistemi ili paneli za ispolna.Me\utoa, vo nekolku razvieni zemji, osobeno vo SAD, Kanada, Anglija, Germanijai Holandija, zna~ajnite podobruvawa na materijalite za yidawe i nivnotoproizvodstvo, metodite za proektirawe i tehnikite za gradewe, pridonele konrazvojot na yidarijata kako konkurenten grade`en materijal (Drysdaleetal., 1999).


16/130



17/130

Materijali za yidawe i mehani~ki karakteristiki na yidarijata 13

2. MATERIJALI ZA YIDAWE I MEHANI^KIKARAKTERISTIKI NA YIDARIJATA

2.1.MATERIJALI ZA YIDAWEYidarijata e tipi~en kompoziten gradeèn materijal koj se sostoi od:

Blokovi Malter Ispolna od beton ili/i beton Armatura (~elik)

{irok spektaer na sirovi materijali, i prirodni i ve[ta~ki, se upotrebuvaat zatradicionalno i industrisko proizvodstvo na blokovi. Malterot se sostoi odvar, cement i pesok vo razli~ni proporcii izme[ani so voda so ili bez dodatoci(aditivi). êli~ni pra~ki so razli~ni oblici i kvalitet poloèni vo malterotili postaveni vo [uplinite na blokovite sluàt da ja armiraat yidarijata.

I pokraj toa [to sekoj kompoziten materijal ima svoi mehani~kikarakteristiki, se o~ekuva site tie zaedno, pod dejstvo na permanentni ilikratkotrajni tovari, da se odnesuvaat kako homogen gradeèn materijal. Serazbira pri toa, vo razli~ni slu~ai ne site kompozitni materijali imaatednakov udel vo odnesuvaweto na yidarijata kako celina.

Vo zavisnost od toa koi konstitutivni materijali i kako se upotrebeni,yidarijata kako kompoziten materijal ponatamu se deli na:

Nearmirana yidarija - sostavena samo od blokovi i malter Vramena yidarija - osven blokovi i malter ima i armiran beton

Armirana yidarija - sostavena od blokovi, malter, aramatura i ispolnaod beton

Bidej]i yidarijata e kompoziten materijal izvonredno te[ko e da se predvidatnegovite mehani~ki karakteristiki samo od poznavaweto na karekteristikite napoedinite konstitutivni materijali. Za taa cel neophodno e sproveduvawe naeksperimentalni ispituvawa za da se utvrdi korelacijata pome\ukarakteristikite na konstitutivnite materijali i yidarijata kako kompozitengradeèn materijal.

Tokmu poradi kompleksnosta na pogore poso~enite relacii osobeno e va`nopoedinite materijali da gi ispolnuvaat postulatite dadeni vo soodvetnite

standardi i pravilnici. Ova e osobeno zna~ajno koga yidarijata se primenuvakako gradeèn materijal za izvedba na nosivi, konstruktivni, elementi od


18/130


konstrukciite koi podleàt na precizno definirani proceduri zadimenzionirawe.

Osnoven pravilnik koj gi definira na~elata na proektiraweto yidanikonstrukcii e EVROKOD 6: Proektirawe na yidani konstrukcii(EC6). Me\utoapri proektirawe na yidani konstrukcii vo regioni so odreden seizmi~ki rizikneophodno e da se ispo~ituvaat i odredbite od EVROKOD 8: Propisi zaproektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii (EC8).

2.1.1.BlokoviOsven nosivosta slednite karakteristikite na blokovite treba da se imaatpredvid pri izborot na najsoodveten materijal za yidawe:

9soodvetni izilacioni svojstva, kako vo odnos na toplina taka i vo odnosna bu~ava, osobeno koga stanuva zbor za fasadni yidovi

9namaluvawe na teìnata na konstrukcijata so cel da se namalat iseizmi~kite tovari i

9nivnata cenaSo EVROKOD 6definirana e upotreba na slednite vidovi blokovi za yidawe nanosivi, konstruktivni, elementi:

[amotni blokovi (cigli), vklu~uvajki gi i lesnite glineni blokovi kalcium silikatnite blokovi betonski blokovi (od obi~en i lesen beton) blokovi od paren i penest beton industriski kameni blokovi blokovi od obraboten priroden kamen

Site ovie blokovi treba da gi ispolnuvaat kriteriumite za kvalitet propi[aniso soodvetnite evropski standardi (EN 771-1-6). Barawata vo odnos namaterijalite i izrabotkata, dimenziite i tolerancija na otstapuvawata od niv,gustinata, jakosta, absorbcijata na voda, otpornost na mraz, rastvorlivost na sol,otpornost na poàr itn. se to~no precizirani za site vidovi blokovi.

Slika 2.1 Tipovi na blokovi za yidawe


19/130


Se proizveduvaat blokovi so najrazli~ni formi; polni ili perforirani,[uplivi, so kelii ili so horizontalni [uplini, Slika 2.1:

Polni ili pribli`no polni se smetaat blokovite bez `lebovi i so`lebovi koi se ispolnuvaat so malter za vreme na yidaweto ili blokovitekoi imaat vertikalni [uplini so volumen pomal od 25% od vkupniot

volumen na blokot.

Perforirani se blokovi kaj koi volumenot na vertikalnite otvori koiminuvaat niz niv e pogolem od 25% a pomal od 50% od vkupniot volumen.

{uplivi blokovi se blokovite so volumen na vertikalnite otvoripogolem od 50% od vkupniot volumen.

Blokovi so horizontalni perforacii se blokovite so volumen nahorizontalnite otvori pomal od 50% od vkupniot volumen.

Vo slu~aj na [uplivi blokovi, rasporedot i goleminata na [uplinite seograni~uvaat so cel da se spre~i pojava na predvremeni prsnatini bilo za vreme

na proizvodstvoto, rakuvaweto ili upotrebata. Vo zavisnost od vkupniotvolumen na [uplinite, volumenot i povr[inata na poedinite otvori kako idebelinata na yidovite na blokovite vo EVROKOD 6izvr[ena e klasifikacijana blokovite vo ~etiri grupi dadeni vo tabela 2.1.

Ovaa klasifikacija se koristi za opredeluvawe na soodvetniot faktor nakorekcija K vo slu~ai vo koi karakteristi~nite vrednostite na jakost napritisok fk i smolknuvawefvk se opredeluvaat vrz osnova na empriski izrazi nakorelacija so normiranata jakost na blokovitefb i malterotfm.

Kako dopolnuvawe na pogore poso~enite barawa so cel da se izbegne krt lom na[uplivite blokovi pri kombinirano dejstvo na vertikalnite i horizontalnite

tovari, vo EVROKOD 8se propi[uva, blokovite za yidawe na nosivi elementi voseizmi~ki otporni konstrukcii, da gi ispolnuvaat slednite barawa:

Volumenot na otvori vo blokovite nesmee da e pogolem od 50% odvkupniot volumen

Minimalna debelina na yidovite na blokovite e 15 mmVertikalnite yidovi vo [uplivite blokovi treba da se protegaat po

celata horizontalna dol`ina na blokovite

Relativno niski sredni vrednosti na jakosta na pritisok na blokovite koi sekoristat vo nosivite (konstruktivnite) yidovi definirani se vo soodvetnite

standardi(EN 771-1-6): kerami~ki blokovi: minfb=2.5 MPa kalcium silikatni blokovi: minfb=5.0 MPa(normirani vrednosti) betonski blokovi (od obi~en i lesen beton): minfb=1.8 MPa blokovi od paren i penest beton: minfb=1.8 MPa industriski kameni blokovi: minfb=15.0 MPa


20/130


21/130


2.1.2.MalteriMalterot pretstavuva me[avina od neorganski vrzni sredstva (var i/ili cement),agregat i voda koja gi povrzuva blokovite. Ponekoga[, na malterot se dodavaataditivi so cel da se podobri negovata vgradlivost ili od drugi pri~ini.

Vo sklad so klasifikacijata primenata vo EVROKOD 6 , razli~ni tipovi namalter se koristat vo yidanite konstrukcii:

Malter za op[ta upotreba, toa tradicionalen tip na malter koj seprimenuva koga spojnicite pome\u blokovite se pogolemi od 3 mm i vo kojse primenuva samo obi~en agregat

Malter za tenki spojnici, koj se primenuva za yidarija so nominalnadebelina na spojnicite od 1-3 mm.

Lesnite malteri se napraveni so primena na perlit, plavec, ekspandiranaglina, ekspandiran glinec ili drugi lesni materijali. Lesnite malterise proektirani da zadovolat specifi~ni barawa na yidanite konstrukcii

i imaat suva, stvrdnata gustina poniska od 1500 kg/m3

.So cel da se so postigne baranata jakost na pritisok fm, sostavot na poedinitesostojki vo malterot mo`e da e propi[an vrz osnova na eksperimenti iliproektirawe. Vo Tabela 2.2, dadeni se propi[anite vrednosti na poedinitesostojki na malteri za op[ta upotreba kako i o~ekuvanite vrednosti na jakostana pritisok.

Tabela 2.2 Tipi~ni propi[ani vrednosti na sostavot i jakosta na maletri zaop[ta upotreba

Sostojki vo delovi od volumenotTip namalter

Sredna jakostna pritisok cement hidrat. var pesok

M2 2.5 MPa 1 1.25-2.50

M5 5.0 MPa 1 0.50-1.25

M10 10.0 MPa 1 0.25-0.50

M20 20.0 MPa 1 0.00-0.25

2.25-3 paticement i var

Spored EVROKOD 8, za yidawe na nearmirana i vramena yidarija, samo malteriod tipot M5 (jakost na pritisok fm=5 Mpa) ili pojaki se dozvoleni. Ako sekoristat poslabi malteri, vo slu~aj na jak zemjotres mo`e da dojde dodezintegracija na yidarijata. Vo slu~aj pak, na armirana yidarija minimalen tipna malter e M10 (jakost na pritisok fm=10 Mpa) so cel da se obezbedipretpostaveniot transfer na vnatre[nite sili od armaturata na yidarijata.

