Embed Size (px)
Citation preview
Poklicne kvalifikacije za delo na »Veseli kmetiji«
Rezultati raziskave in analize certifikatnih sistemov v državah
partnericah projekta »Vesele kmetije«(Slovenija, Avstrija, Belgija, Irska in Madžarska)
Skupna analiza
Avtorica: mag. Danica Hrovatič
1
Happy Farm je dvoletni projekt programa Leonardo da Vinci.Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
DECEMBER 2007
KazaloO. Uvod v skupno analizo 41. Predstavitev partnerjev projekta Vesele kmetije2. Metodologija
2.1. Struktura vprašalnika in vsebine odgovorovI. Izhodišča kvalifikacijskih sistemov in procesa PNUC 81. Pojmovni okvir2. Značilnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja po državah3. Nacionalne strategije in (formalni) okviri prepoznavanja neformalnega in
naključnega učenja ter certificiranja3.1. Slovenija3.2. Avstrija3.3. Belgija3.4. Irska3.5. Madžarska
4. Ureditev certifikatnega sistema in vključenost procesov prepoznavanja neformalnega in naključnega učenja – predstavitev primerov (Slovenija in Irska)4.1. Preverjanje in potrjevanje – certificiranje (Slovenija) 4.1.1. Proces prepoznavanja 4.1.2. Postopek preverjanja in potrjevanja4.2. Prepoznavanje in vrednotenje - kvalifikacije (Irska) 4.2.1. Razvoj certifikatov in modulov
5. Vloga akterjev ter pogoji za vključitev in financiranje procesa PNUC5.1. Akterji in partnerji v procesu5.2. Ciljne skupine5.3. Starostne omejitve in drugi pogoji5.4. Financiranje5.5. Cilji procesa5.6. Povezanost procesa PNUC s pridobivanjem poklicnih kvalifikacij
6. Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)II. Izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami in s težavami
pri zaposlovanju32
1. Ciljna skupina v projektu2. Nacionalne strategije in zakonodaja na področju izobraževanja in usposabljanja
oseb s posebnimi potrebami2.1. Slovenija2.2. Avstrija2.3. Belgija2.4. Irska2.5. Madžarska
3. Ključni partnerji pri izvajanju aktivnosti za ciljno skupino4. Financiranje sistema usposabljanja5. Možnost procesa PNUC za osebe s posebnimi potrebami
5.1. Financiranje postopka PNUC za osebe s posebnimi potrebami5.2. Postopek PNUC in potrebe ciljne skupine
6. Gostota izobraževalnih centrov
2
7. Prilagoditve programov usposabljanja potrebam ciljne skupine8. Inovativne politike zaposlovanjaIII. Primerljive poklicne kvalifikacije 43
Zaključki analizeNacionalne baze podatkov ter strategije in zakonodajaReferencePriloga
Tabele in sheme
Tabela 1 Opredelitev značilnosti partnerskih organizacijTabela 2 Vsebinski sklopi vprašalnika ter odgovorov in dodane teme Tabela 3 Pojmovnik v štirih jezikih pogosteje uporabljenih izrazov v analiziTabela 4 Povezanost izobraževalnega sistema in sistema pridobivanja poklicnih
kvalifikacij
Shema 1 Nacionalni sistem postopka preverjanja in potrjevanja
Tabela 5 Akterji in partnerji v procesu PNUCTabela 6 Ciljne skupine in procesTabela 7 Financiranje procesaTabela 8 Glavni cilji procesaTabela 9 Formalna vloga procesa pri pridobivanju poklicnih kvalifikacij
Shema 2 Deset ravni irskega sistema NOK
Tabela 10 Akterji in partnerji v dejavnostih za ciljno skupino
Tabela 11 Seznam primerljivih poklicnih kvalifikacij v SlovenijiTabela 12 Vsebina izbranih poklicnih kvalifikacijTabela 13 Programi usposabljanja Tabela 14 Opisi vsebin izbranih kvalifikacijTabela 15 Programi usposabljanja - Irska Tabela 16 Vsebina programa usposabljanja na primeru ekološkega kmetovalca –
Madžarska
Shema 3 Osnovne značilnosti procesa PNUCShema 4 Stopnje EOK kot podpora NOK ter umestitev kvalifikacijShema 5 Povezanost sistemov delovanja za potrebe ciljne skupine
Tabela 17 Izbrane poklicne kvalifikacije za delo na kmetiji v okviru socialne ekonomije ter potrebe po novih kvalifikacijah
3
O. Uvod v skupno analizo
Projekt »Izobraževanje za zagon in delo v okviru socialnega podjetništva – ekonomije na kmetiji in podeželju« s krajšim nazivom »Vesela kmetija« se je usmeril v doseganje naslednjih splošnih smernic programa Leonardo da Vinci:
- izboljšanja znanja, spretnosti in kompetenc posameznikov ter- spodbujanja in krepitve prispevka poklicnega ter strokovnega izobraževanja v procesu
inovacij.
Prednostna naloga, v katero je usmerjen projekt Vesele kmetije, je spodbujanje transparentnosti kvalifikacij. Njegova vloga je prispevati k razvoju praks za olajšanje dostopa do usposabljanja za najbolj prikrajšane posameznike na trgu dela, vključno z osebami z invalidnostjo ter spodbujanje socialnega dialoga in poklicnega izobraževanja.
V partnerstvu sodeluje pet evropskih držav: Belgija, Irska, Madžarska, Avstrija in Slovenija. Iz Avstrije in Slovenije sodelujeta po dva partnerja, tako je v projekt vključenih sedem organizacij. Projekt se je izvajal v obdobju dveh let, z delom je začel oktobra 2006 in se je zaključil v decembru 2008.
Namen projekta je opredeljen z naslednjimi projektni cilji: - razvoj socialnega podjetja na podeželju z elementi družbeno koristnih storitev
rekreativno izobraževalne narave in ekološke pridelave ter predelave,- odpiranje večjih možnosti zaposlovanja in ustvarjanja vrednosti v socialnih podjetjih- podpora programom za delovanje socialnega podjetja ali možnosti vzpostavljanja
socialne kooperative na podeželju (na podlagi izmenjave medsebojnih izkušenj vključenih partnerjev) ter
- priprava poklicnega programa za delo na kmetiji, namenjen težje zaposljivim osebam.
Namen analize je podpora projektu pri doseganju njegovih konkretnih ciljev:- usposabljanju članov projektne skupine in potencialnih izvajalcev socialne ekonomije
na podeželju za delo v okviru turističnih, rekreativnih in izobraževalnih možnosti ter ponudbi ekološko pridelanih in predelanih produktov ter drugih družbeno potrebnih in koristnih storitev na kmetiji za dvig kakovosti življenja širšemu krogu ljudi,
- pripravi programa usposabljanja (poklicnega standarda) za težje zaposljive osebe do 3. ali 4. ravni zahtevnosti (izhodiščni projektni predlog: animator/animatorka na kmetiji),
- pripravi treh konkretnih programov socialnega podjetja na kmetiji v okviru partnerstva (za Slovenijo bo pripravljen en program).
Da bi poklicni program lahko pripravili na podlagi izkušenj v posameznih državah na področju dela na kmetiji in zaposlovanja težje zaposljivih oseb ter v skladu z evropskimi strategijami in zakonodajnimi možnostmi v posamezni državi, smo pripravili analizo certifikatnih sistemov (pristopi pri pridobivanju poklicnih kvalifikacij) v državah partnericah: Belgija, Irska, Madžarska, Avstrija in Slovenija.
1. Predstavitev partnerjev projekta Vesele kmetije
Organizacije partnerjev v projektu Vesele kmetije imajo različen značaj in vlogo v posamezni državi, zato predstavljamo njihovo ključno vlogo v nacionalnem prostoru:
4
VDC Polž je javni zavod na področju socialnega varstva. Izvaja socialno varstveno storitev, storitev varstva, zaposlovanja in dela pod posebnimi in prilagojenimi pogoji, ki jo država zagotavlja osebam z zmanjšanimi sposobnostmi in posebnimi potrebami.
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) je nacionalni koordinator na področju poklicnega izobraževanja, ki skrbi za sodelovanje socialnih partnerjev pri določanju in izvajanju nacionalne kvalifikacijske strukture.
Chance B je nevladna organizacija, ki so jo ustanovili starši otrok s posebnimi potrebami in učitelji posebnih šol z namenom, preseči institucionalizacijo otrok ali njihovo odrinjenost od izobraževanja. Njihovo geslo »življenje, kot ga imajo vsi ostali« oblikuje njihov metodološki koncept, »če se želiš naučiti, kako živijo drugi ljudje, moraš tudi živeti kot drugi ljudje«.
Büro für Integrationprojekte (BIP) je podjetje, ki se ukvarja z integracijo oseb s posebnimi potrebami. Njihov pristop temelji na konceptu, da je potrebno vajeništvo (sestavni del izobraževalnega sistema) prilagoditi individualnim zmožnostim posameznika.
The European Association of Service Providers for Persons with Disabilities (EASPD) je evropska organizacija, ki povezuje okoli 8000 organizacij po državah celotne Evrope. Promovirajo izenačevanje možnosti za osebe s prizadetostmi in v ta namen podpirajo kakovostni sistem storitev v evropskem prostoru.
Donegal Cheese je organizacija, ki se ukvarja s prikrajšanimi ljudmi v družbi in težje zaposljivimi skupinami. Za ljudi s težavami v duševnem zdravju pripravljajo inovativne programe za zaposlovanje na kmetijah.
Szimbiozis Alapitvany je fundacija, ki se ukvarja z usposabljanjem in socialnimi programi za osebe s posebnimi potrebami ter še posebej za ljudi z avtizmom. Razvili so programe usposabljanja na področju ekološkega kmetovanja in izdelovanja košar, sedaj pa razvijajo program vzreje koz in kozjega sira.
Tabela 1: Opredelitev značilnosti partnerskih organizacij
Partner Značilnost DržavaP1 VDC Polž javni socialno varstveni zavod za zaposlovanje oseb s
prizadetostmi SlovenijaP2 CPI nacionalna organizacija na področju poklicnega
izobraževanjaP3 Chance B nevladna organizacija na področju varstva, usposabljanja in
(re-)integracije oseb s prizadetostmi na (redni) trg delovne sile
Avstrija
P4 BIP svetovalno podjetje za področje integracije oseb s prizadetostjo
P5 EASPD evropska organizacija, ki povezuje organizacije, delujoče na področju storitev za osebe s prizadetostmi
Belgija
P6 Donegal Cheese
zasebna organizacija, ki deluje na področju usposabljanja težje zaposljivih, zlasti oseb s težavami v duševnem zdravju
Irska
P7 Szimbiozis Alapitvany
zasebna fundacija, ki izvaja usposabljanje in socialne programe za ljudi, zlasti za osebe z avtizmom
Madžarska
5
2. Metodologija
Podlaga za pripravo analize je bil vprašalnik (vprašalnik 1), osnutek katerega je izdelal CPI, z naslovom: Nacionalna strategija, ki določa sistem prepoznavanja in priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja. Za potrebe projekta je bil pripravljen še dodaten vprašalnik (vprašalnik 2) z naslovom: Poklici in programi usposabljanj, katerega rezultati služijo pripravi programa usposabljanja za nove poklicne kvalifikacije. Rezultati drugega vprašalnika v analizo niso vključeni.
Oba vprašalnika sta bila pripravljena v mesecu februarju 2007 in po skupnem usklajevanju s partnerji je bila njuna struktura in vsebina sprejeta do konca meseca. Sledilo je delo v partnerskih organizacijah, z zbiranjem relevantnih podatkov.
Zbiranje podatkov je bilo dolgotrajnejše, kot smo prvotno načrtovali (v mesecu marcu); v načrtovanem času je sicer odgovorila večina partnerjev, vendar je bilo nekaj težav, tako smo pustili odprt čas do sredine poletja, do konca julija 2007. Zbiranje odgovorov na vprašalnik je tako potekalo pet mesecev.
2.1. Struktura vprašalnika in vsebine odgovorov
V vprašalniku, katerega odgovore smo strnili v pričujoči analizi, je bilo zastavljenih 25 vprašanj, ki so bila strukturirana v tri vsebinska poglavja:
I / nacionalne strategije in zakonodajni okvir s področja prepoznavanja in potrjevanja znanja, pridobljenega z neformalnim in naključnim učenjem (vprašanja od 1-13):II / nacionalne strategije na področju izobraževanja in usposabljanja oseb s prizadetostmi; okvir 11. vprašanj (14-24) se je usmeril na področje izobraževalnega sistema in usposabljanja za osebe z manj možnostmi za zaposlitev zaradi prizadetosti, invalidnosti, kvalifikacijskimi ali drugimi ovirami;III / primerljive poklicne kvalifikacije v praksi (zadnje, 25. vprašanje).
Vprašanja v prvem poglavju vprašalnika so se eksplicitno nanašala na proces prepoznavanja znanja, pridobljenega z neformalnim in naključnim učenjem. Glede na to, da vse države organizacij, vključenih v projekt, nimajo formalnega certifikatnega sistema ali pa se proces prepoznavanja uveljavlja na drugačne načine, vpete tudi v formalni izobraževalni sistem, je bilo nujno, da v analizi pogledamo izhodišča posameznih držav na področju kvalifikacijskih sistemov ter vključimo pojmovni okvir, čeravno je ta dosegljiv v prenekaterih evropskih dokumentih1.
Glede na to, da partnerji zaradi različnosti sistemov v svojih državah niso mogli konkretno odgovarjati na vsa natančno postavljena vprašanja, smo posamezne odgovore povezali v vsebinske teme, kot predstavljamo v tabeli 2. Teme v podobnem sosledju tako obravnavamo skozi nadaljnjo vsebino analize.
1 V letu 2007 je OECD v zaključnem delu Qualification Systems, Bridges to Lifelong Learning povezal terminologijo, ki se je razvijala v delovnih skupinah od leta 2002 naprej pri pripravi študij o vlogah nacionalnih kvalifikacijskih sistemov pri promociji vseživljenjskega učenja.
6
Tabela 2: Vsebinski sklopi vprašalnika ter odgovorov in dodane teme
Št.vpr.
povzetek vprašanja vsebinska tema dodane teme poglavje
1. nacionalne strategije 3. Nacionalne strategije in formalni okvir procesa PNUC
1. Pojmovni okvir
2. zakonodaja 3.1. Slovenija 3.2. Avstrija3.3. Belgija
2. Značilnosti poklicnega izobraževanja po državah
I. Izhodišča kvalifikacijskih sistemov
3. cilji in principi v zakonodaji
3.4. Irska3.5. Madžarska
4. akterji v procesu 4.1. Akterji v procesu (tabela)
4. Vloga in značilnosti procesa pri pridobivanju poklicnih kvalifikacij
5. opis procesa K3. Predstavitev izvajanja procesa PNUC
6. ciljne skupine procesa 4.2. Ciljne skupine7. starostne in druge
omejitve4.3. Pogoji za vključitev in starostne omejitve
8. pogoji za vključitev 9. kdo je glavni financer10. kdo še financira 4.4. Financiranje procesa11. kdo zagotavlja sredstva12. kolikšen je strošek13. kaj je glavni cilj 4.5. Cilji procesa 4.6. Povezanost procesa PNUC
v kvalifikacijskem sistemu14. nacionalne strategije na
področju izobraževanja in usposabljanja oseb s posebnimi potrebami
2. Nacionalne strategije in zakonodajni okvir2.1. Slovenija 2.2. Avstrija 2.3. Belgija
1. Ciljna skupina projekta II. Izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami in ovirami pri zaposlovanju
15. zakonodaja 2.4. Irska 2.5. Madžarska16. akterji v procesu 3. Akterji (tabela)17. kdo je glavni financer 4. Financiranje sistema18. zakonodaja, ki ureja
prepoznavanje znanja in spretnosti za te osebe
5. Proces PNUC za osebe s posebnimi potrebami
19. kdo zagotavlja ta sredstva 5.1. Financiranje procesa 20. kolikšen je strošek za
udeleženca21. kako je postopek
prepoznavanja prilagojen potrebam teh osebam
22. koliko takih centrov za usposabljanje obstaja, kje so locirani, za katere ciljne skupine
6. Centri za usposabljanje
23. kako programi usposabljanja zadovoljujejo potrebe teh oseb
7. Zadovoljevanje potreb v programih usposabljanja
24. vloga posameznih institucij; inovativne politike/programi zaposlovanja/zaposljivost
8. Inovativne politike zaposlovanja
25. primerljive poklicne kvalifikacije
poklicne kvalifikacije Slovenija: vsebina sedmih kvalifikacij; prilogaAvstrija: vsebine 3 programovIrska: prenos modulov;Madžarska: ekološki kmetovalecBelgija: prenos pristopov
III. Primeri poklicnih kvalifikacij
7
I. Izhodišča kvalifikacijskih sistemov in procesa PNUC
Pri primerjanju kvalifikacijskih sistemov po državah partnerskih organizacij (Slovenija, Avstrija, Belgija, Irska in Madžarska) smo povezovali informacije o načinih pridobivanja poklicnih kvalifikacij na nižjih ravneh (po ISCED klasifikaciji do največ V. ravni2) po različnih poteh. Kjer proces prepoznavanja neformalnega in naključnega učenja in certificiranja tako pridobljenega znanja in spretnosti, oziroma kompetenc (PNUC3) ni uveljavljen, smo povzeli izhodišče v izobraževalnem sistemu4, ki pa ga podrobno nismo predstavljali.
V analizi smo se tako omejili na pridobivanje poklicnih kvalifikacij po različnih poteh s poudarkom na procesu PNUC (podrobneje bo obrazložen kasneje), ne pa tudi na izobraževalni sistem kot tak. Za Slovenijo je značilen dvojni sistem, izobraževalni in certifikatni sistem5, ki pa se bo, z razvojem nacionalnega kvalifikacijskega okvira, bolj povezal in bo moč govoriti o večji transparentnosti ter prehodnosti kvalifikacij, kar je tudi usmeritev Evropske Unije s predlaganim evropskim ogrodjem kvalifikacij (EOK). Podobno velja tudi za druge države, nekatere so že pristopile k pripravi nacionalnih okvirov kvalifikacij.
V preostalih državah ne moremo govoriti o dveh sistemih, tako kot v slovenskem prostoru, drugje gre za bolj ali manj medsebojno povezane strukture na področju izobraževanja. Vseeno pa značilnosti kvalifikacijskih sistemov med državami kažejo na pestrost možnosti, ki so dane v kulturno pestrem evropskem prostoru.
1. Pojmovni okvir
Na podlagi nacionalnih (Svetlik 2000) in evropskih dokumentov (OECD 2007) ter sorodnih evropskih programov (Egeis 2003, Vow 20066, Inform 20067) smo pripravili pojmovnik, v katerega smo vključili ključne pojme, z namenom opore pri razumevanju konteksta analize ter nadaljnjega dela v projektu.
Z vidika primerjanja sistemov poklicnih kvalifikacij nas tako zanima opredelitev izobraževanja, kvalifikacije, kompetenc, znanja, spretnosti, osebnostnih lastnosti, certifikata, certifikatnega sistema, ip. Najprej predstavimo razumevanje ključnega procesa analize, prepoznavanja znanja, spretnosti ter kompetenc, pridobljenih z neformalnim in naključnim učenjem ter njihovega potrjevanja oziroma certificiranja.
