Skupni Vzgojno-Izobraževalni Program Adriawet 2000

1

SKUPNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI

PROGRAM ADRIAWET 2000

2

3

468

8

8

9

99

9

10

1111

11

12

1313

13

13

1414

16

18

2021

21

2222

24

25

26

KAZALO

UvodCilji skupnega vzgojno-izobraževalnega programa

Izboljšanje nivoja poznavanja lokalne biotske pestrosti

Izboljšanje nivoja poznavanja omrežja Natura 2000

in drugih instrumentov za ohranjanje biotske pestrosti

Izboljšanje nivoja poznavanja ekosistemov in njihovih funkcij

Posredovanje instrumentov za ugotavljanje

in izvajanje načel okoljske trajnosti

Zastavljeni ciljiSKUPINA 1 - starost 6 - 7 let

SKUPINA 2 - starost 8 - 10 let


Učni predlogi: metodologijaUvodno/pripravljalno srečanje z učitelji

Predavanje za učence v učilnici

Ekskurzija na terenu

Učni pripomočki SKUPINA 1 - starost 6 - 7 let



Učni predlogi: dejavnostiSKUPINA 1 - starost 6 - 7 let



Pripomočki in metode za ovrednotenje in monitoringKazalniki

Pripomočki za ocenjevanje

Metodologije ukrepaNačin »upravljanja« vzgojno-izobraževalne ponudbe

Odnos med upravljalcem in vodičem/vodiči - izvajalci

Partnerstvo

Zavarovana območja, ki so vključena v projekt

4

UVOD

Klimatske spremembe, vpliv posameznega prebivalca na okolje, uničevanje habitatov, zmanjševanje biotske pestrosti, krčenje gozdov, pomanjkanje vode, prekomerni ribolov, površinska erozija tal, zmanjšanje fotosinteze, izpuščanje toksičnih snovi, invazivne vr-ste, poraba energije, demografska rast; to je trinajst grozečih nevarnosti, zaradi katerih mora človeštvo po mnenju WWF ukrepati takoj, z največjo mero zavzetosti in prizade-vanja. Te problematike imajo eno skupno lastnost; so rezultat človekovega izčrpavanja in posegov v naravne ekosisteme. Brez teh ekosistemov in njihovih blagodejnih vplivov, ki jih uživa človeštvo, oziroma njihovo krčenje, bi pomenilo, da bi naše življenje na Zemlji počasi izginilo. Naravna dediščina je torej človekov kapital oziroma kapital vseh držav kot tudi vseh generacij. To je skupni kapital, ki ga morajo upravljati vsi nosilci interesov in, če pomislimo na prihodnje generacije, to pomeni, da moramo danes naučiti naše otroke, kako lahko in kako morajo ravnati s temi primarnimi viri.

Ustanavljanje in upravljanje zavarovanih naravnih območij predstavljata enega od odgo-vorov na zgoraj navedene grožnje. IUCN, International Union for the Conservation of Nature, jih določa kot bolj ali manj prostran “pas ozemlja”, na katerem se izvajajo usme-ritve, smeri in pravila za človekovo rabo okolja, ki omogoča tako ohranjanje kot tudi preizkušanje postopkov, oblik in tehnologij, primernih za uravnoteženo upravljanje na-ravnih virov planeta skupaj z drugimi živečimi (rastlinskimi in živalskimi) vrstami. Razen tega postaja čedalje bolj pomembno ustanavljanje zavarovanih območij za varstvo tako imenovanih “mokrišč”. V skladu z mednarodno Ramsarsko konvencijo so to močvirja in barja, šotišča ali vode naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna s stoječo ali tekočo vodo, ki je lahko sladka, brakična ali slana, vključno z območji morske vode, katere globina med oseko ne presega šestih metrov. Območja s takšnimi značilnostmi pridobivajo na mednarodnem pomenu predvsem zaradi tega, ker lahko nudijo habitat vodnim pticam, ker imajo pomembno vlogo v vodnih ciklih, hidrogeoloških sistemih in v prehranjevalnem spletu. Ne nazadnje moramo opozoriti na glavni instrument politike Evropske unije za ohranjanje biotske pestrosti oziroma na program Natura 2000. To je ekološka mreža, ki je razširjena po celotni Uniji in je bila ustanovljena v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS “Direktiva o habitatih« za zagotavljanje dolgotrajne ohranitve naravnih habitatov in ogroženih ali redkih rastlinskih ter živalskih vrst na evropskem ni-voju. Program Natura 2000 pomeni nadaljnji preobrat v upravljanju zavarovanih območij in opredeljuje pristop, ki “upošteva tudi gospodarske, družbene in kulturne potrebe kot tudi regionalne in lokalne značilnosti” (2. člen). Direktiva torej priznava vrednost vseh tistih območij, na katerih je stoletja dolgotrajna prisotnost človeka in njegovih tra-dicionalnih dejavnosti omogočila ohranjanje ravnovesja med človekovimi dejavnostmi in naravo. Po zaslugi programa Natura 2000 smo spoznali pomen nekaterih krajinskih elementov v vlogi povezovalca med prosto živečim rastlinstvom in živalstvom (10. člen). Države članice so torej pozvane k vzdrževanju ali k potrebi po razvoju elementov za izboljšanje ekološke skladnosti programa Natura 2000.

Projekt ADRIAWET 2000 je čezmejni projekt, katerega osnovni namen je poudarjanje vloge zavarovanih območij ter omrežja Natura 2000 in v ta namen so vanj vključene štiri organizacije, ki so vsaka na svojem območju odgovorne za znanstveno in operativno upravljanje mokrišč na območjih Natura 2000 in ki morajo glede na svojo specifičnost

5

pristopiti k reševanju problematike ohranjanja biotske pestrosti, katera se nudi kot priložnost za trajnostni socialni in gospodarski razvoj. Namen predlaganega projekta je, da se v obliki čezmejne mreže organizira zbiranje, monitoring in obdelavo poglavitnih znanstvenih spoznanj. Ostale naloge so določitev programa za trajnostno upravljanje ozemlja, načrtovanje skupnih vsebin in ukrepov v prid naravovarstveno okoljskega izobraževanja kot tudi kulturnega osveščanja, razvoj modelov lokalnega sodelovanja, ki bodo lahko vključevali nove aktivne udeležence in spodbujali trajnostni razvoj z dejanskimi učinki na zaposlovanje na območjih Natura 2000.

Projekt ADRIAWET 2000 je pripomogel k oblikovanju zavesti, da so ogroženost okolja in posledice neuspešnega ohranjanja biotske pestrosti mednarodni pojav. To nam na-rekuje, da se te problematike lotimo na mednarodnem nivoju s skupnim pristopom in usklajevanjem med aktivnimi udeleženci ter viri. Mednarodno sodelovanja pravzaprav omogoča izboljševanje strategije posegov in dopušča prenos, izmenjavo in kapitalizaci-jo spoznanj in uspešnih metod, ki so jih sprejeli različni aktivni udeleženci globalne skup-nosti. V Evropski uniji so nekateri habitati in zaščitene vrste trenutno ogrožene zaradi okoljskih sprememb kot posledica klimatskih sprememb in zaradi slabega upravljanja območij, to je kombinacija, ki povzroča in krepi vpliv na naravno dediščino. Izmenjava izkušenj in spoznanj s pomočjo programa Natura 2000 je ključnega pomena za pravilno reševanje tovrstnih problematik z vključevanjem različnih skupnosti in z usklajevanjem prizadevanj. To še toliko bolj velja, kadar govorimo o edinstvenem naravnem prostoru, kot je Jadransko morje, kjer so območja, na katerih poteka projekt ADRIAWET 2000. Različne izkušnje iz upravljanja skupnih virov so dediščina rešitev in rezultatov, ki jo je treba deliti, predvsem s pristopom “od spodaj navzgor”, in ki zagotavlja kriterije za sprejemanje odločitev. Načelo subsidiarnosti pravzaprav predvideva sprejemanje to-vrstnih odločitev na nivoju, ki zagotavlja optimalno učinkovitost in je istočasno blizu državljanom. Zatorej so odločitve sprejete na nivoju EU utemeljene in v luči zmožnosti na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. V našem primeru to pomeni, da se reševanja problemov lotevamo na čezmejnem nivoju, tako da rešitve, ki so začete ali potekajo na nacionalnem ali lokalnem nivoju, pridobijo dodatno vrednost v smislu lastne učinkovitosti.

