Slovenske avtoceste

Slovenske avtocestetrideset let avtocest v Sloveniji

2002

2002

Slovenske avtocestetrideset let avtocest v Sloveniji

“Slovenske avtoceste: trideset let avtocest v Sloveniji" je ob trideseti obletnici predaje prometu prve slovenske πtiripasovne avtoceste med Vrhniko in Postojno izdala inzaloæila Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d.d.

Zanjo: mag. Janez BoæiË, predsednik uprave

Besedilo: Pedja Aπanin Gole (DARS, d.d.) in Tomaæ Polenπek (DDC, d.o.o.)

Pri besedilu in kartah je kot vir uporabljeno gradivo:"Cestno omreæje in hitre ceste v SR Sloveniji : naËrt razvoja".Cestni sklad SRS, Ljubljana, december 1969.

Fotografije: Fotodokumentacija Dela, arhiv DARS inFerucio Hrvatin

Produkcija: DARS, PodroËje za komuniciranjein razvoj strateπkega marketinga

Oblikovanje: Pristop, d.o.o., Ljubljana

Tisk: Epromak, d.o.o., Ljubljana

Celje, november 2002.

CIP - Kataloæni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjiænjica, Ljubljana

625.711.3 (497.4) (091)

A©ANIN Gole, PedjaSlovenske avtoceste: trideset let avtocest v Sloveniji / [besedilo

Pedja Aπanin Gole in Tomaæ Polenπek ; fotografije dokumentacija Dela,arhiv DDC in Ferucio Hrvatin]. - Ljubljana : DARS, 2002

ISBN 961-91002-1-21. Gl. stv. nasl. 2. Polenπek, Tomaæ - I. Gole, Pedja Aπaninglej Aπanin Gole, Pedja121277440

5

Slovenske ceste skozi zgodovino 6

Gradnja avtocest od leta 1970 do zaËetka nacionalnegaprograma izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji 12

Gradnja avtocest v okviru nacionalnega programa izgradnjeavtocest v Republiki Sloveniji od leta 1994 do konca leta 2002 24

Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS, d.d. 40

Pojasnilo h grafom 41

Kazalo

6

Kot je zapisano v verjetno prvem obseænejπem“naËrtu razvoja” slovenskega cestnega omreæja inhitrih cest, katerega je izdelal Cestni sklad SRS kon-cem leta 1969, so osnovne smeri slovenskega cest-nega omreæja v veliki meri naravno nakazane ali celodoloËene, historiËno potrjene in tudi danes promet-no najbolj obremenjene.

Naravno nakazane poti so ljudje izkoriπËali æe zelozgodaj. Kdaj in kako so nastale naπe poti preko alpskih prelazov in veËjih naseljenih obmoËij, πe nipovsem znano. Dejstvo je, da so veËje poti nastale izpovezav med posameznimi naselji, da so se izogibaleneposeljenih, ozkih sotesk in dolinskega dna, sedræale viπjega planega sveta, slemen, prisoj in se niso

Slovenske cesteskozi zgodovino

plaπile strmin. Izogibale so se tudi prostranih gozdnihpovrπin in nepreglednega sveta. Sklepamo, da soprehod preko Postojnskih vrat uporabljali æe zelozgodaj, vsekakor prej, kot pot preko neposeljenegozdnate Hruπice. Æe v predrimski dobi je na primermoËna japodska utrdba pri ©mihelu varovala tavrata. Star je tudi prehod med Postojno inKvarnerskim ter Træaπkim zalivom prekoLjubljanskega barja, Blok in prevala med Sneænikomin Javorniki. Ko so Rimljani osuπili del Barja, so Ëezenjgradili cesto med Igom in ©kofljico za povezavo zglavno dolenjsko cesto. Rimljani so gradili ceste nadrugaËen naËin, kot so bile zgrajene prvotne poti.©lo jim je za povezavo poglavitnih krajev in zadaljinske, vojaπke in trgovinske zveze. Rimske ceste

Rimske ceste na slovenskem ozemljuVir: Cestno omreæje in hitre ceste v SR Sloveniji:naËrt razvoja, Cestni sklad SRS, Ljubljana, december 1969.

7

so se ogibale sotesk in mest, kjer bi bilo moænopostaviti zasede, strmin se niso bali. Zato so naprimer πirokogrudno speljali cesto iz Aquileje, glavnega pristaniπËa v Træaπkem zalivu in izhodiπËnevojaπke, politiËne in gospodarske postojanke, protivzhodnoalpskim, panonskim in severozahodnimbalkanskim predelom v ravni Ërti preko Hruπice inLjubljanskega barja. Tako tudi preko »rete naDravskem polju.

Primorski in πtajerski (s ciljem na Ptuju - Poetovii) ter danaπnji dolenjski avtocestni krak so biliRimljanom osnova cestnega omreæja v naπih krajih.Preko Ljubelja pa je obstajala cestna povezava medLjubljansko in Celovπko kotlino. Na to osnovo so

Rimljani navezovali lokalne ceste, tako da je bila slikacestnega omreæja v rimski dobi moËno podobnadanaπnji. O smereh t.i. “jantarskih poti” vemo malo,toda v Ëasu Rimskega imperija so bili naπi krajipomembno prometno ozemlje za pribliæno istegeografske regije kakor danes, zato se je æe tedajizoblikovalo osnovno cestno omreæje. Te smeri inpoti so uporabljala tudi ljudstva, ki so se po propaduimperija premikala juæno od vzhodnih Alp.

V srednjem veku so propadale tudi ceste. S propa-dom kulture in z niæjo civilizacijo ob politiËno in teritorialno razdrobljenih razmerah, prevladovanjuavtarkiËnega gospodarstva in zaprtosti v lastne meje,s katerimi je bilo prepredeno in razbito naπe ozemlje,

Srednjeveπke ceste na slovenskem ozemljuVir: Cestno omreæje in hitre ceste v SR Sloveniji:naËrt razvoja, Cestni sklad SRS, Ljubljana, december 1969.

8

so se ohranile le poti med naselji. Daljinskega pro-meta skoraj ni bilo. Poglavitni naËin transportiranja vsrednjem veku in πe tja v novi vek je bil tovorniπtvo,prenaπanje tovora z æivino. ©ele ko se je v drugi po-lovici srednjega veka zaËela razvijati trgovina, pred-vsem iz Sredozemlja v notranjost, je spet zaæivelpromet po poteh in cestah. V naπe kraje so tovoriliblago iz Benetk, Trsta, ©tivana, Kopra, Pirana, obtovornih poteh so se zaËeli razvijati trgi in mesta. Karcele vasi so æivele od tovorjenja soli, posebne poti paso nastajale tudi zaradi fuæinarstva in tovorjenjaæeleza. Gradnje in obnove cest so se lotevali fevdalnigospodje, samostani, πkofije ter trπka in mestnaoblast. Srednjeveπka prometna politika pa je biladrugaËna od rimske. Ceste so morale mimo gradov in nekaterih naselij, kjer so trgovci razstavljali blago,fevdalci so doloËali trgovske poti in druge prepo-vedali. Zato so se ceste marsikje odmaknile od starihtras in dostikrat niso bile najbliæje povezave za daljin-ski promet, niti se niso povsod dræale naravnih smeri.Na primer Andechsi so speljali cesto, ki je tekla nekoËpo »rnem Grabnu, v Tuhinjsko dolino; habsburπkiTrst je pospeπeval svoje ceste Ëez Kras, beneËanskiKoper pa preko DivaËe, Kozine in »rnega Kala;moËno je zrasla vloga Ljubelja, ki je posredoval glavnipromet med Koroπko in Kranjsko. V tehniËnempogledu so bile srednjeveπke ceste le slabo grajene,Ëe pa si ogledamo celotno cestno omreæje pri nas,kakrπno je bilo v srednjem veku, ne glede na lokalneodklone, ko je morala cesta skreniti iz svoje smeri dogradu, samostana ali naselja, pa se spet pokaæe, da jetudi ta doba zapustila take osnovne poteze promet-nega omreæja, kakrπnega imamo πe zdaj.

