Du

o G

rau

Sch

um

ach

er

klav

ir

2.

kon

cert

modri

ab

on

ma

2018

/19

slo

ven

ska

filh

arm

oni

ja

2. koncert

modri abonma 2018/19

8. in 9. november 2018 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev dom

Orkester Slovenske filharmonije

Dmitrij Liss, dirigent Duo GrauSchumacher, klavir

Ana Dolžan, koncertna mojstrica

Vokalni 3 in izven18. november 2018 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaZbor in Orkester Slovenske filharmonijeJames Wood, dirigentUrška Križnik Zupan, harfaMartin Logar, tenorDomen Križaj, baritonspored Elgar | Parry | Holst | Britten

Oranžni 3 in izven22. in 23. november 2018 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeJader Bignamini, dirigentspored Mahler: Simfonija št. 9 v D-duru

Modri 3 in izven13. in 14. december 2018 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeAlan Buribajev, dirigentFranc Kosem, trobentaspored Borodin | Rojko | Rimski-Korsakov

nap

oved

nove

mbe

r–de

cem

ber

2018

Olivier MessiaenUn sourire / Nasmeh

Francis PoulencKoncert za dva klavirja v d-molu, FP 61

Allegro ma non troppoLarghettoAllegro molto

Peter Iljič ČajkovskiSimfonija v h-molu, Manfred, op. 58

Lento Lugubre – Moderato con motoVivace con spiritoAndante con motoAllegro con fuoco

Olivier Messiaen (1908–1992), nedvomno ena najvplivnejših in najizvirnejših glasbenih osebnosti 20. stoletja, je živel v času velikega odklona od tradicije preteklih glasbenih obdobij. Tudi sam velik inovator pa je od sodobnikov precej odstopal: ustvarjalni navdih je našel v katoliški veri, globokem občudovanju narave kot neusahljivega vira barv in zvokov, oblik in ritmov ter eksotiki. Razvil je svojstven, v duhovnost usmerjen slog, ki ga zaznamujejo kompleksna ritmika, harmonski jezik, osvobojen tradicionalne tonalnosti, in širok barvni spekter. V glasbeno govorico je nenehno vpeljeval nove kompozicijsko-tehnične ideje, osnovane na ritmih daljnih civilizacij, religiozni skrivnostnosti in svoji vseživljenjski strasti do ptičjega petja – slednje je postalo temelj njegovega poznega ustvarjalnega obdobja. Četudi je zanikal konvencije zahodnoevropske glasbene tradicije, ostaja njegova glasbena govorica bleščeče privlačna, kajti »glasba mora biti zanimiva, prijetna za poslušanje, poslušalca se mora dotakniti«.

Nasmeh (1989) je ena Messiaenovih zadnjih skladb, napisal jo je po naročilu za praznovanje 200-letnice Mozartove smrti. Gre za razmeroma kratko orkestralno delo v Mozartovem duhu, v katerem pa si avtor ne prizadeva doseči slogovne aluzije na velikega klasicista; skladba ni ne dramatična ne razmišljujoča ali temačna. Nasprotno, je osebni poklon Mozartovi vedrosti skozi življenje, sicer polno stisk in tegob; kljub mnogim težavam, ki so ga pestile, se je vedno smejal – tako on sam kot tudi njegova glasba. In prav to je vodilo tudi Messiaena, zato je njegovo glasbeno posvetilo podčrtano z (na)smehom. Glasbeni tok se vije med počasnim, melodično preprostim, mističnim partom in ritmično

spo

red

k sp

ore

du

duh divertissementa. V ospredje postavlja živahen, domiseln dialog med solistoma in orkestrom klasicističnih proporcev. Vesel in neposreden Allegro ma non troppo, ki obide stroga pravila sonatne forme, podčrtujejo živahna dinamičnost in neustavljiva energičnost. Drugi stavek, Larghetto, ki ga vpelje očarljiva, v klasicistični maniri spisana glasbena misel, je skladateljev poklon Mozartu. Finalni Allegro molto, kompleksen, sinkretičen rondo v slogu toccate, se vrne v razpoloženje uvodnega stavka. Poln živih glasbenih domislic spaja številne epizode kontrastnih značajev, od lahkotnosti pariškega življenja do privlačne zvočnosti gamelanskega orkestra.

