Slovenska Benečija

  • View
    238

  • Download
    3

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Dejan Valentini je pripravil posebno prilogo o benekih Slovencih. Poleg splonega prikaza poloaja Slovencev v Beneiji najdete v tej prilogi e naslednje teme: pogovor z urednikoma Novega Matajurja in asopisa Dom, vloga edermacov v Beneiji, Mladi Beneani, beneki izseljenci v Argentini in portret Gandija iz Terske doline - Viljem erno

Transcript

  • DNIXIV P O P O T N I K A

    T I R I N A J S T

    P R I L O G AO K T O B R A 1 2

    Slovenska Beneija

  • XIV TIRINAJST DNI2

    Hanzi Tomaig l a v n i u r e d n i k

    Z A Z A E T E K

    tomazic@nedelja.at

    u v o d n i K

    ut za sosede

    drage bralke, dragi bralci Nedelje! Ob koncu septembra sem bil na prvem vseslovenskem sreanju novinarjev, ki ga je organiziral Svetovni slovenski kongres. Rdea nit vseh razprav je bila, premalo se poznamo med sabo! In to ne velja samo za razmerje med centrom oz. matico in robovi slovenskega naselitvenega obmoja, temve tudi - in morda e v veji meri za poznavanje zamejstva, v naem primeru torej rojakov na Primorskem in v Porabju. Zato smo na urednitvu Nedelje tem bolj veseli, da imamo v osebi Dejana Valentinia sodelavca, ki z vsem srcem, znanjem in delovanjem ivi za bolje spo znavanje Slovencev doma, v zamej stvu in po svetu. Poleti, ko je delal pri nas kot poitniki praktikant, je letos pripravil bolj poglobljen pogled na svojo ojo domovino. Potem ko je lani pripravil prilogo o Reziji, se letos posvea predvsem Slovenski Beneiji, pokrajini in ljudem, ki jih poznamo e manj kot pa goriki in traki del Primorske. Veliko veselja pri prebiranju te priloge. Upamo, da tako lahko vzbudimo zanimanje za te izredne kraje, kjer e najdemo dosti pristnosti in domanosti. Mimogrede: skupen koroko-primorski projekt Tu smo doma (spoznavamo zamejstvo) vam nudi zanimive pakete za kratke izlete (www.tusmodoma.eu).

    Po razlinih podatkih naj bi v Italiji ivelo med 60.000 in 130.000 Slovencev.

    Slovenci ivijo v eni od dvajsetih itali-janskih deel, v Furlaniji-Julijski krajini.

    Furlanija-Julijska krajina je razdeljena na tiri pokrajine, Slovenci ivijo v treh: Traki, Goriki in Videmski pokrajini.

    V Videmski pokrajini obiajno loi-mo Kanalsko dolino, Rezijo, Tersko dolino, Karnajsko dolino in Nadike doline. Pod imenom Beneija se obi-ajno oznauje Nadike, Tersko in Kranajsko dolino, vasih pa tudi Rezijo.

    Slovenskemu nareju pravijo govorci po naan v Kanalski dolini, po nas v Reziji, po nain v Terski in Karnajski dolini ter po naem in po slo-viensko v Nadikih dolinah.

    Traka in Gorika pokrajina sta del Italije postali po prvi svetovni vojni, Videmska pokrajina (z izjemo Kanalske doli-ne, ki je bila tudi Italiji prikljuena po prvi vojni) pa e leta 1866, ko je Avstro-Ogrska izgubila vojno z Italijo.

    Za razliko od vsega ostalega slovenskega narodnega prosto-ra, ki se je skozi zgodovino razvijal pod okriljem germanskega kulturnega prostora, se je Beneija razvijala preteno pod ro-manskim kulturnim vplivom, saj je bila tudi politino-upravno loena od ostalega slovenskega ozemlja. Beneija je bila do leta 1420 pod oglejskim patriarhatom, od leta 1420 do leta 1797 pod Beneko republiko, nato razen kratke Napoleonove dobe v Avstriji, od leta 1866 pod Italijo.

    Te zgodovinske razlike so razlog, da je danes poloaj slovenske skupnosti na Trakem in Gorikem zelo razlien od poloaja v Bene-iji.

