4

Repkarji (Theclinae) so poddružina dnevnih metuljev iz sorodstva modri-nov (Lycaenidae). Večina predstavni-kov te skupine živi v tropih ter Severni in Južni Ameriki. V Sloveniji živi osem vrst repkarjev, predstavljenih v pri-spevku s povabilom na izziv po drugač-nem preučevanju dnevnih metuljev.

Osnovnabarvazgornjestranikrilrepkar-jev jeprivečinivrstrjava.Spodnjastrannjihovihkriljerjavaalisiva,mednjimipanajdemotudiedinegazelenoobarvanegadnevnegametuljaprinas,zelenegarobi-darja (Callophrys rubi), ki krasi tokratnonaslovnicoTrdoživa.Repkarjipočivajoinsehranijo z zaprtimi krili, le redkokrilarazprejoinnamtakopokažejotudizgor-njostran.

Kot pove že ime, je za repkarje značilen»repek«, ki se nahaja na zadnjem parukril. Poleg repka v tem delu krila opazi-motudinekolikodrugačnoobarvanost,kispominja na očesca. Če podrobneje opa-zujemorepkarje,splohčesejimpribliža-mo z namenom fotografiranja med hra-njenjem ali počivanjem, lahko opazimo,da ne mirujejo povsem, temveč čisto pomalo premikajo krila. Levo krilo prema-knejomalenkostnavzgor,desnopaneko-likonižje–innatošeobratno.Vseskupajjevideti,kotbidrgnilienokriloobdrugo.To je prilagoditev repkarjev na plenilce,predvsemtiste,ki sepri svojem lovuza-našajo na vid. Takopremikajoči se repkinamreč spominjajo na tipalke, očescanakrilihpanapraveoči.Skupajtakoustva-rijonavideznoglavometuljaspremikajo-čimi tipalkami na zadnjemdelu telesa. Stem repkarji svojega plenilca preslepijo,da svoj napad usmeri na krila namestonadejanskoglavo.Plenilcinamrečvednonapadejonajboljvitalendeltelesa,repkarpanaračunopisanegazavajanjaplenilca

Skrivno življenje repkarjevBesedilo: Barbara Zakšek

ponavadiostanesamobrezdelakrila,od-nesepaceloglavo– intakopreživi.Pravto je tudi razlog, da v naravi velikokratopazimo repkarje s poškodovanimi kri-li, značilnih repkov pa sploh nimajo več.Podobnostrategijokotrepkarjiuporabljatudilastovičar(Papilio machaon),ledasorepkinanjegovihkrilihprecejvečji–eniod najdaljših pri naših vrstah metuljev.Lastovičar svoje repke in očesca na kri-lihuporabljapredvsemzaobrambopredpticami,prirepkarjihpagrenajverjetne-jeboljzazavajanjepajkovskakačev.Takosovsajugotovilivraziskavi,opravljenivZDA, verjetno pa podobno velja tudi zaodnosplen–plenilecprinas.

Repkarje lahkoopazujemovrazličnihži-vljenjskih okoljih: od hrastovih gozdov,gozdnih robov in jas, grmišč inmejic dotravišč, vinogradov, sadovnjakov in tudisklenjenih naselij. Tako kot ostale vrstemetuljev so tudi repkarji vezani na hra-nilnerastlinegosenic.Gosenicevsehvrstrepkarjev se hranijo z lesnimi vrstami,le zeleni robidar ima večji nabor hranil-nih rastlin gosenic, ki poleg grmovnicvključuje tudi metuljnice. Z listi in brstičrnega trna se hranijo gosenice slivove-ga (Satyrium pruni) in malega repkarja(S. acaciae) ter lepega brezarja (Thecla betulae). Gosenice modrega hrastarja(Favonius quercus) inhrastovegarepkar-ja (S. ilicis) se hranijo s hrasti, gosenicetrnovega repkarja (S. spini) skozjimi če-šnjamiingosenicebeločrtegarepkarja(S.

w-album) zbresti. Prav to je tudi razlog,da repkarji živijo bolj skrito življenje.Večino svojega časa namreč preživijo vkrošnjahdrevestermedvejamiinlistigr-mov,kjerseparijoinkjersamiceodlagajojajčecanarastline,skaterimisebodona-tohranilegosenice.Polegtega,daseradizadržujejovkrošnjah,repkarjisodijotu-dimedmanjšemetuljeprinasinsozatomedspreletavanjemokroggrmovindre-ves še slabšeopazni. Predvsemmodregahrastarjanimamopogostosrečeopazova-ti,čepabisedvignilinadkrošnjehrastov,bi bili deležni predstave spreletavajočihse bleščeče modrih metuljev. Pri opazo-vanjurepkarjevnambotakozelokoristildaljnogled, s katerimi se bo naš pogledlahkodvignilnekolikobližjekrošnjam.