Vo slu~ai vo koi armaturata se postavuva vo malter, prepora~anite vrednosti nakarakteristi~nata jakost na izvlekuvawe fbok, za tipli~nite klasi na malterprimenuvani vo proektiraweto na yidani konstrukcii dadeni se vo Tabela 2.3;


22/130


Tabela 2.3 Karakteristi~ni vrednosti na jakosta na izvlekuvawe na armaturataod malterot

malter M5- M9 M10- M14 M15- M19 M20

fbok za obi~ni pra~ki (MPa)

0.7 1.2 1.4 1.5

fbok za pra~ki so povisokavrznost (MPa)

1.0 1.5 2.0 2.5

Mehani~kite karakteristiki na malterot se opredeluvaat so testirawe naprobni tela vo oblik na prizmi so dimenzii 40/40/160 mm (EN 1015-11). Prizmiteprvo se testiraat na svitkuvawe, a potoa na pritisok. Jakosta na pritisok namalterot e sredna vrednost od jakosta na [est probni tela.

2.1.3.BetonBeton so soodvetna konzistencija i dimenzii na agregatot, koj se upotrebuva zapopolnivawe na [uplinite vo koi se postavuvaat armaturnite pra~ki vo slu~ajna armirana yidarija, se narekuva betonska ispolna ili beton za injektirawe.Vosklad so specifikaciite dadeni vo EVROKOD 6 , maksimalna vrednost naagregatot ne smee da nadminuva 10 mm pri [to najmala dimenzija na otvorot e50mm i za[titniot sloj na armaturata e pome\u 15 mm i 25 mm i ne treba da epogolema od 20 mm tamu kade [to dimenzijata e 100 mm.

So cel da se obezbedi vgradlivost na betonot za ispolna, vo smesata treba da se

dodade dovolno voda. Pri toa so cel da se izbegne pojava na prsnatini od sobirawekako rezultat na zagubata na voda vo yidarijata mo`e da se koristatekspandira~ki agensi.

Karakteristi~na cilindri~na ili kubna jakost na pritisok na betonskataispolnafck ne treba da e pomala od 12 MPa ili 15MPa, soodvetno. Vo Tabela 2.4dadeni se vrednostite na karakteristi~na cilindri~na/kubna jakost na pritisokna betonskata ispolna fck, kako i vrednostite karakteristi~na jakost nasmolknuvawefcvk koi treba da se korista pri proektirawe na seizmi~ki otpornikonstrukcii.

Tabela 2.4 Karakteristi~ni vrednosti na jakosta na pritisok i smolknuvawe nabetonot za ispolna

marka beton

jakostC12/C15 C16/C20 C20/C25

C25/C30

ili pojaka

fck (MPa) 12 16 20 25

fcvk (MPa) 0.27 0.33 0.39 0.45


23/130


2.1.4. elikGlatka ili rebrasta armatura so izrazena oblast na te~ewe, koja [to se koristiza armirawe na betonot isto taka se koristi i za armirawe na armirani ivrameni yidani konstrukcii. Specijalno oblikuvana prefabrikuvana armaturavo oblik na skali ili re[etki se postavuva vo spojnite sloevi od malter (Slika2.2).

Slika 2.2 Tipi~na prefabrikuvana armatura vo oblik na skali ili re[etki

Spored EVROKOD 6, ~elikot za armirawe se smeta deka ima dovolna duktilnostna izdol`uvawe dokolku slednite preporaki se ispolneti:

Za klasa so visoka duktilnost:uk>5%i (ft /fy)k>1.08 Za klasa so normalna duktilnost:uk>2.5%i (ft /fy)k>1.05

kade:

uk - karakteristi~na vrednost na dilatacijata pri maksimalno zategaweft - jakost na zategawe na ~elikot za armirawefy - jakosta na te~ewe na ~elikot za armirawe i(ft /fy)k - karakteristi~na vrednost naft /fy

Slika 2.3 Tipi~na zavisnost napregawa-dilatacii pri zategawe na ~eli~nipra~ki za armiarawe


24/130


Tipi~en dijagram napregawa-dilatacii, dobien so zategawe na ~eli~ni pra~ki zaarmiarawe daden e na Slika 2.3, dodeka idealiziran dijagram na istata zavisnostkoj se primenuva pri dimenzionirawe na armirana yidarija pretstaven e na Slika2.4

Slika 2.4 Idealizirana zavisnost napregawa-dilatacii na ~eli~ni pra~ki zaarmiarawe pri zategawe i pritisok (EVROKOD 6)

2.2.MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA YIDARIJATAKoga se proveruva nosivosta na yidanite yidovi i konstrukcii od dejstvo navertikalni i horizontalni tovari, se zemaat mehani~kite karakteristiki nayidarijata kako kompoziten materijal a ne mehani~kite karakteristiki nakonstitutivnite materijali, kako [to se blokovite i malterot. Vo EVROKOD 6definirani se slednite mehani~ki karakteristiki na yidarijata:

jakost na pritisok, f jakost na smolknuvawe, fv jakost na svitkuvawe, fx zavisnosta napregawa-dilataciis-,

nivnite vrednosti se opredeluvaat so standardni testovi.

Vo EVROKOD 6 se pravi razlika pome\u yidarijata kako kompoziten materijalsostaven od blokovi i malter koja ima svoi mehani~ki karakteristiki ikonstruktiven element od yidarija, yid, ~ii [to mehani~ki karakteristikizavisat ne samo od mehani~kite karakteristiki na konstitutivnite materijalituku i od geometrijata na elementot i interakcijata so sosednite elementi.

Kako dopolnuvawe na pogore poso~enite mehani~ki karakteristiki, slednitemehani~ki svojstva na yidarijata i elementite od yidarija se isto taka potrebnivo numeri~kata analiza na yidanite konstrukcii:

jakost na zategawe, ft kako ekvivalent na jakosta na smolknuvawe fv,

modulot na elasti~nost,E


25/130


modulot na smolknuvawe, G faktorot na duktilnost,m

Faktorot na duktilnost e tipi~na mehani~ka karakteristika na yid, i nikakonemoè da se povrze so yidarijata kako materijal.

2.2.1.Jakost na pritisokPo pravilo, mehani~kite karakteristiki na yidarijata se opredeluvaat soispituvawe na standardni probni tela, yidovi, vo sklad so standardite EN 1052.Jakosta na pritisok se opredeluva so ispituvawe ili na mali probni tela odyidarija, so dolìna ne pomala od 1.5 blok i visina od 3 bloka, ili yidovi sodolìna 1.0-1.8 m i 2.4-2.7 m visina (Slika 2.5). Probnite tela se postavuvaat naopremata za ispituvawe, posle [to vrednosta na vertikalniot tovar se poka~uvaso postojan ~ekor taka da lom nastane posle 15-30 minuti od po~etokot naispituvaweto. Vo slu~aj na vitok yid (odnos visina/debelina pogolem od 20), se

merat popre~nite pomestuvawa na nivo na sredna visina na yidot so cel da se zemepredvid vitkosta na stolbot. Ako e pomestuvaweto izmereno neposredno prednanesuvaweto na maksimalnata vrednost na vertikalniot tovar, it e debelinata

na yidot, dobienite vrednosti moàt da se zgolemat so sledniot faktor tt

,

vnimavaj]i pri toa zgolemuvaweto da ne e pogolemo od 15%.

Slika 2.5 Probni telaod yidarija

Spored EN 1052-1, se ispituvaat tri identi~ni probni tela i rezultatite seocenuvaat. Srednata jakost na yidarijata f, se prilagoduva ako jakosta napritisok na blokovite i malterot otstapuvaat od srednite vrednosti vogranicite od 25% od propi[anata jakost. karakteristi~nata jakost na

yidarijata se opredeluva kako pomala vrednost odfk= f/1.2 ilifk= fmin.


26/130


Vo slu~aj koga eksperimentalni ispituvawa ne se vozmo`ni, karakteristi~natavrednost na jakosta na pritisok na nearmirana yidarija napravena so malter zaop[ta namena moè da se presmeta vrz osnova na normiranite vrednosti na

jakosta na pritisok na blokovite fb i jakosta na pritisok na malterot fmkoristej]i ja slednata zavisnost:

25.065.0

mbkfKff = (vo MPa) (2.1)

pri toafm ne smee da bide pogolema od 20MPa, nitu od2 fb, vo zavisnot od toa kojaod ovie vrednosti e pomala. Vrednosta na konstantata K (vo MPa0.10) zavisi odklasifikacijata vo grupi na blokovite za yidawe, dadena vo Tabela 2.1.

Vo EVROKOD 6na sleden na~in se definirani vrednostite na konstantataK:

0.60 za blokovi od Grupa 1 vo yidovi bez longitudinalni vrski so malter, 0.55 za blokovi od Grupa 2a vo yidovi bez longitudinalni vrski so malter, 0.50 za blokovi od Grupa 2b vo yidovi bez longitudinalni vrski so malter

i za blokovi od Grupa 1 vo yidovi so longitudinalni vrski so malter,

0.45 za blokovi od Grupa 2a vo yidovi so longitudinalni vrski so malter, 0.40 za blokovi od Grupa 2b vo yidovi so longitudinalni vrski so malter i

za blokovi od Grupa 3.

Pove]e istraùva~i ja ispituvale vrskata pome\u karakteristi~nitevrednostite na jakosta na pritisok na yidarijata fk dobieni po eksperimentalenpat i vrednostite dobieni so koristewe na ravenkata (2.1), vo Tabela 2.5 dadeni serezultatite od edna takva sporedba.