Na osnovi uvodnih ugotovitev, se je pokazala potreba po sprejetju skupnega vzgojno-izobraževalnega programa za spodbujanje poznavanja omrežja Natura 2000 in vsega, kar je povezano z njim. Potreba po določitvi skupnega pristopa, ki se mora med dru-gim ujemati s strategijo sprejeto s programom Natura 2000, je povezana s pogledom na mokrišča Severnega Jadrana kot učilnica v naravi in kot skupek med seboj tesno povezanih ekosistemov in kulturne krajine, katerih ohranitev lahko zagotovi samo pri-meren in enoten pogled na problematiko. Za doseganje naravovarstvenih in vzgojno-izobraževalnih ciljev je potrebno oblikovati program ozaveščanja javnosti. Analiza skupnih izkušenj v zvezi z vzgojno-izobraževalnimi dejavnostmi in širjenjem naravo-varstvene misli, ki potekajo na vsakem projektnem območju, je bila usklajena med projektnimi partnerji z namenom določitve skupnih oziroma ključnih izhodišč ter ciljev. Skupni vzgojno-izobraževalni program bo primarno namenjen osnovnošolskim skupi-nam in njihovim učiteljem, to je skupinam, ki so že do sedaj najbolj pogosto obiskovala takšna območja. Cilj programa bo dvig osnovnošolskega nivoja znanja in zavesti o po-menu ohranjanja biotske pestrosti in omrežja Natura 2000 ter nudenje večjih možnosti za naravoslovno in naravovarstveno usposabljanje učiteljev.

6

Z velikim prizadevanjem je bil pripravljen projekt, ki v prvi fazi obsega anketo o pozna-vanju omrežja Natura 2000 in je namenjena pedagoškemu osebju in učiteljem na šolah. Druga faza zajema uvodno/pripravljalno srečanje z učitelji, predavanje za učence v učilnici in dve ekskurziji na terenu, ki naj bi učencem omogočili bolj realno dojemanje vsebin, ki so jih predhodno spoznali v razredu. Za boljšo učinkovitost so pripravljeni učni pripomočki (raziskovalne beležnice za delo na terenu, plastificirani učni listi, itd.), ki naj bi pomagali pri usmerjanju učencev v čim boljše spoznavanje območij Natura 2000.

Glavni namen skupnega vzgojno-izobraževalnega programa ADRIAWET 2000 je nara-vovarstveno in okoljsko ozaveščanje javnosti, predvsem šolske mladine. Program po-daja osnovna priporočila za načrtovanje, izvedbo in evalvacijo vzgojno-izobraževalnih dejavnosti na zavarovanih območjih Severnega Jadrana.

CILJI SKUPNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Okolje, v katerem živimo, je danes izpostavljeno številnim nevarnostim, ki ogrožajo neokrnjenost narave in naše preživetje oziroma kvaliteto življenja, ki jo danes pozna-mo. Nekatere od teh nevarnosti so na globalnem nivoju, druge so lokalnega pome-na, ne smemo pa pozabiti, da bi se v makrosistemu, kot je naš planet, lokalni učinki lahko pokazali na različnih mestih in v različnih obdobjih z večjo intenzivnostjo, kot bi to lahko trenutno pričakovali. Zaradi tega so na Svetovnem vrhu za Zemljo leta 1992, v organizaciji Združenih narodov podali globalno pobudo Agenda 21, ki je usmerjena v določitev enotnega mednarodnega operativnega programa za ohranitev in varstvo okolja. Z motom “misli globalno, deluj lokalno”, Agenda 21 podaja koncept intenzivnega trajnostnega razvoja, ki je mišljen kot “skupek dejavnosti usmerjenih v zadovoljevanje sedanjih potreb brez ogrožanja zmožnosti bodočih generacij za zadovoljevanje svojih potreb”. Naravovarstvena in okoljska vzgoja lahko imata bistveno vlogo pri dosegan-ju teh ciljev, saj je njun glavni namen zvišanje nivoja znanja in zavesti učencev ter s tem posledično njihovega vedenja dokler ne bodo postali državljani, ki bodo zmožni prispevati k izpolnitvi trajnostne družbe. Razen tega prav mladi predstavljajo vez med sedanjimi in bodočimi generacijami in zaradi tega strategija za učinkovito ukrepanje ne sme zanemariti njihove aktivne udeležbe. S pomočjo naravovarstvene in okoljske vzgoje učenci pridobijo znanja in sposobnosti, ki so potrebna za oblikovanje mnenj in vrednotenje trajnostnih ekoloških rešitev, za udeležbo pri postopkih odločanja na temo okolja ali celo za aktivno sodelovanje pri upravljanju okolja. Vključitev naravovarstvene in okoljske vzgoje v šolske programe pomeni, da mladim omogočimo:

• Spoznavanje pomena in delovanja okolja ter biosistemov.

• Spoznavanje, raziskovanje in reševanje naravovarstvenih in okoljskih problemov.

• Razumevanje in udejanjanje načel trajnostnega razvoja.

• Dejavno vključevanje v družbene dejavnosti za ohranjanje narave in varovanje okolja.

• Oblikovanje lastnega odnosa za ohranjanje narave in varovanje okolja.

Glavni cilj skupnega vzgojno-izobraževalnega programa ADRIAWET 2000 je na-ravovarstveno in okoljsko ozaveščanje mladih ZA razumevanje ranljivosti narave, ZA življenje v sožitju z naravo in ZA trajnostno upravljanje z naravnimi viri.

7

Za doseganje navedenih splošnih ciljev projekta so bili določeni spodaj navedeni specifični cilji vzgojno-izobraževalnega programa ADRIAWET 2000:

a. Izboljšanje nivoja poznavanja lokalne biotske pestrosti

b. Izboljšanje nivoja poznavanja omrežja Natura 2000 in drugih instrumentov za ohranjanje biotske pestrosti

c. Izboljšanje nivoja poznavanja ekosistemov in njihovih funkcij

d. Posredovanje instrumentov za ugotavljanje in izvajanje načel okoljske trajnosti

8

Izboljšanje nivoja poznavanja lokalne biotske pestrosti

Čeprav je od srečanja svetovnega vrha v Riu de Janeiro preteklo že več kot 20 let in se o biotski pestrosti govori že veliko časa, se pomenu biotske pestrosti na lokalnem nivoju in vsakdanjem življenju še vedno posveča premalo pozornosti. Z ustreznim izobraževanjem ter različnimi izobraževalnimi aktivnostmi lahko pripomoremo k boljšemu poznavanju vloge biotske pestrosti na lokalnem nivoju. Največji učinek lahko dosežemo, če se tovrstno izobraževanje prične pri najmlajših generacijah. Otroci in šolska mladina na različne načine sprejemajo informacije iz svojega bližnjega okolja, zato je zelo po-memben njihov neposreden stik z naravo oziroma pouk v naravi. Bistvenega pomena so konkretne izkušnje, ki otroke in šolarje vzpodbudi k razmišljanju, jim vzbuja lasten interes za opazovanje, spoznavanje in raziskovanje narave in jih s tem uči odgovornega ravnanja in ohranjanja biotske pestrosti. Na ta način se lahko zagotovi temelje za razu-mevanje osnovnih življenjskih procesov ter prispeva k večanju dobrobiti človeštva in boljšemu zavedanju o pomenu biotske pestrosti in sposobnosti za njeno prepoznavanje in ohranjanje.

Izboljšanje nivoja poznavanja omrežja Natura 2000 in drugih instrumentov za ohranjanje biotske pestrosti

Poznavanje pomena območij Natura 2000 je bistvenega pomena za ohranjanje biotske pestrosti ter trajnostnega razvoja. Na žalost med ljudmi še vedno prevladuje prepričanje, da območja Natura 2000 kot tudi zavarovana območja v splošnem pomenijo zgolj ovi-ro, ne pa priložnosti za razvoj določenega območja. To prepričanje je posledica sla-be osveščenosti oziroma nepoznavanja osnovnih načel omrežja Natura 2000. Da se to dejstvo spremeni, je potrebno boljše izobraževanje in ozaveščanje mladih kot tudi širše javnosti o vlogi omrežja Natura 2000 ter njenih razvojnih potencialov, ki so bistvenega pomena za uresničevanje trajnostnega razvoja teh območij. Nova znanja in prave infor-macije bodo pripomogle k uspešnemu ohranjanju visoke stopnje biotske pestrosti na teh območjih kot tudi varovanju naravne dediščine v splošnem pomenu.

Izboljšanje nivoja poznavanja ekosistemov in njihovih funkcij

Ena izmed osnovnih pogojev za ohranjanje biotske pestrosti je dobro poznavanje eko-sistemov ter kompleksnosti njihovih notranjih povezav in odnosov. S tem se zmanjšuje ranljivost in ogroženost različnih rastlinskih in živalskih vrst na eni strani ter povečuje njihova odpornost na drugi strani. Takšno delovanje posledično pripomore k boljšemu varovanju in ohranjanju narave oziroma biotske pestrosti. Dobro poznavanje kom-pleksnosti medsebojnih povezav in sistemskih posledic poseganja v ekosisteme pri-speva k boljši sposobnosti kritične presoje posegov v življenje in naravo in s tem bolj odgovornega ravnanja z okoljem. Zdravi ekosistemi so izrednega pomena za dobrobit človeka, za njegovo zdravje in obstoj.