    V Furlaniji-Julijski krajini ivi poleg Slovencev e ena manjina Fur-lani so romansko ljudstvo, njihov jezik se je razvil iz oglejske latin-ine. Furlanov je kar 600.000 in v deeli predstavljajo celo veino prebivalstva, a se morajo kot Slovenci tudi oni boriti za svoje pravice. V Beneiji se Furlani in Slovenci stikajo na robu Furlanske niine Slovenci ivijo na vzhodnem hribovitem predelu, Furlani pa na zahodnem niinskem predelu. V preteklosti je bilo med obema narodoma precej napetosti, danes je to mimo in veinoma ivijo v slogi.

    Slovenci v Italiji ... Slovenci v Beneiji ...

    KANALSKA DOLINA

    REZIJA

    BENEKA SLOVENIJA

    TRAKA

  • s l o v E n C i P o s v E T u

    3TIRINAJST DNI XIV

    Leta 1866 je Avstro-Ogrska izgubila voj-no z Italijo in ji je bila prisiljena prepustiti to, s Slovenci poseljeno, ozemlje. Beneki Slovenci so prikljuitev Italiji najprej nav-dueno sprejeli, saj so se e vedno spomi-njali asov Beneke republike, ko so bili, v zameno za varovanje meje, oproeni pla-evanja davkov. A Italija, ki je bila ravno v fazi risorgimenta (zdruevanja), je bila drugana drava, kot so si predstavljali. e takoj po prikljuitvi so zaeli asopi-si pisati, da je potrebno te Slovane iztre-biti. Preganjanje se je nadaljevalo vse do konca hladne vojne in padca elezne za-vese. Italijanskim nacionalistinim silam je bilo zelo v prid tudi beneko vindiar-stvo, mnogi Beneani namre niso razvili slovenske narodne identitete, ampak zgolj lokalno, zato se niso poutili kot Sloven-ci, ampak nekaj posebnega. To je prisotno tudi e danes, a bistveno manj.

    Velika prelomnica za Beneijo je bil mo-an potres leta 1976. Vasi so bile opustoe-ne in veliko ljudi se je izselilo. A drava je takrat prvi poskrbela za to obmoje, z dr-avno pomojo so zaeli graditi domove in infrastrukturo, mnogo ljudi je tako do-bilo delo. A ivljenje se je za vedno spre-menilo. Tradicionalna arhitektura je sko-raj izginila, nove hie tudi niso imele ve hlevov, ljudje se niso ve ukvarjali s kme-tijstvom, ampak so se vse bolj dnevno vo-zili v slubo v furlansko niino. Pokrajina se je zaela zaraati. V obnovljene domo-ve so prile televizije, kjer so bili vidni le italijanski programi, italijanina je posta-jala vse bolj prisotna na vsakem koraku. e danes velja meja, da ljudje rojeni pred po-tresom, e skoraj vsi govorijo domae na-reje, po potresu pa je vedno ve otrok, ki govorijo le e italijansko.

    Beneka Slovenija S l a v i a F r i u l a n a

    Odkr ijmo neznano

    P i e D e j a n V a l e n t i n i

    Na zemljevidu je oznaenih 32 obin, kjer velja zaitni zakon za slovensko manjino iz leta 2001. Poleg tega Slovenci ivijo e v tirih obinah: Tablja v Kanalski dolini, Gorjani in enta v Beneiji ter v obini Dole-nje na Gorikem.

    Slovenci v Beneiji so del italijanske drave postali leta 1866, a ele leta 2001, ko je bil sprejet Zaitni zakon za sloven-

    sko manjino v Italiji, jih je drava priznala kot Slovence. Prej je ved no govorila o razlinih skupnostih slovanskega izvora. Njihovo priznanje je bil zelo pomemben delek v mozaiku la-jega ivljenja teh ljudi. Na vpraanje, ali je danes situacija bolj-a kot v preteklosti, Beneani pravijo, da ni bolja, ampak sto-

    krat bolja.