Tabela 2.5 Korelacija na vrednostite na jakosta na pritisok na yidarijata fkdobieni po eksperimentalen pat i empiriski, Tomazevicet alt. (1996)

fk (MPa)Blokovi

(MPa)Grupa

Malter

(MPa) eksperiment empiriski

10 1- glina 0.5 2.0 2.3

15 1- glina 2.5 2.5 4.4

7.5 2a- glina 2.0 5.0 2.4

15 2a- glina 2.5 2.5 4.015 2a- glina 5.0 3.0 4.8

7.5 2a- drugi 5.0 3.5 3.0

7.5 2a- drugi 5.0 4.0 3.0

7.5 2b- glina 2.5 4.5 2.3

Vo odredeni slu~ai moè se dobiva dobra korelacija pome\u eksperimentalno iempiriski dobienite vrednosti, me\utoa vo odredeni slu~ai sovpa\aweto edaleku od dobro. Zatoa se prepora~uva sekoga[ koga se voveduva vo upotreba nov

tip na blokovi ili tehnologija na yidawe da se sprovedat eksperimentalniispituvawa za opredeluvawe na mehani~kite karakteristiki na yidarijata.


27/130


2.2.2.Jakost na smolknuvaweJakosta na smolknuvawe, koja pretstavuva jakost na yidarijata izlo`e na sili nasmolknuvawe, se definira kako kombinacija od po~etna jakost na smolknuvawepri nulta jakost na pritisok i inkrement na jakosta koja se dol`i na napregawana pritisok normalni na smolknuvaweto vo elementot na razgleduvanoto nivo.Po~etna jakost na smolknuvawe pri nulto napregawe na pritisok fvko seopredeluva vo sklad so EN 1052-3 so ispituvawe na taka nare~eni triptih probnitela (Slika 2.6). Na~inot na potpirawe na probnite tela i nanesuvawe natovarot treba da obezbedi pojava samo na napregawa na smolknuvawe vokontaktinite povr[ini pome\u blokovite i malterot.

Slika 2.6 Opredeluvawe na po~etna jakost na smolknuvawe (EN 1052-3)

Tabela 2.6 Tipi~ni vrednosti na po~etna jakost na smolknuvawe pri nultonapregawe na pritisokfvko i grani~nata vrednost na smolknuvawefvk za malter za

op[ta namena(EVROKOD 6)

Grupa Malter fvko(MPa)

grani~nafvk(MPa)

M10-M20 0.3 1.71- glina

M2.5-M9 0.2 1.5

M10-M20 0.2 1.71- drugi

M2.5-M9 0.15 1.5

M10-M20 0.3 1.42a- glina

M2.5-M9 0.2 1.2

M10-M20 0.2 1.42a- drugi2b- glina

M2.5-M9 0.15 1.2


28/130


Potrebno e da se ispitaat minimum pet triptiha. Najmala prifatliva vrednostna jakosta na smolknuvawe pri nulto napregawe na pritisok e 0.03MPa.Karakteristi~na vrednost na jakosta na smolknuvawe na nearmirana yidarijapotoa se presmetuva so slednata ravenka:

dvkovk

4.0ff += (2.2)kade d e proektno napregawe na pritisok normalno na smolknuvaweto. kako i dae, ovaa vrednost ne bi trebalo da e pomala od 0.0065 fb ([to ne e pomalku odfvko),ili pomalku od grani~nata vrednost propi[ana vo EVROKOD 6vo zavisnost odgrupata na blokovite i markata na malterot. Vo Tabela 2.6, dadeni se tipi~nivrednosti za yidarija izyidana so blokovi i malteri prepora~ani za yidawe voseizmi~ki aktivni podra~ja.

2.2.3.Jakost na zategaweNe postojat standardni postapki za eksperimentalno ispituvawe na jakosta na

smoklnuvawe fv ili jakosta na zategawe ft na yidarijata. Bilo cikli~no ilimonotono smolknuvawe ili ednostaveno ispituvawe na dijagonalen pritisokmo`e da se primenuva za opredeluvawe na vrednostite i nafv i na ft . So analiza nakorelacijata na rezultatite dobieni od razli~ni tipovi na ispituvawa,razlikite se nezna~itelni. Nezavisno od toa dali se analiziraat rezulatite zafvili ft , vlijanieto na napregawata na pritisok vo yidiniot panel se zema predvid.Vo Tabela 2.7 dadeni se tipi~nite eksperimentalno dobieni vrednosti nakarakteristi~nata jakost na zategawe ftk vo korelacija so po~etna jakost nasmolknuvawe pri nulto napregawe na pritisokfvko spored EVROKOD 6.

Tabela 2.7 Korelacija na eksperimentalno dobienite vrednosti na jakosta nazategaweftk i po~etna jakost na smolknuvawefvko na yidarijata

Jakost (MPa)Blokovi

(MPa)Grupa

Malter

(MPa) ftk fvko

10 1- glina 0.5 0.04 0.10

15 1- glina 2.5 0.18 0.20

7.5 2a- glina 2.0 0.30 0.10

15 2a- glina 2.5 0.12 0.20

15 2a- glina 5.0 0.18 0.20

7.5 2a- drugi 5.0 0.27 0.157.5 2a- drugi 5.0 0.27 0.15

7.5 2b- glina 3 0.10 0.20

Ako ravenkata (2.2) koja ja definira jakosta na smolknuvawe se smeta za ravenkana statisti~ka regresija so koja na drug na~in se pretstavuvaat eksperimentalnodobienite vrednosti ke se vidi deka nema golema statisti~ka razlika vo dvatana~ina na pretstavuvawe na rezultatite, Slika 2.7.


29/130


Slika 2.7 Korelacija pome\u eksperimentite i teorija na otpornost.

So sporeduvawe na golem broj na eksperimentalni rezultati, odnosot pome\ujakosta na zategawe i pritisok za bilo koj vid yidarija varira pome\u (sporedi

Tabela 2.5 i 2.7):

ktkk f09.0ff03.0 (2.3)

[to ovozmo`uva procena na vrednostite na jakosta na zategawe, dokolkuvrednostite na karakteristi~nata jakost na pritisok za daden tip na yidarija edostapna.

2.2.4.Jakost na svitkuvaweAko se verificira otpornosta na yid od yidarija na tovari nadvor od negovataramnina, jakosta na svitkuvawe, t.e. jakosta na yidarijata pri ~isto svitkuvawe e

nose~kiot parametar. Kako i da e, spored specifikaciite dadeni vo EVROKOD 6,vrednostite na fx1 treba da se zemat deka se nula, t.e. voop[to netreba da sevklu~i nosivosta na nearmirana yidarija pri proektirawe na otpornosta nazemjotres. Vo zavisnost od pravecot na ramninata na lom razlikuvame, jakosta nasvitkuvawe paralelna na spojnicite fx1, ili jakosta na svitkuvawe normalna naspojnicitefx2 (Slika 2.8).


30/130


Slika 2.8 Definirawe na ramninite na lom za opredeluvawe na jaksotite nasvitkuvawefx1 ifx2 (EVROKOD 6)


31/130


Vrz osnova na eksperimentalni ispituvawa na pritisok, isto taka mo`e da seoceni i modulot na elasti~nost na yidarijata. Modulot na elasti~nost Edefiniran e kako sekanten modul vo uslovi na tovarewe so postojani tovari, t.e.1/3 od maksimalniot vertikalen tovar. Se presmetuva na baza na srednatavrednost na dilatacijata izmerena na toa nivo na vertikalniot tovar (Slika 2.9)

Slika 2.9 Tipi~na zavisnot napregawa-dilatacii pri eksperimentalnoispituvawe na yidarijata na pritisok , Tomazevic, Zarnic (1984)

Vrz baza na eksperimentalno dobienite vrednosti, vo EVROKOD 6 se predlagaidealizirana zavisnost napregawa-dilatacii za potrebite na proektiraweto nayidarijata vo uslovi na svitkuvawe i pritisok (Slika 2.10).

Slika 2.10 Idealizirana zavisnost napregawa-dilatacii za potrebite naproektiraweto na yidarijata vo uslovi na svitkuvawe i pritisok (EVROKOD 6)


32/130


Pri nedostatok na eksperimenatlno dobieni vrednosti na modulot naelasti~nostE, negovata vrednost za potrebite na stati~ka i dinami~ka analizamoè da se proceni so slednata zavisnost:

kf1000E = (2.4)

Kako [to e slu~aj so jakosta na pritisok, vrednostite na modulot na elasti~nostE, opredeleni so ravenkata 2.4 ponekoga[ se daleku od izmerenite. Kako [tomoè da se vidi so sporeduvawe na vrednostite vo Tabelite 2.5 i 2.8, realnitevrednosti na modulot na elasti~nost se dviàt vo slednite granici:

kk f2000Ef200 (2.4a)

Vo EVROKOD 6 e poso~eno deka za modulot na lizgawe moè da se pretpostavideka ima vrednost 40% od modulot na elasti~nost, E. Me\utoa eksperimentalnodobienite vrednosti poso~uvaat deka realnite vrednosti na modulot na lizgawese mnogu poniski od predloènite vo EVROKOD 6 . Vo Tabela 2.8 dadena e

korelaciijata pome\u eksperimentalnite e presmetanite vrednosti na modulite.Tabela 2.8 Korelacija pome\u eksperimentalnite i procenetite vrednosti na

modulite na elasti~nost E i lizgawe G, Tomazevic (1999)

E(MPa) G(MPa)Blokovi

(MPa)Grupa

Malter

(MPa) Eksper. rav.(2.4) Eksper. 40% E

10 1- glina 0.5 250 2000 40 800

15 1- glina 2.5 800 2500 200 1000

7.5 2a- glina 2.0 4500 5000 500 2000

15 2a- glina 2.5 5000 2500 300 1000

15 2a- glina 5.0 5000 3000 300 1200

7.5 2a- drugi 5.0 5000 3500 500 1400

7.5 2a- drugi 5.0 6000 4000 600 2400

7.5 2b- glina 2.5 1800 4500 270 1800

O~igledno e deka vrednostite na modulot na lizgawe G variraat od 6% do 25% od

modulot na elasti~nostE

. Vo nieden slu~aj taa vrednost ne ja dostignuvavrednosta od 40% odE, kako [to e propi[ano vo EVROKOD 6. Dokolku vrednostana modulot na lizgawe se izrazuva preku jakosta na zategawe, se dobiva slednatakorelacija:

tktk f2700Gf1000 (2.5)

pri [to najgolemiot broj od podatocite se blisku do tkf2000G = .