Razvojna skladateljska pot Petra Iljiča Čajkovskega (1840–1893) se kaže predvsem skozi šest obsežnih instrumentalnih simfonij, ki so zaznamovale njegov skladateljski opus. Medtem ko si je s prvimi tremi še utiral pot, pa pomenijo zadnje tri vrhunec ruskega simfonizma. Epska širina Četrte simfonije razkriva skladateljev izjemen napredek v tehniki, hotenju in izraznosti, ki ga je nato razvijal naprej v vsakem naslednjem delu. Večletni ‚simfonični‘ premor, ki je nastal po Četrti simfoniji, je Čajkovski prekinil s programsko simfonijo Manfred – razširjeno orkestralno rapsodijo simfoničnih obrisov, ki stoji v avtorjevem simfoničnem opusu kot večni osamelec.

Simfonijo v h-molu, Manfred (1885), je Čajkovski napisal na pobudo Balakireva. Sprva zadržan nad njegovimi programskimi zapiski se je sčasoma poglobil v Byronovo dramatično pesnitev in se naposled poistovetil s tragičnim romantičnim junakom, v katerem je našel sorodno dušo – v vlogi družbenega izobčenca, preganjanega zaradi svojih nesprejemljivih nagnjenj,

energičnimi pasažami, ki ponazarjajo ptičje petje – v ospredju skladbe so bogata harmonija, priostrena ritmika in obredna repeticija.

Eden najvidnejših francoskih melodikov 20. stoletja, Francois Poulenc (1899–1963), je v sebi skrival dvojno osebnost: na eni strani veri predan, poduhovljen katolik, na drugi pa neustavljivi bon vivant. Razdvojenost se zrcali tudi v njegovem opusu, ki sega od poglobljene in resnobne do duhovite, porogljive in šaljive glasbe. V strahu pred morebitnim učiteljskim vplivom je vseskozi zavračal formalno kompozicijsko izobrazbo in zato ostal večni samouk. Edini mentorji, ki jih je priznaval, so bili veliki Bach, Mozart, Satie in Stravinski, v svoji skladateljski biti pa je ostal tradicionalist: »Nisem ne kubist, še manj futurist, nikakor ne impresionist. Sem skladatelj brez etikete.« Odkrito proti wagnerjanstvu in impresionistični noti Debussya je deloval v okviru znamenite skladateljske skupine Les Six, ki se je obračala v predromantično preteklost in bila hkrati odprta za sodobne oblike popularne glasbe. Poulencov z lahkotnim značajem podčrtan glasbeni jezik zaznamujejo preprosta, spevna melodika, živahna ritmična vsebina, transparentna tekstura in jasna forma, na diatonični tonalnosti osnovan, a hkrati izviren harmonski stavek ter izrazna neposrednost.

Iskriv tristavčni Koncert za dva klavirja v d-molu (1932), pogosto označen kot vrhunec skladateljevega zgodnjega ustvarjalnega obdobja, pomeni nov razvojni korak na Poulencovi kompozicijski poti. Avtor črpa iz preteklosti – posebno očitna je navezanost na Mozarta –, a se hkrati osvobaja tradicionalnih konvencij in se odloča za svobodnejši

palači Arimanesa, ki prinese odpuščanje Astarte in Manfredovo smrt. Vseskozi kompleksen, formalno okoren stavek je pogosto označen kot najšibkejši del partiture, razlog za to pa gre iskati predvsem v manj ustreznih programskih specifikacijah, ki ne zdržijo glasbene kontinuitete – glasbeni tok se prilagaja bolj vsebinskemu poteku kot notranji glasbeni logiki. V središču fragmentarnega, dramatično mogočnega stavka, polnega kontrastnih glasbenih domislic, je obsežna, energična fuga.

Zaradi zapletene in pretirane formalne zasnove ostaja Simfonija Manfred neupravičeno v senci ostalih skladateljevih simfonij, saj gre za eno avtorjevih najslikovitejših orkestralnih del, ki razkriva bogastvo in raznolikost instrumentalne zvočnosti.

Špela Lah

je videl samega sebe. Monumentalna in kompleksna kompozicija ne skriva vpliva Berliozove Fantastične simfonije: tako v oblikovnem konceptu z dvema obsežnima stavkoma in vmesnima kontrastnima interludijema kot z uporabo idée fixe, ki simbolizira osrednjega protagonista in povezuje stavke v koherentno celoto.

Prvi stavek, Lento Lugubre – Moderato con moto, s svojo dramatično globino napoveduje skladateljevo Šesto, Patetično simfonijo. Predstavi osrednjega protagonista, ki izgubljeno tava po hribovitem alpskem svetu in objokuje smrt predrage Astarte, ki jo je z incestom pahnil v smrt. Struktura stavka se odpove pričakovani sonatni shemi in se prilagaja čustvenemu poteku, ki ga narekuje programsko ozadje. Kolaž kontrastnih razpoloženjskih slik – od radosti in svetlobe do žalosti in trpljenja – odraža notranje stanje Manfreda, ki ga pooseblja temačna, mračna, a hkrati mogočna idée fixe.