©ele v osemnajstem stoletju, posebej πe z idejamimerkantilizma, nastopijo drugaËni Ëasi za cestnopolitiko. Ceste gradijo po naËrtih, na njihove smerivplivajo predvsem javni interesi, veliko pozornostposveËajo nemotenemu tranzitnemu prometu, zaradiuveljavljanja prevozniπtva (furmanstva) nad tovor-niπtvom pa utrjujejo cestiπËe in namesto strmih,krajπih poti Ëez klance, gradijo zloæne ceste z ridami.Nove ceste se tudi niso veË umikale ugodnim pre-hodom po oæjih dolinah. Bistvena razlika med starimiin novimi cestami je tedaj v tem, da se tovorniki nisobali strmih klancev, le da je bila pot krajπa, prevozni-ki s teækimi vozovi pa so se bali strmin. Tako somnoge tesne doline ceste nekdaj manj vezale, hri-bovje pa bolj loËevale kot danes. Ob velikih belihcestah se je razvijalo svojstveno æivljenje, nastajali sotrgi in træiπËa, gradili so velike hiπe, gostilne, preno-ËiπËa, prostorne hleve z napuπËi za furmanskevozove, kovaËnice, kolarnice, napajaliπËa in prepre-

galiπËa v bliæini klancev. S prometom so velikozasluæili, z njim se je preæivljal znaten odstotek naπihljudi. Ko je bila med Napoleonovimi vojnami celinskazapora in je promet proti morju za nekaj Ëasa prene-hal, je priπlo v naπih krajih do velike gospodarskekrize. Podobne in morda πe veËje teæave so nastale,ko so se pojavile æeleznice.

Æeleznica je v drugi polovici devetnajstega stoletjauniËila cestni promet, prevozniπtvo in æivljenje nacestah. Mnogim krajem je prinesla nesreËo, razvoj v obcestnih naseljih je zastal, posebno so bilaprizadeta tista naselja, ki se jih je æeleznica izognila.Na ta naËin je zastal gospodarski razvoj v vrstislovenskih trgov, vzdolæ belih cest je priπlo do sta-gnacije prebivalstva ali celo do depopulacije, ponekodse je zaËel ponovni proces ruralizacije, propadle sonekatere vrste gospodarskih dejavnosti, ali pa so bileprenesene drugam. Dogajale so se tudi drugedruæbene spremembe. »e upoπtevamo, da je biloslovensko ozemlje tudi v dobi prevozniπtva tranzitnoin da je prevozniπtvo zaposlovalo mnogo veË ljudi,kakor pozneje æeleznica, nam πele postane razumlji-vo, zakaj je uvedba æelezniπkega prometa proleta-rizirala veliko prebivalstva, vsekakor veË kot drugodpo svetu.

Avtomobilizem pomeni za ceste preporod. Njegovhitri razvoj je vrnil cesti prejπnji pomen, v marsiËempa ga je πe poveËal, posebno v mestnem in obmest-nem prometu. Spremenil je tudi znaËaj cestne grad-nje in obcestne opreme. Tak hiter razvoj, ki mu niprimere, je povzroËal ponekod velike teæave. Avto-mobilizem ni le dopolnil æelezniπkega prometa, v marsiËem ga je omejil in mu vzel prvotne funkcije(prevzel je velik odstotek osebnega prometa, tovornipromet za bliænje in srednje relacije, prevoz hitrokvarljivega blaga, turizem ipd.), vnesel je nove oblikedejavnosti, prav posebno pa je vplival na razvoj inposebne oblike turistiËne dejavnosti. V potniπkemprometu je v obdobju 1950 - 1968 padel deleææeleznice v opravljenih potniπkih kilometrih od 81 %na 15 %, deleæ cest pa je ustrezno narasel.

Slovenske ceste so med obema vojnama le poËasisledile potrebam avtomobilizma, popravili in predelaliso le krajπe odseke na najpotrebnejπih mestih v bliæi-ni turistiËnih naselij (na primer odsek gorenjskeceste). Ceste, ki so jih na novo gradili v vojaπkenamene, pa je lahko turizem izkoristil πele mnogopozneje. Izgradnja novih cest za potrebe avtomobiliz-ma se je zaËela po drugi svetovni vojni. Hiter razvojavtomobilizma, porast πtevila domaËih in tujih avto-

9

mobilov (v Sloveniji je leta 1968 na osemnajst prebi-valcev priπlo eno osebno vozilo) na naπih cestah zara-di turizma pa je dobesedno presenetil cestno poli-tiko. Res je, da je bilo po drugi svetovni vojni mar-sikaj storjenega na naπih cestah: zgrajena je bilapoloviËna avtocesta Ljubljana - Obreæje, cesta odSenoæeË do Kopra, posamezni odseki gorenjske cestein odcep na Ljubelj s predorom; rekonstrukcije oziro-ma predelave so bile na cestah Celje - Ljubljana, nacesti skozi Pohorsko Podravje in v Pomurje, na delihceste proti Postojni. Veliko ostalih cest in odsekov jebilo le deloma popravljenih, zgrajeni so bili posame-zni mostovi, odpravljeni najbolj kritiËni ovinki, cesteso bile z asfaltno ali betonsko prevleko, ponekod pale s protipraπno oblogo. Glavna znaËilnost naπih cestje ta, da so ostale tam, kjer nam jih je zapustila fur-manska preteklost; s popravili in rekonstrukcijamismo jih le za silo usposobili za avtomobilski promet.