    KANALSKA DOLINA

    REZIJA

    BENEKA SLOVENIJA

    GORIKA

    TRAKA

  • 4 XIV TIRINAJST DNI

    s l o v E n s K A b E n E i j A

    Dvojezina ola v petru Na zaetku osemdesetih let prejnjega stoletja, ko so zaele napetosti med dravama popuati, se je pojavil tudi ugoden trenutek, ko so v petru lahko odprli dvojezino olo. ola, ki je bila usta-novljena kot zasebni zavod (podravljena je bila s sprejetjem zaitne-ga zakona leta 2001), je postala velik uspeh in jo danes obiskuje kar polo-vica vseh otrok iz Nadikih dolin. Zaela se je kot vrtec, nato raziri-la tudi v osnovno olo (za otroke od 7. do 11. leta), od leta 2007 pa e na ni-jo srednjo olo (od 11. do 15. leta). Ve-lik udarec je olo doletel pred dvema letoma, ko je inpekcija izdala odlo-bo, da stavba, kjer je ola, ni potresno varna in se morajo izseliti. ola danes deluje na treh razlinih lokacijah po petru (najprej so jih nameravali iz-seliti celo po razlinih krajih), reitve glede nove zgradbe pa e vedno ni.

    Letos so vlogi za dvojezini oli dali tudi v Bardu v Terski dolini in v Ti-pani v Karnajski dolini, a sta bili vlo-gi zavrnjeni. oli sta dobili vsaj pravi-co do pouevanja ve ur slovenine kot dodatnega predmeta. ola v pet-ru tako zaenkrat ostaja edina dvoje-zina ola v Beneiji.

    Bogato kulturno ivljenje Jasen re-zultat dvojezine ole je vse veja skupina mladih Beneanov, ki so zelo aktivni v kulturnem ivljenju sloven-ske manjine v Beneiji, ki je tudi si-cer zelo ivo. Najpomembneje je zagotovo Beneko gledalie, ki vsa-ko leto predstavi premiero nove igre na dnevu emigranta 6. januarja, ki je osrednja prireditev benekih Slo-vencev. Z igro ez poletje nato go-stujejo po tevilnih benekih vaseh, vse predstave so odlino obiskane, obiskovalci pa tudi ljudje, ki so bili pred nekaj leti do Slovencev e zelo sovra ni. Mladi veliko svojega truda vlagajo v Senjam beneke piesmi, na katerem nastopajo mladi ansam-bli, ki se predstavljajo z avtorskimi pesmimi v benekem nareju. Poleg sodobne glasbe je v benekih doli-nah zelo ivo tudi e glasbeno izroi-lo. Deluje ve zborov, ki nastopajo z narenimi pesmimi (npr. zbor Nae vasi, Matajur, zbor Pod lipo, Bene-ke korenine, Rean). Zelo ivi obia-ji so e vedno pust, katerega maske so po krajih zelo razline; kris/kries, ko na predveer sv. Ivana ob poletnem sonnem obratu priigajo kresove, ki naj bi prinaali sreo; v Terski in Kar-najski dolini je e iv obiaj poljublja-na kriev, ko ob praznovanju glavnih

    zavetnikov prinesejo krie vseh vasi in se namesto ljudi poljubljajo kri-i; v vseh dolinah je zelo aen pra-znik Marije Vnebovzete, ko se odvija-jo procesije s kipom Matere Boje in blagoslovom opkov cvetja ...

    Prebujanje na politinem parketu Vse bolj vidni postajajo beneki Slo-venci tudi na politinem parketu. Le-tos spomladi je v obini Sovodnja na upanskih volitvah zmagal zaveden Slovenec Germano Cendou, ki je nato kot upan prisegel tudi v slo-venskem jeziku. To se je zgodilo pr-vi v zgodovini. V preteklosti so Slo-venci v Beneiji kandidirali zgolj na lokalnih listah ali vsedravnih stran-kah, zbirna stranka Slovencev v Ita-liji Slovenska skupnost pa je imela svoje kandidate le na Gorikem in Tr-akem. Na zadnjih deelnih volitvah pa je v Videmski pokrajini za Slo-vensko skupnost kandidiral domain Miha Koren in dosegel izjemno do-ber rezultat, veliko bolji od vseh pri-akovanj.

    Matajur - simbol identitete Vsi ima-mo kraje, ki so nam posebej pri srcu, na katere se posebej radi in pogo-sto vraamo, ki jih tejemo za simbo-le nae identitete. Za beneke Sloven-

    Beneka Slovenija S l a v i a F r i u l a n aVas Topolovo

  • XIV 5TIRINAJST DNI

    ce sta takna kraja brez dvoma hrib Matajur in romarsko svetie Stara Gora. Ma