Prepoznavanje znanja, spretnosti ter kompetenc, pridobljenih z neformalnim in naključnim učenjem8 je temeljni proces, ki ga želimo upoštevati, ko v programe socialne ekonomije
2 Nov klasifikacijski sistem izobraževanja ureja Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja (Ur.l.RS št. 46/2006) z Metodološkimi pojasnili – Klasius. Klasius ne pomeni slovenskega ogrodja kvalifikacij, konceptualna sorodnost pa omogoča primerljivost kategorij Klasius s kategorijami slovenskega ogrodja kvalifikacij in kategorijami evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, ki je še v fazi nastajanja pod okriljem Evropske komisije.3 V slovenskem prostoru so za ta proces uporabljene različne kratice: UPZ, UPZS, PPPZ; za prevod kratice REVANIL, ki smo jo v projektu uvedli (glej angleško verzijo analize) za proces: »recognition and validation of nonformal and informal learning« , uporabljamo kratico PNUC (prepoznavanje = P; neformalnege in naključnega učenja = NU; potrjevanje (tudi preverjanje) znanja, spretnosti, kompetenc – certificiranje = C).4 Izobraževalni sistemi evropskih držav so na voljo na spletni strani www.trainingvillage.gr/etv/Information_resources/NationalVet/5 Lahko govorimo celo o trojnem sistemu, ki se med seboj resda prepletajo, se pa tudi razlikujejo: izobraževalni sistem, sistem poklicnih kvalifikacij ter certifikatni sistem. 6 Projekt Delo kot vir znanja (Value of Work) je dostopen na spletni strani: www.vow.siae.si.7 INFORM, sistem merjenja za neformalno in naključno učenje, posebej prilagojen potrebam neprivilegiranih iskalcev zaposlitve, projekt Leonardo da Vinci 2006 – 2008.8 Naključno učenje imenujemo tudi informalno učenje.
8
vključujemo osebe s težavami pri zaposlovanju, zato je pridobivanje poklicne kvalifikacije po tej poti še toliko pomembnejše. V analizi uporabljamo kratico PNUC (v angleški verziji REVANIL) in pri tem upoštevamo v vprašalniku izpostavljena termina prepoznavanja in potrjevanja, s tem, da potrjevanje, katerega rezultat je certifikat, označujemo s certificiranjem.
Razložimo angleško kratico REVANIL, ki povezuje različne procese. RE- iz kratice je vezan na prepoznavanje, ki ni nujno, da vodi tudi v potrjevanje in akreditacijo, zato VA- validacija in akreditacija, ki predstavlja možno vpetost v certifikatni sistem, nacionalno prepoznano in veljavno kvalifikacijo. Nekatere države validacijo razumejo tudi že kot akreditacijo, vendar ne vse, pogosto je validacija še vedno oznaka za neformalno prepoznavanje in potrjevanje. Zato poudarjamo tudi A, ki predstavlja akreditacijo (certificiranje) kot formalni proces pridobitve kvalifikacije z vključenim prepoznavanjem in validacijo.
Podobno smo povezali slovenko kratico PNUC, v katero smo umestili procese prepoznavanja neformalnih in naključnih poti učenja, ugotavljanja znanja in spretnosti ter kompetenc in certificiranja kot formalne potrditve pridobljene poklicne kvalifikacije skozi potrjevanje listin v portfoliju in neposredno preverjanje.
Ta pomen razumevanja je tudi soroden pomenu kratice UPZ (ugotavljanje predhodnega znanja, v angleščini APL, accreditation of prior learning) oziroma UPZS (ugotavljanje in potrjevanje predhodnega znanja in spretnosti, v angleščini APEL, accreditation of prior experiences and learning). Ker potrjevanje predstavlja certificiranje in nacionalno priznanje menimo, da je kratica PNUC (v angleščini REVANIL), ki jo prvič uporabljamo v pričujoči analizi, ustreznejša, saj poudarja celoten proces od prepoznavanja do certificiranja in se v kontekstu pričujočega projekta Vesele kmetije najbolj približa potrebam vseh vključenih držav.
Tabela 3: Pojmovnik v štirih jezikih pogosteje uporabljenih izrazov v analizi
angleško slovensko nemško francoskoeducation izobrazba (Schul-) Ausbildung éducationeducation process
izobraževanje Ausbildung Processus éducationnel
learning učenje Lernen apprendrecertification system
certifikatni sistem Zertifizierungs-system Système de certification
recognition prepoznavanje Anerkennung reconnaissancevalidation potrjevanje Bewertung validationaccreditation potrjevanje (s
certifikatom)Akkreditierung / Anerkennung
accréditation
assessment preverjanje Bewertung / Prüfung évaluationvocational qualification
poklicna kvalifikacija Berufs-ausbildung Qualifications professionnelles
qualification kvalifikacija Eignung / Ausbildung qualificationvocation poklic Beruf vocationqualification system
sistem pridobivanja kvalifikacij
Bildungssystem Système de qualification
qualification frame
kvalifikacijski okvir Ausbildungs-rahmen cadre qualificatif
standard standard Standard standard
9
competences kompetence / zmožnosti
Kompetenzen / Fähigkeiten
compétences
life long learning vseživljenjsko učenje Lebenslanges Lernen Apprentissage tout au long de la vie
knowledge znanje Wissen / Kenntnisse connaissanceskills spretnost / veščine Fähigkeiten /
Fertigkeitencompetences
attitudes osebnostne lastnosti/ stališča
Haltung / Standpunkt attitudes
learning outcomes
učni dosežki Lernresultate
Izobrazba je rezultat formalnega učenja (Svetlik 2000).
Izobraževanje pomeni organizirano in trajno komunikacijo v procesu učenja. Komunikacija zahteva odnos med dvema osebama ali več pri prenosu informacij (sporočil, idej, znanja, strategij, spretnosti …). Organizirana komunikacija pomeni komunikacijo, načrtovano po modelu ali v zaporedju ob postavljenih ciljih ali učnih načrtih. Vključuje izobraževalno organizacijo (osebo, organ …), ki organizira učno okolje in metodo poučevanja (bodisi neposredno (na primer z učiteljem) bodisi posredno (na primer preko računalnika), s katero je organizirana komunikacija. Trajna komunikacija pomeni, da ima učna aktivnost elemente določenega časa oziroma poti nadaljevanja (Metodologija 2006).
Učenje je kumulativen proces, v katerem posameznik postopno asimilira vedno bolj kompleksne in abstraktne enote (koncept, kategorije in vzorce obnašanja ali modele) in pridobiva veščine ter kompetence (Tissot 2004).
Dejavnost učenja je nekaj, kar počnemo vse življenje in izboljšuje znanja, veščine in kompetence v osebnem, družbenem, državljanjskem ali zaposlitvenem okolju. Tako je v to dejavnost zajet cel spekter učenja: v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja ter naključnega učenja, kot tudi vidiki aktivnega državljanstva, osebne izpolnitve, socialne vključenosti ter strokovne, poklicne in zaposlitvene aktivnosti (Behringer in Coles 2003).
Certifikatni sistem predstavlja nacionalno organiziran sitem organov in postopkov, ki skrbijo za podeljevanje certifikatov izven formalnega šolskega sistema. To pomeni, da imajo izdani certifikati podoben pomen kot nazivi o izobrazbi in diplome, ki se izdajo ob uspešno zaključenem šolskem programu. Certifikati posameznikom na trgu delovne sile omogočijo enak status in priložnosti za zaposlitev. Delodajalci jih morajo jemati kot indikatorje kakovosti ponudbe delovne sile in jih upoštevati pri naboru, plačevanju in drugih postopkih upravljanja s kadri. Zato morajo biti certifikati transparentni in oblikovani v skladu z drugimi državami EU, kolikor je to možno (Svetlik 2000).
Prepoznavanje učenja je proces beleženja dosežkov posameznika, ki so rezultat kakršnekoli oblike učenja v kateremkoli okolju; cilj procesa je narediti posameznikovo znanje, veščine in širše kompetence vidno, da jih lahko združimo v učne dosežke, ki jih lahko potrdimo, nadgradimo in certificiramo (OECD 2007).
V nekaterih državah se izraz validacija posebej nanaša na zakonodajne procese, ki posamezniku omogoča potrjevanje s pridobitvijo certifikata (kot poklicne potrditve/diplome), ki je povezan s posameznikovimi veščinami, znanjem in spretnostmi. V drugih državah pa
10
validacija pomeni zgolj način, s katerim vrednotimo posameznikove veščine in kompetence, ne da bi zahtevali predhodno pridobljene izobraževalne dosežke ali vrednotenje zaključili s certifikatom (OECD 2007).
Akreditacija je formalni proces ocenjevanja, ki vodi v certificiranje in zagotavlja potrebne elemente kakovosti (OECD 2007).
Ocenjevanje je proces, pri katerem dosežke učenja oceni po standardih in kriterijih strokovnjak ali skupina strokovnjakov, kot komisija, ki sledijo postopku in uveljavljenim procesom (OECD 2005).
Poklicna kvalifikacija je delovna / strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali dela poklica na določeni stopnji zahtevnosti dela (ZNPK 2007).
Kvalifikacija je formalni izid procesa certificiranja ali validacije. Kvalifikacija podeli uradno prepoznanje vrednosti posameznikovemu znanju in kompetencam na trgu delovne sile in v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju (OECD 2007).
Poklic je statistično-analitična kategorija, v katero se razvršča delo, sorodno po vsebini in zahtevnosti, in ki ga opravlja praviloma ena oseba. Temeljna enota, ki je opredeljena v standardni klasifikaciji poklicev (SKP) je delo, ki se opredeljuje kot skupek nalog in dol-žnosti, ki jih (jih je ali bi jih lahko) opravlja ena oseba. Niz del, katerih poglavitne naloge in dolžnosti so si zelo podobne, tvorijo poklic.
Potrebno je ločiti dva pojma: kvalifikacijo oziroma v ožjem smislu naziv po končanem formalnem šolskem programu, ter poklic kot vrste dela, ki ga opravlja posameznik. Po končanem izobraževalnem programu določene stopnje izobraževanja posameznik pridobi naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe in ne poklic. V skladu s konceptom klasifikacije se posameznika razvrsti v poklic oziroma v skupino poklicev glede na zahtevnost, kompleksnost, vrsto in druge značilnosti nalog in dolžnosti, ki jih oseba opravlja pri svojem delu. Poklicna usmeritev izobraževanja je torej nekaj drugega kot sam poklic na trgu dela, in slednjega ni mogoče enostavno enačiti z nazivom poklicne oz. strokovne izobrazbe (SURS9).
Kvalifikacijski sistem v državi predstavlja različne vidike dejavnosti učenja, ki vodijo k prepoznanim rezultatom. Sistemi vsebujejo sredstva za razvoj in operacionalizacijo nacionalne in regionalne politike o kvalifikacijah, institucionalnih ureditvah, zagotavljanju kakovosti, postopkih ocenjevanja in podeljevanju nazivov, prepoznavanju veščin in drugih mehanizmov, ki izobraževanje in usposabljanje povezujejo s trgom delovne sile in širšo družbo. Kvalifikacijski sistemi so lahko bolj ali manj integrirani in skladni. Vodilna značilnost kvalifikacijskega sistema je določitev kvalifikacijskega okvira (OECD 2005).
Kvalifikacijski okvir je instrument za razvoj in klasifikacijo, glede na sklop kriterijev za raven učnega dosežka. Sklop kriterijev je lahko vsebovan v samih deskriptorjih kvalifikacij ali pa nakazan eksplicitno, pri deskriptorjih ravni učnega dosežka. Okvirji lahko obsegajo vse učne dosežke in poti ali pa so omejeni na določen sektor, na primer začetno izobraževanje, izobraževanje in usposabljanje odraslih ali poklicno področje. Nekateri okviri imajo več oblikovalskih elementov in strožjo strukturo kot drugi; nekateri imajo zakonsko podlago, medtem ko so drugi samo soglasje pogledov različnih partnerjev. Vsi kvalifikacijski okviri pa vzpostavljajo podlago za izboljšanje kakovosti, dostopnosti, povezanosti in nacionalni
9 Statistični urad RS, SKP 2000
11
prepoznavnosti ali prepoznavanju kvalifikacij na trgu delovne sile v določeni državi ali tudi v mednarodnem okolju (OECD 2005:190).
Standardi so pregled in merila glede pričakovanih rezultatov učenja, ki jih dogovorijo udeleženci, socialni partnerji. Vsebujejo vse faktorje, ki vplivajo na doslednost in ustreznost kvalifikacij (OECD 2007).
Kompetenca (OECD 2005) se oblikuje na podlagi analize dokazil, povezanih s trgom delovne sile in ponudbo kvalifikacij. Literatura s tega področja pogosto opredeljuje, da je to, kar je bilo naučeno v procesu pridobivanja kvalifikacije, kot znanje, veščina ali kompetenca. Vendar so kompetence različne od znanja in veščin. Veliko del je poskušalo pojasniti pojem kompetence, še posebej v povezavi z delom. Študija OECD DeSeCo je pregledala pomen koncepta kompetenc in razvila kategorizacijo niza kompetenc. S pomočjo poročila o tem projektu in ob pregledu objav v Franciji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike so ponudili naslednjo sestavljeno definicijo:
Kompetenca je sposobnost, ki jo odkrivamo onkraj posedovanja znanja in veščin. Obsega: i) kognitivni del kompetence, ki vsebuje uporabo teorije in konceptov, naključno priboljeno tiho znanje in znanje na podlagi izkušenj; ii) funkcionalni del kompetence; veščine ali strokovno znanje o delu, ki naj bi ga bila oseba zmožna izvajati na določenem področju; iii) osebnostni del kompetence, ki vsebuje značilne pristope ravnanja v določeni situaciji; in iv) etični del kompetence, ki zajema določene osebnostne in poklicne vrednote.
2. Značilnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja po državah
Značilnosti in načini doseganja poklicnih kvalifikacij po državah lahko povzamemo na podlagi primerjave prevladujočih vlog v učnih okoljih (šola, delovno mesto) in kvalifikacijskega okvira. V študiji o tem, izdelani v OECD (2005), je definiranih 8 tipov kvalifikacijskih sistemov v izbranih državah, kar povzeto predstavljamo v tabeli 4:
- dualni sistem (DS): države, v katerih je zaključevanje sekundarnega izobraževanja povezano z vajeništvom. Odgovornost za programe si delita izobraževalna in delovna organizacija;
- kvalifikacijsko ogrodje (QF): države z eksplicitnim ogrodjem, ki povezuje kvalifikacije iz različnih izobraževalnih in poklicnih sektorjev;
- šole za poklicno izobraževanje in usposabljanje (VET): države, kjer se velik del izbranih šol usmeri k izobraževanju za posamezna poklicna področja;
- centralizacija (C): države, kjer je kvalifikacijski sistem med regijami poenoten, nadzor pa je zaupan osrednji nacionalni agenciji oziroma državi sami;
- trg delovne sile (LM): države, kjer je vstop na trg delovne sile reguliran s kvalifikacijo in poklicni sektorji to regulacijo tudi dosledno uporabljajo;
- prepoznavanje predhodnega učenja (RPL): države, kjer je sprejet nacionalen sistem prepoznavanja predhodnega učenja;
- kreditni sistem (CS): vzpostavljena povezanost med kvalifikacijami, na podlagi katerega je mogoče pridobivati in sestavljati različne kvalifikacije;
- kredentializem (Cr): različne oblike potrditev so nujne za vstop na trg delovne sile ali za pristop k nadaljnjemu izobraževanju, kot tudi za napredovanje pri delu in študiju.
Tabela 4: Povezanost izobraževalnega sistema in sistema pridobivanja poklicnih kvalifikacij
DS QF VET-S C LM RPL CS CrBelgija 1 3 1 1 1 4 3 3
12
FlandrijaBelgija Valonija
4 2 3 4 2 3 2 1
Madžarska
3 2 2 1 1 3 3 1
Irska 3 1 3 1 3 4 3 2Slovenija 4 3 2 1 1 2.5 3 2Avstrija* 1 4 2 1 1 4 3 3Legenda: 1. To vsekakor velja za mojo državo; 2. To delno velja za moj državo; 3. V moji državi obstaja le omejena izkušnja glede tega; in 4. To v moji državi ne obstaja.
Vir: OECD 2005. *avstrijsko poročilo v projektu Vesele kmetije
3. Nacionalne strategije in (formalni) okviri prepoznavanja neformalnega in naključnega učenja ter certificiranja
3.1. Slovenija
Temeljno strateško vodilo države na področju prepoznavanja in potrjevanja znanja in spretnosti, pridobljenega po neformalnih in naključnih poteh, ki je neposredno povezano z področjem poklicnega izobraževanja in nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, je graditev transparentnega in povezanega nacionalnega kvalifikacijskega sistema.
Nacionalna zakonodaja, ki je povezana s sistemom priznavanja neformalnega učenja v kontekstu pridobivanja poklicnih kvalifikacij, pri urejanju pravnega vidika upošteva evropske smernice (Bela knjiga o izobraževanju in usposabljanju, Lizbonska strategija, Memorandum o vseživljenjskem učenju).
Razvoj sistema potrjevanja, po neformalnih poteh pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc, (certifikatni sistem - pridobivanje certifikatov za nacionalno poklicno kvalifikacijo - NPK), podpirajo tudi drugi strateški dokumenti, kot sta:- Nacionalni program razvoja trga dela; sprejet s ciljem razvoja kulture vseživljenjskega učenja in zagotavljanje visoke stopnje zaposlenosti. Med ukrepi za uresničevanje njegovih ciljev je tudi razvoj sistema potrjevanja po neformalnih poteh pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc;- Državni razvojni program RS za obdobje 2007-2013; med aktivnostmi za zvišanje izobrazbene oziroma kvalifikacijske ravni aktivnega prebivalstva predvideva tudi povečanje dostopnosti izobraževanja na regionalni ravni na vseh ravneh poklicnega in strokovnega izobraževanja in nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Sistem preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij je v slovenski prostor formalno uvedel Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Ur.l.RS 81/2000), ki je bil nadgrajen v letih 2003 (Ur.l.RS št. 83/2003) in 2006 (Ur.l.RS št. 118/2006). Zakon ureja postopek in telesa oziroma organe in organizacije, pristojne za sprejemanje katalogov znanj in spretnosti ter pogoje in postopek preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Zakon poudarja učne dosežke in ne načinov pridobivanja znanja, spretnosti in zmožnosti.
Zadnje spremembe in dopolnitve zakona določajo pravni okvir za uresničevanje evropskih smernic, predvsem pa pospešuje nadaljnji razvoj sistema na osnovi izkušenj:
- izboljšuje kvalifikacijsko strukturo,- zmanjšuje strukturna neskladja,
13
- omogoča transparentnost poklicnih kvalifikacij, - spodbuja socialno partnerstvo in zmanjšanje socialne izključenosti.
Temeljni cilji, ki so se izoblikovali v fazi priprave Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah in so dodatno navedeni v utemeljitvah Predloga sprememb in dopolnitev Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (ZNPK 2006), so:
- zagotavljanje možnosti hitrejšega prilagajanja potrebam trga dela v skladu s skupnimi evropskimi usmeritvami,
- zagotavljanje zanesljivosti in kakovosti preverjanja in potrjevanja znanja,- zagotavljanje vrednotenja (ocenjevanja) in priznavanja kompetenc tako, da ga
podpirajo orodja, ki zagotavljajo tudi kakovost ocenjevanja v izobraževalnih organizacijah - krediti,
- zagotavljanje eksternosti preverjanja in potrjevanja,- enotnost postopkov izvajanja preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih
kvalifikacij na nacionalnem nivoju,- enak dostop do opravljanja preverjanja in potrjevanja kvalifikacij, tako kot ga določa
poklicni standard in katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti,- preglednost in enostavnost dokumentov ter enostavnost, preglednost in hitrost
postopkov obravnave.
Proces prepoznavanja in vrednotenja znanja in spretnosti, pridobljenih po neformalnih in naključnih poteh – proces PNUC bomo z vidika strokovnega pristopa in zakonodajnega okvira predstavili v nadaljevanju, v poglavju 4.1.
3.2. Avstrija
V Avstriji nimajo sistema prepoznavanja neformalnega učenja, tako seveda tudi nimajo zakonodaje, ki bi to področje urejala. Avstrija tudi nima nikakšrnega sistema, podobnega ugotavljanju predhodnega znanja ali sorodnim metodam.
Edini način, kako priznati dosežke neformalnega učenja je, da odrasli, ki so nekaj let delali v določenem poklicu, lahko pri avstrijski Zvezni gospodarski zbornici opravijo zaključni izpit vajeništva, enako kot vsi ostali vajenci. Če izpit opravijo, jim ni potrebno opravljati rednega umestitvenega programa, ki običajno traja od 2 do 3,5 let, odvisno od poklicnega profila.