V πestdesetih letih prejπnjega stoletja smo v Slovenijibeleæili poveËano rast druæbenega proizvoda in inves-ticijskih vlaganj v gospodarstvo, vzporedno s tem patudi poveËanje stopnje motorizacije. Tedanja cestnainfrastruktura πe zdaleË ni zadovoljevala zahtev povarnem, hitrem, ekonomiËnem in udobnem prevozu.Sodobne cestne povezave bi morale biti namenjenesamo motornim vozilom, imeti veË za posameznesmeri voænje loËenih voznih pasov, kriæanja z drugimiprometnicami morajo biti izvennivojska, ceste pamorajo biti tudi ustrezno opremljene. Vse te zahtevezadovoljujejo le sodobne avtoceste, ki jih v tem Ëasuv Sloveniji πe ni bilo. Glavne cestne smeri (©entilj -Ljubljana - Bertoki, Postojna - Rupa, Razdrto -Gorica, Korensko Sedlo - Obreæje, ReteËe -Podkoren) niso veË ustrezale glede na raËunsko inprevozno hitrost, kar je povzroËalo veËjo nevarnost,poËasno odvijanje prometa, neugodne ekonomske

NaËrtovano omreæje avtocest in hitrih cest s predlogom njihovega poimenovanja iz leta 1969.Vir: Cestno omreæje in hitre ceste v SR Sloveniji:naËrt razvoja, Cestni sklad SRS, Ljubljana, december 1969.

10

posledice, v prihodnje pa lahko tudi izogibanje tehcest oz. prometno izolacijo, ker bi tudi uporabniki vdaljinskem, mednarodnem prometu raje uporabljalitakrat zgrajene ceste zunaj slovenskega obmoËja zboljπimi prometnimi pogoji. V obdobju 1950 do1968 se je poveËalo πtevilo cestno-prometnih nesreË(679 leta 1950, 25.542 leta 1968), πtevilo mrtvih vnesreËah za veË kot πestkrat (77 leta 1950, 497 leta1968), poπkodovanih pa za veË kot dvajsetkrat (450leta 1950, 9.220 leta 1968).

Slovenska skupπËina je 10. marca 1969 sprejelazakon o modernizaciji ceste od ©entilja do NoveGorice, hkrati pa je bil sprejet tudi odlok o modern-izaciji cestnih odsekov Vrhnika - Postojna -Razdrto inHoËe - Levec.

Kot rezultat sistematiËnega pristopa skupine strokov-njakov v Cestnem skladu SR Slovenije k problematikiizgradnje sodobnih prometnic in strokovnjakovdrugih strok, kot so urbanisti, ekonomisti, geologi,naravovarstveniki in drugi, je decembra 1969 nastalaπtudija o naËrtu razvoja cestnega omreæja in hitrihcest v Sloveniji. Na njeni osnovi so se zaËela obseænapredhodna dela, ki so zajemala doloËitev tras prihod-njih avtocest, prostorske πtudije, ekonomske analize,πtudije vplivov na okolje, oskrbe z materiali,... NaËrtje vkljuËeval izgradnjo 594 km avtocestnega omreæjav odbobju 1971 - 2000, in sicer izgradnjo 60 %naËrtovane dolæine (356 km) do leta 1985, preostalih40 % (238 km) pa do leta 2000.

Leto 1969 lahko oznaËimo kot prelomno leto zagradnjo avtocest v Sloveniji. Izdelane so bile strokov-ne podlage za gradnjo, sprejeti so bili ustrezni zakoniin zagotovljena finanËna sredstva Mednarodnebanke za obnovo in razvoj. Vse to je pripeljalo dorealizacije prvega avtocestnega projekta v Sloveniji -izgradnje avtocestnega odseka med Vrhniko inPostojno. Gradnja prve, 32 kilometrov dolge,slovenske avtoceste od Vrhnike do Postojne se jezaËela maja leta 1970, prometu pa so jo predali 29.decembra 1972. Slovenija se je z zgraditvijo te avto-ceste postavila ob bok drugim dvajsetim evropskimdræavam, ki so æe imele avtocestno omreæje v skupnidolæini preko 17.500 km. Za primerjavo: NemËija jetakrat imela æe 6,219 km avtocest (od tega vzhodnaNemËija 1,390, zahodna pa 4.829 km), Italija 4.323km, Francija 1.715 km, Avstrija 553 km ...

Nadaljnje odseke πtiripasovnih in tudi dvopasovnihavtocest je Slovenija postopoma gradila tam, kjer sojo v to silile zelo teæavne prometne razmere. Tako je

bilo v skoraj Ëetrt stoletja (1970 - 1994) zgrajenih198,4 km avtocest (povpreËno nekaj veË kot 8 kmletno), od tega 59 km dvopasovnih.

Z letom 1994 je gradnja avtocest doæivela ponovnizagon, z zaËetkom uresniËevanja Nacionalnega pro-grama izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Poπtiriletnem uresniËevanju so bile aprila 1998 sprejeteπe njegove spremembe in dopolnila, ki predvidevajoizgradnjo novih 518,6 km avtocest in hitrih cest,35,2 kilometra drugih dræavnih cest kot navezovalnihcest na avtocestno omreæje, rehabilitacijo 101 kilo-metra dræavnih cest zaradi gradnje avtocest in izved-bo 28 ukrepov na stiËnih toËkah med æeleznico inavtocesto.

Danes je Slovenija sredi zelo intenzivne gradnjevisokoprepustne avtocestne mreæe, ki poteka vokviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest vRepubliki Sloveniji. V prvih osmih letih uresniËevanjatega programa (od zaËetka leta 1994 do konca leta2002) je zgradila in prometu izroËila 236,7 kmdvopasovnih in πtiripasovnih avtocest (povpreËnoskoraj 30 km letno).

Pomen Nacionalnega programa izgradnje avtocest jev tem, da zajema najveËji del narodnega prostora,poveËuje kohezijo tega prostora in odpira novemoænosti gospodarskemu razvoju. Z njegovim ures-niËevanjem se izboljπuje uËinkovitost pretoka ljudi inblaga, kar vpliva na nadaljnji policentriËni razvoj,decentralizacijo in enakomernejπi razvoj dræave.DinamiËna gradnja poveËuje zaposlenost in prispevak naraπËanju bruto druæbenega proizvoda v dræavi.»eprav πe v πestdesetih letih prejπnjega stoletjapredvidena dinamika gradnje iz objektivnih razlogovni bila doseæena, pa gradnja v zadnjih letih napredu-je sistematiËno in intenzivneje kot kadarkoli: v grad-nji so najbolj pomembni avtocestni odseki medMariborom in Koprom - avtocesta prek Trojan, avto-cestni odsek Klanec - Ankaran (Srmin), skoziVipavsko dolino, na Gorenjskem in Dolenjskem.

11

Nacionalni program izgradnjeavtocest ob koncu leta 2002

12

Gradnja avtocest od leta 1970 do zaËetka nacionalnegaprograma izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji

1972 32 km

pododsek Vrhnika - Logatec

Trasa v zaËetnem delu poteka po barjanskih tleh,kjer so teæave s posedanjem ceste reπili z lahkimnasipom iz elektrofiltrskega pepela. V nadaljevanjutrasa poteka po tipiËnem kraπkem svetu, ki grad-bincem ni povzroËal veËjih teæav. Med premostitveni-mi objekti je najveËji 630 m dolg viadukt Verd, ki jebil grajen po tedaj najsodobnejπi metodi kot monolit-na konstrukcija s pomiËnim opaæem. Sicer pa so bilepoleg trase zgrajene πe deviacije lokalnih cest, 5 nad-vozov, 4 podvozi in cestninska postaja Vrhnika.