Od site pogore izneseni podatoci proizleguva konstatacijata deka te[ko e da senajdat sigurni zavisnosti na mehani~kite karakteristiki na yidarijata odkarakteristikite na konstitutivnite materijali. Tokmu zatoa neophodno e da se

potencira potrebata od eksperimentalni ispituvawa sekoga[ koga toa evozmo`no.


33/130

Tipovi konstruktivni sitemi 29

3. TIPOVI KONSTRUKTIVNI SISTEMIYidanite konstrukcii se konstrukcii vo oblik na kutija, sostaveni odvertikalni elementi, yidovi, i horizontalni konstruktivni elementi,me\ukatni konstrukcii, me\usebno povrzani. Na nivo na me\ukatnitekonstrukcii yidovite se povrzuvaat so horizontalni elementi, naj~estoarmiranobetonski serkla`i (povrzni gredi). Pod dejstvo na horizontalni tovari(zemjotresi) me\ukatnite konstrukcii treba da se odnesuvaat kako absolutnokruti vo svojata ramnina, so [to se obezbeduva raspredelba na horizontalnitesili na yidovite spored nivnata krutost.

Vo sklad so EVROKOD 6, naprevena e slednata klasifikacija na konstruktivni(nosivi) yidovi;

Ednosloen yid, bez [uplini i bez vertitikalna spojnica kontinuirana pocelata visina.

Dvosloen yid, sostaven od dva paralelni sloja so popre~na vrska pome\univ, koja [to ne nadminuva 25mm i e kompletno popolneta so malter. Yid so [uplina, se sostoi od dva paralelni ednoslojni yida, povrzani so

yidni vrski ili armatura, pri toa samo edniot ili i dvata ednoslojni yidase nosivi. Prostorot pome\u dvata sloja se ostava prazen ili seispolnuva, ili delumno se ispolnuva so nenosiv, termoizolacionenmaterijal.

Yid so injektirana [uplina (sendvi~), toa e yid so dva paralelniednoslojni yida, razdvoeni najmalku 50mm, cvrsto povrzani so yidnivrski i armatura na spojnicite i so [uplina ispolneta so beton so cel da

se obezbedi kompaktno odnesuvawe pod dejstvo na vertikalni ihorizontalni tovari.

Na Slika 3.1 dadeni se grafi~ki prikazi na pogore opi[anite tipovi nosiviyidovi.

Vo razli~ni zemji se primenuvaat razli~ni vidovi na yidarija, tradicionalniili proektirani spored sovremenite standardi. Razli~nite tipovi yidarijarazli~no se odnesuvaat pod dejstvo na zemjotres. Taka tradicionalnatanearmirana yidarija poznato e deka e krt materijal, dodeka vramenata iarmiranata yidarija imaat zna~itelno podobreni nosivost i duktilnost.


34/130


Slika 3.1 Popre~en presek na a) ednosloen yid,b) dvosloen yid, c) yid so [uplina

3.1.NEARMIRANA YIDARIJANearmirana yidarija se sostoi samo od blokovi za yidawe i malter. Vo EVROKOD6precizirani se pravilata za yidawe na ovie yidovi vo sklad so najdobriteiskustva na tradicionalnite yidari:

Koga e potrebno, blokovite za yidawe treba da se potopat vo voda predyidawe so cel da se spre~i gasewe na malterot, osobeno cementot.

Blokovite treba naizmeni~no da se preklopuvaat za da se obezbediodnesuvawe na yidot kako monoliten konstruktiven element. Za da seobezbedi soodvetno povrzuvawe, blokovite treba da se poklopuvaat vodol`ina najmalku 0.4 od visinata na blokot ili 40mm, koja od dvete

vrednosti e pogolema (Slika 3.2 i Slika 3.3). Na ]o[ovite i vkstuvawatana yidovite, preklopot ne smee da e pomal od debelinata na blokovite.Blokovite treba da se se~at za da se obezbedi baranoto preklopuvawe.

Vertikalno povrzuvawe ne e dozvoleno vo regioni so seizmi~ki rizik Dokolku se koristi malter za univerzalna upotreba, debelinata

spojnicite od malter ne smee da se pomali od 8mm i ne pogolemi od 15mm.Vertikalnite spojnici treba da se dobro popolneti so malter.

Slika 3.2 Pravila za yidawe so blokovi od Grupa 1 (EVROKOD 6)


35/130


Slika 3.3 Pravila za yidawe so blokovi od Grupa 2a i 2b (EVROKOD 6)

Iako preporakite EVROKOD 6za minimalna debelina na nosivite yidovi e samo100mm, EVROKOD 8 precizira deka vo seizmi~ki aktivni zoni debelinata nayidovite od nearmirana yidarija ne smee da e pomala od 400mm vo slu~aj napriroden kamen, 300mm vo slu~aj na obraboten kamen i 240mm vo slu~aj navramena i armirana yidarija. No ovie vrednosti mo`at da se koristat i za yidoviod blokovi od drug materijal a ne samo kamen. Sepak vo pove]e zemji se smeta dekadebelina od 190mm e minimalna debelina na nosiv yid vo seizmi~ki aktivniregioni.

Od aspekt na obezbeduvawe na stabilnosta na konstruktivnite yidovi odnosot na

efektivnata visina i debelinata na yidot ne treba da pogolem od 9 vo slu~aj napriroden kamen, 12 vo slu~aj na obraboten kamen i 15 za drugi vidovi blokovi.Isto taka dol`inata na konstruktiven yid treba da e najmalku polovina odpogolemata visina na sosednite otvori za slu~aj na priroden i obraboten kamen,i edna tretina vo slu~aj na vramena yidarija.

Po pravilo za yidawe na site konstruktivni yidovi od eden kat treba da sekoristat ist tip na blokovi i malter. Popre~nite yidovi treba da se yidaatistovremeno so nosivite. Isto taka se prepora~uva debelinata na poedini yidovida bide konstantna po celata visina na objektot.

3.2.VRAMENA YIDARIJAVramenata yidarija e sistem kaj koj konstruktivnite yidovi od site ~etiri stranise vrameni so horizontalni i vertikalni elementi od armiran beton iliarmirana yidarija. Ovie horizontalni i vertikalni elementi ne e predvideno danosat nitu vertikalni nitu horizontalni tovari i zatoa ne se ni dimenzioniraatda se odnesuvaat kako nosivi ramki (Slika 3.4).

Vo slu~aj na armiranobetonski ramki so ispolna od yidarija, stolbovite igredite koi gi so~inuvaat ramkite se dimenzionirani da gi nosat vertikalnite ihorizontalnite tovari vklu~uvaj]i gi i seizmi~kite, dodeka zidarijata sekoristi kako ispolna t.e. nekonstruktiven element i zatoa se izveduva posle

izveduvaweto na ramkite. Za razlika od toa, vo slu~aj na vramena yidarijayidovite se tie koi se dimenzionirani da gi nosat vertikalnite i horizontalnite


36/130


tovari, pa zatoa prvo tie se izveduvaat a duri potoa se izveduvaat me\ukatnitekonstrukcii, kako i povrznite gredi i stolbovi koi sluàt da ja vramatyidarijata a ne da nosat tovari.

Slika 3.4 Yidarija vramena so horizontalni i vertikalni elementi oda) armirana yidarija i b) armiran beton

Ekspeimentalnite istraùvawa kako i iskustvoto od slu~eni zemjotresipokaùvaat deka vramuvaweto na yidarijata so povrzni gredi i stolbovidoprinesuva za:

Podobruvawe na vrskite pome\u konstruktivnite yidovi

Podobruvawe na stabilnosta na vitkite konstruktivni yidovi Podobruvawe na jakosta i duktilnosta na yidanite konstrukcii Namaluvawe na rizikot od rasturawe na yidnite paneli o[teteni od

zemjotres

Slika 3.5 Tipi~na polo`ba na povrzni stolbovi

So cel da se obezbedi integriarano odnesuvawe na yidanite konstrukcii, seprepora~uva postavuvawe na vertikalni elementi za vramuvawe (povrznistolbovi) na site ]o[ovi na objektot kako i na site vkrstuvawa na yidovite. Isto


37/130


taka spored EVROKOD 8tie treba da se postavuvaat od dvete starni na otvori sopovr[ina pogolema od 1.5 m2, [to pretstavuva prili~no strog kriterium,iskustvoto pokaùva deka toj kriterium moè da e 2.5 m2. Povrzni stolbovi trebada se postavuvaat na slobodnite kraevi na site konstruktivni yidovi. Kogastanuva zbor pak za povrzni gredi rastojanieto ne treba da e pogolemo od 4.0m.

(Slika 3.5).Ednata dimenzija od popre~niot presek na povrznite stolbovi voobi~aeno eednakva na debelinata na yidot, no ne pomala od 150mm. Taa moè da bide i pomalaod debelinata na yidot dokolku e potrebno da se smesti nadvore[en sloj natermoizolacija. Minimalna dimenzija vo pravec na yidot treba da 150mm. Ne smeeda se koristi beton so poniska marka od C15.