9

Posredovanje instrumentov za ugotavljanje in izvajanje načel okoljske trajnosti

Trajnostni razvoj v svoji osnovni definiciji pomeni, da je to način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da za-dostijo svojim lastnim potrebam (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987). Za vzpostavitev oziroma vzdrževanje takšnega načina razvoja pa je potrebno določiti ustrezne instrumente varstva narave in biotske pestrosti kakor tudi vzpostaviti boljše in aktivnejše sodelovanje s posameznimi deležniki v okolju, ki naj prepoznajo doda-no vrednost in ne le omejitve varovanih območij Natura 2000. Potrebno je vzpostaviti tesnejše sodelovanje med različnimi akterji v lokalnem okolju, ki si bodo z združenimi močmi prizadevali dosegati te cilje.

ZASTAVLJENI CILJI

Kot je pojasnjeno v uvodu, je projekt ADRIAWET 2000 osredotočen na šolsko popula-cijo in ne na vse obiskovalce.

Vzgojno-izobraževalne programe na zavarovanih območjih je potrebno razvijati skladno z učnimi programi šol. Današnja šolska mladina bo jutri odrasla in prevzela odgovor-nost za našo prihodnost, zato je zanje najbolj potrebna in pomembna naravovarstvena vzgoja in izobraževanje. Iz statistike obiskov rezervatov je razvidno, da največji delež obiskovalcev pripada prav šolski populaciji. Pri pripravi vzgojno-izobraževalnega pro-grama so sodelovali strokovnjaki iz različnih področij, ki imajo desetletne izkušnje na vzgojno-izobraževalnem področju in okoljskem izobraževanju.


• Prepoznavanje glavnih značilnosti živali in rastlin ter osnovno razlikovanje med njimi.

• Razumevanje osnovnih potreb živali in rastlin (npr. hrana, zrak, voda).

• Razumevanje, da so živali in rastline pri zadovoljevanju svojih osnovnih potreb odvi-sne od svojega okolja.

• Dojemanje sprememb v lokalnem okolju, ki se dogajajo v okviru dnevnih in se-zonskih ciklov.

• Dojemanje, kako te spremembe vplivajo na obnašanje živih bitij.


• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo različna okolja na lokalnem ni-voju in da znajo v ta okolja uvrstiti nekatere rastlinske in živalske vrste.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da ugotovijo in prepoznajo nekatere vrste rastlin in živali, ki so navzoče v lokalnem okolju.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da poznajo osnovne biološke značilnosti

10

nekaterih vrst; npr. dnevni cikel, sezonski cikel (vključno s selitvami) in življenjski cikel.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo podobnosti in razlike med različnimi živalskimi vrstami kot tudi način njihovega prilagajanja različnim okoljskim pogojem.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da so sposobni prepoznati nekatere enostavne prehranjevalne verige v okoljih, ki so jih spoznali na ekskurziji.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo vpliv nekaterih človeških dejavnosti na lokalno okolje in živa bitja.


• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo habitate in združbe na lokalnem nivoju in v njih ugotovijo dejavnike prepletanja s sistemom.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo nekatere od medsebojnih vplivov med biotskimi in abiotskimi dejavniki v ekosistemih, ki so jih spoznali na ekskurziji.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo nekatere faktorje obremenitev, ki izhajajo iz človeških dejavnostih v ekosistemih in kako le-ti vplivajo na ohranjanje habitatov, prisotnost vrst in na človeka samega.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da so razumeli koncept habitata in vrste, kot tudi, da ugotovijo in prepoznajo nekatere rastlinske in živalske vrste evropskega pomena, ki so prisotne na območju.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da poznajo splošne biološke značilnosti o neka-terih vrstah in njihov varstveni status.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da so seznanjeni s konceptom biotske pestrosti in omrežja Natura 2000.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da poznajo omrežje Natura 2000 in njen način varovanja habitatov in vrst (pomen teh območij za selitev ptic, omrežje omogoča varstvo ptic na različnih koncih sveta).

11

UČNI PREDLOGI: METODOLOGIJA

Učni predlogi projekta ADRIAWET 2000 so razdeljeni na uvodna/pripravljalna srečanja z učitelji, predavanja v učilnici in ekskurzije v zavarovana območja.

Uvodno/pripravljalno srečanje z učitelji

Namen pripravljalnega srečanja z učitelji je izmenjava mnenj o vsebini učnih predlogov, preverjanje začetnega nivoja znanja učencev in predlogi učiteljem o učnem pristopu. V zvezi s tem, se kot priprava na učne dejavnosti, skupaj z učitelji preveri ali so v razredu obdelali naslednje teme:

• vrsta

• habitat

• združba

• življenjski cikel

• prehranjevalna veriga

• omrežje Natura 2000

Ne nazadnje predstavlja srečanje z učitelji priložnost za zbiranje informacij, ki so potreb-ne za monitoring pričakovanih rezultatov z uporabo skupnega vzgojno-izobraževalnega programa.

Predavanje za učence v učilnici

Učni pristop se začne v razredu z dopolnjevanjem osnovnega znanja učencev, ki je osnova za dobro izvedbo ekskurzije. Razlikuje se glede na starost otrok in predhodno za-stavljene cilje, ki so osnova za pripravo in izvedbo predavanja v učilnici. Učni pripomočki so potrebni tako za uvodno srečanje kot za pripravo na ekskurzijo. S pomočjo fotografij in filmskih posnetkov se ponazori različne vidike rezervata, ki si jih bodo učenci nato ogledali in temeljito preučili na terenu.

S predavanjem v razredu učenci spoznajo tudi pravila obnašanja, ki jih morajo upoštevati v naravnem okolju, spoznajo kako naj se oblečejo in kakšne pripomočke naj vzamejo s seboj (daljnogled, fotografski aparat, terenska beležnica, določevalni ključi).

Predvsem za predšolske otroke (vrtec) in v prvih letih osnovne šole (prva triada osnovne šole) se predlaga učno strategijo, ki ustreza domišljijskemu svetu. Rdeča nit za pripravo najmlajših učencev je lahko pravljica, katere glavni junak je otrokom znana žival, na katero se lahko navežejo in se z njo lahko poistovetijo. Začetek pravljice se prebe-re v razredu in z njeno pomočjo učenci spoznajo osnove pravil obnašanja, primerna oblačila, koncept naravnega rezervata, pri čemer se posebno pozornost nameni živalim, ki jih je najlažje opaziti in bodo nanje ponovno opozorjeni na ekskurziji.

12

Ekskurzija na terenu

Ekskurzija na terenu je glavna in najbolj pomembna aktivnost vzgojno-izobraževalnega programa. Mlade generacije imajo čedalje manj praktičnih izkušenj. Negativne posledi-ce so lahko nerazumevanje človekovega položaja na planetu in njegov uničujoč odnos do okolja, v katerem živi.

Neposredna izkušnja se najlažje in najbolj globoko vtisne v spomin ter v domišljijo vsa-kega otroka. Poglaviten namen ekskurzije mora biti vzbujanje zanimanja in navdušenja za naravo in naravno pri učencih. Osnovni namen ekskurzije je, da bi mladi pridobili naravoslovno znanje in konkretne izkušnje na terenu, kar lahko spodbudi njihovo ra-dovednost in navdušenje, ki sta bistvena za učenje. Pomembno je, da pri približevanju naravnega sveta otrokom, ne zanemarimo čustvenega in čutnega pristopa. Osnovno načelo, na katerem temelji predlog za ekskurzijo na terenu je, da se veliko boljše naučimo nečesa, kar nas zanima in da lažje spoštujemo tisto, kar imamo radi.

Pristop, zlasti s skupino 1 in 2, mora biti zasnovan preko igre, za vzbujanje čustvenega zanimanja otrok za okolje, v katerem se nahajajo, pri čemer jim je treba posredovati smisel za lepoto. S tem v zvezi predlagamo, da se nadaljuje s pripovedovanjem pravlji-ce ali zgodbice, začete v razredu, tako da se raziskovanje rezervata prepusti glavne-mu junaku - živali in otrokom. Najbolj pogosto vidne in privlačne vrste se oživijo in “počlovečijo”, da se jih tako približa otrokom. Pravljica se lahko tudi zaigra, otrokom se predlaga, da posnemajo glas ali hojo opazovane vrste.