Projektanti: Projekt nizke zgradbe Ljubljana (trasaavtocesta, deviacije, regulacije, viadukt Derviπe inpremostitveni objekti do 50 m na pododsekuVrhnika - Logatec), IBT Trbovlje (cestninske postaje inprikljuËki), GIPOSS Bung (ZRN) in Gradbinec, projek-tivni biro (viadukt Verd), Mostogradnja (nadvoz inmost na prikljuËku Vrhnika), Gradis, biro za projekti-ranje Ljubljana (viadukta Ivanje selo in Unec),Mavrovo, projektivni biro Skopje (premostitveniobjekti do 50 m na pododseku Logatec - Unec),Tehnogradnja Maribor (viadukt Ravbarkomanda) terGradis, nizke gradnje Maribor (nadvozi na podod-seku Unec - Postojna).

Izvajalci gradbenih del: zdruæenje Jugoslavijaput zizvajalcema Planum in Partizanski put Beograd (trasa,deviacije, prikljuËek Vrhnika in objekti do 50 m),Mostogradnja Beograd (objekti na prikljuËkuVrhnika) ter GIPOSS Ljubljana (viadukt Verd).

AC VRHNIKA - POSTOJNA (1970 - 29.12.1972)

UresniËitev gradnje prve slovenske avtoceste je polegvloæenega znanja zahtevala tudi znatna finanËnasredstva, ki jih Slovenija ni bila sposobna zagotovitisama. Del denarja za gradnjo je v obliki kreditaprispevala tudi Mednarodna banka za obnovo inrazvoj. Maja in junija 1969 je bila opravljena pred-kvalifikacija, na katero se je prijavilo kar 24 razliËnihizvajalcev. Postopek oddaje del je bil s sklenitvijopogodb z izbranimi izvajalci konËan 7. aprila 1970. Stem so bile tudi formalno konËane priprave na grad-njo avtoceste Vrhnika - Postojna. Gradnja se je s sim-boliËno sproæitvijo prve mine na trasi avtocestezaËela 22. maja 1970, avtocesta pa je bila predanaprometu 29. decembra 1972. Avtocesta dolæine 32km je bila naËrtovana in zgrajena kot πtiripasovnica zodstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljenana tri pododseke, in sicer: Vrhnika - Logatec, Logatec- Unec in Unec - Postojna.

Gradnja viadukta Verd

13

pododsek Logatec - Unec

Na tem odseku so zgrajeni 3 veËji premostitveniobjekti: viadukt Derviπe (dolæina 68,5 m, armiranobe-tonska voziπËna ploπËa iz dveh loËenih polovic, spoje-na v okvirno konstrukcijo); viadukt Ivanje selo (dolæi-na 225 m, armiranobetonska in monolitna voziπËnaploπËa, objekt sestavljata dve loËeni konstrukciji,vmesni prostor pa je zaprt z montaænimi ploπËami).Poleg trase in treh viaduktov je zgrajeno πe 7 nadvo-zov, 5 podvozov, most na dostopni cesti v Logatcu,deviacije lokalnih cest, prikljuËka Logatec in Unec terpoËivaliπËe Lom.

Izvajalci gradbenih del: Mavrovo Skopje (trasa,deviacije, prikljuËki in objekti do 50 m), GradisLjubljana (viadukt Ivanje selo), GIPOSS Ljubljana(viadukt Derviπe).

Izvajalci gradbenih del: zdruæenje GAST, v kateremso bili zdruæeni Slovenija ceste Ljubljana (2/3 trase),SGP Primorje AjdovπËina (1/3 trase) in Gradis (viaduk-ta Ravbarkomanda in Unec ter drugi premostitveniobjekti).

pododsek Unec - Postojna

NajveËji premostitveni objekt je viaduktRavbarkomanda (dolæina 591,4 m, podporno kon-strukcijo predstavljajo do 33 m visoki votli stebri,zgornja konstrukcija objekta je montaæna). Polegtrase, viadukta Ravbarkomanda in manjπih premos-titvenih objektov so bili zgrajeni πe prikljuËekPostojna, cestninska postaja in obojestranski bencins-ki servis s parkiriπËi.

Ljubljana - Razdrto

Izkuπnje, pridobljene ob gradnji prve slovenske avto-ceste, in vedno veËje potrebe po sodobnih cestnihpovezavah so spodbudile nadaljevanje gradnje novihavtocestnih povezav. Leta 1972 so se zaËela dela nadveh odsekih - nadaljevanje primorske avtoceste odPostojne do Razdrtega in t.i. “Slovenika” od HoË doArje vasi.

14

1974 11,1 km

AC POSTOJNA - RAZDRTO (1972 - 14.09.1974)

©tiripasovna avtocesta od Postojne do Razdrtega,dolæine 11,1 km, poteka od konca æe zgrajenegaodseka Vrhnika - Postojna v dolini reke Pivke poveËinoma ravninskem kraπkem terenu vse doprikljuËka Razdrto. Poleg same trase je bilo zgrajenihπe 17 veËjih in manjπih premostitvenih objektov,Ëelna cestninska postaja v Razdrtem in poËivaliπËeStudenec.

Projektant: Projekt nizke zgradbe Ljubljana kotglavni projektant in PTT Ljubljana, IB Elektroprojekt;Geodetski zavod Ljubljana; Gradis, biro za projekti-ranje Maribor.

Izvajalci gradbenih del: SGP Primorje AjdovπËina(trasa, deviacije, podvozi), Gradis, nizke gradnjeMaribor (nadvozi).

1977 50,2 km

AC HO»E - ARJA VAS (1972 - december 1977)

Avtocesta od HoË do Arje vasi je bila naËrtovana kotπtiripasovnica soËasno s prvo slovensko avtocesto odVrhnike do Postojne, vendar se je zaËetek gradnjezaradi razliËnih okoliπËin, med drugim tudi t.i. “cestne afere”, zamaknil za nekaj let. PrvotnonaËrtovana gradnja popolne πtiripasovne avtoceste jebila na zahtevo glavnega posojilodajalca Mednarod-ne banke za obnovo in razvoj spremenjena v gradnjodvopasovnice z odstavnimi niπami, do sprememb inodstopanj od prvotnih naËrtov pa je priπlo tudi medsamo gradnjo, πe posebej pri trasi na obmoËju odCelja do Arje vasi. Z glavnimi gradbenimi deli so izva-jalci zaËeli jeseni leta 1972, 50,2 km dolga dvopasov-na avtocesta pa je bila prometu v celoti predanadecembra leta 1977. Na avtocesti je 10 viaduktov,20 mostov, 10 podvozov, 24 nadvozov, zgrajena stadva predora, 5 poËivaliπË, prikljuËki na avtocesto tercestninske postaje.

Projektanti: Projekt nizke zgradbe Ljubljana - kotglavni projektant in IBT Trbovlje; Geodetski zavodLjubljana; Vodna skupnost Drava - Mura; Gradis, biroza projektiranje Maribor; Slovenija ceste - projektivnibiro; SGP Primorje AjdovπËina; Nivo Celje;Mostogradnja Beograd; Centroprojekt Beograd.