Spored EVROKOD 6minimalna potrebna armatura e 200mm2, [to odgovara na 4pra~ki glatka armatura (granica na te~ewe 240MPa) so dijametar 8. IakoEVROKOD 8 prepora~uva potrebna armatura od 240mm2, podobro e povzrnitestolbovi na ]o[ovite i vkrstuvawata na yidovite da se armiraat so 4 pra~kiglatka armatura (granica na te~ewe 240MPa) so dijametar 10 [to odgovara na314mm2. Se prepora~uva upotrba na uzengii od glatka armatura so dijametar 6 narastojanie od 200mm.

Spored EVROKOD 6 se prepora~uva povrznite gredi i stolbovi, bilo da se odarmiran beton ili armirana yidarija, da ne se zemaat predvid pri proektirawetona konstrukciite od vramena yidarija vo seizmi~ki aktivni regioni. Ova erezultat pred se na nedovolniot broj na eksperimentalni istraùvawa koi biovozmoìle podobar uvid vo mahanizmite na lom i distribucijata na silite vopovrznite elementi. Tokmu zatoa dimenzioniraweto na ovie elementi se vr[ispored empiriski podatoci. Vo Tabela 3.1 dadeni se preporaki za usvojuvawe nasoodvetna armatura (povr[ina, broj na pra~ki od glatka armatura. granica nate~ewe 240MPa) za povrzni stolbovi, vo zavisnost na katnosta na objektot iseizmi~nosta na lokacijata.

Tabela 3.1 Usvojuvawe na armatura za povrzni stolbovi, (1984)

Katovi Seizmi~nostag< 0.1g

Seizmi~nost0.1g < ag< 0.2g

Seizmi~nost0.2g < ag< 0.4g

2 1-2 4 8 4 10 4 124 1-2 4 8 4 10 4 124 2-4

4 8 4 10 4 126 1-2 4 10 4 12 4 126 3-4 4 8 4 10 4 126 5-6 4 8 4 10 4 12

So cel da se obezbedi integralno odnesuvawe na sistemot za vramuvawe nayidovite, neophodno e da se posveti soodvetno vnimanie na ankeruvawe naarmaturata od povrznite gredi i stolbovi. Spored EVROKOD 8 se prepora~uvapreklopuvawe vo iznos najmalku [est dijametri na pra~kite. Kako dopolnuvaweneophodno e da se izvr[i povrzuvawe na yidovite so povrznite stolbovi so

armaturni pra~ki ne pomali od 6 na rastojanie od 60cm, soodvetno armirani vospojnicite od malter.


38/130


3.3.ARMIRANA YIDARIJAArmirana yidarija e konstruktiven sistem kaj koj ~eli~na armatura vo oblik naarmaturni pra~ki ili mreì e poloèna vo malter ili smestena vo [uplinite nablokovite i poplneti so beton ili injektivna masa. So armirawe na yidarijata so~eli~na armatura, otpornosta na seizmi~ki dejstava i disipirawe na energijazna~itelno se podobruva. Za da se postigne toa neophodno e armaturata da bidepravilno vgradena so cel da se obezbedi monolitno odnesuvawe pod dejstvo navertikalnite i horizontalnite tovari.

Postojat pove]e na~ini na koj armaturata moè da se primeni vo yidovite odarmirana yidarija, no sepak preovladuvaat slednite tri tipa:

Armirani yidovi od [uplivi blokovi Armirani yidovi so [uplini ispolneti so beton Armirani yidovi so armatura smestena vo [licevi

Slika 3.6 Armirana yidarija od [uplivi blokovi(EVROKOD 6)

Armiranite yidovi so [uplivi blokovi ja pretstavuva osnovnata forma naarmiranata yidarija (Slika 3.6). Specialno oblikuvani blokovi so vertikalniotvori vo koi se smetuva armaturata i ispolnuva so beton ili smesa zainjektirawe, so ili bez `lebovi za smestuvawe na horizontalnata armatura, seprimenuvaat za yidawe na ovoj tip yidarija. Pred da po~nat da se redat blokovitese postavuva vertikalnata armatura, potoa nad malterot se postavuva eden sloj nablokovi, nad niv se postavuva horizontalnata armatura vo namenski `lebovi ilina malterot. {uplinite vo koi se postaveni vertikalni pra~ki popolneti se sobeton ili smesa za injektirawe, isto taka kako [to napreduva yidaweto na yidot i`lebovite vo koi se smestuva horizontalna armatura se poplnuvaat so smesa za

injektirawe ili malter. So cel da se podobri otpornosta, a vo zavisnost odoblikot na blokovite, site [uplini vo [uplivite blokovi se injektiraat ili sepopolnuvaat so beton za ispolna.

Armirani yidovi so [uplini ispolneti so beton se razlikuvaat sporedtehnologijata na yidawe, konstruktivnite karakteristiki i odnesuvaweto. Kako[to moè da se vidi od Slika 3.7, Ovoj yid se sostoi od dva vertikalni sloja odblokovi, oddvoeni so [uplina vo koja se smestuva vertikalna i horizontalnaarmatura popolneta so beton za ispolna ili smesa za integrirawe. Dvatavertikalni sloja od ovoj tip na yidovi se povrzuvaat so vrski koi treba da sedimenzionirani da nosat horizontalni tovari, vklu~uvaj]i gi i seizmi~kite. Vo

seizmi~kite regioni se prepora~uva primena najmalku edna uzengija 6 ilisoodvetni vrski na sekoi 0.25m2 od povr[ina na yidot.


39/130


Slika 3.7 Armirani yidovi so [uplini ispolneti so beton(EVROKOD 6)

Debelinata na vertikalnite yidni sloevi voobi~aeno iznesuva 100mm (debelina

na blokovite) dodeka [irinata na [uplinata e 60-100mm. Blokovite treba da seredat vo obi~na vrska, vertikalna vrska ne e dozvolena vo regioni so seizmi~kirizik. Smesata za ispolna moè da se injektira paraleleno so napreduvawe narabotite ili odkako ]e se izyida do visina na celiot kat. Vo prviot slu~aj prvo sepostavuva vertikalnata armatura, potoa se postavuvaat horizontalnata armaturavo vrskite i se injektiraat kako [to napreduva yidaweto. Vo vtoriot slu~aj prvose postavuva vertkalnata i horizontalnata armatura, potoa se yidaat dvata sloja ise povrzuvaat so soodvetni vrski. Ovie vrski treba da se postavuvaat naleì[nata spojnica po ista vertikala za da se spre~at vibraciite priinjektiraweto. Otkako e izyidana celata visina na katot [uplinata se ispolnuva

so betonska smesa. Pred injektiraweto ostatoci od malter treba da se is~istat odarmaturata i nosivite povr[ini.

Slika 3.8 Armirani yidovi so so armatura smestena vo [licevi (EVROKOD 6)

Ponekoga[ vertikalnata armatura se smestuva vo [licevi dobieni so posebenvid na na~in na yidawe na blokovite (Slika 3.8). Isto kako vo slu~aj na armiraniyidovi so [uplivi blokovi, vertikalnata armatura se postavuva pred yidaweto nayidot. Vo zavisnost od primnetite blokovi horizontalnata armatura se postavuvavo leì[nata spojnica na vertikalno rastojanie ne pogolemo od 600mm.

{licevite so vertikalna armatura se ispolnuvaat so beton za ispolna ilimalter naporedno so napreduvawe na yidot.


40/130


Armaturata primeneta za armirawe na yidarijata treba da e otporna na korozijaili soodvetno za[titena od korozija vo zavisnost od okolnite uslovi. Ako seprimenuva armatura od obi~niot karbonski ~elik smestena vo [uplina koja seinjektira, [ipkite treba da se za[titeni so betonski sloj vo debelina odminimum 20mm vo slu~aj na suva sredina, 25mm vo vla`na sredina i 40mm vo

hemiski agresivna sredina. Za horizontalna armatura smestena vo malterot naleì[nata spojnica potreben e sloj od 15mm od armaturata do liceto na blokot.

Kako [to e specificirano vo EVROKOD 8 , horizontalna armatura treba da sepostavuva vo leì[nata spojnica ili vo soodvetni `lebovi od blokovite navertikalno rastojan ne pogolemo od 600mm i so minimalen procent na armiraweda ne pomal od 0.05% od povr[inata na popre~niot presek. Me\uto treba da seima na um deka visokiot procent na horizontalna armatura vodi do lom napritisok na blokovite pred pojava na plasti~nost vo armaturata [to treba da seizbegnuva. {ipki so minimum dijametar 4 treba da gi obvitkuvaat vertikalnitepra~ki na karevite od yidovite kaj otvorite.

Spored EVROKOD 8, vertkalna armatura so presek ne pomal od 400mm2 treba dase postavi na dvata slobodni karaja od sekoj yid, kaj sekoe vkrstuvawe na yidoviteili najmalku na sekoi 4m od dolìnata na yidovite.

Armaturnite pra~ki treba da imaat dovolna dolìna na ankeruvawe taka [tovnatre[nite sili moà da se prenesat na malterot ili ispolnata od beton, t.e. nablokovite. Ankeruvaweto moè da se postigne so pravo ili svitkano ankeruvawe,ankeruvawe so kuki ili jamki (Slika 3.9). Pravoto ili svitkano ankeruvawe ne edozvoleno za obi~en ~elik so dijametar pogolem od 8. Svitkano ankeruvawe,ankeruvawe so kuki ili jamki ne e dozvoleno za ankeruvawe na pritisnataarmatura.