Programi, ki so povezani z neformalnim in naključnim učenjem so: Vseživljenjsko učenje, »Wissensbasierte Gesellschaft«, Učenje za starejše, Tele-učenje, Virtualno poučevanje. Te programe podpira vlada in so zapisani tudi v nacionalni politiki.
Vseživljenjsko učenje ponuja tudi Gospodarska zbornica in Zbornica za delo. Organizirane imajo izobraževalne centre, kjer nudijo široko paleto različnih tečajev, ki pa niso financirani s strani zbornice same. Ti zbornični izobraževalni centri so dejansko kot katerikoli drugi zasebni izobraževalni centri, vendar pa je vsebina njihovih izobraževalnih programov tesneje povezana z gospodarstvom in zato uživajo dober sloves. Izobraževalni programi, ki jih ponudijo zbornice same, pa so sponzorirane v skladu s pravili članstva.
Zbornice ponujajo programe usposabljanja, na primer za pisarniškega menedžerja, vodjo trženja, višje stopnje, evropsko računalniško licenco in tudi tečaji jezikov v vseh oblikah. Usposabljanja in njihovo nadgrajevanje do prepoznane stopnje ali diplome, udeleženci plačajo sami ali pa tudi prejmejo plačilo s strani zbornice. Pred leti je regionalna vlada (Štajerska)
14
dala vaučer vsem ljudem, ki so se želeli vključiti v vseživljenjsko učenje. Agencija za zaposlovanje je poravnala 80 % stroškov ženskam z nizko stopnjo izobrazbe in moškim, starim več kot 45 let z nizko stopnjo izobrazbe. Šlo je za financiranje kvalifikacij iz Evropskega socialnega sklada. Kriteriji za pridobitev teh sredstev so dandanes ostrejši: tudi ženske morajo biti stare najmanj 45 let in moški 50; kriteriji pa se razlikujejo tudi po posameznih regijah.
Mladi, ki nimajo pridobljene srednješolske izobrazbe, pri pridobivanju višje stopnje ali diplome pomagata regionalna in nacionalna vlada. Ne gre za splošno podporo; ta ponudba velja predvsem za mlade migrante in izobraževalne organizacije, ki lahko ponudijo usposabljanje za pridobitev izobrazbene stopnje za najmanj tri različne poklice. V tem primeru so vsa ta usposabljanja brezplačna.
Zasebna podjetja, ki delajo na področju neformalnega izobraževanja in usposabljanja, ponujajo vsebine za katere menijo, da bodo na trgu delovne sile sprejete. Zakonodajni okvir o tem ne obstaja. Te ponudbe pa se povezujejo z Amsterdamsko pogodbo.
Če organizacija želi izvajati usposabljanje, potrebuje dovoljenje državne agencije. Vsa podjetja nudijo usposabljanja v okviru krovne organizacije, kjer imajo stroga pravila glede učnega materiala in učnih metod. Če podjetje izvaja tečaje na delovnem mestu, jim regulacij ni potrebno upoštevati.
Vloga prepoznavanja in vrednotenja neformalnega in naključnega učenja je morda le vidna, ko govorimo o usposabljanju, ki jih nudijo socialna podjetja ali organizacije za usposabljanje, kjer lahko ljudje pridobijo tudi certifikat, vendar ta ni formalno priznan.
3.3. Belgija
Implementacija priznavanja neformalnega učenja je v Belgiji tesno povezana s konceptom vseživljenjskega učenja, podprtega s strani Evropske komisije.
Predel Flandrije sledi definiciji akcijskega načrta iz leta 2000 za vseživljenjsko učenje (‘Een leven lang leren in goede banen’). V načrtu je zapisano, da ima sleherni posameznik pravico do vseživljenjskega učenja. Organizacije morajo posamezniku nuditi informacije in vodenje ter mu tako pomagati pri opredelitvi njegove poti. Nuditi mu morajo možnosti dostopa do usposabljanja in omogočiti vrednotenje njegovih kompetenc.
Za francosko govoreči del Belgije velja sporazum o sodelovanju (24. 07. 2003) glede vrednotenja kompetenc na področju nadaljnjega poklicnega usposabljanja, ki so ga podpisali francoska skupnost, valonska regija in komisija francoskih skupnosti (Commission communautaire française - COCOF).
V Flandriji certifikati strokovnih kompetenc tako temeljijo na dveh besedilih: -uredbi z dne 30. 04. 2004 o nazivih strokovnih kompetenc (referenčna številka
2004036712 v Moniteur Belge; http://www.ejustice.just.fgov.be/cgi/welcome.pl)-”Arrêté” (kraljeva uredba) z dne 23. 09. 2005, ki opredeljuje ukrepe za implementacijo
odloka (pridobiti, v skladu z izkazanimi kompetencami, naziv profesionalne kompetence za poklic, opredeljen v 3. členu; vlagatelj izroči prošnjo pooblaščenemu telesu za ocenjevanje, prijavnico za prošnjo pa dobi pri prav tem telesu’).
15
V francosko govorečem delu Belgije certifikati prav tako temeljijo na dveh besedilih: besedilih, ki obravnavajo nazive kompetenc, in besedilih, ki obravnavajo višje izobraževanje in izobraževanje za napredovanje:
-sporazum o sodelovanju z dne 24. 07. 2003 o vrednotenju kompetenc na področju nadaljnjega usposabljanja, ki so ga podpisali francoska skupnost, valonska regija in komisija francoskih skupnosti (Commission communautaire française - COCOF) in ki je podprt s tremi uredbami (22. 10. 2003 za Francosko skupnost, 13. 11. 2003 za Valonsko regijo in 7. 11. 2003 za COCOF). Namen sporazuma je oblikovati sistem priznavanja pridobljenih kompetenc skozi pridobljena usposabljanja izven šolskega sistema, skozi profesionalne izkušnje in življenjske izkušnje za vse državljane nad 18 let. Prav tako je njegov namen ustvariti most med telesi za nadaljnje poklicno usposabljanje, da so lahko kompetence, ki so bile pridobljene v eni, priznane v drugi instituciji (2007202189).
-uredba z dne 13. 11. 2003, ki daje privolitev Sporazumu (ref. št. 2004200105);-“Arrêté” vlade francoske skupnosti z dne 29. 06. 2004, ki definira pogoje za
prepoznavanje pridobljenih kompetenc za dostop do študija, izobraževanje in njihove sankcije pri napredovanju (ref. št. 2004202626).
Trem zgoraj omenjenim besedilom je bil dodan še 4. »arrêté« z dne 10. 11. 2006, ki ureja pogoje za odobritev plačanega študijskega dopusta delavcem, ki bodo uvrščeni v sistem vrednotenja kompetenc (ref. št. 2006203619).
Postopek prepoznavanja neformalnega in naključnega učenja ter vrednotenja znanja in spretnosti na tej podlagi obsega pet faz:
- priprava informacije za ciljne javnosti;- sprejemljivost s pridobitvijo priporočil o izbiri, glede na osebne in poklicne cilje;- svetovanje kanditatu (najbolj ključna faza);- evalvacija, ki temelji na vrednotenju portfolija in/ali opazovanju simulirane situacije; - odločitev komisije.
3.4. Irska
Na Irskem je ideja vseživljenjskosti učenja osrednja točka na področju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Temelji na zamisli, da bi morali vsi ljudje imeti resnične in smiselne možnosti za učenje v življenju. Učenje je lahko formalno ali neformalno, lahko se dogaja v raznovrstnih okoljih, izid pa je izpopolnjeno znanje, veščine in osebna izpolnitev. Že v zgodnjih 90-ih so na Irskem načrtovali formalno priznano in natančno določeno nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Pozneje, v 90-ih je razvoj strategije vseživljenjskega učenja skozi ves izobraževalni sistem postal cilj nacionalne politike. Leta 1999 je prišlo do zgodovinskega premika, ko je stopil v veljavo Zakon o izobraževanju in usposabljanju ter kvalifikacijah. Zakon prepoznava učence kot osrednje subjekte v dejavnostih izobraževanja in usposabljanja in poudarja pomen zadovoljevanja njihovih potreb v razvoju irskega sistema kot takega.
V okviru Zakona o izobraževanju in usposabljanju ter kvalifikacijah iz leta 1999 so bili ustanovljeni trije novi organi: Irsko nacionalno telo za kvalifikacije (National Qualification Authority of Ireland – NQAI), svet za visokošolsko izobraževanje in usposabljanje (Higher Education and Training Awards Council - HETAC) in svet za izobraževanje in usposabljanje odraslih (Further Education and Training Awards Council - FETAC). Gre za svete, ki podeljujejo spričevala na področju višjega in nadaljnjega izobraževanja ter usposabljanja.
16
Njihova naloga je poenotenje in skrb za nacionalno in mednarodno priznanje spričeval v posameznem sektorju. Danes je za podeljevanje spričeval v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju zadolžen FETAC, prej pa je bila to naloga FAS-a, Nacionalnega sveta za poklicne nagrade (NCVA), Nacionalnega odbora za certificiranje s področja turizma in Teagasca (nacionalnega telesa za svetovanje in razvoj usposabljanja na področju kmetijstva).FETAC tudi spodbuja dostop do učenja in do možnosti za razvoj ter zagotavlja, da so vsi načini učenja ovrednoteni in priznani. Vsi trije organi si prizadevajo, da bi ljudem pomagali uresničiti zamisel vseživljenjskosti učenja.
Zakon o izobraževanju, usposabljanju in kvalifikacijah jasno določa delo Sveta za izobraževanje in usposabljanje odraslih. Organizacija opravlja številne funkcije, med drugim oblikuje in spodbuja razvoj javno veljavnih listin, prepoznava druga potrdila, določa standarde v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju, vrednoti programe in zagotavlja njihovo kakovost, ki pripeljejo do listin FETAC-a. FETAC prav tako pri delu pomaga Nacionalnemu telesu za kvalifikacije, predvsem omogoča, da so programi dostopni in prenosljivi ter vodijo v nadaljnje izobraževanje in usposabljanj in pridobitev javno veljavnih listin.
V zadnjih dvajsetih letih smo na področju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja vzpostavili tesne stike z evropskimi in mednarodnimi partnerji. Z nedavnima procesoma »Bruges« in Kopenhagensko deklaracijo novembra 2002 so nastale nove spodbude. Po posvetu z irskim Nacionalnim telesom za kvalifikacije namerava FETAC ohranjati in graditi evropske in mednarodne odnose ter zagotoviti status in priznanje irskega nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na evropskem in mednarodnem prizorišču.
Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje je na Irskem živahen, hitro razvijajoč se del izobraževanja in usposabljanja. Skrbi za raznolika okolja, učence in področja učenja. Med uporabnike v tem sektorju spadajo ljudje, ki na delovnem mestu želijo nadaljevati z izobraževanjem in pridobiti formalno priznanje svojih dosežkov, ljudje na začetku delovne kariere, ki želijo pridobiti posebna znanja in veščine, ki niso na voljo v tradicionalnih izobraževalnih organizacijah ter ljudje, ki se zavedajo, da izobraževalne izkušnje, ki jih nudi nadaljnje izobraževanje na enoten način zadovoljuje njihove potrebe. Učenje poteka v različnih okoljih, vključno s centri za nadaljnje izobraževanje, centri za usposabljanje, z organizacijami v skupnostih in z delovnimi mesti.
Nadaljnje izobraževanje je del irskega sistema že od ustanovitve države, v zadnjih dvajsetih letih pa se je močno razširilo. Uradni dokumenti, ki so vplivali na razvoj, so npr. Bela knjiga o izobraževanju in razvoju izobraževanja na Irskem iz leta 1995, Evropska bela knjiga o poučevanju in učenju: za učečo se družbo iz leta 1996, Irska bela knjiga o razvoju človeških virov iz leta 1997, Bela knjiga o izobraževanju in učenju odraslih za življenje iz leta 2000 ter Poročilo o delu na področju vseživljenjskega učenja iz leta 2002. Bela knjiga o izobraževanju odraslih se nanaša na potrebo po “vseobsegajočem sistemu druge priložnosti in nadaljnjega izobraževanja” na Irskem.
Irska nima posebnega sistema prepoznavanja in vrednotenja neformalnega in naključnega učenja; odgovornost za priznavanje učnih dosežkov, pridobljenih po neformalnih poteh je razdeljena med šolami in institucijami, ki zagotavljajo način pridobivanja javno veljavnih listin, ki ga predstavljamo v poglavju 4.2.
3.5. Madžarska
17
Nekatere nacionalne politike na Madžarskem omenjajo izraz vseživljenjsko učenje v okviru usposabljanja in izpopolnjevanja. V ta postopek se vključuje vedno več ljudi. Usposabljanja so zmeraj povezana s trenutnim gospodarskim povpraševanjem. Glede priložnostnega učenja pa ni točne nacionalne politike.
Na podlagi zakona 2001/CI o nadaljevanju šolanja je ustvarjenih okvirno 800 zaposlitev (v 21-ih zaposlitvenih skupinah) in jih lahko najdemo v seznamu programov usposabljanja nacionalnih specializacij.
Temeljni cilj tovrstnih programov je zagotoviti zaposlitve in pridobiti znanja, ki se jih ni moč naučiti v šolah, povezana pa so s trenutnim gospodarskim povpraševanjem, kot sta trenutno na primer poučevanje tujih jezikov in računalništvo.
O postopkih prepoznavanja in vrednotenja neformalnega in naključnega učenja na Madžarskem nismo pridobili informacij.
4. Ureditev certifikatnega sistema in vključenost procesov prepoznavanja neformalnega in naključnega učenja – predstavitev primerov (Slovenija in Irska)
Tako, kot smo prej predstavili, da v državah ne gre vedno za ločena sistema izobraževanja in pridobivanja poklicnih kvalifikacij, tako tudi ni v vseh državah poenoteno, kaj predstavlja certifikatni sistem. Certifikatni sistem tako označuje različne prakse, od pridobivanja certifikatov na trgu delovne sile do certifikatov za poklicne kvalifikacije in certifikate v okviru izobraževalnega sistema.
V nadaljevanju predstavljamo dve praksi:- slovenski primer: v Sloveniji je certifikatni sistem uokvirjen z zakonom (ZNPK 2006) in temelji na procesu vrednotenja neformalnega in naključnega učenja. Zakon natančno določa pristojnosti posameznih institucij pri postopku preverjanja in potrjevanja (na izvedbeni ravni je odgovornost za proces prepoznavanja na strani izvajalca postopka) in pridobivanjem listine - certifikata. Certifikat je tako praviloma imenovana zgolj listina certifikatnega sistema; - irski primer: na Irskem je odgovornost za priznavanje znanja na podlagi neformalnega in priložnostnega učenja razdeljena med šolami in institucijami, ki zagotavljajo javno veljavnost listin. Nimajo torej posebnega sistema za priznavanje, pričakujejo pa, da bo nacionalni okvir kvalifikacij pospešil fleksibilnost in preglednost sistema kvalifikacij.
4.1. Preverjanje in potrjevanje – certificiranje (Slovenija)
Postopek preverjanja in potrjevanja znanja in spretnosti ter kompetenc za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) zajemamo v širši proces prepoznavanja in potrjevanja, ki smo ga že predhodno predstavili z modelom PNUC in opredelili v terminoloških izhodiščih.
Za boljše razumevanje certifikatnega sistema v slovenskem prostoru, ki ga določa zakon (ZNPK 2006), v nadaljevanju predstavljamo dva sklopa na izvedbeni ravni (proces in postopek), ki pa sta v praksi prepletena. Namen ločene predstavitve obeh delov je, da poudarimo pomen procesa prepoznavanja, ki se odvija pred postopkom certificiranja, to je preverjanjem in potrjevanjem, vzporedno ali integrirano.
18
4.1.1. Proces prepoznavanja
Proces prepoznavanja znanja na podlagi predhodnega naključnega in izkustvenega učenja skozi neformalno izobraževanje, učenje in delo je v mednarodnem prostoru poznano pod imenom »Accreditaion of Prior Learning – APL« ali »Accreditaion of Prior and Experiential Learning – APEL (Klarus in Blokhuis 1997). V slovenskem prostoru smo ob prenosu tovrstnih praks uporabljali kratici UPZ ali UPZS10.
Proces ali bolje metoda UPZ(S) - saj so pri izvajanju pomembni strokovni pristopi - ocenjuje in priznava obstoječe znanje posameznika, spretnosti in izkušnje, ki so pridobljene v daljšem obdobju in v različnih okoliščinah, vključujoč neformalne in informalne (priložnostne) okoliščine. Uporabljene metode lahko odkrijejo spretnosti in sposobnosti, za katere posamezniki morda niti sami niso vedeli, da jih imajo in da jih lahko ponudijo delodajalcem. Sam proces zahteva aktivno udeležbo kandidata, ki že sama po sebi dviguje posameznikovo samozavest in samopodobo (Jelenc 2000).
Praksa izvajanja postopka UPZS v socialni oskrbi na primeru nacionalne poklicne kvalifikacije socialna oskrbovalka / oskrbovalec na domu je pokazala, da je proces svetovanja potrebno posebej pozorno izvajati, saj v tem delu usposobljeni svetovalci skupaj s kandidati ugotavljajo znanja in spretnosti, jih usmerjajo v dokazovanje poklicne kvalifikacije in pomagajo pri sestavljanju portfolija. To pa je ključna faza procesa za posameznika. V postopku vrednotenja pa je potrebno, poleg postopkovno določenih obrazcev, pripraviti instrument, s katerim komisija ugotavlja prekrivanje standarda na podlagi dokazanega znanja in spretnosti kandidata. Obveznost komisije je, da upošteva poudarek postopka na iskanju znanja ter dokazovanja tega na različne načine (Hrovatič 2006).
Za postopek UPZS je pomembno poudariti, da gre bolj za proces kot za postopek. Zato tudi ocenjevanje pred komisijo ni izpit temveč na nek način zaključek procesa. Skozi proces, ki lahko traja različno dolgo, lahko namreč motiviramo tudi tiste udeležence, ki so bili v sferi šolskega izobraževanja neuspešni, osipnike ali druge posameznike, ki so se s trga delovne sile iz različnih razlogov celo umaknili.
Proces UPZS, kot se je umestil v strokovni praksi v socialni oskrbi in deloma skozi zakonodajo, je sestavljen iz štirih delov:- prijava (opredeljenih je več načinov prijave z namenom približanja postopka
pridobivanja NPK potencialnim kandidatom, zato govorimo tudi o procesu prijave, ki pa mora formalno upoštevati letno razpisane roke potrjevanja in roke za oddajo vlog);
- skupinsko svetovanje (izvajalec za zainteresirane kandidate izvede informativno svetovalno srečanje, kjer predstavi pogoje za pridobite v poklicne kvalifikacije, katalog standardov znanja in spretnosti ter sam proces in postopek);
- individualno svetovanje (izvajajo ga ustrezno usposobljeni svetovalci, ki na podlagi individualnega dela usmerjajo kandidate skozi katalog in pri prepoznavanju znanja in spretnosti uporabljajo različne metode);
- kreiranje portfolija11 (pripravi ga kandidat s pomočjo svetovalca; za svetovalce je pomembno poznavanje portfolijo metode pri pripravi ter različnih modelov portfolijev);
10 Ugotavljanje in potrjevanje znanja in spretnosti - UPZ je metoda, ki jo je razvil Andragoški center Republike Slovenije. Na primeru pridobivanja NPK socialna oskrbovalka / oskrbovalec na domu smo poudarili pomen spretnosti, ki so jih kandidatke pridobivale z delovnimi in življenjskimi izkušnjami, zato smo v tem primeru uporabljali kratico UPZS.11 Portfolijo je več kot samo zbirna mapa dokumentov. Je metoda prepoznavanja znanja in spretnosti, pripomoček za oblikovanje kompetenc, usmerjanje poklicne poti oziroma delovnih karier. Povezuje formalno in neformalno izobraževanje ter formalne in neformalne delovne izkušnje. Predstavlja posameznika po dogovorjenih pravilih in upošteva način, kako se želi predstaviti posameznik sam (Egeis 2003).