Izvajalci gradbenih del: Slovenija ceste (trasa,deviacije, prikljuËki, premostitveni objekti do 50 m,zidovi, cestninske postaje); SGP Primorje AjdovπËina(trasa, deviacije, prikljuËek, podvozi, mostovi napododseku Dramlje - Celje); Vodna skupnost Drava -Mura (regulacije, objekti na regulacijah); Gradis GEMaribor (nadvozi); Gradis, nizke gradnje Maribor(viadukti Devina, Vrhole, Preloge, ©kedenj, Slatina,Dramlje in Æepina, podvozi, nadvozi); Igrad Celje(avtocestna baza Tepanje); Icori Roma, Rudis Trbovlje(predora Golo Rebro, Pletovarje); Nivo Celje (regu-lacije, objekti na regulacijah).

Viadukt ©kedenj na dvopasovniavtocesti HoËe - Arja vas

Najpomembnejπi cilji pri gradnji cest

Najpomembnejπe zadeve, ki jih je treba upoπtevati prigradnji avtocest

da cesta omogoËa Ëim hitrejπo voænjoda so stroπki izgradnje Ëim manjπida je cesta Ëim varnejπada je cesta Ëim lepπe urejena

Vii:Raziskava StaliπËa obËanov o razvoju cestnega omreæja v Sloveniji,FSPN-CRJMMK, N=2100, september 1970

varnost prometaizogibati se mora kmetijskim zemljiπËemizogibati se morajo neokrnjeni naravipovezati morajo Slovenijo z Evropopovezati morajo vse veËje krajestroπki gradnjeizogibati se morajo naseljenim krajemlepota in skladnost s pokrajinodrugo

Viri:1. Raziskava Socialno prostorski vplivi avtocest v Sloveniji,

FDV-IDV-CPS, N=1.024, november 19942. Raziskava Socialno prostorski vplivi avtocest v Sloveniji,

FDV-IDV-CPS, N=1.048, junij 1997;3. Raziskava Slovensko javno mnenje o avtocestah 2002,

FDV-IDV-CPS, N=1007, oktober 2002

15

16

1979 17,4 km

AC KOSEZE - VRHNIKA (1976 - 21.09.1979)

Z izgradnjo 14,7 km dolgega odseka od Kosez doVrhnike se je na avtocestno omreæje navezala tudiLjubljana. Skoraj 6 km πtiripasovne avtoceste potekapo Ljubljanskem barju. Gradnja na moËvirnatemterenu je pred naËrtovalce in graditelje postavilozahtevno nalogo, ki so jo reπili z gradnjo t.i. “plava-joËe ceste” na nasipu in vertikalnimi drenaæami.

Projektanti: Projekt nizke zgradbe Ljubljana; Gradis,biro za projektiranje Maribor.

Izvajalci gradbenih del: SCT TOZD Nizke gradnjeLjubljana (trasa, deviacije); SCT TOZD Visoke gradnjeLjubljana (mostovi, propusti); SGP PrimorjeAjdovπËina (del trase, deviacije, propusti, gradbenadela na cestninski postaji Ljubljana zahod inVrhnika); GIP Gradis TOZD nizke gradnje Maribor(nadvozi); Hidrotehnik Ljubljana (regulacije).

HC MARIBOR - TEZNO - prva in druga etapa hitre cesteskozi Maribor (1976 - december 1979/19.06.1985)

Leta 1976 se je zaËela gradnja sodobne mestneprometne mreæe tudi v Mariboru. Z dokonËanjemprve in druge etape hitre ceste je πtajerska prestolni-ca dobila 2,7 km novih πtiripasovnih cestnih povezav.

Projektanti: Cestno podjetje Maribor, TOZDProjektivno-tehnoloπki biro; Komunalni inæeniringMaribor; Gradis, biro za projektiranje Maribor;Æelezniπko projektivno podjetje; Elektro Maribor.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; NigradMaribor; Cestno podjetje Maribor; GIP Gradis TOZDnizke gradnje Maribor; Stavbar; Æelezniπko gradbenopodjetje Ljubljana.

1981 4,7 km

SkupπËina mesta Ljubljane je leta 1979 priægala zele-no luË izgradnji obroËa obvoznih cest okoli Ljubljane.Kot prva je bila zgrajena Zahodna obvoznicaLjubljane.

AC KOZARJE - KOSEZE: Zahodna obvoznica Ljubljane (1979 - 12.11.1981)

©tiripasovna avtocesta dolæine 4,7 km z odstavnimipasovi in vmesnim loËilnim pasom.

Projektanti: SGP Slovenija ceste TOZD Projekt nizkegradnje Ljubljana; SGP Primorje AjdovπËina; Gradis.

Izvajalci gradbenih del: SCT TOZD Nizke gradnjeLjubljana (trasa); SGP Primorje AjdovπËina (razcepKozarje, vkljuËno z objekti, deviacijami in prikljuËkomViË); Gradis (viadukt Dolgi most).

17

1983 5,7 km

HC TOMA»EVO - CELOV©KA CESTA: prvi del Severneobvoznice Ljubljane (1981 - 29.11.1983)

©tiripasovna hitra cesta dolæine 5,7 km z odstavnimipasovi in vmesnim loËilnim pasom.

1985 25,1 km

AC NAKLO - LJUBLJANA (1983 - 26.06.1985)

Avtocestna mreæa se je daljπala tudi proti severu.Leta 1985 je bil prometu predan 25,1 km dolg odsekLjubljana - Naklo, ki je bil od navezave na Celovπkocesto v Ljubljani do izvoza Kranj vzhod zgrajen kotπtiripasovna avtocesta, od tu do Naklega pa kotdvopasovnica. Hkrati so bila izvedena tudi zemeljskadela, ki so kasneje omogoËila dograditev v popolnoπtiripasovno avtocesto.

Projektanti: Projektivno podjetje Kranj; SCT TOZDProjekt Ljubljana; Gradis, biro za projektiranjeMaribor.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana s podizva-jalci.

Naklo - Ljubljana

Kakπno je po vaπem mnenju stanje cest v Sloveniji?

Kakπno je po vaπem mnenju stanje avtocest v Sloveniji?

Kakπno je po vaπem mnenju stanje ostalih cest v Sloveniji?

zelo slaboslabodobrozelo dobrone vem



FDV-IDV-CPS, N=1.048, junij 1997;

Vir:Raziskava Slovensko javno mnenje o avtocestah 2002, FDV-IDV-CPS, N=1007, oktober 2002


Vir:Raziskava Slovensko javno mnenje o avtocestah 2002, FDV-IDV-CPS, N=1007, oktober 2002

18


19

1988 7,5 km

AC KOZARJE - MALENCE: Juæna obvoznica Ljubljane (1979 - 28.10.1988)

Avtocesta v celotni dolæini 7,5 km poteka po izrednoteæavnem barjanskem terenu, zato gradnja naobiËajen naËin ni bila mogoËa. Pripravljalna dela, ki so vkljuËevala izgradnjo poskusnih nasipov,izboljπevanje tal z vertikalnimi drenaæami in vgradnjogruπËnatih kolov so se zaËela leta 1979, glavna delapa πele ob koncu maja 1985. Juæni del ljubljanskegaobroËa je bil prometu predan 28. oktobra 1988.