Za starejše otroke skupine 2 ali 3 ogled v naravi traja najmanj tri ure in predvideva razla-go geografskih in okoljskih značilnosti rezervata, katere živalske vrste so prisotne in kakšna so pravila obnašanja na zavarovanem območju. Obdela se lahko različne teme in pri tem pusti prostor za podrobnejšo preučitev nekaterih tem, na primer: značilnosti različnih okolij; naravovarstvena in okoljska vzgoja v zvezi s človeškimi posegi in z va-rovanjem zavarovanih območij in naravnih okolij; ptice in njihove morfološko funkcio-nalne značilnosti; pojav selitev; rastline in rastlinstvo. Prednost ima del, ki je namenjen opazovanju. Otrokom se razdeli beležnice, ki se razlikujejo glede na starost in jim bodo pomagale pri njihovem opazovanju. Zaradi tega je treba izvesti vsaj dve ekskurziji, eno v zimskem času in eno spomladi, da je zagotovljeno opazovanje različnih vrst v različnih letnih časih in tako je istočasno omogočena možnost opazovanja sprememb okolja gle-de na letni čas. Med celotnim ogledom se navaja praktične primere, ki naj spodbujajo uporabo že zbranih informacij.

13

UČNI PRIPOMOČKI

Za doseganje zastavljenih ciljev in za boljši potek predvidenih učnih dejavnosti priporočamo nekatere učne pripomočke, ki bodo učencem omogočili, da se predhodno pripravijo na ogled, na zapisovanje in boljše opazovanje na terenu, učiteljem pa bo omogočena možnost preverjanja, česa so se učenci naučili. Učenci lahko nekatere učne pripomočke odnesejo domov, kot nekaj, kar jih bo spominjalo na pridobljeno izkušnjo in jim bo kasneje pomagalo pri učenju kot tudi pri vlogi širjenja naravovarstvene in okoljske zavesti v družini.


• Plastificirani učni listi. Z risbami vrst, ki jih je najlažje opazovati. KJE: Za uporabo na terenu. ZAKAJ: Za lažje prepoznavanje in opazovanje vrst.

• Raziskovalna beležnica. Pobarvanka z različnimi vrstami oz. glavnim junakom pravljice. KJE: Pred in po ogledu. ZAKAJ: Da si zapomnijo, da prinesejo domov nekaj, kar so naredili na ekskurziji, da imajo možnost “lastnega ustvarjanja” vrst, o katerih so slišali zgodbe in ki so jih opazovali.



• Raziskovalna beležnica. Delovni zvezek s pripravljalnimi vajami, shemami za zapi-sovanje podatkov o opaženih vrstah in nalogami za končno preverjanje. KJE: Pred, med in po ogledu. ZAKAJ: Vsak delovni zvezek je oseben in pomaga učencu, da se pripravi na opazovanje, da opazuje in da si zapiše, česa se je naučil.

• Določevalni ključ za vrste

• Vodič po rezervatu

• Daljnogled



• Raziskovalna beležnica. Delovni zvezek s pripravljalnimi vajami, shemami za zapi-sovanje podatkov o opaženih pticah in nalogami za končno preverjanje. KJE: Pred, med in po ogledu. ZAKAJ: Vsak delovni zvezek je oseben in pomaga učencu, da se pripravi na opazovanje, da opazuje in da si zapiše, česa se je naučil.

• Določevalni ključ za vrste

• Vodič po rezervatu

• Daljnogled

14

Pomembno je, da se na vseh materialih, ki so pripravljeni v okviru projekta, uporabi lo-gotip Natura 2000. Njegov namen je predstavitev območij, ki spadajo v omrežje Natura 2000 in seznanjanje javnosti s programom Natura 2000. Kjer je to mogoče, svetujemo, da logotip dopolnite z naslednjim tekstom:

“Natura 2000 - Europe’s nature for you. / Natura 2000 - Evropska narava za vas. / Natura 2000 – La natura dell’Europa per voi.

This site is part of the European Natura 2000 Network. / To območje je del evropskega omrežja Natura 2000. / Questo sito fa parte della Rete Europea Natura 2000.

It has been designated because it hosts some of Europe’s most threatened species and habitats. / Izbrana je bila, ker nudi zatočišče nekaterim evropskim najbolj ogroženim vrstam in habitatom. / E’ stato scelto perché ospita alcune delle specie e degli habitat più minacciati d’Europa.

All 27 countries of the EU are working together through the Natura 2000 network to sa-feguard Europe’s rich and diverse natural heritage for the benefit of all. / Vseh 27 članic EU sodeluje pri projektu omrežja Natura 2000 za ohranitev evropske bogate in raznolike naravne dediščine za dobrobit nas vseh. / Tutti i 27 paesi dell’Unione Europea stanno lavorando insieme attraverso la rete Natura 2000 per la salvaguardia del ricco e diversi-ficato patrimonio naturale europeo a vantaggio di tutti.”

UČNI PREDLOGI: DEJAVNOSTI


Pričakovani rezultati

• Prepoznavanje glavnih značilnosti živali in rastlin ter osnovno razlikovanje med njimi.

• Razumevanje osnovnih potreb živali in rastlin (npr. hrana, zrak, voda).

• Razumevanje, da so živali in rastline pri zadovoljevanju svojih osnovnih potreb odvi-sne od svojega okolja.

• Dojemanje sprememb v lokalnem okolju, ki se dogajajo v okviru dnevnih in se-zonskih ciklov.

• Dojemanje, kako te spremembe vplivajo na obnašanje živih bitij.

V nadaljevanju so navedene nekatere dejavnosti, ki jih priporočamo izvajalcem za dose-ganje zgoraj navedenih rezultatov.

15

V razredu

1. Z učenci se pogovorite in ugotovite, kako oni razumejo besedo biotska pestrost in omrežje Natura 2000 (pri tem si lahko pomagate z različnimi igricami, kvizom, slikami, ipd.).

2. Podajte jim nekatere informacije o območju, ki ga nameravate obiskati.

3. Informacije in novice o nekaterih vrstah, ki jih bodo otroci lahko opazovali med ogledom zavarovanega območja oblikujte kot pravljico ali zgodbo, v kateri predsta-vite glavnega junaka oziroma vrste, ki jih bodo vodiči med ekskurzijo izpostavili kot primer lokalne biotske pestrosti. V ta namen lahko uporabljate različne učne pripomočke s funkcijo:

• prepoznavanja vrst v njihovih habitatih - lahko uporabite pristop “skriti zaklad”, tako da učence naučite prepoznavati vrste v naravi s pomočjo vida in jim po-magate, da vrste povežejo z ustreznim habitatom. V ta namen lahko uporabljate plastificirane učne liste ADRIAWET 2000.

• prepoznavanja osnovnih značilnosti vrste - urjenje učencev, da prepoznavajo morfološke značilnosti, po katerih se vrste razlikujejo med seboj, kot so kljun, barva perja, okončine, itd. Za to vajo lahko uporabljate raziskovalno beležnico oziroma pobarvanko ADRIAWET 2000.

4. S pomočjo fotografij razložite, kako se pokrajina spreminja glede na letni čas: učence vključite v prepoznavanje različnih elementov, ki so značilni za letne čase, kot so barve, rastlinstvo, vremenski pogoji, itd. Pri tem jim lahko pomagate z nami-gi, kot “je toplo, vlažno, suho ...”, in tako jim omogočite, da te elemente povežejo z vedenjem vrst v različnih letnih časih.

5. S pomočjo informacij, ki ste jih zbrali v razredu (fotografije, videoposnetki, itd.), z otroki sestavite pripoved o tem, kar bodo spoznali na ekskurziji. Učitelj pripoved lahko posname in jo kasneje primerja s tistim, kar so se učenci naučili na ekskurziji.

6. Vsak učenec naj nariše rastlino, žival ali tisto, kar bi rad videl na ekskurziji. To risbo bo vodič lahko uporabil med izvajanjem dejavnosti na terenu. V ta namen uporabite raziskovalno beležnico/pobarvanko ADRIAWET 2000.

Na terenu

1. Pred začetkom ekskurzije otrokom razložite pravila obnašanja in jim poskusite zastaviti vprašanja, zakaj po njihovem mnenju nekatere stvari lahko počnemo in nekaterih ne smemo. Poskušajte povezati odgovore, tako da začnejo razmišljati o človekovi vlogi v naravnem okolju in kakšne posledice ima lahko ta vloga v širšem merilu. Otrokovo pozornost poskušajte usmeriti v to, da se začnejo zavedati svojih dejanj (npr. tiho govorjenje je primer za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja, da ne puščajo za sabo smeti, je primer za zmanjšanje onesnaževanja z odpadki, itd.).