Oster kontrast uvodni temačnosti prineseta barvita srednja stavka, katerih prepričljivo scensko slikanje evocira skladateljeve baletne mojstrovine. V scherzu Vivace con spirito se Manfredu ob slapu v mavričnem odsevu kapljičnega prša prikaže vila. Stavek, ki razodeva skladateljevo poglobljeno študijo instrumentalnih barv in teksture, je grajen na nizu sorodnih, privlačnih in igrivih tematskih domislic. Te vodijo v dolgo, lirično glasbeno misel. Pastoralni tretji stavek, Andante con moto, slika preprosto, mirno in svobodno življenje pastirjev. Osnovan je na dveh vodilnih temah: prva je očarljivo spevna, druga rustikalno preprosta in plesnega značaja.

Dramatično sklepno dejanje, turbulentni Allegro con fuoco, ponazarja peklenski bakanal v podzemni

Nemški klavirski Duo GrauSchumacher (Andreas Grau, 1965, in Götz Schumacher, 1966) se je v glasbenem svetu uveljavil kot eden vodilnih klavirskih duov s široko zasnovanim ter inovativno in domiselno pripravljenim repertoarjem. Ta obsega vse najpomembnejše kompozicije glasbenih velikanov (od Bacha in Mozarta do Bartóka in Poulenca), pianista pa ga vseskozi dopolnjujeta bodisi z aranžmaji ali novimi deli. Njuna virtuozna, a tenkočutna igra navdihuje mnoge pomembne sodobnike, ki ustvarjajo prav zanju; nova koncertna dela so jima nedavno posvetili Péter Eötvös, Philippe Manoury, Jan Müller-Wieland in Luca Francesconi, krstno sta izvedla skladbe za dva klavirja, ki so jih napisali Michael Beli, Bernd Richard Deutsch, Johannes Maria Staud in drugi. V minuli sezoni je bila posebno odmevna premiera klavirskega cikla Trilogija za dva klavirja Brigitte Muntendorf.

Duo je vrsto let reden gost uglednih glasbenih festivalov (Berlin, Rheingau, Schwetzingen, Salzburg, La Roque d’Anthéron, Ruhr) in prestižnih koncertnih dvoran (Gewandhaus v Leipzigu, Mozarteum v Salzburgu, Concertgebouw v Bruggeju, Kölnska filharmonija, Berlinska filharmonija, Cité de la Musique v Parizu, Tonhalle v Zürichu, Wigmore v Londonu). Sodeluje z mnogimi priznanimi dirigenti, kot so Michael Gielen, Markus Stenz, Kent Nagano, Zubin Mehta in drugi. Pianista sta nedavno nastopila z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina, Bavarskim državnim orkestrom iz Münchna, Dunajskim radijskim simfončnim orkestrom, Filharmoničnim orkestrom Francoskega radia in vodilnimi nemškimi radijskimi orkestri.

Duo GrauSchumacher se ponaša z zajetno zbirko posnetih zgoščenk (že 26), katerih zaščitni znak so premišljeno izbrani programi in interpretacijska dovršenost. Zanje sta prejela več nagrad in priznanj.

Dmitrij Liss (1860), klarinetist, muzikolog in diplomant Moskovskega konservatorija pri slovitem dirigentu Dmitriju Kitajenku, velja za enega najpomembnejših ruskih dirigentov in enega najvidnejših svoje generacije, ki navdušuje občinstvo doma in v širšem evropskem prostoru. Neizbrisen pečat je pustil kot šef dirigent in umetniški vodja Uralskega filharmoničnega orkestra, na čelu katerega je že od leta 1995 in katerega ime je ponesel v svet – koncertirali so v washingtonskem Kennedyjevem centru, dvoranah Bunka Kaikan v Tokiu, Concertgebouw v Amsterdamu, Tonhalle v Zürichu ter na uglednih festivalih v Nemčiji, Franciji, Španiji, Rusiji in na Japonskem. Že tretjo sezono deluje tudi kot glavni dirigent mlade Južnonizozemske filharmonije. Ob tem redno nastopa kot gostujoči dirigent z domačimi in tujimi orkestri, med drugim s filharmoničnimi orkestri iz Moskve, Sankt Peterburga in Osake, Tokijskim metropolitanskim simfoničnim orkestrom, Orkestrom Teatra Comunale iz Bologne, bergenskimi, luksemburškimi in dortmundskimi filharmoniki, francoskim in estonskim nacionalnim orkestrom.