19
Proces prepoznavanja se tako zaključi z izdelanim portfolijem kandidata, mnenjem svetovalca ter vlogo za pridobitev določene NPK. Nadaljuje se postopek preverjanja in potrjevanja, ki bo podrobneje predstavljen v naslednjem poglavju, tu omenimo strokovne značilnosti:- vrednotenje portfolija (izvaja se postopek potrjevanja na podlagi listin; pri tem
ocenjevalci uporabljajo pripomočke za ugotavljanje ustreznosti listin in portfolija kot celote; transparentnost dokazanega znanja predstavlja obrazec za ugotavljanje kompetenc12 ali drug pripomoček, ki ga za kakovostno delo lahko razvijejo ocenjevalci;
- neposredno preverjanje (postopek preverjanje znanja kandidata pred komisijo, kjer se preverja del kataloga ali celota, odvisno od popolnosti vloge oziroma portfolija; pri preverjanju se uporabljajo različne metode, kot so: zaključni ali ocenjevalni intervju, praktična naloga, strukturirana vprašanja, ip.).
Slovenski prostor se tako odziva na zahteve družbe znanja, nacionalni dokumenti upoštevajo strategijo vseživljenjskega učenja, sprejeta je zakonodaja, ki omogoča preverjanje in potrjevanje znanja, pridobljenega po neformalnih poteh, seveda pa je od strategij do uveljavitve v praksi dolga pot. Še vedno je potrebno argumentirati pomen certificiranja na podlagi procesa ugotavljanja in prepoznavanja, da se bo prepričalo delodajalce in tudi institucije (zlasti s področja šolskega sistema), da je certificirano znanje še kako uporabno in vredno na trgu delovne sile. Da pa bo res tako, je odgovornost tudi strokovnjakov s področja NPK (svetovalcev, ocenjevalcev, načrtovalcev politik, izobraževalcev), da upoštevajo potrebe posameznika po eni strani in strokovnega izvajanja procesa prepoznavanja.
4.1.2. Postopek preverjanja in potrjevanja
Z zakonom (ZNPK 2006) je določeno, da posameznik pridobi poklicni kvalifikacijo:- z doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo za vse poklice, ki jih v skladu s
poklicnim standardom obsega izobraževalni oziroma študijski program;- po delih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe;- po delih študijskih programov za pridobitev visokošolske izobrazbe ali po študijskih
programih za izpopolnjevanje;- če dokaže, da dosega znanja in spretnosti, določene s katalogom, sprejetim v skladu s
tem zakonom.
Poklicna kvalifikacija se dokaže:- z neposrednim preverjanjem strokovnih znanj, spretnosti in sposobnosti (neposredna
demonstracija znanj, spretnosti in sposobnosti);- na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali na drug način (dokumenti
in ostali dokazi, zbrani v predlagateljevem portfoliju).
Preverjanje in potrjevanje opravijo komisije pri izvajalcu postopkov za preverjanje in potrjevanje NPK. Osebam s posebnimi potrebami se lahko prilagodijo oblike in trajanje preverjanja ter sestava komisije za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Natančnejša navodila določi komisija za preverjanje in potrjevanje za vsak primer posebej v skladu s katalogom. Postopek preverjanja in potrjevanja je nazorno prikazan v naslednji shemi, kjer so vidne povezave med vlogami posameznih akterjev.
12 Katalog standardov znanja in spretnosti uredimo v ocenjevalni list, iz katerega so razvidna potrebna znanja, spretnosti, socialne veščine in pričakovane osebnostne lastnosti izbrane poklicne kvalifikacije (Hrovatič 2000).
20
Shema 1: Nacionalni sistem postopka preverjanja in potrjevanja
21
Kandidat pri izvajalcu vloži vlogo za pridobitev certifikata
vlogi se priložijo listine in dokazila o posameznikovih znanjih in
spretnostih
izvajalec prejme vlogo in preveri popolnost vloge
v 15 dneh od prejema vloge imenuje komisijo
in ji posreduje kandidatovo dokumentacijo
če je vloga nepopolna, mora kandidata pozvati k dopolnitvi
vloge
komisija pregleda predložene listine in dokazila (zbirno mapo) in
ugotavlja, ali kandidat izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa katalog
če kandidat izpolnjuje vse pogoje iz kataloga, mu
komisija potrdi PK in mu izda certifikat
če kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev iz kataloga, ga napoti na
preverjanje
v postopku preverjanja kandidat dokaže znanja in spretnosti, ki jih ni mogoče ugotoviti na podlagi listin in
dokazil
komisija v 30 dneh od prejema vloge obvesti kandidata o obsegu znanj in spretnosti, ki jih bo moral dokazati v postopku preverjanja in
določi rok za odgovor kandidata o udeležbi na preverjanju
o ugotovitvah komisija piše zapisnik
kandidat potrdi svojo udeležbo na preverjanju
odgovori komisiji
Vir: CPI (Vprašalnik 1, projekt Vesela kmetija)
22
komisija se sestane na termin, ki ga je javno objavil RIC
najprej komisija ugotavlja istovetnost kandidatov na preverjanju
kandidate seznani s postopkom preverjanja, merili preverjanja,
začetkom in trajanjem preverjanja
o postopku preverjanja piše komisija zapisnik (piše član
komisije, ki ga določi predsednik
sledi postopek preverjanja
kandidatovo znanje in spretnosti ocenjuje komisija z oceno uspešno
in neuspešno
če je kandidat uspešno ocenjen
komisija mu izda certifikat v 8 dneh po preverjanju
če je kandidat neuspešno ocenjen, oziroma ni prišel na preverjanje, pa se je prijavil
komisija v 8 dneh izda odločbo, s katero zavrne izdajo certifikata
na preverjanju je lahko prisoten predstavnik RIC
4.2. Prepoznavanje in vrednotenje - kvalifikacije (Irska)
Na Irskem je za kvalifikacije zadolžen FETAC, ki je trenutno v fazi tranzicije. Do leta 2008 bo FETAC predvidoma pripravil nove procese in postopke za razvoj certifikatov in standardov.
Ta procec vključuje ustanovitev Svetovalnega odbora za standarde in vrsto skupin za razvoj standardov. Skupine bodo razvijale in pregledovale listine in standarde v skladu z objavljenim Načrtom listin FETAC.
V letu 2007 je trenutni proces registrirane kakovosti zagotovil nadaljevanje predlaganja in razvoja spričeval (to je certifikatov in modulov) na ustreznih področjih.
Na nekaterih področjih, na primer tam, kjer obstaja zakonska, regulatorna, zdravstvena ali varnostna zahteva, je potrebna vključitev ustreznega organa in obširnega nacionalnega posveta z industrijo in ustreznimi zakonodajnimi organi, preden lahko FETAC pripravi ustrezen predlog.
Modul (del kvalifikacije) je nabor standardov, ki jih moramo izpolniti, da bi dobili listino FETAC. Certifikat (kvalifikacija) je zbirka povezanih delnih kvalifikacij, ki učencem zagotavljajo ustrezne standarde, ki jih morajo izpolniti, da bi dobili polno kvalifikacijo na določenem področju na navedeni ravni.
Od januarja 2007 je za predložitev modula ali certifikata FETAC-u v odobritev v veljavi proces, ki vključuje dve fazi:
- priprava predloga za razvoj delne ali celotne kvalifikacije;- predložitev kvalifikacije v potrditev.
Po odobritvi in po 12 mesecih pilotnega obdobja pridobitve se modul ali certifikat pregleda in, če je odobren, se vključi v zbornik kvalifikacij FETAC. Zainteresirani izvajalci z določenim standardom kakovosti lahko nato razvijejo programe, povezane z določenim sektorjem – področjem - lokalnimi potrebami. FETAC pred izvajanjem vse programe registrira.
Priprava predloga: da ponudniki ne bi razvijali enakih ali podobnih standardov, morajo ponudniki dobiti FETAC-ovo dovoljenje za razvoj kvalifkacije na določenem področju. Tako mora ponudnik pripraviti in FETAC-u predložiti predlog za razvoj kvalifikacije. Izpolnjen obrazec predloga pošljejo FETAC-u. Ker se za določeno področje zahteva le ena kvalifikacija, dovoljenje ne bo izdano za razvoj več kot enega certifikata ali modula na istem področju in na enaki ravni. Predlogi se predložijo na obrazcu s predlogo. V povprečju FETAC procesira posredovane predloge v 3 tednih od datuma prejema.
Predložitev: če FETAC odobri predlog, lahko ponudnik začne z razvijanjem. Izpolnjena predložitev se FETAC-u posreduje v odobritev pred začetkom izvajanja. Predložitev mora vključevati dokazilo o predhodnem posvetu. Vse predložitve se posredujejo na priloženih obrazcih in predlogah. Izpolnjene predložitve se pošljejo FETAC-u. V povprečju bo FETAC procesiral predložitve modulov v 12-ih tednih od datuma prejema.
23
4.2.1. Razvoj certifikatov in modulov
V letu 2007 se bo trenutni postopek registriranih centrov predlaganja in razvijanja kvalifikacij (certifikatov in modulov) na ustreznih področjih nadaljeval. Treba je poudariti, da morajo vsi certifikati in moduli, odobreni na podlagi, na kateri se učencem naredijo nacionalna listine in zatorej standardi, rezultati učenja, določiti in dobiti soglasje na nacionalni ravni.
Vsebino (za modul ali certifikat) lahko predlaga in nato razvije izvajalec ali ustrezen organ, medtem ko kvalifikacijo ustvari FETAC. Vsi moduli ali certifikati, ki jih odobri FETAC od leta 2007 naprej, bodo po pilotskem obdobju največ 12-ih mesecev po ocenitvi in pregledu vključeni v zbornik kvalifikacij FETAC. Takrat bodo na voljo izvajalcem v vsej državi, ki zagotavljajo kakovost za podelitev spričeval. Posvetovanje je pomemben del razvojnega procesa. Dokaz o procesu posvetovanja mora biti vključen v predložitev. Na nekaterih področjih, npr. tam, kjer obstaja zakonska, regulatorna in / ali zdravstvena in varnostna zahteva, je potrebna vključitev ustreznega organa in obširno nacionalno posvetovanje z industrijo in ustreznimi zakonodajnimi organi, preden lahko FETAC predlog procesira.
V letu 2007 so bili vzpostavljeni številni dogovori, da bi izboljšali razvoj, ocenjevanje in proces odobritve.
Obstoječi lokalno razviti moduli (LDM) - leta 2008 bo FETAC vzpostavil nov skupen sistem razvoja kvalifikacij, kar bo vključevalo vzpostavitev Skupin za razvoj standardov. V postopku priprave bodo čez čas vsi dejavni LDM-i pregledani, ocenjeni in poenoteni v nove skupne (nacionalne) kvalfikacije. Samo ena imenovana kvalifikacija bo na posameznem področju, na določeni ravni. Tako bo pravzaprav v okviru ene kvalifikacije, lahko zajetih več LDM-ov. Posebne zahteve ponudnika bomo zadovoljili z oblikovanjem njihovih lastnih programov.
V naslednjih letih bo FETAC vpeljal postopek, ki bo zagotavljal enotnost obstoječih LDM-ov z novim skupnim sistemom kvalifikacij. Ko bodo pregledani in ocenjeni, bodo vključeni v Zbornik kvalifkacij FETAC iz leta 2008. To bo narejeno po fazah, pregledali in poenotili pa bodo številne LDM-e vsako leto.
Programi - ponudniki skrbijo za razvoj programov. FETAC je odgovoren za validacijo vseh programov, ki pripeljejo do certifikata FETAC. Spomladi leta 2006, po objavi zbornika kvalifikacij FETAC, je FETAC začel s postopkom registracije vseh ponudnikov programov. Postopek, kjer ponudniki FETAC-u posredujejo informacije o svojih programih po elektronski pošti, še vedno poteka. Registracija je bila ponovno odprta maja 2007. FETAC oceni informacijo in, kjer je to potrebno, prosi ponudnike za spremembe/prilagoditve, npr. pri zavajajočih naslovih, predolgem trajanju itd.
24
5. Vloga akterjev ter pogoji za vključitev in financiranje procesa PNUC
V poglavju bomo pogledali, kateri akterji so vključeni v proces PNUC in kdo so partnerji, katerim ciljnimi skupinam (zlasti) je proces namenjen, ali so v državah starostne omejitve pri vključevanju v proces ter morebitni drugi pogoji, kako se sistem financira in kakšen je strošek za posameznega kandidata, katere cilje predvsem proces zasleduje in nazadnje, pregled povezanosti procesa s pridobivanjem nacionalno prepoznanih poklicnih kvalifikacij.
5.1. Akterji in partnerji v procesu
V naslednji tabeli 5 povzemamo vlogo akterjev in partnerjev v procesu ter njihove ključne aktivnosti, kot jih prepoznajo projektni partnerji v svojem nacionalnem okolju.
Tabela 5: Akterji in partnerji v procesu PNUC
Država Partnerji Glavne dejavnostiključni partnerji v postopku: predstavniki delodajalcev (zbornice), pristojna ministrstva, sindikati, strokovna združenja;
priprava pobud za razvoj novih poklicnih kvalifikacij; sodelovanje v ekspertnih skupinah za pripravo profila poklica, poklicnih standardov, kataloga strokovnih znanj, spretnosti in kompetenc; predlogi članov eksternih komisij za preverjanje in potrjevanje; sodelovanje v nacionalnih komisijah in svetih s področja poklicnega izobraževanja;
sindikati usklajevanje ravni zahtevnosti s kolektivno pogodbo;
Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) razvoj metodologije za pripravo poklicnega standarda, koordinacija ekspertnih skupin za razvoj profila poklica, poklicnih standardov in kataloga standardov strokovnih znanj, spretnosti in kompetenc;
Slovenija Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) sprejem in objava poklicnega standarda terkataloga standardov znanja in spretnosti;
Republiški izpitni center (RIC) imenovanje članov komisij za preverjanje in potrjevanje, vodenje registra izvajalcev;
izvajalci postopka (registrirane organizacije za izvajanje preverjanja in potrjevanja znanja in spretnosti)
svetovanje, organizacija preverjanja in potrjevanja, izdaja certifikatov, poročanje RIC-u;
izobraževalne in strokovne organizacije
sodelovanje pri pripravi strokovnih dokumentov (profil poklica, poklicni standard, katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti);usposabljanje kandidatov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije;vrednotenje predhodno pridobljenega znanja (tudi pri vključevanju v programe za pridobitev poklicne ali strokovne izobrazbe).
25
Avstrija Zasebna podjetja Nudijo neformalno izobraževanje
Belgija razvojne organizacije
bodisi na ministrski ravni za zakonodajni vidik z istočasno vpletenostjo ministrstev za delo in izobraževanje ali na ravni oblikovanja in organizacije z institucijo SERV (Ekonomski in socialni svet Flandrije); v Flandriji, Konzorcij za validacijo kompetenc v Valoniji (konzorcij vključuje FOREM Formation (Agencija za zaposlovanje in usposabljanje v Valoniji), Bruxelles-Formation, Izobraževanje za napredovanje, IFAPME (Inštitut za usposabljanje) in služba za usposabljanje za SME
akreditacijska telesa tistih, ki ocenjujejo Evropski socialni sklad (v Flandriji), Komisija za konzultacije in odobritve. Te organizacije postavljajo standarde. Za akreditacijo pa je zadolženo ministrstvo za delo.
ocenjevalci V Flandriji je to VDAB (agencija za zaposlovanje) za številne službe ali specializirana telesa v profesionalnem sektorju ali šole ali zasebna podjetja. Organizacija, ki jo medoddelčni upravni odbor (agencija za Evropske socialne sklade, ekonomski in socialni svet Flandrije, ministrstvo za delo in ministrstvo za izobraževanje) prepozna kot center za testiranje. V Valoniji: ocenjevalci so člani konzorcija
Irska
Vladni oddelek za izobraževanje in znanost izobraževanjeVladni oddelek za gospodarstvo, trgovino in zaposlovanje usposabljanje in zaposlovanjeOddelek za kmetijstvo usposabljanje in zaposlovanje v
kmetijskem sektorjuOddelek za umetnost, turizem in šport turistični in gostinski sektor,
vključno s športomAONTAS; Združenje ravnateljev poklicnih šol (Association of Principals of Vocational Schools); Združenje učiteljev srednjih šol na Irskem (Association of Secondary Teachers of Ireland); Šola nadaljnjega izobraževanja Ballyfermot (Ballyfermot College of Further Education); Udeleženci partnerstva Ballymun (Ballymun Partnership learners (10)); Beckinridge; Bord Iascaigh Mhara; Šola nadaljnjega študija Cavan (Cavan College of Further Studies); CERT/Failte Ireland; Mladinski odbor mesta Dublin (City of Dublin Youth Service Board); Co Wexford VEC; Colaiste Dhulaigh learners (12); Comhairle; Konferenca vodij irskih univerz (Conference of Heads of Irish Universities); Trgovska šola Cork (Cork College of Commerce); Svet direktorjev tehnoloških inštitutov (Council of Directors of Institutes of Techology); Danski ocenjevalni inštitut (Danish Evaluation Institute); Oddelek za izobraževanje in znanost (Department of Education and Science); Oddelek za gospodarstvo, trgovino in zaposlovanje (Department of
Kako najbolje zadovoljiti potrebe učencev.
Kako zgraditi nacionalni in mednarodni status in prepoznavanje nagrad v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju.
Kako ponuditi učinkovit odgovor na spremembe v družbenem, ekonomskem, političnem in kulturnem okolju, v katerem deluje FETAC.
Kako delovati učinkovito in komunicirati z uporabniki (partnerji).
Kako vseživljenjsko učenje
26
Enterprise, trade and Employment); Splošni direktorat, izobraževanje in kultura (Directorate General, Education and Culture); Evropska komisija (European Commission); Urad za enakost (Equality Authority); Tehnološki inštitut Dublin (Dublin Institute of Technology); FAS; Tehniški inštitut Galway (Galway Technical Institute); Svet za nagrade v visokem izobraževanju in usposabljanju (Higher Education and Training Awards Council); Irska konfederacija poslov in delodajalcev (Irish Business and Employers Confederation); Irski kongres sindikatov (Irish Congress of Trade Unions); Irski inštitut za usposabljanje in razvoj (Irish Institute of Training & Development); Irski inštitut za upravljanje (Irish Management Institute); Irsko združenje poklicnega izobraževanja (Irish Vocational Education Association); Šola nadaljnjega izobraževanja Killester (Killester College of Further Education); Leragas;Meitheal; Nacionalna agencija pismenosti odraslih (National Adult Literacy Agency); Nacionalno združenje ravnateljev in namestnikov ravnateljev (National Association of Principals and Deputy Principals); Nacionalni kolidž Irske (National College or Ireland); Nacionalni organ za invalidnost (National Disability Authority); Nacionalni svet staršev (National Parents Council); Nacionalni irski organ za kvalifikacije (National Qualifications Authority of Ireland); Nacionalni inštitut za usposabljanje in razvoj (National Training and Development Institute); Nacionalna univerza Irske (National University of Ireland); Nacionalna mladinska federacija (National Youth Federation); NETg, podjetje za e-učenje (NETg, e-learning company); Šola praktične nege otroka (School of Practical Child Care); Skillnets; Mreža podpornih agencij (Support Agencies Network); Zveza učiteljev Irske (Teachers Union of Ireland); Teagasc; The Wheel; Podporna agencija za razvoj skupnosti Tosach (Tosach Community Development Support Agency); Zveza študentov Irske (Union of Students in Ireland); Shema možnosti poklicnega usposabljanja (Vocational Training Opportunities Scheme); Waterford Crystal; Youthreach.
oblikovati v gonilno silo delovanja FETAC-a.
Kako nagradam FETAC vzpostaviti močno identiteto.
Kako vzpostaviti in ohraniti učinkovito politiko in postopke, ki bodo podpirali storitve FETAC-a.
Kako se gladko premakniti iz tranzicijske faze v uveljavljene strukture.