2. Skupino odpeljite na opazovalne točke, s katerih je mogoče opazovati različne ha-bitate. Tukaj otroke pozovete, da z vsemi svojimi čuti raziskujejo okolje. Posamično naj opisujejo, kar opazijo, pri čemer jim pozornost usmerite na razlike in podobno-sti med različnimi habitati. Temu sledi opisovanje vrst, ki jih je mogoče opazova-ti, njihovih značilnosti in vzrok za njihovo prisotnost v različnih okoljih. Pri tem so

16

lahko v pomoč raziskovalne beležnice ADRIAWET 2000 in ustrezna vprašanja (Kdo sem? Kje živim? Kaj jem?) S pomočjo različnih učnih pripomočkov razložite, zakaj nekaterih prikazanih vrst ni mogoče videti: zaradi dnevnega ali sezonskega cikla ali zaradi njihove prilagojenosti okolju. Eventualno lahko na kratko opozorite na se-litve in pustite, da otroci sami poskušajo razložiti, kaj so selitve in čemu služijo. Na osnovi sezonskega cikla izpostavite nekatere teme v zvezi z življenjskim ciklom. V tem primeru je zanimivo ugotavljanje razlik med mladimi in odraslimi osebki v naravi (dober primer so dvoživke).

Po ekskurziji

• Otroke povabite, da ponovno obiščejo zavarovano območje, tokrat s svojo družino. Pri tem jim namignite, v katerih obdobjih so še posebej zanimiva, npr. polojnik pride iz Afrike konec aprila.

• Istočasno jih pozovite, da naj si doma ponovno ogledajo raziskovalno beležnico ADRIAWET 2000, da jo pokažejo svojim staršem, bratom ali sestram ter jim pove-do, kaj so videli in spoznali na ekskurziji.



• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo različna okolja na lokalnem ni-voju in da znajo v ta okolja uvrstiti nekatere rastlinske in živalske vrste.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da opazijo in prepoznajo nekatere vrste rastlin in živali, ki so navzoče v lokalnem okolju.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da poznajo osnovne biološke značilnosti neka-terih vrst: npr. dnevni cikel, sezonski cikel (vključno s selitvami), življenjski cikel.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo podobnosti in razlike med različnimi živalskimi vrstami kot tudi način njihovega prilagajanja različnim življenjskim razmeram.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da so sposobni prepoznati nekatere enostavne prehranjevalne verige v okoljih, ki so jih spoznali na ekskurziji.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo vpliv nekaterih človeških dejavnosti na lokalno okolje in živa bitja.


V razredu

1. Učencem razložite osnovne pojme kot so organizem, vrsta, habitat, ekosistem, prehranjevalna veriga. Nadalje jim razložite način povezovanja organizmov z

17

njihovim okoljem, jih opozorite na občutljivost in kako lahko spremembe v okolju vplivajo na organizme oziroma kako se organizmi prilagajo na spremembe.

2. Na kratko opozorite na omrežje Natura 2000, predvsem na razlike med načeli varo-vanja, ki jih predvideva program Natura 2000 in načeli varovanja v naravnih parkih in rezervatih.

3. Zavarovano območje, ki ga bodo obiskali, se predstavi s pomočjo habitatov in v njih živečih organizmov. Pri tem si pomagajte tudi z diapozitivi, rač. predstavitvami, fotografijami in videoposnetki.

4. Na kratko opišite geografske značilnosti in vidike varstva narave in okolja. Pri tem si lahko pomagate tudi z diapozitivi, rač. predstavitvami, zemljevidi in fotografijami.

5. Razložite pravila obnašanja in kaj naj oblečejo za ekskurzijo. Pri tem spodbujajte učence k razmišljanju o človekovi vlogi v naravnem okolju in kakšne posledice ima ta vloga v širšem merilu.

6. Na kratko omenite faktorje obremenitev, ki obstajajo na območju in način, kako ti faktorji vplivajo na okolje (pomagajte si s slikami in primeri: nenačrtovana urbaniza-cija, intenzivno kmetijstvo, degradacija tal, izkoriščanje naravnih virov, opuščanje tradicionalnih načinov obdelovanja zemlje, proizvodnja odpadkov in onesnaževanje, svetlobno in zvočno onesnaževanje).

Na terenu

1. Pred začetkom ogleda predstavite koncepte, ki ste jih podali že v razredu, predvsem značilnosti okolja, v katerem se gibljejo, prisotne vrste in pravila obnašanja, ki jih morajo upoštevati.

2. Predstavite pot, po kateri bo skupina hodila in njene naravne značilnosti z uporabo učnih pripomočkov, nastalih v okviru projekta ADRIAWET 2000 kot tudi učnih tabel. Poleg tega podajte nekaj napotkov za opazovanje živali ob učni poti.

3. Skupino razporedite ob poti tako, da bodo lahko opazovali čim večje število vrst. Učencem pomagajte pri ugotavljanju vrst in prepoznavanju nekaterih njiho-vih glavnih značilnosti. Opozorite jih, na kakšen način ugotovljene značilnosti omogočajo njihovo prilagajanje okolju. Motivirajte jih, da poskušajo razumeti in spoznati koncept habitata.

4. Učencem omogočite, da ob poti lahko opazujejo tudi različne habitate. Vodiči z različnimi vprašanji in podvprašanji spodbujajo učence, da opazujejo ter sami opisujejo habitate in njihove značilnosti. Vodiči nato s primeri ponazorijo, da je habitat kraj, v katerem vrste lahko najdejo hrano, vodo, zatočišče in mesto za razmnoževanje. Nato vodiči opozorijo na nekatere prehranjevalne verige in kako pomembno je obnavljanje ali ohranjanje habitatov za povečanje biotske pestrosti.

5. Ko ste pojasnili koncept habitata, lahko razložite vlogo vrst v dnevnem, sezonskem in življenjskem ciklu. Pogovor morate napeljati na selitve, po možnosti tako, da učenci ugotovijo nekatere vrste s pomočjo koncepta mokrišča. Pri tem pojasnite pomen mokrišč za selitve ptic. Kot zaključek je pomembno, da po predstavljenem življenjskem ciklu, poudarite vlogo nekaterih habitatov za razvoj mladičev in pri tem navedite nekatere razlike za ugotavljanje mladih in odraslih osebkov v naravi (dober primer so dvoživke).

18

6. V povezavi s tem, kar ste razložili prej, se nato ponovno navežite na zaščito habi-tatov in na vlogo zavarovanih območij ter razložite na kakšen način območje, ki ste ga obiskali in je del omrežja Natura 2000, prispeva k ohranjanju in varstvu. Pri tem je pomembno, da učencem posredujete naslednje koncepte:

a. Delovanje omrežja Natura 2000 in pomen vključevanja ter usklajevanje naporov za zaščito biotske pestrosti v različnih državah (kot primer sodelovanja navedite projekt ADRIAWET 2000).

b. Natura 2000 ni omejitev, temveč priložnost za razvoj.

c. Obnavljanje in reševanje osiromašenih ali celo izginulih okolij je veliko bolj drago in naporno, kot ohranjanje obstoječih okolij. Učencem razložite, da so tudi oni odgovorni, da preprečijo, da se to ne bo dogajalo v prihodnosti.

Po ekskurziji

• Učencem predlagajte, da poglobijo svoje novo pridobljeno znanje na ekskurziji z dodatnimi aktivnostmi kot so: predstavitev ekskurzije za sošolce v razredu, pripra-va panoja o ekskurziji ter postavitev v avli šole ali knjižnici, objava novice na šolski spletni strani, itd.

• Ponudite jim tudi možnost njihove vključitve v nekatere raziskovalne aktivnosti, ki potekajo v zavarovanem območju, npr. štetje ptic ob selitvah, organizacija foto natečaja, raznih delavnic in predavanj.



• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo habitate in združbe na lokalnem nivoju in v njih ugotovijo dejavnike prepletanja s sistemom.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo nekatere od medsebojnih vplivov med biotskimi in abiotskimi dejavniki v ekosistemih, ki so jih spoznali na ekskurziji.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da prepoznajo nekatere faktorje obremenitev, ki izhajajo iz človeške dejavnosti v ekosistemih in kako le-ti vplivajo na ohranjanje habitatov, prisotnost vrst in na človeka samega.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da so razumeli koncept habitata in vrste, kot tudi da opazijo in prepoznajo nekatere rastlinske in živalske vrste evropskega po-mena, ki so prisotne na območju.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da poznajo splošne biološke značilnosti o neka-terih vrstah in njihov varstveni status.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da so seznanjeni s konceptom biotske pestrosti in omrežja Natura 2000.

• Učenci na nazoren način pokažejo, da poznajo omrežje Natura 2000 in njen način varovanja habitatov in vrst (pomen teh območij za selitev ptic, omrežje omogoča varstvo ptic na različnih koncih sveta).

19


V razredu

1. Z učenci opravite anketo o predhodnem poznavanju koncepta biotske pestrosti in omrežja Natura 2000. Povprašajte jih o njihovi vlogi pri varstvu takšnih območij ter kako bi oni prispevali k čim bolj uspešnemu varovanju.