Dmitrij Liss je cenjen med vodilnimi instrumentalisti našega časa, kot so Mstislav Rostropovič, Vadim Repin, Gidon Kremer, Andrej Gavrilov. Tesno sodelovanje s pianistom Borisom Berezovskim je ovekovečil s posnetki vseh štirih klavirskih koncertov Rahmaninova, Brahmsovega Drugega klavirskega koncerta ter klavirskih koncertov Hačaturjana in Čajkovskega. Njegov opus zgoščenk je obsežen in raznolik ter vključuje posnetke manj znanega ruskega repertoarja. Za svojo bogato glasbeno dejavnost je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim tudi prestižni častni naslov zaslužnega umetnika Rusije (2011).

dir

igen

t

pia

nist

a

Barok 1četrtek 29. november 2018 ob 19.30 Orkester Slovenske filharmonijeSreten Krstić glasbeno vodstvo in violinaMiran Kolbl violina

spored Vivaldi | Bach

Barok 2nedelja 2. december 2018 ob 11.00 Orkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonijeMichael Gläser dirigentMonika Fele sopran

spored Bach | Rheinberger

Barok 3četrtek 6. december 2018 ob 19.30 Orkester Slovenske filharmonijeMiran Kolbl glasbeno vodstvo Ana Dolžan violinaMatej Grahek flavtaTomaž Sevšek čembaloMartin Sikur violončeloJošt Kosmač violončelo

spored Corelli | Bach | Vivaldi

Dvorana Marjana KozineSlovenska filharmonija

vstopnice:blagajna Slovenske filharmonije

Kongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure

ter uro pred koncertom

T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.sispletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

www.filharmonija.si

ORGELSKI KINO Improvizacije k nememu filmu Fantom iz opereZaključni koncert Slovenskega orgelskega ciklusa, 17. sezona, 2018

petek 9. november 2018 ob 19.30

Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Ulrich Walther, orgle

Slovensko orgelsko društvo v sodelovanju s Slovensko filharmonijo prireja večer, ki bo gledalce popeljal v preteklost. Razvpita nema ameriška grozljivka Fantom iz opere (1929) bo prvič v Sloveniji predvajana ob improvizaciji na orgle v izvedbi priznanega nemškega orglavca Ulricha Waltherja. Orgelski kino je v zlatih časih nemih filmov predstavljal nepogrešljiv del filmske industrije v Ameriki in nekaterih delih Evrope, dandanes pa zaradi svoje edinstvenosti ponovno pridobiva na priljubljenosti.

vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800 E info@filharmonija.si

cene vstopnic:

12,00 € / *9,00 €

* popust za dijake, študente, upokojence,

abonente Slovenske filharmonije in

člane Slovenskega orgelskega društva

Ciklus družinskih koncertov

2018/19Slovenska filharmonija

vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10

med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si

spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/

cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €

www.filharmonija.si

2. koncertsobota 8. december 2018 ob 11.00Dvorana Slavka Osterca, Slovenska filharmonija

KAKO SO BASKU IN VIOLETI ZRASLA KRILA

Ksenija Medved, besedilo, scenarij in režija

Aleksandra Korbar, pripovedovalka Anita Globokar in Maja Vocovnik, palčka Kristina Arnič, klavir Jana Trošt, flavta Dušan Sodja, klarinet Mojca Fortin, violina Martin Sikur, violončelo

spored: Saint-Saëns, Musorgski, Rimski-Korsakov, Schubert, Bartók, Fauré, Golob

V glasbeni pravljici Kako so Basku in Violeti zrasla krila avtorice Ksenije Medved bodo skozi igro, uganke in skladbe Janija Goloba, Camilla Saint-Saënsa, Modesta Musorgskega, Nikolaja Rimskega-Korsakova, Franza Schuberta, Béle Bartóka in Gabriela Fauréja oživele živali s krili. Basko in Violeta sta glasbena palčka. Želita si, da bi jima zrasla krila, saj jima plezanje po notnem črtovju ne zadošča. Odločita se obiskati pernate in krilate prijatelje, mogoče tako odkrijeta skrivnost letenja. Pri tem spoznata, da na neki način lahko odletimo prav vsi.

Primerno za otroke od 3. do 10. leta.

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonije, Modri abonma, št. 2Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneJezikovni pregled: Tanja SvenšekOblikovanje: Futura DDB, d.o.o.Prelom: Vlado TrifkovičFotografija na naslovnici: Johannes GrauTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 1300 izvodovLjubljana, november 2018

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 5. novembra 2018.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si