Slika 3.9 Tipi~ni detali na ankeruvawe na armaturata (EVROKOD 6)


41/130


Spored EVROKOD 6) pravata dolìna na ankeruvawe lb zavisi od dijametarot naarmaturnite pra~ki. Ovaa dolìna treba da se presmeta pod pretpostavka dekanapregaweto na izvlekuvawe po dolìnata na pra~kata e konstantno:

bok

M

s

yk

b

f

f

4

l

= (3.1)

kade: - efektiven dijametar na armaturnata pra~ka

fyk - karakteristi~na jakost na armaturatafbok - karakteristi~na jakost na izvlekuvawe na armaturata

Ms, - parcijalni faktori na sigurnost

Dolìnata na ankeruvawe za svitkuvawata, kukite i jamkite moè da se namali do30%, dokolku armaturnite pra~ki se zategnati. Vo slu~aj da se upotrebi armatura

pove]e otkolku [to e opredeleno so dimenzioniraweto, dolìnata naankeruvawe moè soodvetno da se namali, vnimavaj]i pri toa;

9dolìnata na ankeruvawe na zategnatite pra~ki da ne e pomala odpogolemata od slednite vrednosti: 0.3lb, 10 ili 100mm

9dolìnata na ankeruvawe na pritisnatite pra~ki da ne e pomala odpogolemata od slednite vrednosti: 0.6lb, 10 ili 100mm

Dolìnata na naddavawe isto taka se opredeluva so primena na ravenkata (3.1).Vo presmetkite se zema pomalata od vrednost od presmetanite za dvete pra~ki.Dolìnata na naddavawe na dve pra~ki treba da e:

9lb i za zategnati i za pritisnati pra~ki, vo slu~aj pomalku od 30% odpra~kite da se naddavaat, i vo slu~aj koga popre~noto rastojanie napra~kite koi se naddavaat ne e pomalo od 10 , a za[titniot sloj od betonili malter ne e pomal od 5 ,

91.4lb za zategnati pra~ki, vo slu~aj pove]e od 30% od pra~kite da senaddavaat ili vo slu~aj koga popre~noto rastojanie na pra~kite koi senaddavaat e pomalo od 10 ili za[titniot sloj od beton ili malter epomal od 5 ,

92lb za zategnati pra~ki, vo slu~aj koga pove]e od 30% od pra~kite senaddavaat i isto vremeno popre~noto rastojanie na pra~kite koi senaddavaat e pomalo od 10 ili za[titniot sloj od beton ili malter epomal od 5 ,

Sepak preporakite od kodovite za iznosot i rasporedot na armaturata voarmirana yidarija od [uplivi blokovi, treba vnimatelno da se primenuvaat.Eksperimentalnite istraùvawa poso~uvaat deka efikasnosta na vertikalnata ihorizontalnata armatura mnogu zavisi od kvalitetot na blokovite i malterot,kako i od na~inot na koj armaturata e ankeruvana na kraevite. Jasno e dekaminimalnite i maksimalnite vrednosti na armaturata vo armirana yidarija od[uplivi blokovi se vo tesna vrska so kvalitetot na yidarijata.


42/130

Osnovni principi za proektirawe yidani konstrukcii 39

4. OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANIKONSTRUKCII

Edna od osnovnite prednosti na yidanite konstrukcii e mo`nosta istite

elementi da imaat pove]enamenska funkcija, taka yidarijata moè istovremenoda se koristi kako nosiv element, za pregraduvawe, termi~ka i zvu~na izolacijakako i za[tita od poàr. Kako materijal e relativno evtin, no istovremenotraen i povolen za obezbeduvawe na estetski efekt na fasadnite povr[ini.Yidanite konstrukcii se fleksibilni vo odnos raspored na nosivite elementitevo osnova i moàt da bidat gradeni bez golemi finansiski vloùvawa.

Vo prvata polovina na dvaesetiot vek, pove]e katnite yidani konstrukcii vogolema mera bile zameneti so ~eli~ni i armiranobetonski ramkovnikonstrukcii iako istite mnogu ~esto se gradat so ispolna od yidarija. Edena odserioznite pri~ini za ova bil i faktot deka do pred 1950 godina yidanite

konstrukcii bile dimenzionirani isklu~ivo spored empiriski pravila, toavodelo do proektirawe na debeli yidovi, [to zna~elo nepotrebna zaguba naprostor, materijal no i vreme za gradewe. Situacijata se promenila koga vopogolem broj zemji posle 1950 godina doneseni se pravilnici za proektirawe idimenzionirawe na nosivite elementi od yidanite konstrukcii, koiovozmoùvale poracionalno dimenzionirawe na potrebnata debelina nanosivite yidovi i mehani~kite karakteristiki na metrijalite. Pravilnicite zadimenzionirawe na yidanite konstrukcii bile doneseni vrz baza na nau~niistraùvawa no i prakti~ni iskustva. Seto ova rezultiralo vo zgolemuvawe kakona obemot na gradewe na ovoj tip konstrukcii i pogolema hrabrost naproektantite koi proektiraat yidani konstrukcii i do 30 kata.

4.1.OSNOVNI PRINCIPIKako yidani konstrukcii najpolno e da se izveduvaat objektite kaj koi osovata epodelena na relativno golem broj prostorii so mali ili sredni dimenzii, pri[to rasporedot e ist po cela visina na objektot. Vakvata dispozicina na objektotovozmoùva primena na nosivi yidovi koi se protegaat po celata visina naobjektot i vo koi poradi malite rasponi na me\ukatnite konstrukcii nemagolema koncentracija na vertikalni tovari. Objekti koi gi imaat oviekarakteristiki se stanbeni zgradi, hoteli, studentski domovi i sli~ni

rezidencionalni objekti.


43/130


Slika 4.1 Tipi~en raspored na yidovi vo yidani konstrukcii


44/130


Oblikot i rasporedot na yidovite vo odreden objekt proizleguva odfunkcionalnite potrebi i okolnite uslovi i iziskuva sorabotka na arhitektitei grade`nite inèneri vklu~eni vo proektiraweto. Izbranoto re[enie naj~estone e kriti~no od konstruktivna gledna to~ka dokolku se obezbedi odredenprocent na nosivi yidovi i vo glavniot pravec na objektot so cel da se obezbedi

ramnomerna nosivost na horizontalni tovari vo dvata osnovni pravca. Priproektiraweto treba da se izbegnuva seriozna nesimetrija koja doveduva dopojava na torzioni efekti koi e te[ko precizno da se opredelat, a istitepredizviluvaat nepovolna raspredelba na napregawata.

Skali`niot prostor kako i otvorite za smestuvawe na liftovi i instalaciiigraat va`na uloga vo opredeluvaweto na rasporedot na yidovite i ~estopati seod primarno zna~ewe vo obezbeduvaweto na popre~nata krutost.

Poradi golemata raznovidnost na raspored na nosivite yidovi vo yidanitekonstrukcii te[ko e da se napravi precizna definicija na razli~ni tipovi,sepak edna gruba klasifikacija moè da se napravi na sledniot na~in:

Keliest sistem Prosti ili dvojni popre~ni sistemi Kompleksni sistemi

Keliesti sistemi se sistemi vo koi i nadvore[nite i vnatre[nite yidovi senosivi i kaj koi ovie ovie yidovi imaat oblik na ]elii vo osnova. Na Slika 4.1a)prikaàn e primer na takov konstruktiven sistem.

Vtoriot tip na konstruktivni sistemi vklu~uvaat ednostavni popre~ni yidovi,

vo koi glavnite nosivi yidovi se normalni na podol`niot pravec na objektot.Me\ukatnite konstrukcii se potpiraat na glavnite pore~ni yidovi, dodekapodol`nata stabilnost se postignuva so yidovite od hodnicite, kako [to eprikaàno na Na Slika 4.1b). Vakov konstruktiven sistem e pogoden za hotelikade ima golem broj na ednakvi prostorii. Fasadnite yidovi moàt da bidatoblogi od nenosiva yidarija ili od drug materijal.

Zasluùva da se poso~i deka pri primena na konstruktivn sistem so popre~niyidovi ograni~ena e [irinata na objektot, [to moè da e problem ako e potrebnopodobro prirodno osvetluvawe na sobite. Vo slu~aj koga e potreben pogolemvnatre[en prostor (skali, instalacii i dr.) se primenuva ne[to pokomlikuvan

sistem na porepre~ni yidovi koi se paralelni na dvata glavni pravca na objektot,Slika 4.1c).

Site vidovi na hibridni re[enija dobieni kako kombinacija na keliesti ipopre~ni sistemi se vozmo`ni i spa\aat vo tretiot tip, kompleksni sistemi,tipi~en primer daden na Slika 4.1d).

Poslednite godini posebno vnimanie e posveteno na obezbeduvawe na otpornostana abnormalni tovari. Imeno se slu~uva duri poedinite nosivi elementi i da sedobro dimenzionirani da gi prifatat voobi~aenite tovari, vo slu~aj naizvonredni tovari kako [to se udar na vozilo ili eksplozija na gas,konstrukcijata kako celina doìvuva golemi o[tetuvawa. Nevozmo`no e to~no

da se opredelat tovarite od ovoj vid kako i merkite koi treba da se prezemat za dase spre~i kolaps na konstrukcijata od nivno dejstvo.


45/130


Slika 4.2 Otpornost na prostite pore~ni sistemi na [teti na incidentni tovari


46/130


Pri toa rasporedot na nosivite yidovi vo osnova e edna od osnovnite merki zaobezbeduvawe na otpornosta na pogore poso~eniot tip na tovari. Ova e moè da sevidi na objektot daden na Slika 4.2a), ovoj objekt se sotoi samo od plo~i ipopre~ni yidovi taka [to e o~igledna negovata osetlivos na popre~ni tovari vopravec na podol`niot pravec. Ovaa slabost moè da se popravi so vmetnuvawe na

skali ili lift kako [to e prikaàno na Slika 1.2(b), sepak ovaa konstrukcija iponatamu e ~uvstvitelna osobeno ako dojde do udar na vozilo vo fasadnite yidovivo podolèn pravec, taka [to kolaps na ovoie yidovi od prviot kat bi dovelo dogolemi o[tetuvawa na celata konstrukcija.