2. Podajte informacije o omrežju Natura 2000, predvsem o razlikah med načeli va-rovanja, ki jih predvideva Natura 2000 in načeli varovanja v naravnih parkih in rezervatih.

3. Zavarovano območje, ki ga bodo obiskali, opišite s pomočjo ekosistemov, habita-tov in v njih živečih vrstah, s posebnim poudarkom na vrstah skupnega evropskega interesa (upoštevajte vrste, ki so navedene v učnih pripomočkih). Pri tem si poma-gajte tudi z diapozitivi, rač. predstavitvami, fotografijami in videoposnetki.

4. Opišite geografske značilnosti in vidike varstva narave območja, ki ga bodo obiska-li. Pri tem si lahko pomagate tudi z diapozitivi, rač. predstavitvami, zemljevidi in fotografijami.

5. Razložite pravila obnašanja in kaj naj oblečejo za ekskurzijo. Pri tem spodbujajte učence k razmišljanju o človekovi vlogi v naravnem okolju in kakšne posledice ima ta vloga v širšem merilu.

6. Opišite faktorje obremenitev, ki obstajajo na območju in način, kako ti faktorji vpliva-jo na okolje (pomagajte si s slikami in primeri: nenačrtovana urbanizacija, intenzivno kmetijstvo, degradacija tal, izkoriščanje naravnih virov, opuščanje tradicionalnih načinov obdelovanja zemlje, proizvodnja odpadkov in onesnaževanje, svetlobno in zvočno onesnaževanje). Po predstavitvi teh elementov lahko predstavite neka-tere primere dobrih praks za ohranjanje okolja (primeri zmanjšanja onesnaževanja, zmanjšanje in recikliranje odpadkov, proizvodnja in potrošnja prehrambnih dobrin, kratke verige pridelave in predelave, proizvodnja in poraba energije).

Na terenu

1. Pred začetkom ogleda predstavite koncepte, ki ste jih podali že v razredu, predvsem značilnosti okolja, v katerem se gibljejo, prisotne vrste in pravila obnašanja, ki jih morajo upoštevati.

2. Predstavite pot, po kateri bo skupina hodila in njene naravne značilnosti z uporabo učnih pripomočkov, nastalih v okviru projekta ADRIAWET 2000 kot tudi učnih tabel. Poleg tega podajte nekaj napotkov za opazovanje živali ob učni poti.

3. Skupino razporedite ob poti, tako da bodo lahko opazovali čim večje število vrst. Učencem pomagajte pri ugotavljanju vrst in prepoznavanju nekaterih njiho-vih glavnih značilnosti. Opozorite jih, na kakšen način ugotovljene značilnosti omogočajo njihovo prilagajanje okolju. Motivirajte jih, da poskušajo razumeti in spoznati koncept habitata.

4. Učencem omogočite, da ob poti lahko opazujejo različne habitate. Vodiči opi-sujejo habitate in njihove značilnosti, pri čemer poskušajo s primeri ponazoriti, da

20

je habitat območje, kjer vrste lahko najdejo hrano, vodo, zatočišče in mesto za razmnoževanje. Nato vodiči opozorijo na nekatere prehranjevalne verige in kako pomembno je obnavljanje ali ohranjanje habitatov za povečanje biotske pestrosti.

5. Ko ste pojasnili koncept habitata, lahko razložite vlogo vrst v dnevnem, sezonskem in življenjskem ciklu. Pogovor morate napeljati na selitve, po možnosti tako, da učenci ugotovijo nekatere vrste s pomočjo koncepta mokrišča. Pri tem pojasnite pomen mokrišč za selitve ptic. Kot zaključek je pomembno, da po predstavljenem življenjskem ciklu, poudarite vlogo nekaterih habitatov pri razvoju mladičev in pri tem navedete nekatere primere mladih in odraslih osebkov v naravi (dober primer so dvoživke).

6. V povezavi s tem, kar ste razložili prej, se nato ponovno navežite na zaščito habi-tatov in na vlogo zavarovanih območij ter razložite na kakšen način območje, ki ste ga obiskali in je del omrežja Natura 2000 prispeva k ohranjanju in varstvu. Pri tem je pomembno, da učencem posredujete naslednje koncepte:

a. Delovanje omrežja Natura 2000 in pomen vključevanja ter usklajevanje naporov za zaščito biotske pestrosti v različnih državah (kot primer sodelovanja navedite projekt ADRIAWET).

b. Natura 2000 ni omejitev, temveč priložnost za razvoj.

c. Obnavljanje in reševanje osiromašenih ali celo izginulih okolij je veliko bolj drago in naporno, kot ohranjanje obstoječih okolij. Učencem razložite, da so tudi oni odgovorni, da preprečijo, da se to ne bi dogajalo v prihodnosti.

Po ekskurziji

• Učence povabite, da ponovno obiščejo zavarovano območje kot tudi, da poglobijo svoje znanje, ki so ga dobili na ekskurziji (lahko pripravijo povzetek, napišejo no-vico za spletno stran, objavijo lastne fotografije, ki so jih posneli med ekskurzijo). Poskušajte jih tudi motivirati, da začnejo razmišljati o svojem bolj aktivnem pri-spevku k varstvu ptic in narave.

PRIPOMOČKI IN METODE ZA OVREDNOTENJE IN MONITORING

Ena izmed ključnih nalog skupnega vzgojno-izobraževalnega programa je tudi ovredno-tenje (evalvacija), v kolikšni meri je bil vzgojno-izobraževalni program oziroma njegova posamezna aktivnost uspešna pri doseganju skupnih ciljev. Evalvacija ni samo metoda ugotavljanja kakovosti izobraževanja, ampak predvsem metoda izboljševanja kakovosti izobraževalnega procesa (Ferjan 2005, 289).

V okviru evalvacije ocenjujemo posamezno izobraževalno aktivnost kot tudi celoten program z vidika različnih kriterijev ali indikatorjev. Pri tem je potrebno poudariti pomen primerljivosti rezultatov na čezmejni ravni, kar je eden izmed glavnih ciljev skupnega vzgojno-izobraževalnega programa projekta ADRIAWET 2000. Za takšno ovrednotenje pa je potrebno izdelati/pripraviti skupne indikatorje/kazalnike.

21

Kazalniki

Aktivnosti v razredu – indikatorji/kazalniki

• število obravnavanih tem

• število učencev, udeleženih na predavanjih ter ločeno glede na starostno skupino:

• 1. skupina (6 - 7 let)

• 2. skupina (8 - 10 let)

• 3. skupina (11 - 14 let)

• vprašanja za učence: »Kako ti je bila všeč zgodbica, ki si jo danes slišal? Ali si želiš to žival spoznati in videti tudi v njenem naravnem okolju? Ali veš kje živi? S čim se hrani? Ali si to žival že kdaj videl in kje? Ali si že kdaj prej obiskal podobno zavarovano območje in katero? Kaj si opazil na ogledu?« - vprašanja naj v učencih spodbudijo razmišljanje, kaj bodo naredili na osnovi informacij, ki so jih dobili na predavanju – indikator/kazalnik: ustni odgovori

Aktivnosti na terenu – indikatorji/kazalniki

• število učencev

• prepoznavanje opazovanih vrst: učenci opišejo značilnosti vrste, povežejo vrste z ustreznim habitatom in zaznajo njihov odnos z drugimi vrstami – indikator/kazalnik: število prepoznanih opazovanih vrst

• prepoznavanje opazovanih habitatov, ki so del omrežja Natura 2000 in so prisot-ni na obravnavanem območju – indikator/kazalnik: število prepoznanih različnih habitatov

• prepoznavanje naravovarstveno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst: učenci pre-poznajo in opišejo vrste, ki so ogrožene in s tem posebej pomembne za ohranjanje, opišejo njihov varstveni status – indikator/kazalnik: število prepoznanih ogroženih vrst

• vprašanja za učence po ekskurziji: »Kakšne živali ali rastline si opazil na ekskurziji? Ali jih lahko opišeš? Ali si opazil kje živijo/rastejo? S čim se hranijo? Koliko različnih živali in rastlin si opazil? Ali so si živali med seboj podobne? Opiši kakšne razlike si opazil.« - vprašanja naj v učencih spodbudijo razmišljanje, kaj bodo naredili na osnovi informacij, ki so jih dobili na ekskurziji – indikator/kazalnik: ustni odgovori

Pripomočki za ocenjevanje

Seznam pripomočkov za ocenjevanje posameznih indikatorjev/kazalnikov

22

Indikatorji/kazalniki:

• število obravnavanih vsebin – način meritve/preverjanja: poročilo izvajalca

• število učencev – seznam udeležencev na predavanju/srečanju v razredu ali na terenu