Projektanti: SCT TOZD Projekt Ljubljana; GIP Gradis- Projektivni biro Maribor; Elektro Ljubljana; VGPHidrotehnik; IBT Ljubljana.

Izvajalci gradbenih del: SCT TOZD Nizke gradnjeLjubljana in SGP Primorje AjdovπËina (trasa, deviaci-je); SCT TOZD Visoke gradnje Ljubljana (nadvozi,mostovi, propusti); Gradis gradbena operativaLjubljana (temeljenje in podporna konstrukcija mostaËez Ljubljanico, viadukta Dolenjska cesta in podvozana prikljuËku Dolenjske ceste; GIP Gradis TOZD nizkegradnje Maribor (zgornja konstrukcija mosta ËezLjubljanico in viadukta Dolenjska cesta), Geoloπkizavod Ljubljana; VGP Hidrotehnik (regulacije, ured-itev struge Ljubljanice in IπËice).

1989 16,4 km

HC PESNICA - MARIBOR: tretja etapa hitre ceste skoziMaribor (1987 - 30.06.1989)

Leta 1987 se je nadaljevala etapna gradnja hitreceste v Mariboru. Gradnja 4,6 km dolge hitre cesteje bila zahtevna in teæka, saj poteka na obmoËjusamega mesta. Potrebno je bilo zgraditi velikezaπËitne objekte, podporne konstrukcije iz armiranezemlje, viadukt Ëez æelezniπki predor... , teæave pa jepovzroËala tudi slaba geoloπka sestava hribine.

Projektanti: Cestno podjetje Maribor TOZDProjektivno-tehnoloπki biro; Gradis, biro za projekti-ranje Maribor; Geoloπki zavod, enota Maribor; ZRMKLjubljana; Æelezniπko projektivno podjetje Ljubljana.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana s podizvajal-cem Gradis inæeniring; Æelezniπko gradbeno podjetjeLjubljana: SGP Konstruktor.

Maribor - hitra cesta

20

AC ©MARJE SAP - VI©NJA GORA (1987 - 12.07.1989)

Desni pas avtoceste v smeri proti Zagrebu poteka po rekonstruirani obstojeËi glavni cesti, v smeri protiLjubljani pa je bilo potrebno zgraditi novo traso, ki od Grosupljega poteka po drugi strani hriba. Oba kraka sta tako ponekod razmaknjena tudi veËkot 1 km. Celotna avtocesta je dolga 11,8 km.

Projektanti: Dolenjski projektivni biro Novo mesto;SCT TOZD Projekt Ljubljana; GIP Gradis - TOZD Biroza projektiranje Maribor; SGP Primorje AjdovπËina.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; SGPPrimorje AjdovπËina (del trase); GIP Gradis (objekti).

1990 0,9 km

AC RAZDRTO - SENOÆE»E (1989 - 22.08.1990)

0,9 km dolg odsek je bil zgrajen kot del bodoËeavtoceste Razdrto - »ebulovica.

Projektanti: SCT TOZD Projekt Ljubljana; Biro zaprojektiranje Maribor; Primorje AjdovπËina.

Izvajalci gradbenih del: SGP Primorje AjdovπËina;SCT Ljubljana; Gradis; Kraπki zidar Seæana.

Razdrto - »ebulovica

21

1991 6,5 km

PREDOR KARAVANKE IN AVTOCESTA OD PREDORADO HRU©ICE (1986 - 01.06.1991)

Leta so se zaËela dela pri izkopu 7,864 km (slovenskidel 3,45 km) dolgega enocevnega predoraKaravanke, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo. Izkoptega izjemnega objekta je potekal z obeh strani,samo gradnjo pa je πe oteæevala neugodna geoloπkasestava, prisotnost metana in vdori vode. Kljub temuje graditeljem uspelo prebiti hribino kar tri mesecepred pogodbenim rokom, to je 28. maja 1989.Vzporedno z izkopom predora je potekala tudi grad-nja mejnega platoja in 1,9 km dolge avtocestnepovezave do Hruπice.

Projektanti (predor): Geoconsult Salzburg; MotorColumbus Baden; Iskra Ljubljana; CentroprojektBeograd; Hopferwieser Salzburg; Dorsch ConsultMünchen; Slovenija projekt Ljubljana.Projektanti (mejni plato in avtocesta): Slovenijaprojekt Ljubljana; Projektivno podjetje Kranj; IZTRLjubljana.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana (glavni izva-jalec), Polenski & Zˆllner Salzburg (nominirani podiz-vajalec); Geoloπki zavod Ljubljana (podizvajalec);Turbolufttechnik Zweibrücken (ventilacija); Schrack,Iskra (krmiljenje in vodenje); IMP Ljubljana (visoka innizka napetost); SCT Ljubljana (portalna stavba).Izvajalci gradbenih del (mejni plato in avtocesta):Gradis Ljubljana; Gradis Jesenice; Gradis inæeniringLjubljana; Gorenjc Radovljica; SCT Ljubljana; Javnarazsvetljava; IMP Ljubljana.

Predor Karavanke

22

AC OD MEJNEGA PREHODA Z AVSTRIJO DO ©ENTILJA(1989 - 18.09.1991)

Mednarodni mejni prehod ©entilj je bil zgrajen vdveh fazah. Prva faza je zajemala izgradnjo mejnegaplatoja s pripadajoËimi objekti, kot del druge faze pa je bila zgrajena tudi 1,2 km dolga avtocesta do©entilja.

Projektanti: Projektivno-tehnoloπki biro Maribor;Gradis, biro za projektiranje Maribor.

Izvajalci gradbenih del: SCT inæeniring Ljubljana(avtocesta, premostitveni objekti); Gradis GP Nizkegradnje Maribor (viadukt, podhod, deviacije,prikljuËek).

1992 6,3 km

AC MALENCE - ©MARJE SAP (1989 - 24.11.1992)

Odsek je povezal æe zgrajeno Juæno obvoznicoLjubljana z odsekom ©marje Sap - Viπnja Gora. Na6,3 km dolgi avtocesti sta zgrajena dva dvocevnapredora (Debeli hrib, Mali vrh) ter viadukt Reber.

Projektanti: SCT TOZD Projekt Ljubljana;Centroprojekt Beograd; SGP Primorje AjdovπËina.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana (trasa, objek-ti); SGP Primorje AjdovπËina (trasa in objekti vobmoËju prikljuËka ©marje).

1993 13,5 km

AC HRU©ICA - VRBA (1990 - 18.10.1993)

©tiripasovna avtocesta brez odstavnih pasov in zodstavnimi niπami poteka od Hruπice mimo Jesenicdo prikljuËka na glavno cesto v Vrbi. Na 13,5 kmdolgi avtocesti je zgrajenih 5 viaduktov, 12 nadvozovin podvozov ter most Ëez reko Savo.