Madžarska
Nacionalni inštitut za javno šolstvo odgovornost za zakonodajni okvirIzobraževalni centri organizacija in izvajanje
usposabljanjaAkreditirane organizacije organizacija in izvajanje jajo
usposabljanja
5.2. Ciljne skupine
V naslednji tabeli 6 prikazujemo odgovore partnerskih držav na vprašanje, katere so tiste ciljne skupine, ki jim je proces PNUC namenjen. Odgovori se nanašajo tudi na vlogo vseživljenjskega učenja, v okviru katerega je poudarjeno prepoznavanje učnih dosežkov, pridobljenih po neformalnih učnih poteh.
27
Tabela 6: Ciljne skupine in proces
marginalizirane skupine
osipniki težko zaposljivi starejši mladi redna populacija
Slovenija x x x x x xAvstrija Sistem vrednotenja neformalnega učenja ne obstaja.Belgija Vse, ni specificiranoIrska Od zibelke do grobaMadžarska Za vsakogar
Vidimo, da organizacije niso izbirale med posameznimi ciljnimi skupinami. Zastopale so načelo enake dostopnosti do izobraževanja in učenja za vse.
5.3. Starostne omejitve in drugi pogoji
Slovenija: vstopni pogoj v postopek je 18 let; preverjanje in potrjevanje (certificiranje) nacionalnih poklicnih kvalifikacij je namenjeno le odraslim osebam. Oseba mora biti stara najmanj 18 let. Izjemoma lahko dobi poklicno kvalifikacijo tudi oseba, ki še ni stara 18 let, če ji je prenehal status vajenca ali dijaka in izkazuje ustrezne delovne izkušnje. Zakonodaja ne predvideva drugih omejitev. Vsak posamezen katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti natančneje definira potrebna strokovna znanja in spretnosti ter posebne pogoje, ki jih mora izpoljnevati oseba, ki si želi pridobiti poklicno kvalifikacijo.
Avstrija: obvezno šolanje do 15. leta (9 let šolanja), nato lahko posamezniki izberejo usposabljanja, ki jih izvajajo zasebne izobraževalne organizacije, ki so na voljo tudi starejšim ljudem (v primeru, da imajo poklicne izkušnje).
Belgija: vstopni pogoje je najmanj 18 let. Osebo se lahko ocenjuje največ dvakrat letno.
Irska in Madžarska: ni starostne omejitve.
5.4. Financiranje procesa
Slovenija: Osrednje telo certifikatnega sistema je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Za izpeljavo nalog, določenih z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (ZNPK 2000), ministrstvo financira predvsem delo strokovnih delavcev, materialne stroške za razvoj novih poklicnih kvalifikacij, spremljanje postopkov certificiranja ter pripravo baz podatkov. Financiranje postopka pridobivanja NPK je določeno z Metodologijo za pridobitev certifikata o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Ur.l.RS 97/2003, 108/2004). Kandidati so ob vložitvi vloge za pridobitev poklicne kvalifikacije dolžni poravnati stroške postopka za preverjanje in potrjevanje sami, v skladu z določeno metodologijo. Brezposelnim osebam navadno krije stroške Zavod RS za zaposlovanje, zaposlene osebe plačajo stroške same ali pa jim strošek financira delodajalec. Cena postopka preverjanja in potrjevanja se razlikuje glede na način pridobivanja NPK. Potrjevanje na podlagi listin in drugih zbranih dokumentov stane posameznika 106,41 EUR. Potrjevanje na podlagi listin in neposredno preverjanje stane posameznika 143,98 EUR.
Avstrija: sistem vrednotenja neformalnega učenja ne obstaja. V izobraževalnih procese zdrave osebe krijejo celoten strošek ali del zneska. Za osebe s kakršnimi koli posebnimi potrebami pa je postopek brezplačen, saj se financira na podlagi vlog.
28
Belgija: vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja financira Evropski socialni sklad. Centri za testiranje prejmejo največ 800, 1000 ali 1200 evrov za ocenitev kandidata. Znesek je fiksen za vsak poklicni standard. Evropskemu socialnemu skladu se morajo dokazati dejanski stroški ocenjevanja. Če dejanski stroški presegajo maksimalni znesek, center za testiranje sam krije presežek. Kandidat za ocenitev plača največ 100 evrov. Doslej je bilo brezplačno, tako so se sami odločili centri za testiranje.
Irska: financiranje krije vladni oddelek, ki je odgovoren za področje: vladni oddelek za izobraževanje in znanost ter vladni oddelek za gospodarstvo, trgovino in zaposlovanje. Nekatera usposabljanja se lahko deloma ali v celoti financirajo s pomočjo zasebnih podjetij, evropskih sredstev, prostovoljnih ali zasebnih prispevkov. Na splošno stroškov ni. Nekatera usposabljanja so lahko samoplačniška, temeljijo na testiranju. To je ponavadi le v primeru oseb, ki so že končale tretjo stopnjo programa in želijo opraviti še nadaljnje stopnje.
Madžarska: ministrstvo za socialne zadeve, ministrstvo za delo, ministrstvo za šolstvo so pristojni za financiranje. Drugi viri financiranja so še centri za usposabljanje in izpopolnjevanje ter drugi viri iz prijav. Stroške za akreditacijo programa sredstva zagotovi organizacija sama.
V naslednji tabeli povzemamo informacije o stroških procesa in strošku postopka na posameznika.
Tabela 7: Financiranje procesa
strošek procesa strošek za posameznika drugoSlovenija 300 - 650 106,41-143,98 *Avstrija Sistem vrednotenja neformalnega učenja ne obstaja.Belgija 800 - 1200 100 *Irska *Madžarska *
*posamezniki pogosto procesa ne plačajo, izvajalec procesa pridobiva sredstva iz različnih drugih možnih virov (npr. ESS, privatni viri, ) 5.5. Cilji procesa
Med navedene cilje procesa PNUC (povzeto v tabeli 8) je:
Slovenija poudarila: omogočiti zaposlitev,
Madžarska je izbrala vse tri navedene cilje: omogočiti zaposlitev, nadaljevanje izobraževanja na višji/enaki stopnji, napredovanje v karieri, povišanje plače.
Irska je navedenim ciljem dodala še druge: spodbuditi samozavest, razviti vključenost, osebni razvoj, spodbujati samozaposlitev, razviti podjetnike, spodbuditi učenje in nadaljnje izobraževanje.
Belgija je poudarila naslednje: je pravica slehernika, nujnost dobe, ki mobilnosti pripisuje ključen pomen, narediti kompetence transparentne, spodbuditi nadaljnji razvoj talentov, okrepiti položaj neprivilegiranih posameznikov, optimizirati veščine na trgu dela in okrepiti
29
transparentnost na njem, vrednotiti službe in poklice, usposabljanje in izobraževanje, ki temelji na kompetencah.
Tabela 8: Glavni cilji procesa
omogočiti zaposlitev nadaljevanje izobraževanja napredovanje v karieri DrugoSlovenija xAvstrija Sistem vrednotenja neformalnega učenja ne obstaja.Belgija xIrska x x x xMadžarska x x x
5.6. Povezanost procesa PNUC s pridobivanjem poklicnih kvalifikacij
V naslednji tabeli 9 ponazarjamo vlogo procesa PNUC pri pridobivanju nacionalno veljavnih in v kvalifikacijski okvir vključenih poklicnih kvalifikacij ter povzemamo temeljno značilnost sistema poklicnega izobraževanja v posamezni državi.
Tabela 9: Formalna vloga procesa pri pridobivanju poklicnih kvalifikacij
Država PNUC Sistem poklicnega izobraževanja P kontaktna organizacijaSlovenija da poklicno izobraževanje in
certifikatni sistemP1 P2
VDC PolžCPI
Avstrija ne dualni sistem P3 P4
Chance B BIP
Belgija da/ne ni podatkov P5 EASPDIrska ne kvalifikacijski sistem P6 Donegal CheeseMadžarska da ni podatkov P7 Szimbiozis Alapitvany
6. Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)
Ideja o evropskem ogrodju kvalifikacij temelji na Köbenhavnski deklaraciji (2002), ki je poudarjala potrebo po izboljšanju transparentnosti, primerljivosti, prenosljivosti in priznavanju kompetenc ter kvalifikacij med državami. Da bi temu posamezne države lahko pristopile, je pomembno razviti skupni referenčni okvir, ki bi ga lahko uporabili zlasti pri določanju ravni izobraževanja, medsebojnega priznavanja kvalifikacij in prenosa kreditnih točk.
Osrednji del evropskega okvira kvalifikacij (EOK) je niz osmih referenčnih ravni13, ki opisujejo, kaj posameznik zna, razume in je sposoben opraviti. Pomembni so njegovi učni izidi, ne glede na sistem, kjer je bila določena kvalifikacija pridobljena. Referenčne ravni evropskega okvira kvalifikacij se ne poslužujejo več tradicionalnih pristopov, ki poudarjajo, koliko truda je bilo vloženega v učenje (dolžina učenja, tip izobraževalne institucije), osredotočajo se na učni izid. Njihov pomen pa je še, da:
- podpirajo boljše prilagajanje izobraževanja in usposabljanja potrebam trga delovne sile (znanje, spretnosti in kompetence);
13 EOK (2005): Evropsko ogrodje kvalifikacij. Delovno gradivo za nacionalno razpravo. Dostopno na http://www.cpi/novica.aspx?id=59 (20.12.2005). Drugi vir: EC (2006)
30
- skušajo olajšati vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja;- omogočajo lažji prenos in uporabo kvalifikacij med različnimi državami ter sistemi
izobraževanja in usposabljanja.
Vedno več evropskih držav razvija in izvaja nacionalne okvire kvalifikacij (NOK). Zdi se, da je ta proces, ki se je pospešil v letih 2005 in 2006, tesno povezan z lansiranjem evropskega okvira kvalifikacij (EOK), vendar ne zgolj s tem. Dejstvo, da je veliko nacionalnih okvirov ob pričakovanju sprejetja EOK (ki naj bi bilo februarja 2008) z njo povezanih kaže, da nacionalni okviri v veliki meri podpirajo načela EOK. Veliko držav se je za svoje nacionalne okvire kvalifikacij odločilo sprejeti osem stopenjsko strukturo, med njimi so belgijska Flandrija in Valonija ter Slovenija, kar lahko razumemo kot poskus, da bi bili nacionalni okviri v največji možni meri podobni EOK. Irski NOK z desetimi stopnjami pa kaže, da zgoraj omenjena struktura ni edina možnost (glej sliko spodaj). Zgodnji poskusi povezovanja irskih kvalifikacijskih stopenj z EOK niso prinesli večjih težav, v kolikor učni izidi podpirajo oba, nacionalen in evropski okvir14.
Shema 2: Deset ravni irskega sistema NOK
Pahljača NOK – Irska
14 CEDEFOP INFO 2/2007
31
II. Izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami in s težavami pri zaposlovanju
Glede na to, da je projekt Vesele kmetije usmerjen na iskanje novih priložnosti zaposlovanja za osebe s posebnimi potrebami, osebe s prizadetostmi, torej predvsem tiste, ki se srečujejo z ovirami pri zaposlovanju, oziroma že prej, ko vstopajo na trg delovne sile. Zato smo pregledali, kakšne so značilnosti nacionalnih politik na področju izobraževanja in usposabljanja oseb s posebnimi potrebami po posameznih državah partnerskih organizacij.
V nadaljevanju bomo predstavili ključne strategije in zakonodajo, ki sooblikujejo nacionalne sisteme, pogledali, kdo so ključni partnerji pri izvajanju aktivnosti, kako se sistem financira in ali je tudi za osebe s posebnimi potrebami ustrezna vključitev v proces PNUC.
Države imajo, kot bomo videli, različna izhodišča, kako srečati potrebe oseb s posebnimi potrebami oziroma z zaposlitvenimi ovirami, zato smo preverili gostoto izobraževalnih centrov ter katere potrebe ciljnih skupin v glavnem pokrivajo v okviru svojih programov usposabljanja. V zaključku poglavja predstavljamo izbrane inovativne politike na področju zaposlovanja, kot so jih izbrale partnerske organizacije po vključenih državah: Slovenija, Avstrija, Belgija, Irska in Madžarska.
Struktura vsebine:
1. Ciljna skupina v projektu2. Nacionalne strategije in zakonodaja na področju izobraževanja in usposabljanja oseb s
posebnimi potrebami3. Ključni partnerji pri izvajanju aktivnosti za ciljno skupino4. Financiranje sistema usposabljanja5. Možnosti procesa PNUC za osebe s posebnimi potrebami6. Gostota izobraževalnih centrov7. Prilagoditve programov usposabljanja potrebam ciljne skupine8. Inovativne politike zaposlovanja
1. Ciljna skupina v projektu
Projekt Vesele kmetije ima opredeljene naslednje ciljne skupine, za katere želimo s projektnimi rezultati pridobiti zaposlitvene možnosti, na podlagi usmeritev v nove kvalifikacije ter načine za njihovo pridobitev:- osebe s prizadetostmi, s posebnimi potrebami in osebe z zmanjšanimi delovnimi
sposobnostmi; - nezaposlene starejše osebe;- mladi brez zaključene formalne izobrazbe in nezaposleni (osebe z zaključeno osnovno ali
poklicno šolo ali brez zaključene osnovne ali srednje izobrazbe);- druge skupine, opredeljene kot težje zaposljive skupine na trgu delovne sile.
V nadaljevanju analize bomo tako imeli v mislih opredeljeno ciljno skupino in predstavili možnosti, ki so že uveljavljene v obstoječih nacionalnih sistemih ter nakazali nove priložnosti s predstavitvijo inovativnih programov zaposlovanja.
32
2. Nacionalne strategije in zakonodaja na področju izobraževanja in usposabljanja oseb s posebnimi potrebami
2.1. Slovenija
Izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami je v slovenskem prostoru razdeljeno med tri sisteme: - izobraževalni sistem (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami);- sistem socialnega varstva (Zakon o socialnem varstvu, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji
invalidnih oseb);- sistem zaposlovanja (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
Aktivna politika zaposlovanja).
Izobraževalni programi in programi usposabljanja ne zadoščajo, da bi bile osebe s posebnimi potrebami zaposljive na trgu delovne sile, zato so še vedno dobrodošle storitve socialnega varstva, v okviru katerih imajo te osebe možnosti zaposlitve pod posebnimi pogoji, v varstveno delovnem centru (VDC). Osebe, ki imajo več spretnosti, kot jih lahko udejanjijo v VDC-ju, in druge osebe, ki imajo težave pri zaposlovanju, je v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki se pripravlja letno, na voljo vrsta programov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.
Sistem zaposlovanja vključuje usposabljanje ljudi s težavami pri zaposlovanju. Ti ljudje pravzaprav niso v skupini oseb s posebnimi potrebami, za katere je izobraževanje in usposabljanje v glavnem urejeno v sistemu socialnega varstva in izobraževanja, temveč so v skupini težje zaposljivih oseb. V tej skupini najdemo ljudi, ki so se s trgom delovne sile že srečali, so pa zaradi zahtevnejših potreb delodajalcev, upada delovnih spretnosti, sposobnosti in kompetentnosti že dalj časa brez zaposlitve.
Med težje zaposljivimi osebami so lahko tudi iskalci prve zaposlitve, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje ali celo pridobili poklic, vendar kljub temu ne uspejo v konkurenci za pridobitev delovnega mesta. Njihove sposobnosti pa so še vedno dovolj velike, da zaposlitev pod posebnimi pogoji (VDC) ali vključenost v druge oblike varstva zanje vendarle ni primerna.
Z vidika nacionalne strategije na področju zaposlovanja (Aktivna politika zaposlovanja) je dolgotrajno brezposelnim osebam namenjena precejšnja pozornost. APZ svoje ukrepe umešča med prioritete evropskih in nacionalnih razvojnih dokumentov ter izhaja iz razmer na trgu delovne sile v Sloveniji.
Temeljni zakon na področju zaposlovanja je Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.l. RS, št. 107/2006), ki tudi določa sodelovanje med sistemoma zaposlovanja (zavodi za zaposlovanje) in sistemom socialnega varstva (centri za socialno delo) pri udejanjanju aktivne politike zaposlovanja in povečevanju zaposljivosti.
APZ – Aktivna politika zaposlovanja je pripravljena za obdobje 2007 – 2013 in utemeljuje 6 temeljnih ciljev:
- povečanje zaposlenosti in znižanje brezposelnosti,- preprečevanje prehoda v dolgotrajno brezposelnost,
33
- zmanjšanje strukturne brezposelnosti: povečevanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in veščin,
- povečanje fleksibilnosti in konkurenčnosti zaposlenih,- spodbujanje novega zaposlovanja,- okrepitev socialne vključenosti.
Za doseganje teh ciljev se izvajajo naslednji temeljni štirje ukrepi:- svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve,- usposabljanje in izobraževanje,- spodbujanje zaposlovanje in samozaposlovanja,- programi za povečanje socialne vključenosti.
Vsak od ukrepov vključuje elemente podpore posebnim skupinam brezposelnih oseb (prejemnikom denarne socialne pomoči, invalidnim osebam, osebam na nizki ravni kvalifikacijske strukture ali brez izobrazbe).
Za delovanje sistema zaposlovanja in sprejetje programov, ki jih pripravi Zavod RS za zaposlovanje, je odgovorno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Programi APZ se na generalni ravni financirajo iz državnega proračuna in sredstev Evropskega socialnega sklada preko Zavoda RS za zaposlovanje. Na izvajalski ravni sredstva vložijo tudi same izvajalske organizacije ali lokalne skupnosti.
2.2. Avstrija
V Avstriji izobraževanje in usposabljanje ponujajo socialna podjetja brez zakonske potrditve. Vendar so v nacionalnih in / ali regionalnih zakonih opredeljeni kriteriji za zahtevano infrastrukturo, npr. koliko kvadradratnih metrov na osebo, število stranišč, stopnja izobrazbe inštruktorjev in podobno. Za izobraževanje vajeništva za deprivilegirane (mlade) ljudi je pomebno inkluzivno poklicno usposabljanje (Integrative Berufsausbildung). Na tem področju je odgovorna nacionalna vlada skupaj z avstrijsko Zvezno gospodarsko zbornico ali Kmetijsko zbornico za vajeništva na področju vrtnarstva in kmetijstva ter Zbornico dela.
Zakonodajo, ki ureja sistem izobraževanja in usposabljanja oseb s posebnimi potrebami, je opredeljena v Berufsausbildungsgesetz § 8B1 und § 8B2 (Inkluzivno poklicno usposabljanje):
§ 8b (1) Da bi povečali vključevanje neprivilegiranih oseb s posebnimi potrebami na trgu delovne sile, se je možno v vajeniški pogodbi dogovoriti za daljše obdobje vajeništva, kot je običajno (§ 7 Abs. 1 lit. B). Glede tega je možen dogovor na začetku vajeništva ali med njim. Vajeništvo se lahko podaljša za največ eno leto, v posebnih primerih za dve leti, če je to potrebno, da bi oseba opravila zaključni izpit.
§ 8b (2) Da bi povečali vključevanje neprivilegiranih oseb s posebnimi potrebami na trg delovne sile, se v vajeniški pogodbi lahko opredeli vajeništvo za delno kvalifikacijo, določeni deli poklicnega profila v vajeništvu se s tem znižajo/odstranijo. V vajeniško pogodbo se zapišejo znanja, ki se morajo pokazati, kakor tudi trajanje kvalifikacije. Kvalifikacija lahko traja od enega do treh let. Znanja, zapisana v pogodbi, pa v gospodarstvu vendarle morajo biti uporabna.
34
Pojasnilo: Za Avstrijo je značilen dualni sistem pridobivanja poklicnih kvalifikacij: otroci se praktičnega dela učijo v podjetjih, teoretične ure opravljajo v poklicni šoli. Večina vajeništev traja 3 leta.