• prepoznavanje opazovanih živalskih in rastlinskih vrst - kazalnik: seznam prepozna-nih vrst + poročilo izvajalca + izpolnjene raziskovalne beležnice ADRIAWET 2000

• prepoznavanje habitatov – kazalnik: seznam opaženih habitatov + poročilo izvajal-ca + izpolnjene raziskovalne beležnice ADRIAWET 2000

• prepoznavanje naravovarstveno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst – kazalnik: seznam vrst + poročilo izvajalca + izpolnjene raziskovalne beležnice ADRIAWET 2000

• prepoznavanje razlik v okolju med letnimi časi – kazalnik: seznam opaženih razlik + izpolnjene raziskovalne beležnice ADRIAWET 2000

METODOLOGIJE UKREPA

Način »upravljanja« vzgojno-izobraževalne ponudbe

Za zagotovitev enotne kakovosti ponudbe za javnost, mora vzgojno-izobraževalne aktivnosti, ki so na voljo na zavarovanem območju, izvajati samo en upravljavec. V pri-meru da je vključenih več strokovno usposobljenih oseb, morajo le-ti uporabljati enake cilje in delovne postopke, pri čemer je najbolje, da jih vodi en sama oseba, katerega na-loga je usklajevanje dejavnosti, njihovega poteka, načrtovanja in nadziranja. Pomembno je, da so podatki za širšo javnost o območju in o predvidenih dejavnostih v določenem obdobju vedno enaki. Razmerje med javnostjo, obiskovalci in upravljavcem mora biti čim bolj neposredno, tako da je posredovanje in iskanje informacij čim bolj enostavno.

aktivnost (razred (R)/teren (T)/po ogledu (PO))

indikator/kazalnik način preverjanja

R št. obravnavanih tem poročilo izvajalca

R + T število učencev seznam udeležencev

R + PO zaključno vprašanje za učence ustni odgovori – zabeležka

učitelja

R prepoznavanje vrst in habitatov ustni odgovori

T prepoznavanje vrst in habitatov seznam in izpolnjevanje

raziskovalne beležnice

ADRIAWET 2000

T prepoznavanje razlik med letnimi časi izpolnjevanje raziskovalne

beležnice ADRIAWET 2000

R + T + PO vrednotenje učitelja poročilo učitelja o

naravoslovnem dnevu – poda

svojo oceno

23

foto: Matteo De Luca

foto: Devid Strussiat

foto: Fabio Perco

24

Za pripravo oziroma razvoj vzgojno-izobraževalne ponudbe je pomembna opredeli-tev vsebin, ki se navezujejo tako na ekosisteme zavarovanih območij, kot tudi na vse ostale sorodne vsebine v zavarovanih območjih in njihove funkcije. Pri posameznih vsebinah se lahko nekatere izobraževalne in informativne učne poti načrtujejo skupaj z drugimi izobraževalnimi aktivnostmi, katerih cilj je posodobitev in širjenje informacij o zavarovanih območjih. Poudarjanje pomena biotske pestrosti omrežja Natura 2000 je skupen cilj različnim območij, vsako posamezno območje pa ima lahko drugačno vzgojno-izobraževalno ponudbo. Nekateri od njih lahko pripisujejo večjo vrednost njiho-vim gozdovom in parkom, drugi pa različnim vodnim virom (jarki, reke, lagune, doline s tipičnimi rastlinskimi vrstami). Za pravilno “upravljanje” vzgojno-izobraževalne po-nudbe, bi bilo koristno razviti mrežo skupnih informacij, s pomočjo določenih projektnih izdelkov, kot so publikacije, delovni zvezki in spletna stran. Na ta način bi se lahko vzgojno-izobraževalne aktivnosti zlahka promovirale. Mreža skupnih informacij bi tako predstavljala skupen okvir za razvoj teh aktivnosti/instrumentov, ki bodo del vzgojno-izobraževalne ponudbe na območjih Natura 2000.

Odnos med upravljavcem in vodičem/vodiči - izvajalci

Pri vodenju vzgojno-izobraževalnih dejavnosti kot tudi ekskurzij, ki se jih organizira v zavarovanih območjih, je bistvenega pomena kakovost ponudbe, ki jo zagotavlja strokovno usposobljen izvajalec.

Veljavni deželni zakoni o turizmu, v Venetu, Deželni zakon št. 33 z dne 4. novembra 2002 - “Enotno besedilo deželnih zakonov o turizmu” in v Furlaniji - Julijski krajini, Deželni zakon št. 2 z dne 16. januarja 2002 “Normativna uredba o turizmu” določajo poklicne turistične delavce s profilom in obsegom izvajanja in med njimi je tudi profil naravoslovnega vodiča.

V Sloveniji je vodenje oz. izvajanje različnih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti v zavaro-vanih območjih opredeljeno z Zakonom o ohranjanju narave (ZON), Uradni list RS št. 56/1999 (13.7.1999), ki je v Sloveniji tudi vzpostavil sistem varstva narave. Omenjeni zakon nalaga upravljavcem zavarovanega območja da opravljajo varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge, med katerimi je tudi vodenje obiskovalcev po zavaro-vanem območju (133. člen).

Poleg poklicne usposobljenosti za nudenje kvalitetnih uslug je pomembno, da vodič razpolaga s preverjenimi in dokazanimi izkušnjami na učnem področju naravovarstveno okoljske vzgoje in pri vodenju skupin različnih starosti in različnega interesa.

Vzgojno-izobraževalna in turistična ponudba zavarovanega območja nastaja več let (5-letno obdobje načrtovanja in planiranja) in pogosto vključuje različne lokalne izvajal-ce ter vzpostavlja odnose z drugimi subjekti (šole, javni uradi, turistični uradi, izvajalci javnih del, ponudniki storitev). Neprekinjeno izvajanje omogoča načrtovanje, programi-ranje in promoviranje območja in njegove ponudbe. Na ta način povezuje med seboj učitelje, združenja in obiskovalce, ki nato lahko prispevajo k promociji rezervata, po-stanejo t.i. »promotorji« rezervata. Prav tako je treba izvajati monitoring dejavnosti, ki poteka s pomočjo preverjanja, kot je npr. shema za ocenjevanje storitev, ki so na voljo različnim uporabnikom območja, in shema za ocenjevanje vodičev z namenom analize

25

in izboljšanja ponujenih storitev. To omogoča tudi zbiranje zanimivih podatkov o vr-sti obiskovalcev, o najbolj zaželenih dejavnostih kot tudi ustvarjanje baze podatkov za širjenje informacij in predlogov.

Objavljanje informacij iz različnih zavarovanih območij je ravno tako pomembno in zaželeno za ustvarjanje kakovostne homogene ponudbe na visokem nivoju; istočasno pa omogoča javnosti niz bolj celovitih predlogov z informacijami in možnostmi za izbiro s strani njih samih.

Ne nazadnje je primerno, da vsebine, ki naj bi jih obdelali med ogledom, določajo tudi strokovno usposobljene osebe, ki so zadolžene za okoljsko upravljanje območja in na ta način pospešujejo medsebojno dopolnjevanje med različnimi dejavnostmi. Vnaprejšnje določanje učnih tem lahko predstavlja podporo načrtovanju novih ukrepov, ki bi jih lahko izkoristili ob priliki udeležbe pri skupnih evropskih projektih.

Partnerstvo

V učno načrtovanje bi lahko vključili občine, pokrajine, javne ustanove za upravljanje s parki, dežele kot tudi združenja oziroma izobraževalne inštitucije in univerze. Vključitev bi lahko izvedli s posebnim povabilom na ogled in spoznavanje zavarovanega območja kot tudi z izmenjavo obdelanih učnih tematik. Namen širjenja partnerstva je spodbujanje iniciative, financiranje dejavnosti in prizadevanje za pridobivanje sredstev, potrebnih za upravljanja območja z zavestjo, da ima takšno območje socialne, okoljske in gospo-darske vrednosti, ki presegajo meje zavarovanega območja.

Iz tega razloga je usklajeno »upravljanje« z vključevanjem lokalnih javnih uprav in za-sebnih subjektov, kot so zadruge, zelo priporočljivo. Predlagani način »upravljanja« lahko pripomore k boljšemu gospodarskemu in ekonomskemu razvoju, ki je osnova za načrtovanje celovitejših izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih dejavnosti. Takšne dejavnosti potrebujejo za svoje izvajanje večja območja, kjer se z ustanavljanjem spin-off podjetij poveča njihova vrednost; vključno z večjo socialno vrednostjo zaradi novih delovnih mest. Pri »upravljanju« vzgojno-izobraževalne ponudbe je zelo pomembna promocija lokalnih proizvodov (različni lokalni izdelki glede na območje pridelave in načina proizvodnje). Ti izdelki se lahko vključijo v različne pakete storitev, kot npr. “ka-kovostna pot”, in so zelo koristna in primerna »orodja« na teh območjih, saj lahko pripo-morejo k spodbujanju/dvigu tradicionalne turistične dejavnosti v zavarovanih območjih. Poleg tega lahko pripomorejo tudi pri vključevanju v širšo mrežo ponudb prehrambnih izdelkov iz širšega območja in predstavljajo tako živilski sektor, kulturni sektor in naravo nasploh.