Za razlika od toa objekt so raspored na nosivite yidovi kako na Slika4.2c) imazna~itelno pogolema otpornost na razli~ni tipovi izvonredni tovari, poradipogolemata otpornost na popre~ni tovari. Kolaps na bilo koj yid ne bipredizvikal kolaps na celata konstrukcii.

Sepak otpornosta na konstrukciite ne zavisi samo od rasporedot na nosiviteyidovi tuku mnogu zavisi i od tipot na me\ukatnata konstrukcija kako i vrskata

pome\u vertikalnite i horizontalnite elementi. Taka objekt so me\ukatnakonstrukcija od prefabrikuvani elementi ]e ima pomala otpornost na popre~nitovari od objekt so monolitna me\ukatna konstrukcija. Isto taka, vrskata name\ukatna konstrukcija so yidovite vlijae na otpornosta na relativnipomestuvawa predizvikani od popu[tawe na potporite ili temperaturnipromeni.

Pogore dadenite konstatacii se odnesuvaat kako na pove]ekatni yidanikonstrukcii taka i na poniski objekti.

4.2.OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE NA SEIZMI^KIOTPORNI KONSTRUKCIIZemaj]i go predvid visokiot seizmi~ki rizik vo pogolemiot del od na[ata zemjakako i osetlivosta na yidanite konstrukcii na dejstvo od zemjotres osnovniteprincipi za proektirawe na seizmi~ki otporni yidani konstrukcii zasluùvaatposebno vnimanie.

Dosega[nite iskustva od zemjotres poso~uvaat zna~itelno vlijanie nakonfiguracijata na konstrukcijata i rasporedot na nosivite yidovi na odgovorotna yidanite konstrukcii na seizmi~ko dejstvo. Od tie iskustva kako i odeksperimentalni i analiti~ki istraùvawa proizleguvaat slednite preporaki

pri proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii: Ednostavni i pravilni (simetri~ni) od konstruktiven aspekt Stati~ki neopredeleni Kruti me\ukatni konstrukcii Soodvetni temeli

4.2.1.Konfiguracija na konstrukcijataYidanite konstrukcii poradi specifi~nosta na materijalot iziskuvaatednostavni i jasni formi so jasni linii na prenos na silite do temelite, duri iza vertikalni tovari, no koga stanuva zbor za horizontalni (vklu~uvaj]i gi i


47/130


seizmi~kite) tie principi se u[te poizrazeni. Vo prodolènie dadeni seosnovni kriteriumi koi treba da se po~ituvaat pri proektirawe na yidanitekonstrukcii vo seizmi~ki regioni:

Konstrukcijata treba da e pribli`no simetri~na vo pravec na dvete glavnioski, i vo odnos na raspredelba na krutosta i vo odnos na raspredelba namasata. Treba da ima dovolen broj na nosivi yidovi, so pribli`no ednakvapor[ina na popre~niot presek i krutost, vo dvata osnovni pravca nakonstrukcijata (Slika 4.3).

Slika 4.3 Raspored na nosivite yidovi vo osnova

Oblikot na konstrukcijata vo osnova treba da e pravilen. Ednostavnikvadratni ili pravoagolni zgradi podobro se odnesuvaat pod dejstvo nazemjotres odkolku objekti so neregularnosti vo osnova. Vo toj pogled

vkupnite dimenzii na neregularnostite, vovlekuvawa ili ispaknuvawa voeden pravec, netreba da nadminuvaat 25% od vkupnata povr[ina voosnova(Slika 4.4).

Slika 4.4 Primeri na pravilni formi vo osnova

So cel da se izbegnat torzioniot efekt kako rezultat na razlikite vopomestuvaweto na tloto pri zemjotres, za slu~aj na dolgi zgradi seprepora~uva dolìnata da ne ja nadminuva vrednosta od ~etiri [irini.Dokolku e potrebna pogolema dolìna objektot treba da se izvede vo lameli,pri [to separacijata na lamelite se obezbeduva na adekvaten na~in.

Se prepora~uva delewe na objektite so sloèni formi vo osnova (L, T, U ili+) vo pove]e delovi, pri [to sekoj del bi go ispolnuval kriteriumot na

ednostavnost i simetrija (Slika 4.5). So cel da se obezbedi efektot nasudruvawe na poedinite delovi pri dejstvo na zemjotres, neophodno e


48/130


pravilno da se opredeli dimenzijata na dilatacionote fugi. Taka od iskustvose prepora~uva [irinata na dilatacionata fuga da ne e pomala od 30mm, akoga vkupnata visina na objektot nadminuva 9.0m treba da se dodadat 10mm zasekoj kat (ili sekoi 3.0m od visinata).

Slika 4.6 Objekti so slo`eni formi vo osnova

Objektot isto taka treba da ima pravilno forma i po visina. Rasporedot nanosivite elementi, krutosta i masata po visina treba da e [to e mo`noporamnomeren. Koncentracija na masite na povisokite katovi treba da seizbegnuva. Naglite promeni na krutosta kako rezultat na promeni na

dimenziite vo osnova, promena na rasporedot i tipot na nosivi elementi nasosedni katovi doveduva do koncentracija na napregawata a so toa i dozgolemuvawe na opasnosta od pojava na [teti vo tie delovi (Slika 4.6).

soodvetno nesoodvetno lo[o

Slika 4.5 Principi za oblik na konstrukciite po visina

Me[ani konstruktivni sistemi, kako [to se kombinacija od nosivi yidovi odyidarija na eden kat i armiranobetonski ramkoven sistem na sosedniot kat nese dozvoluva (Slika 4.7). Ponekoga[ kombinacija od armiranobetonskistolbovi i nosivi yidovi od yidarija na eden kat e neophodna od

arhitektonski pri~ini. Vo toj slu~aj nosivite yidovi zadol`itelno treba dase od armirana yidarija so cel da se obezbedi pogolema duktilnost i


49/130


kapacitetot za disipacija na energija. Armiranobetonskite stolbovi inosivite yidovi treba da se dobro povrzani so kruta me\ukatna konstrukcijaso cel da se obezbedi ramnomerna raspredelba na horizontalnite sili nastolbovite i yidovite. Pri dimenzioniraweto neohodno e da sprovededetalna analiza za da se proveri dali e obezbeden posakuvaniot na~in na

prenos na seizmi~kite sili od eden na drug nosiv element. Pri toa posebnovnimanie treba da se posveti na re[avaweto na konstruktivnite detali.

Slika 4.7 Me[ani konstruktivni sistemi treba da se izbegnuvaat

Duri i site pogore poso~eni kriteriumi za oblikot i formata na konstrukcijatada se zadovoleni posakuvanata otpornost na seizmi~ki dejstva seu[te moè da ne

e postignata. Za toa da se osigura neohodno e da se obezbedi me\ukatnatakonstrukcija da se odnesuva kruto vo svojata ramnina od edna strana i dobrapovrzanost na nosivite yidovi pome\u sebe i so me\ukatanata konstrukcija oddruga strana. Imeno, ako yidovite na eden kat se lo[o povrzani pome\u sebe, pridejstvo na horizontalni tovari moè da dojde do odvojuvawe na yidovite povertikala na ]o[evite i vkrstuvawata. Taka odvoenite yidovi pri vibraciipredizvikani od dejstvo na zemjotres imaat zna~itelno pomala otpornost [tovodi do parcijalen kolaps na konstrukcijata.

Od duga strana, dokolku me\ukatnata konstrukcija ne e dovolno kruta vo svojataramnina nema da bide obezbeden ramnomeren prenos na silite na vertikalnitenosivi elementi [to moè da dovede do preoptovaruvawe na poedini elementi iniven kolaps. So cel da se obezbedi dovolna krutost na me\ukatnata konstrukcijavo svojata ramnina slednite preporaki treba da se imaat na um:

9Sekoj kat treba da e vo edna ramnina (treba da se izbegnuvaat naglipromeni na elevacite)

9Krutosta na me\ukatnata konstrukcija vo nejzinata ramnina netreba da seoslabuva so otvori. Zonite vo koi se nao\aat golemi otvori (skali[niprostori, lift) treba posebno da se zajaknuvaat so armatura iliserklaì

9Se preferira primena na plo~i nosivi vo dvata pravaca, bidej]i tieporamnomerno gi prenesuvaat tovarite od seizmi~ki dejstva.


50/130


4.2.2.Dimenzii, visina i broj na katoviKako rezultat na iskustvoto, tradicijata kako i analiti~kite soznanija zaodnesuvaweeto na konstrukciite pri zemjotres vo zavisnost od materijalot ikonstruktivniot sistem vo pove]eto kodovi se propi[vaat grani~nite vrednostina dimenziite i visinata na yidanite konstrukcii. Sepak kako rezultat nanajnovite eksperimentalni i analiti~ki istraùvawa kako i usovr[uvaweto napresmetkovnite modeli primenuvani pri analizata i dimenzioniraweto na oviekonstrukcii dozvoleno e izvesno olabavuvawe na prethodnite ograni~uvawa navisinite i brojot na katovi.

Vo EVROKOD 6i EVROKOD 8specificirani se samo ograni~uvawa za objektiod neramirana yidarija vo seizmi~ki regioni so g3.0ag . Imeno, za ovoj tip na

objekti se dozvolu samo visisna od dva kata. Dodeka za objekti od vramena iarmirana yidarija, dokolku se ispolneti kriteriumite za kvalitet namaterijalite i konfiguracijata na objektot, visinata i brojot na katovi zavisat

od nosivite karakteristiki na yidarija i se opredeluvaat so dimenzionirawe.Sepak treba da se proveri dali konstrukcijata gi ispolnuva barawata nagrani~nite sostojbi na upotreblivost i lom.