Projektanti: Projektivno podjetje Kranj; Gradis, biroza projektiranje Maribor; SCT projekt Ljubljana;Æelezniπko projektivno podjetje.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana (trasa, objek-ti); Gradis - inæeniring Ljubljana (viadukt Moste).

Viadukt Mostena avtocestnem odseku Hruπica - Vrba

StaliπËa o naËinih zbiranja denarja za gradnjo avtocest (1970)

Ali je plaËilo cestnine razlog, da ne uporabljate avtoceste? (2002)

zelo se strinjamdeloma se strinjamse ne strinjam

Vir:Raziskava StaliπËa obËanov o razvoju cestnega omreæja v Sloveniji,FSPN-CRJMMK, N=2100 september 1970

daneb.o.

Vir:Raziskava Slovensko javno mnenje o avtocestah 2002,FDV-IDV-CPS, N=1007, oktober 2002

23

24

Prva parlamentarna obravnava Nacionalnega progra-ma izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA) jebila poleti 1993. leta, ko je bil sklenjen in ratificirantudi sporazum med Republiko Slovenijo in takratnoEvropsko gospodarsko skupnostjo na podroËjuprometa (t.i. “Transportni sporazum”), v katerem jebil dan poseben poudarek zgraditvi prometne infra-strukture in opredelitvi tistih avtocest, ki so usklajenes transevropskim prometnim omreæjem. Jeseni istegaleta je Dræavni zbor sprejel prvi zakon o “bencinskemtolarju” kot veËinskem sistemskem lastnem namen-skem viru za gradnjo novih avtocest ter z zakonomustavil DARS, Druæbo za avtoceste v RepublikiSloveniji, z nalogo, da organizira gradnjo novih terupravlja in vzdræuje zgrajene avtoceste. Z delom jeDARS priËel 1.1.1994, ko je od dræave pogodbenoprevzel v upravljanje in vzdræevanje vse do takratzgrajene avtoceste.

V drugem letu uresniËevanja programa, 15.11.1995,je Dræavni zbor sprejel Nacionalni program izgradnjeavtocest v Republiki Sloveniji s ciljem zagotovitiustrezne notranje povezave v dræavi ter povezave sπirπim evropskim prostorom, izboljπati prometnovarnost, spodbuditi gospodarski razvoj ter omogoËitiπirπe gospodarske, socialne in turistiËne koristi, zago-toviti in poveËati neposredne ekonomske uËinke,zmanjπati negativne prometne vplive na okolje terohranjati æe zgrajeno avtocestno omreæje. Po πtiriletnem uresniËevanju pospeπene izgradnjeavtocest je Dræavni zbor 23.4.1998 sprejel spremembe in dopolnitve programa, ki predvidevaizgradnjo avtocest in hitrih cest v dveh smereh, in sicer: • v smeri vzhod - zahod; od ©entilja do Kopra z

odcepi in do italijanske meje v dolæini 405,2 km.Smer sovpada s petim evropskim prometnim kori-dorjem (Trst - Koper - Postojna - Ljubljana -Budimpeπta).

• v smeri sever - jug; od predora Karavanke naavstrijski meji do Obreæja na hrvaπki meji v dolæini113,4 km. Smer sever-jug pa sovpada z desetimevropskim prometnim koridorjem (mejni prehodKaravanke - Kranj - Ljubljana - Novo mesto - mejniprehod Obreæje).

Nacionalni program izgradnje avtocest v RepublikiSloveniji tako obsega:• izgradnjo 518,6 km avtocest in hitrih cest, • izgradnjo 35,2 km drugih dræavnih cest kot nave-

zovalnih cest na avtocestno omreæje,• izvedbo rehabilitacij 101 km dræavnih cest zaradi

gradnje avtocest,• izvedbo 28 ukrepov na stiËnih toËkah med æelezni-

co in avtocesto.

Ob pripravah na uresniËevanje Nacionalnega progra-ma so bili doloËeni tudi viri financiranja izgradnje.VeËino sredstev predstavljajo namenski lastni viri (t.i. “bencinski tolar”) in del cestnine, ostala sredstvapa vkljuËujejo domaËa in tuja posojila, obveznice indruge vire (npr. sofinanciranje mestnih obËin).

Strateπki cilji programa so zagotoviti ustrezne notran-je povezave v dræavi, izboljπati prometno varnost,zagotoviti povezave s πirπim evropskim prostorom,spodbuditi gospodarski razvoj, zagotoviti in poveËatineposredne ekonomske uËinke, zmanjπati negativnevplive na okolje ter nenazadnje ohranjati æe zgrajenoavtocestno omreæje.

Od leta 1994 do konca leta 2002 je bilo zgrajenih æe236,7 km avtocest in drugih cest iz Nacionalnegaprograma izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.Kot naroËnik gradnje avtocest v imenu investitorja,Republike Slovenije, od leta 1994 nastopa Druæba zaavtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). VeËinoinæenirskih opravil in nadzora gradnje opravljaDruæba za dræavne ceste, superkontrolo kakovostivgradnih materialov pa Zavod za gradbeniπtvoSlovenije.

Gradnja avtocest v okviru nacionalnega programa izgradnjeavtocest v Republiki Sloveniji od leta 1994 do konca leta 2002

25

1995 22,3 km

Prvi avtocestni kilometri Nacionalnega programaizgradnje avtocest so podaljπali primorsko avtocesto.Poleti leta 1995 sta bila prometu predana odsekaRazdrto - »ebulovica in »ebulovica - DivaËa, konecleta pa πe odsek DivaËa - Dane.

AC RAZDRTO - »EBULOVICA (1994 - 12.07.1995)

Trasa 8,8 km dolge avtoceste z nadvozi in podvozi jebila zgrajena æe med leti 1990 in 1993. V okviru ure-sniËevanja Nacionalnega programa pa sta bila zgraje-na πe viadukta Bandera in Goli vrh.

Projektanti: SCT, Projekt nizke zgradbe Ljubljana;Ponting Maribor.

Izvajalci gradbenih del: SGP Primorje AjdovπËina(razcep Razdrto, trasa, viadukt Bandera), SCT Ljubljana(razcep Razdrto, viadukt Goli vrh); Italstrade (trasa).

AC »EBULOVICA - DIVA»A (1994 - 12.07.1995)

SoËasno s predhodnim odsekom je promet stekeltudi po 5,1 km dolgem nadaljevanju avtoceste doDivaËe.

Projektant: IBT Ljubljana

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana (trasa, objek-ti); SGP Primorje AjdovπËina (trasa, objekti); GIZGradis (objekti); GPG (objekti).

AC DIVA»A - DANE (1994 - 08.12.1995)

Kot tretji nov odsek na primorski avtocesti je bila leta1994 prometu predana πe avtocesta od razcepaGabrk pri DivaËi do Seæane (Dane). Na 8,4 km dolgiπtiripasovni avtocesti so 3 podvozi in 3 nadvozi tercestninska postaja Dane.