Takšno partnerstvo naj vključuje lokalne uprave, kulturna in nevladna združenja, za-druge, upravljavce zavarovanih območij in naravovarstvene vodnike, mrežo muzejev in lokalnih kulturnih organizacij ter mrežo vseh družb, ki delujejo v prehrambnem sektorju z zagotavljanjem visoko kakovostnih izdelkov.

Vključevanje vseh naštetih dejavnosti pomeni aktiven način upravljanja Natura 2000 območij in s pomočjo širšega upravljanja vzgojno-izobraževalnih aktivnosti bo skupno imelo velik pozitiven vpliv na celotno območje tudi z ekonomskega vidika.

26

NARAVNI REZERVAT BOSCO NORDIO

Upravljavec: Veneto Agricoltura Lokacija: pri kraju Sant’Anna di Chioggia (Benečija) Površina: 113 ha

O OBMOČJU

Naravni rezervat se razprostira na 113 hektarjih. Območje je bilo leta 1970 razglašeno za naravni rezervat. Večji del rezervata je vključenega v omrežje Natura 2000 in prispeva k ohranjanju različnih habitatnih tipov. Pomembni so sestoji hrasta gradna, številne mlake med sipinami ter območja, kjer so prisotne dvoživke in plazilci.

Rezervat si lahko ogledate le z vodenim ogledom.

KAKO DO TJA?

Rezervat se nahaja vzdolž lokalne ceste Romea (Strada Statale Romea), v bližini kraja Sant’Anna di Chioggia.

KONTAKT:

Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel.: +39 049 8293761 E-pošta: [email protected]

Za vodene oglede, izlete in delavnice kontaktirajte:

Hyla s.c.a.r.l. Naturalisti Associati Tel.: +39 3381755614 E-pošta: [email protected] www.hylacoop.it

VARSTVENO OBMOČJE VALLEVECCHIA

Upravljavec: Veneto Agricoltura Lokacija: Vallevecchia Caorle (Benečija) Površina: 950 ha

O OBMOČJU

Posebno varstveno območje (SPA) Vallevecchia v občini Caorle v Benečiji je otok, ki obsega 950 hektarjev veliko območje. Območje je hkrati eno najpomembnejših poskusnih gospodarskih posestev (Azienda Agricola Pilota), ki ga upravlja Veneto Agricoltura. Kot del omrežja Natura 2000 ohranja številne pomembne habitatne tipe.

Dolga peščena plaža vsako leto privabi okoli 270 tisoč obiskovalcev. Okoljski muzej (Museo Ambientale) Vallevecchia je namenjen izobraževanju in obiskovalcem omogoča spoznavanje zgodovine in biotske pestrosti tega območja.

KAKO DO TJA?

Avtocesto zapustite na izvozu Caorle, najprej sledite oznakam za naselje Lugugnana, nato za naselje Castello di Brussa, od koder nadaljujete pot v smeri morja, do mostu, ki vodi v območje Vallevecchia.

KONTAKT:

Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel.: 049 8293761


Cooperativa Limosa Tel.: 041 932003 E-pošta: [email protected] www.limosa.it

VARSTVENO OBMOČJE CA’ MELLO - GOZD DONZELLA

Upravljavec: Veneto Agricoltura Lokacija: Sacca di Scardovari, Porto Tolle (Benečija) Površina: 150 ha

O OBMOČJU

Varstveno območje Ca’Mello in bližnje območje - gozd Donzella, v občini Porto Tolle, je varstve-no območje, ki ga upravlja podjetje Veneto Agricoltura. Omenjeni območji sta pomembni zatočišči ptic na njihovi selitveni poti in po-membni območji gnezdenja, zlasti za manjše vrste pobrežnikov. Celotno območje se razteza na 150 hektarjih, vključeno je v omrežje Natura 2000 in v Deželni regijski park na izlivu reke Pad (Parco Regionale Veneto del Delta del Po). Najobsežnejši so mešani listnati gozdovi.

KAKO DO TJA?

Lokalno cesto Romea (strada statale Romea) zapustite na izvozu Porto Tolle-Ariano Polesine in sledite oznakam za Porto Tolle SP 38, nato pa oznakam za Varstveno območje Ca’Mello/Oasi di Ca’ Mello.

KONTAKT:

Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel 049 8293761


Cooperativa AQUA srl. Tel.: 0426 662304 E-pošta: [email protected] www.aqua-deltadelpo.com

ZAVAROVANA OBMOČJA, KI SO VKLJUČENA V PROJEKT

27

DEŽELNI NARAVNI REZERVAT FOCE DELL’ISONZO

Upravljavec: projektni partner »Il Mosaico« (od leta 2002 do 2012), Družba Rogos (od leta 2013) Kraj: območje izliva reke Soče s centrom za obisko-valce na otoku Cona (Furlanija - Julijska krajina, Italija) Površina: 2.338 ha

O OBMOČJU

Rezervat se razprostira na 2.338 hektarjih, vzdolž zadnjih 15 kilometrov toka reke Soče. Izliv predstavljata dva glavna rokava, ki obdajata območje imenovano otok Cona - Isola della Cona – ki je »srce« naravnega rezervata. V rezervatu in njegovi neposredni okolici je bilo opaženih 323 različnih vrst ptic. Prisotna so različna mokrišča, tako sladkovodna kot brakična; manjše zaplate nižinskih gozdov in gozdov poplavnih ravnic, trstičja, plitvine in poloji ter peščene sipine, ki se razprosti-rajo ob morju.

KAKO DO TJA?

Avtocesto zapustite na izvozu Sredipolje/Redipuglia in nadaljujete po regionalni cesti, kjer sledite smero-kazom za Gradež/Grado. V primeru prihoda iz smeri Gradež, sledite smerokazom za Tržič/Monfalcone - Trst/Trieste.

Po prečkanju mostu čez reko Sočo/Isonzo na-daljujte še en kilometer do krožišča, kjer zavijete proti vzhodu, na cesto ob jarku »via del Brancolo«.

KONTAKT:

Deželni naravni rezervat na izlivu Soče, Isola della Cona 34070 Staranzano/Štarancan Tel.: +39 333 405 6800 E-pošta: [email protected] www.riservafoceisonzo.it

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK

Upravljavec: DOPPS – BirdLife Slovenia Kraj: Škocjanski zatok, Koper Površina: 122 ha

O OBMOČJU

VŠkocjanski zatok je največje brakično močvirje v Sloveniji. Razprostira se na 112 hektarjih med gričem Sermin, koprskim pristaniščem, zgodo-vinskim mestnim jedrom, avtocesto in železniško progo Koper - Kozina. Je izrednega pomena za bogat živalski in rastlinski svet, ki se nahaja na območju. Škocjanski zatok sestavljata dve različni okolji: iz brakične lagune z otočkom, na katerem gnezdijo ptice, brakičnih bajerjev in močvirnih plitvin, na katerih uspeva halofitna vegetacija in iz

sladkovodnega močvirja z vlažnimi travniki in vodni-mi površinami, ki jih na območju Bertoške bonifike obkrožajo trsje in termofilni grmi.

Obisk Naravnega rezervata Škocjanski zatok je najbolj primeren za tiste, ki želijo od blizu spozna-ti zaklad biotske raznovrstnosti sredozemskega mokrišča na majhnem mestu.

KAKO DO TJA?

Glavni vhod v Naravni rezervat Škocjanski zatok se nahaja na Bertoški bonifiki. Avtocesto Ljubljana - Koper zapustite na izvozu Bertoki, nadaljujte proti bazi AMZS in nato na prvem odcepu zavijte levo in na vaši levi boste že zagledali rezervat.

KONTAKT:

DOPPS – BirdLife Slovenia Naravni rezervat Škocjanski zatok Staničev trg 16, 6000 Koper Tel.: +386 5 62 60370 Mobilni tel.: +386 51 680 442 E-pošta: [email protected] www.skocjanski-zatok.org

28

ORGANO GESTORECOMUNE DI STARANZANOCOMUNE DI FIUMICELLO

COMUNE DI SAN CANZIAN D’ISONZOCOMUNE DI GRADO

foto: Matteo De Luca

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Progetto finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Documents

Skupni Vzgojno-Izobraževalni Program Adriawet 2000