Kerodrasliosebkinekaterihvrstrepkar-jev letajo le kratek čas in so vsi po vrstizeloskrivnostnitersenepustijokartakovideti,metuljarjiuporabljamotudidruge

Bela jajčeca lepega brezarja (Thecla betulae) na vejici črnega trna. (foto: Barbara Zakšek)Gosenica lepega brezarja. (foto: Franc Rebeušek)

Velikokrat lahko opazimo tudi repkarje brez njiho-vih značilnih repkov – na fotografiji beločrti rep-kar (Satyrium w-album). (foto: Miroslav Kastelic)

5

metode popisovanja – v zimskem časuna primer iščemo jajčeca. Od osmih vrstrepkarjev, ki živijo pri nas, sedem vrstprezimivstadijujajčeca.Znovajeizjemale zeleni robidar, ki jeodvseh repkarjevšenajboljprijazendoopazovalcevinradrazkazuje svoja zelena krila. Ta prezimikotbuba.Zavečinoostalihvrst,prikate-rihprezimijojajčeca,sejeizkazalo,dajezazaznavnostvrstezimskoiskanjejajčecna hranilnih rastlinah najbolj učinkovitametoda, nekaj manj učinkovito je stepa-njevejhranilnihrastlinmedrazvojemgo-senic,šenajmanjpaopazovanjeodraslihosebkovvčasunjihovegaletanja.Prvometodo,iskanjejajčec,smouspešnopreizkusilileta2011naGoričkem.Vmar-cu, pred cvetenjem in olistanjem grmovterdreves, smo iskali jajčeca lepegabre-zarja predvsem na črnem trnu. Na celo-tnemobmočjuKrajinskegaparkaGoričko

smonašlijajčecana95lokacijah.Vsajaj-čeca smonašli na črnem trnu,predvsemvmejicah,kisomejilenatravniškepovr-šine, le redko pa vmejicah, ki somejilena njivske površine. V istem letu smo včasu pojavljanja odraslih lepih brezarjevna Goričkem opravili tudi 770 popisovdnevnihmetuljevna450lokacijah,asmopopisalizgolj15odraslihosebkovlepegabrezarja.Takosmougotovili,da jeverje-tnost,daopazimometuljamedpopisova-njemodraslihosebkov,zgoljdvoodstotna,uporabljena metoda iskanja jajčec pa jebistvenospremenilapoznavanjerazširje-nostilepegabrezarjanaGoričkem.Verje-tnojestanjetudivdrugihdelihSlovenijepodobno in samo s spremembo metodeiskanjabi lahkospremeniliznanjeoraz-širjenostirepkarjevprinas.

Poleghrastasohranilnerastlinegosenicrepkarjevvečinomavrstegozdnihrobov.V kulturni krajini pa najdemo črni trn,mladehraste, kozje češnje inbreste tudiv mejicah, ki so pomemben habitat tudidrugimživalskimvrstam.Pravzaradi te-gaso lahkorepkarjinaobmočjihzohra-njenimimejicamipogostejšikottam,kjerjemejicvsemanj.Poleghranilnihrastlingosenicrepkarjipotrebujejotudicvetočetravnike,nakaterihhranonajdejoodraslimetulji.Poskrbetimoramotorej,dabomovkrajiniohranjalimejiceterdabodonašigozdni robovi inmejice šenaprej vrstnopestrizvidikarastlin,karbopripomoglotudikvečjipestrostidnevnihmetuljevnaokoliškihtravnikih.

Čevamtorejvidšedobrosluži inbisevzimskihdnehradiodpravilinametuljar-skiteren,jeiskanjejajčecrepkarjevpravi

izziv.Najboljprimerenčaszatojeodde-cembradomarca,konadrevesihnilistovinsozatojajčecalažjeopazna.Jajčecasozelo majhna in merijo od 0,5 do 1 mm,zatovambovvelikopomočpovečevalnosteklo.Zazačetnikestanajboljprimernalepibrezarinmodrihrastar,sajsonjunajajčecasvetle,belebarveinnatemnipod-lagi lubja lažje opazna.Predlagam,da selotitepregledovanjačrnihtrnovinmladihhrastov. Jajčeca sopogostonaosončenihrastlinah ali na njihovih osončenih delihin na mlajših rastlinah. Najpogosteje senahajajo na razcepu vejic, lahko pa tu-di na drugih delih vej ali debla. Jajčecaostalih vrst repkarjev so nekoliko manjopazna, saj so temnejša, v bolj rjavih alisivihodtenkih,zaradičesarseboljzlijejozbarvo lubja. Zapozornooko je to torejšenekolikotežjiizziv.Vsekakorvamnebožal, da boste poskusili, saj se z iskanjemjajčecinopazovanjemodblizuodprepo-polnomanovsvet,vkaterembostelahkoopazilitudigoseniceinostalemajhneor-ganizmenarastlinah.Pri začetku iskanja jajčec pa še opozori-lo,danikarneobupajte, čeobprvihpo-skusihjajčecnebosteopazili.Včasihtra-janekaj časa,da senamočinavadijo,daopazimonekajdrugega,kotsmovajenivvsakdanjemživljenju.

Prispevek je nastal v okviru projekta MEJ-MO JIH! – Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete, ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor v okviru razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju varstva okolja in podnebnih sprememb.

Lepi brezar (Thecla betulae). (foto: Barbara Zakšek)

Slivov repkar (Satyrium pruni). (foto: Barbara Zakšek)