Za osebe s posebnimi potrebami so zagotovljene dve formalni možnosti poklicnega usposabljanja: če je očitno, da redno vajeništvo lahko opravijo, a potrebujejo več časa, se redno obdobje podaljša za eno do dve leti. Te osebe se lahko priključijo redni poklicni šoli, ob koncu podaljšanega usposabljanja pa zaključni izpit opravijo na Gospodarski zbornici, enako kakor drugi učenci. Dobijo potrdilo, ki ne vsebuje opombe o podaljšanem obdobju ali posebni pomoči. Tako je zagotovljeno izenačevanje možnosti, saj so lahko obravnavani kot vsi drugi »redni« poklicni delavci. Med usposabljanjem jih vseskozi spremlja integrativna strokovna pomoč.
Če je očitno, da nekdo ne bo zmogel zaključiti rednega poklicnega usposabljanja, a je dober delavec in bi se lahko naučil vsaj nekaterih delov rednega vajeništva, se sklene posebna vajeniška pogodba: skupaj z učencem, starši, partnerji z Gospodarske zbornice in integrativne strokovne pomoči (ki je obvezna med celotnim kvalifikacijskim usposabljanju) se preveri poklicni profil in v vajeniško pogodbo se zapišejo znanja, ki se jih je učenec zmožen naučiti. Mlademu človeku se ni treba priključiti poklicni šoli, a v večini primerov gredo tja. Služba integrativne strokovne pomoči pri usposabljanju učitelje obvesti o dodatnih potrebah, da se lahko tako organizirajo dodatne zunanje enote usposabljanja, ki poskrbijo za potrebno pomoči pri učenju. Vajeništvo za delno kvalifikacijo traja največ 3 leta, ob koncu učenci na Gospodarski zbornici opravljajo izpit o vsebinah, ki so opredeljene v vajeniški pogodbi. Dobijo uradno potrdilo z opombo o Vajeništvu za delno kvalifikacijo. Med obema opisanima modeloma je možno prehajanje.
Obstajata dve možnosti, da bi se naučili praktičnih elementov določenega poklica v okviru inkluzivnega poklicnega usposabljanja: običajno se mladi tega naučijo v rednem podjetju, podpira pa jih inkluzivna strokovna pomoč pri usposabljanju. V nekaterih primerih (če na primer, ni moč najti ustreznega podjetja) dobijo dovoljenje za izvajanje usposabljanja tudi socialno varstvene organizacije. Izpolnjevati in dokazati morajo različne kriterije (npr. da imajo potrebno infrastrukturo, kot so strojna oprema, usposobljeno osebje). Če jih izpolnjujejo, jim Ministrstvo za gospodarstvo izda dovoljenje za usposabljanje na določenih področjih.
2.3. Belgija
Nacionalna politika o izobraževanju v Belgiji ne obstaja, veljajo pa trije sistemi po posameznih skupnostih: flamska skupnost, francoska skupnost, nemška skupnost.
Flamski sistem je trenutno v prenovi, temelji na ti. ‘Leerzorg Nota”, kar pomeni potrebe po posebnem izobraževanju. Namen nove politike »leerzorg« je po eni strani osrednji koncept izobraževanja v rednem šolskem sistemu in nudi najustreznejše možnosti učenja, ki so v skladu s posameznikovimi potrebami. Tak osrednji koncept je tako cilj, vendar ni edini. Razvoj individualnih veščin predstavlja drugi cilj. Osrednji koncept namreč v nekaterih primerih ni najboljša rešitev.
Faza implementacije se prične septembra 2007 in bo trajala tri leta, ko pričakujejo, da jo bo mogoče v celoti implementirati15.
15 Leerzorg Nota: http://www.ond.vlaanderen.be/beleid/nota/leerzorg.htm
35
2.4. Irska
Nacionalna politika izobraževanja in usposabljanja za osebe s posebnimi potrebami je na Irskem enaka kot za ljudi brez posebnih potreb. Menijo, da je pomembno, da imamo vsi enak dostop do izobraževanja, kjer pa se pojavi posebna podpora ali potreba, se o tem dogovorimo, razvije se načrt individualnega učenja in program usposabljanja. Takšno učenje in usposabljanje se izvaja kot osrednji koncept, čemur pa botruje velik upad učencev v šolah za posebne potrebe. Otroci lahko sedaj obiskujejo redne šole kot vsi ostali otroci, na voljo pa jim bo posebna podpora. Otrok ima lahko v razredu pomočnika in dostop do posebej usposobljenih učiteljev.
V irski ustavi je zapisano, da »enako cenimo vse svoje otroke«. Včasih lahko v tem pogledu pride do finančnih omejitev, kar se je v preteklosti tudi pogosto dogajalo. Zdaj pa je gospodarstvo živahno in vlada mora še bolj spoštovati vse vidike ustave, ki jo lahko spremenijo le ljudje z referendumom.
2.5. Madžarska
Menijo, da je pomembno imeti posebne šole, kjer se osebe s posebnimi potrebami lahko izobražujejo za njih najboljših pogojih.
3. Ključni partnerji pri izvajanju aktivnosti za ciljno skupino
Ključni akterji po državah in poglavitne dejavnosti v procesu izobraževanju in usposabljanju oseb s posebnimi potrebami so navedeni v tabeli 10.
Tabela 10: Akterji in partnerji v dejavnostih za ciljno skupino
Država Partnerji Glavne dejavnosti
Slovenija
Zavod RS za zaposlovanje svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve
Zavod RS za zaposlovanje; Skladi dela, Ministrstvo za šolstvo in šport,Center RS za poklicno izobraževanje,Andragoški center RS;
usposabljanje in izobraževanje
Zavod RS za zaposlovanje,Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije; Ministrstvo za gospodarstvo,Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; Centri za socialno delo;
spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja
Zavod RS za zaposlovanjeJavna agencija RS za podjetništvo in tuje investicijeMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeve; Centri za socialno delo;
programi za povečanje socialne vključenosti
Integrativna strokovna pomoč pri usposabljanju spremljanje oseb s posebnimi potrebami med usposabljanjem
Avstrija Javna služba za zaposlovanje (zavod za zaposlovanje); Zvezna gospodarska zbornica; (partnerji so vključeni v inkluzivno vajeništvo, PNUC ne obstaja)
skrb za programe in financiranje
Ministrstvo za socialne zadeve skrb za programe in financiranjeBelgija 3 ministrstva za izobraževanje, vsaka jezikovna * ni podatkov
36
skupnost ima svojeIrska Vladni oddelek za zdravje in otroke
ostali akterji/partnerji so enaki kot v tabeli 5. vladni oddelek ima večjo vlogo pri zagotavljanju posebne podpore in možnosti usposabljanja; še vedno pa je poudarek na ključnem konceptu
Madžarska centri za usposabljanje pomagajo organizirati usposabljanjeekološke organizacije poskrbijo za strokovno podlago in
pomoč pri delu
4. Financiranje sistema usposabljanja
Ustanove, ki financirajo sistem izobraževanja in usposabljanja za osebe s posebnimi potrebami so:
- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo in šport (Slovenija);
- Ministrstvo za socialne zadeve in regionalne vlade (Avstrija);- Vladni oddelek za izobraževanje in znanost, med 5. in 18. letom starosti, vladni oddelek
gospodarstva, trgovine in zaposlovanja po 18. letu; vladni oddelek za zdravje in otroke, v posebnih primerih, glede na oceno potrebe; V teh primerih za poklicno orientacijo, rehabilitacijsko usposabljanja, podprto zaposlitev in možnosti za zaščiteno zaposlitev poskrbijo Centri za zaščitene poklicne storitve (Irska);
- VDAB: www.vdab.be (Belgija);- Sklad za zaposlovanje (Madžarska).
5. Možnosti procea PNUC za osebe s posebnimi potrebami?
V večini partnerskih držav posebna zakonodaja, ki bi postopek PNUC prilagajala osebam s posebnimi potrebami, ne obstaja. Zakonodaja se večinoma nanaša na prilagajanje metod v šolskem izobraževanju, s poudarkom na vključevanju. Spodaj so opisane značilnosti vsake države.
Slovenija: Ko govorimo o vrednotenju znanja, pridobljenega na neformalni in naključni način, ni posebne zakonodaje za osebe s posebnimi potrebami. Tudi v tem primeru velja Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Metodologija, po kateri se pripravi standard znanja in spretnosti, opredeli posebnosti za pridobitev poklicne kvalifikacije v primeru, da jo lahko pridobijo osebe s posebnimi potrebami.
Avstrija: Zakonodaja, ki ureja sistem, ne obstaja, saj ne obstaja niti proces PNUC. Na tem področju delujejo zasebna podjetja in ponujajo, kar mislijo, da je sprejemljivo na rednem trgu dela. Tudi te ponudbe so vedno povezane z Amsterdamsko pogodbo.
Belgija: Obvezno šolanje do 18. leta ne glede na posebne potrebe:
- neodvisni centri za ocenjevanje (CLB v Flandriji: Centra voor Leerlingbegleiding)- svetovanje študentom in družinam o načrtovanju osebne prihodnosti; v Centru
ocenjujejo vse otroke, za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine poskrbijo v posebnih enotah;
- ponudniki izobraževanja: večina je zasebnih (80 %), 20 % je javnih;- izobraževanje v celoti krijejo oblasti. Financiranje infrastrukture je odvisno od tipa šole:
osnovne šole do 80 %, srednje do 60 % .Osebe s posebnimi potrebami imajo 3 možnosti:
37
- GON – Geintegreerd Onderwijs: redno izobraževanje; učenec dobi dodatno podporo v rednih šolah (večinoma osebe s fizično prizadetostjo);
- močno razvite posebne šole nudijo vrtce, osnovno in srednješolsko izobraževanje (osebe z umsko in vedenjsko prizadetostjo);
- začasni sistem; med obema modeloma: možnost prehajanja med enim in drugim sistemom; običajni so prehodi s prvega na drugi sistem in ne obratno.
Odrasli nad 18 let:- neodvisne agencije za ocenjevanje dajejo individualne ocene in delajo na področjih
načrtovanja osebne prihodnosti; dajejo potrdila za udeležbo potrebnih usposabljanj, ki jih organizirata CBO in VDAB;
- usposabljanje, ki ga izvaja VDAB: agencija za zaposlovanje flamskih oblasti glede na oceno ponudi ustrezno usposabljanje.
- CBO – Centra voor beroepsopleiding: izvajajo preverjanja, poklicno usposabljanje, preizkušanje priložnosti, zaposlitveni kovčing, iskanje zaposlitve;
Ves sistem temelji na individualnih ocenah neodvisnih ocenjevalnih agencij.
Irska: Poudarjajo, da zakonodaja navaja, da so vsi ljudje obravnavani enako in če je potrebna posebna podpora, se zanjo poskrbi. Zakon se ne spremeni zato, ker ima oseba posebne potrebe. Usposabljanje in izobraževanje mora biti v največji možni meri večinsko, vendar morajo tudi osebe izpolnjevati vstopne kriterije ali kriterije s podporami. Če na primer, mlada oseba na vozičku izpolnjuje vstopne kriterije za študij medicine, ji mora medicinska šola zagotoviti dostop z vozičkom na univerzo. Če oseba kriterijev ne izpolnjuje, se zagotovi posebna podpora, ki omogoči, da je posameznik v družbo vključen v največji možni meri s spoštovanjem in dostojanstvom.
Madžarska: Na tem področju ne predstavljajo posebne zakonodaje.
5.1. Financiranje postopka PNUC za osebe s posebnimi potrebami
Slovenija: Osebe s posebnimi potrebami so pogosteje ciljna skupina v različnih možnostih pridobivanja sredstev iz evropskih virov, seveda v primerih, ko je NPK primerna tudi za te ljudi. Metodologija za določitev cene za pridobitev NPK po ZNPK je enaka, ni razlik za osebe s posebnimi potrebami; glede na to, da metodologija določa nižje stroške od dejanskih, izvajalci pridobivajo sredstva še iz drugih virov (lastnih, prispevki organizacij, razpisi).
Avstrija: PNUC ne obstaja, inkluzivna poklicna usposabljanja financira ministrstvo za socialne zadeve in regionalna vlada (Štajerska, Vorarlberg …). Je zastonj, udeleženci dobijo finančno podporo (npr. dnevnico) Zavoda za zaposlovanje. Če opravljajo inkluzivno poklicno usposabljanje, jim podjetje izplača enako plačo kot vsem rednim vajencem. Podjetja financira ministrstvo za socialne zadeve.
Belgija: Stroškov na udeleženca skorajda ni. O stroških se odloči glede na posamezen primer in posameznikove potrebe. Če je potreb več, se osebi dodeli več finančne podpore. Ni maksimalne ravni. V celoti so kriti stroški usposabljanja, dobi se nekaj povračila za javni prevoz in spodbuda: pomoč iz sredstev za brezposelnost.
Irska: Financiranje zagotavljajo vladni oddelki za izobraževanje in znanost, za gospodarstvo, trgovino in zaposlovanje ter za zdravje in otroke. Za udeležence je pridobivanje kvalifikacij zastonj.
38
Madžarska: Programi usposabljanja se financirajo iz prijav in so zato za osebe s posebnimi potrebami brezplačni.
5.2. Postopek PNUC in potrebe ciljne skupine
Slovenija: V postopku ni prilagoditve, razen če je v katalogu določeno drugače.
Avstrija: PNUC ne obstaja: programi usposabljanja za to ciljno skupino ponujajo zelo individualen pristop, glede na potrebe določene osebe. Ko oseba postane udeleženec izobraževalnega programa, ki ga financira Ministrstvo za socialne zadeve, Zavod za zaposlovanje itd., je prvi korak poklicna orientacija, ki pokaže, katera področja dela in usposabljanja so primerna za osebo. Nato se preveri, katere možnosti usposabljanja osebi ustrezajo. Mladi, ki opravljajo inkluzivno poklicno usposabljanje dobijo individualno podporo, npr. za učenje teoretičnih vsebin v poklicni šoli.
Belgija: Celoten sistem temelji na individualni oceni neodvisne agencije za ocenjevanje.
Irska: Postopek ni prilagojen. Lahko se razvleče na daljše obdobje, za kar se morajo zagotoviti dodatna sredstva za napredek posameznika.
Madžarska: Naslednje potrebe ciljne skupine se lahko štejejo kot posebne: posebno izobraževanje, posebni učitelji, asistenti, ki nudijo pomoč, posebni prostori in posebni predmeti (teorija mora biti vključena v praktično usposabljanje).
6. Gostota izobraževalnih centrov
V tem poglavju navajamo kratek povzetek odgovorov o organizaciji in razpršenosti centrov za izobraževanje in drugih možnosti za usposabljanje, namenjenih osebam s posebnimi potrebami in drugim skupinam, z manj možnostmi na trgu delovne sile.
Slovenija: obstaja mreža šol, ki izvajajo prilagojene programe ali programe na nižjih izobraževalnih ravneh za otroke s posebnimi potrebami. Odrasli se lahko vključijo v druge oblike usposabljanja v centrih za usposabljanje v okviru invalidskih podjetij in drugih organizacij; novejši programi nevladnega sektorja uveljavljajo prakse italijanskih socialnih kooperativ;
Avstrija: socialna podjetja so po vsej državi; vsa imajo centre za usposabljanje za osebe s posebnimi potrebami;
Belgija: centri za izobraževanje so razširjeni po vsej državi; usposabljanje v podjetjih nima ustaljenega kraja, saj prehajajo iz podjetja v podjetje;Irska: izobraževalne storitve, naj bodo to na področju izobraževanja, usposabljanja ali na univerzitetni ravni, so razvite tako, da zadostijo potrebam lokalne skupnosti in prebivalstva; razvijejo se na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; gre za na tisoče šol, univerz in centrov za usposabljanje razpršenih po vsej državi;Madžarska: vsako glavno mesto v državi ima center za usposabljanje in center za izobraževanje, vseh skupaj jih je na Madžarskem najmanj 38.
39
7. Prilagoditve programov usposabljanja potrebam ciljne skupine
Potrebe oseb s težavami in ovirami pri zaposlovanju se upoštevajo predvsem z integracijskim konceptom v izobraževalnih programih, konceptom, ki je povečini prisoten v vseh državah.
Slovenija: integracija oseb s posebnimi potrebami je urejena z zakonom.
Avstrija: razvijejo se zelo individualni programi.
Belgija: sistem izobraževanja otrok do 18 leta starosti je zelo strogo začrtan, čeprav CLB opravlja individualna ocenjevanja; vzpostavljajo se stiki z industrijo, da bi podrobno določili programe usposabljanja in prakse v podjetjih; za odrasle se sistem razvija glede na oceno individualnih potreb: razvijajo se individualni programi in tradicionalni sistemi poklicnih usposabljanj.
Irska: sistem nima prilagoditev; lahko se razvleče na daljše obdobje, za kar se morajo zagotoviti dodatna sredstva za napredek posameznika.
Madžarska: za osebe s posebnimi potrebami so oblikovani posebni programi usposabljanja, glede na njihove potrebe: potrebujejo pomoč asistenta, zaposlitev, za katero so usposobljeni, potrebujejo veliko prakse, teorija mora biti prilagojena, poenostavljena za branje in pisanje.
8. Inovativni programi zaposlovanja
Naloga institucij na področju zaposlovanja in izobraževanja je, da poskrbijo za lažji prehod ljudi od izobraževanja k zaposlitvi. Nove inovativne zaposlitvene strategije so se izkazale za uspešne pri izboljševanju zaposlitvenih možnosti tudi za ciljno skupino.
Slovenija:Programe lažjega prehoda od izobraževanja k delu v veliki meri razvijajo nevladne organizacije. Večina mladih, ki se soočajo s problemom iskanja prve zaposlitve, ustrezne institucionalne podpore nimajo, razen, če jo dosežejo v okviru projektov, kjer sodelujejo tako javne institucije kot zasebni izvajalci.
Med inovativne zaposlitvene programe, ki so primerni za ciljno skupino, sodijo tudi programi zaposlovanja teh ljudi na kmetijah, vendar še niso našli trdnega mesta v zaposlovalski politiki. Podporo tovrstnim programom daje tudi projekt Vesele kmetije.
Avstrija: (definicije po Dr. Stephen Beyer)
Delovne enklave: v procesu rednega dela se oblikuje stalni tim, v katerega so vključene osebe s prizadetostmi in tvorijo posebno enoto, podporo pa jim nudijo asistenti.
Podpore pri delu: usposabljanje v službi, svobodno vključevanje na trgu delovne sile, individualna podpora delovnega asistenta, podpora mentorja, ki je sodelavec v podjetju, redna plača, pogoji zaposlitvenega razmerja, vključevanje obstoječih virov v okolju za osebe s prizadetostmi.
40
Oklestenje zaposlitve: ves delovni proces se razdeli na ločene korake in določi, katere lahko opravlja delavec s posebnimi potrebami;Prikrojitev zaposlitve: ta tehnika se najpogosteje uporablja z osebami, ki imajo večje ali bolj specifične potrebe. Agencija skupaj z delodajalcem pregleda naloge, ki jih opravljajo drugi delavci. Z upoštevanjem delavca s posebnimi potrebami, se bodo dogovorili, da vzamejo nekaj raznovrstnih nalog, če je mogoče od različnih navadnih delavcev in jih združijo. Tako nastane nova zaposlitev za delavca s posebnimi potrebami. Prednost te tehnike je v tem, da zaposlitev ustreza določenim (včasih obsežnim) zahtevam osebe s posebnimi potrebami. Na tak način tudi drugim delavcem ni potrebno opravljati nekaterih začetnih del (nižje stopnje, manj plačana dela) in se lahko posvetijo bolj veščim in zahtevnim nalogam (ki zahtevajo več znanja, boljše plačilo na uro).Notranja podpora: je razdelana oblika podprte zaposlitve; sodelavec v podjetju je usposobljen za mentorja osebi s posebnimi potrebami. Tako se oseba bolje vključi v podjetje in nima posebnega statusa, kot bi ga imela, če bi jo spremljala zunanja oseba.