So cel da se reduciraat tipi~nite efekti od temperaturni promeni, sobirawe nabetonot na me\ukatnite konstrukcii i neramnomernite slegnuvawa na potporitekarakteristi~ni za dolgi objekti koi mo`t da dovedat do pojava na prsnatini voyidarijat i pred pojava na zemjotres, kako i da se izbegnat negativni efekti kako[to e torzija koja se javuva kako rezultat na razlikite vo pomestuvaweto na tlotopo dolìnata na objektot vo slu~aj na zemjotres, se prepora~uva dolìnata nayidanite konstrukcii ili poedinite nezavisni lameli da ne e pogolema od 40m voregiono so visok seizmi~ki rizik ( g3.0ag ) i 50m vo regiono so sreden i nizok

seizmi~ki rizik ( g3.0ag < ).

Vo slu~aj na poslabo nosivi po~vi neophodni se dopolnitelni ograni~uvawa nadimenziite vo zavisnost od karakteristikite na po~vite.

I pokraj toa [to seizmi~kata otpornost na sekoja yidana konstrukcija treba da sepresmeta so soodvetna analiza, vo Tabela 4.1 dadeni se preporaki za visinata ikatnosta na yidanite konstrukcii vo zavisnost od kvalitetot na materijalite iprimenetata tehnologija. Ovie preporaki se odnesuvaat na yidani konstrukcii odtradicionalna cigla i [uplivi blokovi.

Tabela 4.1 Preporaki za maksimalni vrednosti na visinata i katnosta

Proektno zabrzuvawe na tloag


51/130


4.2.3.Raspored na nosivite yidoviVo obezbeduvaweto na seizmi~kata otpornost na yidanite konstrukcii zna~ajnauloga ima rasporedot na konstruktivnite yidovi vo dvata normalni (glavni)pravca na objektot. Nivniot broj i krutost treba da se dovolni za prifa]awe naseizmi~kite sili, nivnata vrska so me\ukatnite konstrukcii e isto taka odgolema va`nost vo pravilnata distribucija na silite.

Od aspekt na konstruktivniot sistem za prifa]awe na seizmi~kite sili yidoviteod yidanite konstrukcii se delat na:

9Konstruktivni yidovi, toa se yidovi koi moàt da gi prifatathorizontalnite tovari

9Nekonstruktivni yidovi, toa se yidovi koi edinstveno imaat uloga vopodelba na prostorot

Od aspekt na prifa]awe na vertikalnite tovari konstruktivnite yidoviponatamu moàt da bidat podeleni na:

9Nosivi yidovi, toa se yidovi koi osven sopstvenata teìna gi prifa]aattovarite od me\ukatnite konstrukcii

9Popre~ni yidovi, toa se yidovi koi ja nosat samo sopstvenata teìna no nei tovarite od me\ukatnite konstrukcii

Zemaj]i ja predvid va`nosta na ulogata na konstruktivnite yidovi nivnataminimalna debelina treba da bide 40mm za kamen, 30mm za nearmirana yidarija odindustriski blokovi i 240mm vo slu~aj na vramena i armirana yidarija (vidito~ka 3.1). Me\utoa vo EVROKOD 6 ne e propi[ano rastojanito pome\u niv. VoTabela 4.2 dadeni se preporaki od EVROKOD 8 za maksimalni vrednosti na

rastojanijata pome\u yidovite za razli~nite vidovi yidarija.

Tabela 4.2 Preporaki za maksimalni vrednosti na rastojanija pome\ukonstruktivnite yidovi (EVROKOD 8)



52/130


konstrukcii potrebno e da se po~ituvaat slednite preporaki za polo`bata idimenzijata na otvorite:

Otvorite treba da se nao\aat vo yidovi koi se izloèni na pomalivertikalni tovari.

Otvorite treba da se nao\aat nadvor od zonite na koncentraciite nanapregawa kaj potporite. Otvorite na sekoj kat, treba da se postavuvaat na ista pozicija po

vertikala.

Za da se obezbedi ednakva otpornost na vo dvata pravca otvorite treba dase simetri~no rasporedeni vo osnova.

Vrvovite na otvorite treba da se na ista horizontala Otvorite netreba da gi presekuvaat horizontalnite serklaì i gornite

delovi od konstruktivnite yidovi.

Vkupnata [irina na otvorite ne smee da nadminuva polovina oddolìnata na yidot.

4.2.5.Ednostavni objektiZa yidani konstrukcii koi gi ispolnuvaat propisite vo odnos na kvalitet nakonstitutivnite materijali kako i pravilata za proektirawe i so dopolnuvawena konstruktivnite ograni~uvawa poso~eni vo EVROKOD 8, eksplicitnaverifikacija na nivnata sigurnost ne e zadolìtelna. Vakvite konstrukcii senarekuvaat ednostavni objekti.

Ednostavnite objekti se pravilni so pribli`no pravoagolna forma, odnosot nadolgata i kratkata stana ne e pogolem od 4 i vovlekuvawata i ispaknuvawata voosnova se pomali od 15% od dolìnata na stranata na nepravilnosta. Brojot nakatovi nad prizemjeto za razli~ni konstruktivni sistemi ograni~en e vozavisnost od seizmi~kiot rizik na regionot, Tabela 4.3.

Tabela 4.3 Broj na katovi nad prizemjeto za prosti objekti (EVROKOD 8)



53/130


Na sekoj kat, povr[inata na popre~nite preseci na konstruktivnite yidovi vodvata ortagonalni pravca, dadeni kako procent od vkupnata povr[ina nadrazgleduvanoto nivo netreba da e pomala od vrednostite dadeni vo Tabela 4.4.

Tabela 4.4 Minimum povr[ina na popre~nite preseci dadeni vo % od vkupnata

povr[ina nad razgleduvanoto nivo



54/130


zagradat preminite i pomo[nite vlezovi, na toj na~in spre~uvaj]i gi akciite naspasuva~ite posle zemjotres. Od ovie pri~ini pri proektirawe na seizmi~kiotporni yidani konstrukcii dol`no vnimanie treba da se posveti na detalite nanekonstruktivnite elementi.

Pregradnite yidovi se napraveni od blokovi od Grupa 3 (vidi Tabela 2.1) iobi~no se debeli okolu100mm ili pomalku. Vo zavisnost od nivnite dimenzii iseizmi~nosta na regionot, pregradnite yidovi moè da se od nearmirana yidarijaili armirana so armatura postavena vo leì[nite fugi so cel da se obezbedinivnata stabilnost pri dejstvo na tovari nadvor od nivnata ramnina. Ako sekoristi armirana yidarija, pra~ki so dijametar od 4- 6 voobi~aeno sepostavuvaat vo leì[nite fugi na vertikalno rastojanie od 400-600mm.Pregradnite yidovi se povrzani so me\ukatnite konstrukcii so fugi od cementenmalter, dodeka nivnata vrska so konstruktivnite yidovi ili povrzni stolbovi povertikalnite ivici se obezbeduva se ~eli~ni kotvi. Stavilnosta na pregradniteyidovi za tovari von nivnata ramnina treba analiti~ki da se proveri.

Se prepora~uva yidanite kalkanski yidovi i potkrovja povisoki od 0.5m da seankeruvaat vo najgornite povrzni gredi. So cel da se povrzat tie yidovi treba dase obezbedat armiranobetonski povrzni gredi na vrvot od ovie yidovi. Vo slu~aikoga visinata na ovie yidovi epogolema od 4m, vnatre[ni povrzni gredi treba dase postavat na rastojanija pomali od 2m. Kako dopolnuvawe na ova treba da sedodadat armiranobetonski povrzni stolbovi, kako [to e specificirano vo to~ka3.2, na rastojanie ne pomalo od 4m, i istite dobro da se povrzani so povrznitegredi (Slika 4.9).

Slika 4.9 Povrzuvawe na kalkanskite yidovi so povrzni gredi i stolbovi


55/130

Dimenzionirawe yidani konstrukcii spored EVROKOD 6 53

5. DIMENZIONIRAWE YIDANI KONSTRUKCII SPOREDEVROKOD 6

Osnovnata cel na proektiraweto e da se obezbedi funkcionalnost nakonstrukcijata vo tekot na celiot raboten vek, bez da pojava na zna~itelnideformacii, o[tetuvawa ili kolaps. Ovie barawa treba da se ispolnetipo~ituvaj]i gi pri toa osnovnite principi na ekonomi~nost i trajnost na nakonstrukcijata. Mnogu e o~igledno deka ne e ednostavno ispolnuvaweto na siteovie kriteriumi za site vozmozmo`ni situacii i tovari. Taka na primer nemo`eda se o~ekuva edna konstrukcija proektirana za standardni tovari da izdr`iizvonreden tovar od tipot na udar na avion bez katastrofalni o[tetuvawa ikolaps.

Od druga strana pak, treba da se poso~i deka postoi realenen procent na

nesigurnost pri procenata na o~ekuvanite tovari, isto taka vrednostite najakosnite i deformacioni karakteristiki na materijalite se promenliviveli~ini taka [to zavisnostite sili-deformacii se so odreden stepen naaproksimacija.

Prvata i najdolgo primenuvana filozofija na dimenzionirawe se bazira nakonceptot za dozvoleni napregawa. Spored ovoj koncept presecite nakonstruktivnite elementi se dimenzioniraat taka da ne bide nadminatolinearnoto odnesuvawevo materijalot. Pri toa so koeficienti na sigunost sedefinira kolkavo e dozvolenoto napregawe vo odnos na granicata na te~ewe.Vakviot koncept na dimenzionirawe uslovuva proektirawe na poneekonomi~ni

konstrukcii bidej]i se zanemaruvaat rezervite na nosivost [to poediniteelementi gi imaat dokolku istite se tovarat i preku granicata na plasti~note~ewe. U[te pogolemi se rezervite koi gi posed

Documents

Skripta (Zidani Konstrukcii)