Belgija: Zadnjih nekaj let so v sistemu tranzicije. Otroci lahko v zadnjih letih posebne šole poklicnega usposabljanja kombinirajo šolo in delo (npr. 2 dni šole in 3 dni dela). Oseba lahko ostane v sistemu tranzicije še leto dni po končani šoli, da si pridobi dodatna znanja. Tako se lahko vrne k dodatnemu usposabljanju tudi, ko že dela. Delodajalci in oseba so deležni posebne pomoči. Med kariero se lahko udeležijo dodatnega usposabljanja, ki ga organizira CBO ali VDAB, za največ 6 mesecev, kar pa lahko obnavljajo. Inovativni prijemi so: podprta zaposlitev, zaposlitveni kovčing, CBO organizira prakso na rednem trgu dela.
Irska: Večina organizacij na Irskem je za lažji prehod od izobraževanja v zaposlitev in razvoj oseb s prizadetostmi sprejela naslednji pristop.Načrtovanje z uporabnikom: Organizacije, ki izvajajo dejavnosti za osebe s prizadetostmi na Irskem, so sprejele pristop načrtovanja z uporabnikom, kar pomeni, da se storitev oblikuje na podlagi posameznikovih potreb in ciljev. Dejavnosti teh storitev imajo veliko podobnih lastnosti, vključno z izrecnim iskanjem petih poglavitnih ciljev ali pomembnih dosežkov v posameznikovem življenju (O’Brien 1987): - biti prisoten in sodelovati v življenju skupnosti, - pridobiti in ohranjati zadovoljive odnose, - izražati preference in izbirati v vsakdanjem življenju, - imeti priložnosti za izpolnjevanje spoštovanih vlog in dostojanstveno življenje ter - nenehno razvijati osebnostne kompetence.
Pri pripravi načrta dela z uporabnikom, mora organizacija sprejeti strateški pristop, s katerim bo lahko zadovoljila individualne potrebe posameznika in vzpostavila preverjanje procesa. Delo načrtovanja in izvajanja mora biti strokovno koordinirano, v ta namen se imenuje ključni delavec. Pri razvijanju dejavnosti si moramo poiskati odgovore na naslednja vprašanja: - ali individualni načrt podpore uporabniku zadovoljuje njegove potrebe? - ali lahko storitev zadovolji individualne potrebe? - ali ima organizacija na voljo dovolj virov, da lahko izvaja programe, prilagojene
posamezniku? - kakšno načrtovanje in katere informacije so potrebne za iskanje novih in dodatnih virov?- kako bomo preverjali ustreznost storitve in ocenjevali dosežke? - smo oblikovali proces evalvacije? - bo osebje vključeno v proces? - ali so na voljo sredstva za usposabljanje in razvoj ljudi, ki bodo program izvajali? - so imenovani ključni delavci?
41
- kako je vključena izvajalska organizacija sama?
Organizacija se mora načrtu, usmerjenemu k uporabniku, posvetiti od spodaj navzgor. Pri izvajanju načrta moramo paziti, da določimo okvir načrtovanja, ki ga bomo uporabljali, določimo rezultate, ki jih od osebe pričakujemo, določimo dimenzije kakovosti življenja, ki jih bomo uporabili kot podlago za razvoj in izvedbo načrtovanega programa, določimo pričakovane poklicne rezultate, razvijemo smernice za implementacijo individualnega načrta, razvijemo orodja (orodja prilagodimo primerom, oblikujemo vsebino individualnega načrta), poskrbimo za uporabnika storitev in usposabljanje osebja, vodimo koordinativna srečanja za izvajanje načrta, določimo programe usposabljanja in potrebe po podpori uporabnikov storitev, razvijemo individualne načrte tovrstnih programov, določimo in usposobimo ključne delavce, implementiramo individualni načrt in pregledujemo napredovanje.
Pri izvajanju individualnega načrta je ključen koncept kakovost življenja, zato morajo storitve zagotoviti, da načrti ne le določijo in dosežejo cilje za posameznika, temveč, da tudi izboljšajo njegovo kakovost življenja, kar je še bolj pomembno.
Avtorja Goode in Hogg (1994) o kakovosti življenja menita, »Odtenki življenja so subjektivna izkušnja posameznika. Občutek o svojem življenju je lasten in poseben za vsakega posebej, prav tako tudi ocena o lastni kakovosti življenja«. Tako moramo glede kakovosti življenja upoštevati naslednje: fizično počutje, počutje v družbi, občutje delovanja, materialno blagostanje, čustveno počutje in blaginjo države.
Individualni načrt lahko uspe le, če ključni delavec uspešno deluje s štirimi viri avtoritete, profesionalno, fiskalno, zakonsko in administrativno. V primeru, da ključni delavec avtoritete nima, so ti viri le glorificirani advokati. Schwartz et al leta 1982 navaja, da je koordinacija storitev »lahko uspešna v največji meri le, če je administracija organizacije vzpostavila interne nadzorne strukture znotraj delovanja, ki bodo nudile podporo.
Najbolj inovativna zaposlitvena politika v izboljševanju zaposlitvenih možnosti je podpora pri delu. Osebi s posebnimi potrebami omogoča udeležbo v rednih oblikah zaposlovanja s polno zaposlitveno pogodbo in statusom zaposlenega ter vsaj minimalno plačo. Delavcu zagotovimo tudi usposabljanje na delovnem mestu, podpornega trenerja in druge vrste podpore, kot je predvideno.
Madžarska: V naši organizaciji dobro prakso predstavljajo različna usposabljanja na kmetiji, v varstvenem in bivalnem centru. Po opravljenem usposabljanju udeleženci lahko najdejo zaposlitev v naši fundaciji. Za našo ciljno skupino se vedno najde zaposlitev, saj se področja dejavnosti širijo.
42
III. Primerljive poklicne kvalifikacije
Ugotavljali smo, katere poklicne kvalifikacije po posameznih državah na nižjih zahtevnostnih ravneh (do IV. ravni) bi lahko uporabili za zaposlovanje na kmetijah oziroma vključili v socialno ekonomijo. Pregled nam pojasnjuje, kaj že imamo, katere kvalifikacije so med državami primerljive in kaj želimo razviti skupaj v projektu Vesele kmetije.
SlovenijaPoklicne kvalifikacije, ki jih lahko primerjamo v projektu Vesele kmetije: štiri kvalifikacije na III. ravni in 18 kvalifikacij na IV. ravni zahtevnosti za naslednja področja: kmetijstvo (6), socialna oskrba (1), vrtnarstvo (3) in živilstvo (12) ter ena kvalifikacija na V. ravni. V tabeli 11 je vpisana koda poklicnega standarda oziroma kataloga standarda znanja in spretnosti ter koda iz standardne klasifikacije poklicev (SKP) ter številka Uradnega lista RS, kjer je dokument javno objavljen. Dostopnost do dokumentov je tudi na spletni strani www.nrpslo.org
Tabela 11: Seznam primerljivih poklicnih kvalifikacij v SlovenijiPoklicni standard / kvalifikacija
Koda standarda
Strokovno področje
Rav. zaht.
SKP koda Ur. list RS št.
Pomočnik / pomočnica kmetovalca/kmetovalke
6210.016.3.0 KMETIJSTVO III 6130.02.2 50/2006
Izdelovalec / izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način
5410.009.3.0 ŽIVILSTVO III 7412.03.3 54/2005
Pomočnik / pomočnica mesarja 5410.005.3.0 ŽIVILSTVO III 8271.01 73/2004Pomočnik / pomočnica peka in slaščičarja
5410.006.3.0 ŽIVILSTVO III 8274.01 73/2004
Poljedelec / poljedelka 6210.008.4.0 KMETIJSTVO IV 6111.04 27/2004Sadjar / sadjarka 6210.010.4.0 KMETIJSTVO IV 6111.05 27/2004Vinogradnik / vinogradnica 6210.011.4.0 KMETIJSTVO IV 6111.06 27/2004Zelenjadar / zelenjadarica 6210.012.4.0 KMETIJSTVO IV 6111.07.1 27/2004Živinorejec / živinorejka 6210.009.4.0 KMETIJSTVO IV 6121.08 27/2004Drevesničar / drevesničarka 6220.003.4.0 VRTNARSTVO IV 6112.02.1 73/2004Parkovni vrtnar / parkovna vrtnarica
6220.004.4.0 VRTNARSTVO IV 6112.04 73/2004
Vrtnar pridelovalec / vrtnarica pridelovalka
6220.005.4.0 VRTNARSTVO IV 6112.06.2 73/2004
Izdelovalec / izdelovalka čokolade in bonbonov
5410.014.4.0 ŽIVILSTVO IV 7412.00 21/2006
Maslar / maslarka 5410.019.4.0 ŽIVILSTVO IV 7413.02 21/2006Mesar / mesarka 5410.002.4.0 ŽIVILSTVO IV 7411.03 73/2004Mlinar / mlinarica 5410.003.4.0 ŽIVILSTVO IV 7418.01 73/2004Pek / pekinja kruha in peciva 5410.004.4.0 ŽIVILSTVO IV 7412.03 73/2004Sirar / sirarka 5410.020.4.0 ŽIVILSTVO IV 7413.04 21/2006Sladoledar / sladoledarka 5410.017.4.0 ŽIVILSTVO IV 7413.05 21/2006Slaščičar-konditor / slaščičarka-konditorica
5410.007.4.0 ŽIVILSTVO IV 7412.05 73/2004
Testeninar / testeninarka 5410.008.4.0 ŽIVILSTVO IV 7412.04 73/2004Socialna oskrbovalka / socialni oskrbovalec na domu
7620.001.4.1 SOCIALNA OSKRBA
IV 5133.01 18/2001
Turistični animator 8120.001.5.0 TURIZEM V. 5145.04 77/2003
Za primerjavo smo izbrali 7 kvalifikacij (v poševnem tisku): pomočnik / pomočnica kmetovalca/kmetovalke (kmetijstvo na III. ravni), izdelovalec / izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način (živilstvo na III. ravni), vrtnar pridelovalec / vrtnarica
43
pridelovalka (vrtnarstvo na IV. ravni), sirar / sirarka (živilstvo na IV. ravni, živinorejec / živinorejka (kmetijstvo na IV. ravni), socialna oskrbovalka / socialni oskrbovalec na domu (socialna oskrba na IV. ravni) ter turistični animator (turizem na V. ravni), katerih poklicni standardi in katalogi so nastali v različnih obdobjih po letih 2001, 2004, 2005 in 2006. V tabeli 12 predstavljamo ključno vsebino.
Tabela 12: Vsebina izbranih poklicnih kvalifikacijPoklicna kvalifikacija
vsebina / moduli skupna področja
pomočnik / pomočnica kmetovalca/kmetovalke
priprava tal, setev in saditev po navodilih, oskrbovanje posevkov, sadik in trajnih nasadov po navodilih, sodelovanje pri vzgoji in oskrbi trajnega nasada, spravilo in skladiščenje pridelkov, osnovno vzdrževanje hleva, oskrbovanje živali in sodelovanje pri reji živali na pašniku, priprava živalskih in rastlinskih proizvodov za predelavo in prodajo
analiza, načrtovanje in organizacija dela
priprava dela in delovnega mesta
administrativna dela
komercialna dela
vodenje
zagotavljanje kakovosti
vzdrževanje in popravila
komunikacija
varovanje zdravja in okolja
izdelovalec / izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način
priprava krušne peči ali pečice za peko,priprava testa za kruh, potico, pecivo in testenine (kvašeno, vlečeno, masleno, krhko, biskvitno), priprava različnih nadevov za potico in peciva,oblikovanje potice in peciva za pečenje, oblikovanje testenin,peka kruha, potice, peciva,ustrezna oskrba pečene potice in peciva,pakiranje in shranjevanje kruha, potic, peciva in testenin,trženje izdelkov
Vrtnar pridelovalec / vrtnarica pridelovalka
priprava rastišča na prostem ali v zavarovanem prostoru,priprava matičnega nasada za vegetativno razmnoževanje okrasnih zelnatih rastlin,vegetativno in generativno razmnoževanje rastlin,oskrbovanje sadik,gojenje rastlin za rezano cvetje na prostem,oskrbovanje posevkov in nasadov,varovanje rastlin,priprava okrasnih zelnatih rastlin za prodajo
sirar / sirarka odbira in priprava mleka za izdelavo sirov,izdelovanje različnih vrst sirov, sirnih namazov in topljenih sirov, ocenjevanje sirov, pakiranje in skladiščenje izdelkov
Živinorejec / živinorejka
priprava prostora za rejo glede na vrsto živali,krma živali,priprava pašnika in reja živali na pašniku,priprava in skladiščenje krme,sodelovanje pri reprodukciji živali,selekcija in odbira živali,prireja mleka,izvajanje preventive in oskrbe živali,reja govedi, prašičev, drobnice, perutnine, konjev,priprava živali na zakol
Turistični animator
sprejema goste, obvešča goste, organizira in izvaja sprehode in izleteorganizira in izvede dnevno animacijoorganizira in izvede večerno animacijoorganizira in izvede športno - rekreativno animacijoorganizira in izvede posebne tematske dogodke
Socialna oskrbovalka / oskrbovalec na domu
modul 1: osnove dela na področju socialnega varstvamodul 2: organizacija delamodul 3: komunikacijamodul 4: osebna oskrba
organizacija dela, komunikacija, kakovost dela
44
modul 5: gospodinjska pomoč
V izbranih poklicnih standardih in katalogih prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami niso navedene.
V prilogi so dodane vsebine 18-ih nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), ki jih je izbral in analiziral CPI, s področja obrti, kmetijstva, živilske industrije, gostinstva, turizma in gospodinjstva, primernih za delo na kmetiji. Skupna kvalifikacija in program usposabljanja, ki ju bomo razvili v projektu Vesele kmetije, se imenuje pomočnik oskrbnika/pomočnica oskrbnice (priloga 1).
Avstrija
V Avstriji se izvaja nekaj poklicnih izobraževanj za delo na kmetiji (npr. podeželsko domače gospodarstvo, kmetijski specialist, različna področja vrtnarstva, konzerviranje sadja in zelenjave). Vseh teh poklicev se je moč naučiti v inkluzivnem poklicnem usposabljanju (glej točko 15.). Inkluzivno poklicno usposabljanje je v Avstriji najnižja raven uradno priznanih poklicnih kvalifikacij. Ker se lahko v socialnem podjetju opravlja prav vsako delo, posebnih poklicev na tem področju ni.
V Avstriji imamo dualni sistem poklicnih kvalifikacij: učenci se praktičnega dela učijo v podjetjih, teoretične ure opravljajo v poklicni šoli. V Avstriji so na voljo spodaj navedene poklicne kvalifikacije na področju kmetovanja. Večinoma trajajo 3 leta. Lahko se opravljajo tudi kot inkluzivno poklicno usposabljanje.
Preverili smo vsebine teh programov usposabljanj in poklicev. Poklici, ki se nam zdijo primerni za osebe z učnimi težavami, se nahajajo v srednjem stolpcu (tabela 13), v zadnjem pa so kvalifikacije, za katere bi lahko usposabljali v okviru programa Vesele kmetije.
Tabela 13: Programi usposabljanja Programi usposabljanja: tudi za osebe s posebnimi
potrebamilahko usposabljanje med programom Happy Farm
- kmetovalski obrtnik- obrtnik ohranjanja podeželja- pridelovalec zelenjave in poljščin- različna področja vrtnarstva- prodajalec v vrtnariji - ribič- gozdar- rejec perutnine- konjerejec- govedorejec- vinogradnik in vinski kletar- mlekar
- čebelar- vrtnarstvo okrasnih in pokopaliških rastlin- pridelovalec sadja
- podeželski domači gospodar
- konzerviranje sadja in zelenjave
- slaščičar
45
V tabeli 14 so kratki opisi vsebin treh kvalifikacij (vajeništev):
Tabela 14: Opisi vsebin izbranih kvalifikacijpoklicna kvalifikacija vsebina skupna vsebina
čebelarski obrtnik
- življenje čebel- čebelarjenje med letom- bolezni čebel in čebelji
mrčes- čebelarski izdelki
- gospodarjenje in trženje- politična vzgoja- komercialno dopisovanje- poklicno orientirano
računanje
podeželski domači gospodar - gospodinjstvo- prehrana- hišno perilo in oblačila- življenjska znanja in skrb za družino- gojenje rastlin in živinoreja
pridelovalec sadja
- sadjarstvo- zemlja in gnojila- ravnanje s škodljivci- tehnike, grajenje in varnost
pri delu
Belgija
Do sedaj je bilo v Flandriji priznanih le malo neformalnih učnih vsebin, na primer pri frizerju, vozniku avtobusa, telefonskem operaterju, rušilcu hiš16. V prihodnjih letih naj bi se vsebine razširile tudi na druga področja.
Kvalifikacije za osebe s posebnimi potrebami: - ‘tuinbouw’: vrtnarjenje in kmetijstvo na nižjih stopnjah;- ‘Gezins & Nijverheidstechnieken’: družina in industrijske tehnike; delo v zaščitenih delavnicah, kuhinjah ali hotelih.
Irska
Teagasc je osrednja organizacija na Irskem, ki je odgovorna za usposabljanja na področju podeželja in kmetijstva. Vseživljenjsko učenje in nadaljnje izobraževanje sta sedaj značilnost vseh poklicev in življenjskih poti, v tem pogledu so kmetovalci in prebivalci podeželja povsem enaki drugim. Da bi zadostil tem potrebam Teagasc danes v lokalnih pisarnah v vsaki regiji nudi celostno paleto programov usposabljanja za odrasle. Vsako leto se tečajev, ki se raztezajo od 12,5 ur do certifikatnih ravni, udeleži več kot 10.000 kmetovalcev in njihovih družinskih članov. Tečaji usposabljanja pokrivajo širok spekter vsebin, od predstavitev vodilne vrhunske tehnologije, poslovnih usposabljanj do tem, povezanih z javnimi dobrinami, kot so okolje, varnost hrane in poklicna varnost. Vendar pa imajo vsa usposabljanja nekaj skupnega. Zbere se skupina enakomislečih ljudi, ki zagotovi ažurno informacijo, ustrezno potrebam udeležencev. Tečaji se izvajajo v modulih s trajanjem od 12,5 do 25 ur. Usposabljanje na nacionalni ravni je priznano s strani FETAC-a, udeleženci pa imajo možnost zbirati module in napredovati do FETAC-ovih spričeval.
16 http://www.ervaringsbewijs.be/
46
Table 15: Programi usposabljanja - Irska Področje Program usposabljanja Komentarkmetijstvo - certifikat v reji živali in pridelavi poljščin (100
ur), - certifikat v upravljanju s kmetijo (80 ur) ,- tehnološki in poslovni moduli ,- moduli podeželske vitalnosti,
moduli informacijske tehnologije,- okoljska in prehrambena varnost,- skupine za razpravo;
hortikultura - nadaljevalni certifikat upravljanja z igrišči za golf,- certifikat v cvetličarstvu (V. raven);
krajša dodatna usposabljanja na področju hortikulture
- diplomirani inženir hortikulture (VII. raven),- upravljanje s krajino in vrtovi,- oblikovanje krajine;
Salezijanski kolidž hortikulture, Warrenstown, v sodelovanju s Tehnološkim inštitutom, Blanchardstown izvajajo tri krajša usposabljanja hortikulture, upravljanja s krajino in vrtovi in oblikovanja krajine.
podeželska raznovrstnost
- certifikat irskega domačega gostiteljstva,- moduli alternativnega podjetja;
moduli alternativnega podjetja
- uvajanje v kmetijsko gozdarstvo,- upravljanje mladih nasadov,- upravljanje nasadov, starejših od 4 let,- gospodarjenje z gozdovi,- nadzor plevela v gozdarstvu, - uvajanje v trajnostno upravljanje z gozdovi,- uvajanje v sajenje žive meje ter upravljanje in
regeneracija,- oblikovanje; - visoko obrezovanje,- gozdne rastline in sajenje,- zaščita gozdov,- uvajanje v podeželski turizem,- priložnosti podjetniškega podeželskega turizma,- spremljanje podeželskega turizma,- konjereja,- uvajanje v ekološko kmetovanje, - ekološka priprava sušenih izdelkov,- ekološka pridelava poljščin,- ekološka priprava mlečnih izdelkov,- treniranje konjev v ogradi,- treniranje konjev na prostem,- uvajanje v pridobivanje jajc iz proste reje,- uvajanje v pridelavo piščančjega mesa iz proste
reje,- uvajanje v ekološko pridelavo jajc,- upravljanje podjetja za piščančje meso iz proste
reje, - upravljanje podjetja za pridelavo jajc iz proste
reje, - razvijanje podjetja s konji,- rastava konj, - prehrana konj,- učinkovita pridelava gob,- uvajanje v kozjerejo, namenjeno za proizvodnjo
mlečnih izdelkov, - upravljanje s kozjo čredo, namenjeno za
proizvodnjo mlečnih izdelkov,
V dopolnilnih dejavnostih na kmetiji so razvili široko paleto modulov, kar se je izkazalo kot dodaten vir prihodkov. Gozdarstvo je na Irskem najhitreje rastoče gospodarstvo na podeželju, obstajajo pa tudi odlične možnosti za kmečki turizem, perutnino proste reje, ekološko kmetovanje in vzrejo konj. Naštetih je nekaj področij, za katera so na voljo tudi usposabljanja.
47
- strokovna pridelava gob, - uvod v rejo živali,- kvalitetno varovanje divjadi,
- uvajanje v pridelavo zelenjave.
Madžarska
Kratek opis programa usposabljanja za ekološkega kmetovalca:
I. Namen programa usposabljanja :
Namen predmetov, kot so pridelava zelenjave, gojenje cvetja in drevesničarstvo, je posredovati teoretične in praktične informacije ter znanje o pridelavi tradicionalne madžarske zelenjave, rastlin in rož. Učenci se naučijo o potrebah po zemlji, prehrani in ekologiji za zelenjavo, rastline in rože, naučijo pa se tudi o dejavnostih, ki so s tem povezane. Pripravijo se za dejavnosti, povezane s pripravo in shranjevanjem rastlin, rož in zelenjave.
Tabela 16: Vsebina programa usposabljanja na primeru ekološkega kmetovalca - MadžarskaVsebina Število ur
1. Gojenje cvetja 100 ur2. Pridelava zelenjave 50 ur3. Drevesničarska znanja 20 ur4. Izdelava suhega cvetja 10 ur5. Uporaba suhega cvetja 30 ur6. Začimbne rastline in proizvodnja zdravilnih zelišč 10 ur7. Aranžiranje suhega cvetja 60 ur8. Aranžiranje cvetja 10 ur9. Izdelava dodatkov 10 ur
Skupaj 300 ur
48
ZAKLJUČKI ANALIZE
1. V procesu PNUC smo povezali različne zakonodajne okvire in nacionalne prakse, shema 3, da bi povezali razumevanje prepoznavanja in potrjevanja neformalnega in naključnega učenja, na podlagi različnih nacionalnih izhodišč za pridobivanje poklicnih kvalifikacij.
Shema 3: Osnovne značilnosti procesa PNUC
PNUCPrepoznavanje (zakonodaja ni potrebna)
Potrjevanje (zakonodaja je ali ni potrebna)Certificiranje (zakonodaja je potrebna)
certifikat / javna listina / kvalifikacija
Ne-formalno in naključno UČENJE
učni dosežkiznanje, spretnosti in kompetence
V proces PNUC smo tako vključili neformalne oblike prepoznavanja znanja, lahko se dogaja v določenih sektorjih ali področjih, prav tako tudi v okviru nacionalno določenih postopkov. PNUC temelji na konceptu prepoznavanja in potrjevanja kompetenc.
2. Namen projekta Vesele kmetije je pripraviti programe usposabljanja in novo poklicno kvalifikacijo za delo na kmetiji, ki se vključuje v program Vesele kmetije. Ker sta za EU pomembni prehodnost in primerljivost, predstavljamo stopnje Evropskega okvira kvalifikacij (EOK), ki omogoča primerjavo novih projektnih kvalifikacij z nacionalnimi kvalifikacijskimi okviri. Poudarek je na učnih izidih in ne na učnih poteh (formalnih ali neformalnih) in trajanju učenja.
Nova kvalifikacija bo pripravljena na 3. ali 4. ravni EOK, v skladu z nacionalnim kontekstom, kot je prikazano v shemi 4.
49
Shema 4: Stopnje EOK kot podpora NOK ter umestitev kvalifikacij
8 nivojev (EOK NOK)
Xkompetence
Xspretnosti
xznanje
8 nivo
7 nivo
6 nivo
5 nivo
4 nivo
3 nivo
2 nivo
1 nivo
3. Pri pripravi programov usposabljana in kvalifikacij za osebe za projektno ciljno skupino, kamor sodijo osebe s prizadetostmi, s posebnimi potrebami, s težavami v duševnem zdravju in druge skupine, ki imajo manj možnosti za zaposlitev na trgu delovne sile (stari ljudje, skupine mladih), moramo najprej upoštevati potrebe posameznih skupin ter obstoječe sisteme, podporne integracijske programe, ki olajšajo zaposlovanje in nudijo ustrezno usposabljanje. Tako se prepletajo trije sistemi, kot prikazujemo na shemi 5, ki s svojega vidika prispevajo k zadovoljevanju potreb ljudi: sistem zaposlovanja, izobraževalni sistem, sistem socialnega varstva.
Shema 5: Povezanost sistemov delovanja za potrebe ciljne skupine
Trije sistemi
osebe s posebnimi potrebami
osebe z manj priložnostmi
na trgu delovne sile
osebe s stiskami in težavami
izobraževanje
zaposlovanje
socialno varstvo
50
4. Podlaga za delo je bil vprašalnik 2 (Poklici in programi usposabljanja), ki predstavlja pregled izkušenj, želja in načrtov partnerskih organizacij. V prihodnje se bodo partnerji posvetili pripravi novih programov usposabljanja in določenim segmentom, prenosom dobrih praks, prilagoditvam različnih izkušenj na domačo situacijo in zadovoljevanju potreb projektne ciljne skupine (osebe s posebnimi potrebami in druge skupine z manj možnostmi na trgu delovne sile), kar je cilj projekta Vesele kmetije. Tabela 17 povzema izkušnje posameznih partnerskih držav na področju usposabljanja in poklicnih kvalifikacij ter potrebe partnerjev po novih kvalifikacijah s področja socialne ekonomije, še posebej se osredotočamo na kvalifikacije, ki bi jih lahko partnerji izvajali sami v okviru svojih zmožnosti. V tabeli so zajete različne možnosti, v pomoč partnerjem pri odločitvi za pripravo enega skupnega programa v projektu.
Tabela 17: Izbrane poklicne kvalifikacije za delo na kmetiji v okviru socialne ekonomije ter potrebe po novih kvalifikacijah
Poklicna kvalifikacija Potrebe P Ime partnerjaSlovenija sadjar; oskrbnik na (turistični)
kmetiji; pomočnik kmetovalca; izdelovalec kruha, potic in testenin na tradicionalen način; pridelovalec zelenjave; sirar; živinorejec; socialna oskrbovalka, turistični animator
gostitelj na kmetiji,pomočnik oskrbnika,turistični animator (III.raven), natakar v čajnici
P1 P2
VDC Polž MariborCPI
Avstrija podeželski domači gospodar; konzerviranje sadja in zelenjave
gostiteljstvo (usposabljanje za osebe s posebnimi potrebami)
P3 P4
Chance B BIP
Belgija »tuinbouw« vrtnarjenje in kmetijstvo,»Gezins & Nijverheidstechnieken« družina in industrijske tehnike
prenos pristopov P5 EASPD
Irska moduli usposabljanja prenos izbranih modulov ali primerov dobre prakse
P6 Donegal Cheese
Madžarska izdelovalec košar,ekološki kmetovalec
živinoreja,sirarstvo
P7 Szimbiozis Alapitvany
Partner z Madžarske Szimbiozis Alapitvany na svoji kmetiji izvaja dva programa za pridobitev poklicne kvalifikacije: izdelovalec košar in ekološki pridelovalec, slednjega so tudi predstavili. V okviru projekta želijo pripraviti program: sirar / sirarka ali živinorejec / živinorejka.
Avstrijska partnerja BIP in Chance B želita usposabljati na področju gostinstva. Ker njihova ciljna skupina ne spada v skupino, ki bi lahko zaključila uradno priznane obstoječe programe (inkluzivne), želi Chance B v okviru tega projekta poiskati nove načine certificiranja.
V slovenskem prostoru so standardi za poklicne kvalifikacije: sirar / sirarka, živinorejec / živinorejka, slaščičar / slaščičarka na IV. ravni zahtevnosti izdelani. Glede na to, da je na III. ravni malo poklicnih kvalifikacij, ima VDC Polž Maribor interes za pripravo poklicnega standarda na tej ravni. Nova poklicna kvalifikacija naj bi zajemala aktivnosti, povezane z gostiteljstvom na kmetiji, ki se ukvarja (tudi) s turističnimi dejavnostmi.
Interes Belgije in Irske je predvsem v prenosu dobrih praks in politik.
51
Nacionalne baze podatkov ter strategije in zakonodaja:
Slovenija - ZNPK (2000): Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, Ur.l.RS 1/07 UPB2.
- ZZRZI (2007): Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Ur.l. RS 16/2007.
- www.nrpslo.org (nacionalna baza poklicnih standardov in katalogov)- SVU (2007): Strategija vseživljenjskosti učenja. Ministrstvo za šolstvo in
šport RS.- Metodologija (2006): Metodološka pojasnila – Klasius, Ur.l.RS št. 89/2006.
Avstrija - www.ris.bka.gv.at/lr-steiermark (čebelar, podeželski domači gospodar, pridelovalec sadja);
- www.europass.at (Zeugniserläuterung Detailsuche Berufsschulen / Lehre; konzervacija sadja in zelenjave, vrtnarjenje pokopališkega in dekorativnega cvetja)
Belgija -www.vdab.be (VDAB);-www.ond.vlaanderen.be/beleid/nota/leerzorg.htm (Leerzorg Nota)-www.ervaringsbewijs.be/ (posamezne kvalifikacije)- www.ejustice.just.fgov.be/cgi/welcome.pl (dekret)
Irska - www.teagasc.ie/training/adultcourses.htm- http://www.nfq.ie/nfq/en/frame_action/levels.html (Determinations for the
Outline National Framework of Qualifications)
Madžarska - 2001/CI Act on the continuation school
52
Reference:
- Behringer Friederike and Mike Coles (2003): The Role of National Qualifications System in Promoting Lifelong Learning: Towards an Understanding of the Mechanisms that Link Qualifications and Lifelong Learning. OECD, Paris.
- Egeis (2003): European Guidance and the Evaluation of Informal Skills. Developing a Standard Curriculum and a Training Model for the Qualification of European Guidance Practitioner. Program Leonardo da Vinci, Evropska komisija.
- European Commission (2001): Making a European Area of Lifelong Learning a Reality. EC, Brussels.
- European Commission (2006): Recommendation of the European parliament and of the council on the establishment of the European Qualifications Framework for lifelong learning. EC, Brussels.
- HROVATIČ, Danica (2000): Ugotavljanje kompetenc v postopku preverjanja in potrjevanja znanja in spretnosti. Interno gradivo. (Sl).
- HROVATIČ, Danica (2006): Neformalno izobraževanje in vrednotenje znanja. Fakulteta za družbene vede. Magistrska naloga. Ljubljana. (Sl).
- JELENC, E. Nataša (2000): Ugotavljanje in potrjevanje znanja na osnovi dokazil. Program Phare Mocca. Andragoški center Republike Slovenije, Ljubljana. (Sl).
- KLARUS, Ruud; BLOKHUIS, Franck (1997): Accreditation of Prior Learning in the Netherlands. Cinop, Hertogenbosch, Netherlands
- OECD (2001): Education Policy Analysis, Paris.- OECD (2003): Beyond Rhetoric – Adult Learning Policies and Practices, OECD, Paris.- OECD (2004): Co-financing Lifelong Learning – Toward a systemic approach, OECD,
Paris.- OECD (2004a): Education at a Glance, OECD, Paris.- OECD (2004b): Lifelong learning, Policy Brief, February, Paris.- OECD (2005): The Role of National Qualifications Systems in Promoting Lifelong
Learning. First draft of the International Synthesis Report. - OECD (2005b): Recognition of non-formal and informal learning and Credit Transfer –
Discussion Paper, unpublished document prepared for the expert meeting held in Paris, Patrick Werguin.
- OECD (2007): Qualification Systems. Bridges to Lifelong Learning. OECD, Paris. - Rychen, D.S. and Salganik, L.H., Eds. (2003): Key Competencies for a Successful Life and a
Well-Functioning Society. Report of the OECD DeSeCo (Definition and Selection of Competences) project, Hogrefe and Huber, Götingen.
- SVETLIK, Ivan (2000): Status report on the Certification of Professional / Vocational Qualifications in Slovenia. Program Phare Mocca, Poročilo o stanju certifikatnega sistema v Sloveniji. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
- TISSOT, Philippe (2004): Terminology of Vocational Training Policy. A Multilinqual Glossary for an Enlarged Europe, CEDEFOP, Luxemburg.
53
Priloga:
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE, raven zahtevnosti: II., III. in IV.
Strokovno področje
NPK Raven zahtevnosti
Poklicne kompetence
Obrtne tehnike
Lončar / lončarka
III. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno uporablja energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strankami in trži svoje izdelke- pripravi surovino z različnimi metodami obdelave in z
različnimi sredstvi- izdeluje lončarske izdelke na vretenu, na stiskalnici ter iz
livne mase- dekorira lončarske izdelke z različnimi metodami- dela s pečjo in jo vzdržuje
Pletar / pletarka iz ličja
III. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno uporablja energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strankami in trži svoje izdelke- prideluje koruzo- pripravi surovino za pletenje- konstruira / oblikuje izdelek- plete različne izdelke iz ličja in jih dodeluje z drugimi
naravnimi materiali (usnje, les, tekstil, glina)Cipkar / čipkarica
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- sodeluje s strankami oz. z naročniki- vzdržuje delovna sredstva- nariše in prilagodi vzorec za čipko- izdela čipko
Živilstvo Izdelovalec / izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način
III. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strankami- pripravi krušno peč oziroma pečico za peko- pripravi testo in nadev ter peče kruh in potico- pripravi testo in nadev ter peče pecivo- pripravi testo in oblikuje testenine- pakira in shranjuje kruh, potico, pecivo in testenine- trži svoje izdelke
Predelovalec / predelovalka sadja
III. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno uporablja energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strankami in trži svoje izdelke- predela sadje v sok - predela sadje sadni mošt - predela sadje v sadno vino in v domači kis- predela sadje v žganje- predela sadje v sadne shranke- predela sadje v suho sadje
54
Predelovalec / predelovalka mesa
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno uporablja energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strankami in trži svoje izdelke- humano izvede zakol živali- razseka in pripravi meso za prodajo ali za nadaljnjo
predelavo - predela meso v mesne izdelke
Predelovalec / predelovalka mleka
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno uporablja energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strankami in trži svoje izdelke- oskrbi živali pred molžo in pomolze žival- ohladi mleko- toplotno obdela mleko- izdela fermentirane mlečne izdelke- izdela surovo maslo- izdela sir- oskrbi zorenje ter skladiščenje sira
Kmetijstvo, hortikultura
Čebelar / čebelarka
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas - varuje zdravje in okolje- komunicira s sodelavci in s strankami- uredi prostor ter pripravi materiale in sredstva za
čebelarjenje- vzreja in neguje čebelje družine in matice- varuje zdravje čebeljih družin- pridobiva čebelje pridelke- trži čebelje pridelke in proizvode
Poljedelec / poljedelka
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strokovnimi službami in strankami- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- pripravi tla- pridela sadike poljščin in vrtnin, ki se pridelujejo na
njivah- seje in sadi poljščine, krmne rastline in vrtnine, ki se
pridelujejo na njivah- oskrbuje posevke oziroma nasade- izvede varstvo rastlin- opravi spravilo in skladiščenje pridelka
55
Živinorejec / živinorejka
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strokovnimi službami in strankami- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- pripravi prostor za rejo glede na vrsto živali- krmi živali- pripravi pašnik in redi živali na pašniku- pripravi in skladišči krmo- sodeluje pri reprodukciji živali- izvaja selekcijo in odbiro živali- izvaja postopke prireje mleka- izvaja preventivo in oskrbuje živali- redi govedi, prašiče, drobnico, perutnino in konje- pripravi živali na zakol
Sadjar / sadjarka
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strokovnimi službami in strankami- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- pripravi teren za sadovnjak in izvede napravo
sadovnjaka- goji in oskrbuje nasad do rodnosti in v rodnosti- izvaja varstvo nasada- obira in sortira sadje- skladišči sadje
Vinogradnik/ vinogradnica
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strokovnimi službami in strankami- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- pripravi teren za vinograd in izvede napravo vinograda- goji in oskrbuje vinograd do rodnosti in v rodnosti- izvaja varstvo vinske trte- izvede trgatev
Zelenjadar / zelenjadarica
IV. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s strokovnimi službami in strankami- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- pripravi tla- vzgaja in oskrbuje sadike- direktno sadi in seje zelenjadnice- oskrbuje posevke oziroma nasade zelenjadnic- izvaja varstvo sadik, posevkov in nasadov zelenjadnic- opravi spravilo in skladiščenje pridelka
56
Hotelirstvo in gostinstvo
Kuhinjski pomočnik / kuhinjska pomočnica
III. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s sodelavci- očisti živila- pripravi živila za hladne in tople začetne jedi- pripravi juhe, jušne zakuhe, vložke, enolončnice, priloge,
zelenjavne jedi, solate- pripravi enostavne sladice- pripravi hitro hrano- pripravi pice- vzdržuje higieno in urejenost kuhinje
Natakarski pomočnik / natakarska pomočnica
III. Kandidat/ka:- pripravi, izvede in kontrolira kakovost lastnega dela- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira z gosti po pravilih dobrega natakarja in je pri
tem spreten in takten v komunikaciji- ureja prostore za goste- čisti gostinski inventar- streže pod nadzorom natakarja- dela v točilnici
Turizem Turistični animator / turistična animatorka
V. Kandidat/ka:- načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- komunicira s sodelavci, strokovnjaki, strankami- komunicira z gosti v dveh tujih jezikih aktivno in v enem
tujem jeziku pasivno- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- sprejme in informira goste- organizira in izvede sprehode in izlete- organizira in izvede dnevno animacijo- organizira in izvede večerno animacijo- organizira in izvede športno - rekreativno animacijo- organizira in izvede posebne tematske dogodke
57
Gospodinjske in podobne storitve
Pomočnik / pomočnica oskrbnika / oskrbnice
III. Kandidat/ka:- organizira lastno delo in zagotavlja kakovost lastnega
dela- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- komunicira s sodelavci in z gosti- čisti in vzdržuje prostore objekta in okolico- sodeluje pri organizaciji bivanja in skrbi za dobro
počutje gostov- sodeluje pri pripravi jedi in serviranju hrane in pijače
gostom- vzdržuje tekstilije in izdela enostavne tekstilne izdelke
za domOskrbnik / oskrbnica
IV. Kandidat/ka:- načrtuje in organizira lastno delo- zagotavlja kakovost in uspešnost lastnega dela v
delovnem okolju v skladu s standardi- racionalno rabi energijo, material in čas- varuje zdravje in okolje- razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje- komunicira s sodelavci, strokovnimi službami in
strankami- uporablja sodobno informacijsko komunikacijsko
tehnologijo - načrtuje, organizira in vodi turistično dejavnost na
turistični kmetiji in v penzionu- promovira turistično dejavnost na turistični kmetiji in v
penzionu- ureja in vzdržuje prostore za namen turistične dejavnosti
na turistični kmetiji in v penzionu- sprejema goste in organizira njihovo bivanje na turistični
kmetiji in v penzionu- pripravlja in servira hrano in pijačo gostom na turistični
kmetiji in v penzionu- oblikuje in vzdržuje tekstil- ohranja kulturno dediščino
Vir: Urška Marentič, CPI
58