Izvajalci gradbenih del: SGP Primorje AjdovπËina;SCT Ljubljana; Kraπki zidar Seæana.

DivaËa - Dane

26

1996 68,3 km

HC SELO - ©EMPETER (1994 - 24.05.1996)

Zaradi okoljevarstvenih, ekonomskih in prometnihrazlogov je 11,8 km dolg odsek πtiripasovne hitreceste zgrajen v t.i. “varËnem profilu” brez odstavnihpasov in z odstavnimi niπami. Poleg trase in premos-titvenih objektov sta zgrajena πe prikljuËka v Selu inVogrskem ter cestninska postaja Bazara.

Projektant: Projektivni atelje - nizke gradnjeLjubljana

Izvajalci gradbenih del: SGP Primorje AjdovπËina;SCT Ljubljana; Kraπki zidar Seæana; Italstrade.

AC ©ENTILJ - PESNICA (1994 - 18.10.1996)

Avtocestni odsek se zaËne v prikljuËku na avtocestood mejnega prehoda ©entilj, zgrajeno leta 1991, in se konËa na kroænem kriæiπËu v Pesnici, kjer senaveæe na hitro cesto skozi Maribor. Dolæina odsekaje 9,5 km.

Projektanti: Projektivno-tehnoloπki biro Maribor;Biro za projektiranje in inæeniring Maribor; Gradis -Biro za projektiranje Maribor; Vodno-gospodarskibiro Maribor; Inæeniring biro Maribor.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; GIZ Gradis.

AC HO»E - ARJA VAS: dograditev dodatnih dveh pasov (1994 - 24.10.1996)

Avtocesta med HoËami in Arjo vasjo je bila kotdvopasovnica zgrajena med leti 1972 in 1977. Medgradnjo je bil izveden tudi veËji del zemeljskih indrugih del, ki so omogoËila dograditev dodatnihdveh pasov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja.Skupna dolæina dograditve dodatnih dveh pasov odHoË do Arje vasi je 47 km, posamezni pododseki paso bili v promet predani postopno. Kot πtiripasovnicaje bila avtocesta v celoti prevozna 24. 10. 1996, koje bil dokonËan in prometu predan πe zadnji podod-sek Celje - Arja vas.

Projektanti: SCT, Projekt nizke zgradbe Ljubljana;Projektivni atelje Ljubljana; Biro za projektiranje ininæeniring Maribor; Gradis - Biro za projektiranjeMaribor; Vodno-gospodarski biro Maribor; Podjetjeza urejanje voda Celje.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; GIZ Gradis;Cestno podjetje Celje; SGP Primorje AjdovπËina;Rudis Trbovlje; SGP Pionir.

©entilj - Pesnica

27

1997 25,50 km

AC ARJA VAS - VRANSKO (1994 - 19.09.1997)

Na 20,9 km dolgi avtocesti je zaradi slabo nosilnihtal zgrajenih kar 70 premostitvenih objektov.

Projektanti: PA - Projektivni atelje nizke gradnjeLjubljana; PNZ - Projekt nizke zgradbe Ljubljana.

Izvajalci gradbenih del: Callisto Pontelo in TirrenaScavi s podizvajalci (trasa, premostitveni objekti); SCTLjubljana (kriæanje z æeleznico), Cestno podjetjeLjubljana.

HC SLOVENSKA BISTRICA - HAJDINA: prikljuËekSlovenska Bistrica - sever (1996 - 29.09.1997)

S prikljuËkom na avtocesto HoËe - Arja vas je bilasklenjena obvoznica okoli Slovenske Bistrice. DolæinaprikljuËka znaπa 0,8 km, zgrajen pa je v oblikipoloviËne deteljice z dvema nivojskima kriæiπËema.

Projektant: BP Lineal Maribor

Izvajalec gradbenih del: Cestno podjetje Maribor

AC DANE - FERNETI»I (1994 - 14.11.1997)

Z dokonËanjem 3,8 km dolgega odseka Dane -FernetiËi se je zakljuËila gradnja seæanskega avtocest-nega kraka. To je bila tudi prva celovita avtocestnapovezava Ljubljane z eno od sosednjih dræav.


Izvajalci gradbenih del: SGP Primorje AjdovπËina(trasa, nadvoza, podhod, podvoz); SCT Ljubljana(trasa, predor Tabor); SGP Kraπki zidar Seæana (nad-voz, podhodi).

Arja vas - Vransko: arheoloπka izkopavanja

Ali mislite, da bo dograditev avtocestnega sistema izboljπalaprometno varnost na naπih cestah, ali je ne bo izboljπala?

Kako je po vaπem mnenju bolje speljati avtocesto?

»e bi se morali sami odloËiti o dveh mogoËih trasah bodoËeavtoceste, kaj bi bilo za vas bolj sprejemljivo?

prometna varnost se bo zelo izboljπalaprometna varnost se bo izboljπalaprometna varnost se bo poslabπalaprometna varnost se bo zelo poslabπalaostala bo enakane vem

Viri:1.Raziskava Socialno prostorski vplivi avtocest v Sloveniji,

FDV-IDV-CPS, N=1.048, junij 1997;2.Raziskava Slovensko javno mnenje o avtocestah 2002,


“do konca” izkoristiti æe obremenjeno dolinocesto na novo naËrtovati po dolini, kiprometno πe ni izkoriπËenane vem

Ëim bliæje naselij, tako da je cesta najboljuporabna za njihove prebivalceËim bolj stran od naselij, Ëeprav je cestamanj uporabna za prebivalce naselij, mimokaterih je speljanane vem


FDV-IDV-CPS, N=1.024, november 19942. Raziskava Socialno prostorski vplivi avtocest v Sloveniji,FDV-IDV-CPS, N=1.048, junij 1997;3. Raziskava Slovensko javno mnenje o avtocestah 2002,






28

29

1998 21,8 km

AC DIVA»A - KOZINA (1996 - 27.03.1998)

Leta 1998 se je avtocesta z izgradnjo odseka medDivaËo in Kozino pribliæala slovenskemu Primorju πeza 6,7 km.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; PrimorjeAjdovπËina; Kraπki zidar Seæana.

AC SLIVNICA - FRAM - BDC (1997 - 31.05.1998)

Avtocesta dolæine 7 km je del obvozne cesteMaribora, ki mesto prikljuËuje na avtocestni odsekHoËe - Arja vas - Vransko.

Projektant: Biro za projektiranje in inæeniring Maribor

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; GIZ Gradis

Slivnica - Fram

30

HC HAJDINA - ORMOÆ: obvoznica Ormoæ (1997 - 11.09.1998)

Dvopasovna, 3,8 km dolga obvoznica je bila zgrajenav okviru izgradnje odseka hitre ceste Hajdina -Ormoæ.

Projektanta: Ponting Maribor; Dolenjska projektivaNovo mesto

Izvajalci gradbenih del: GIZ Gradis; SCT Ljubljana;Cestno podjetje Celje.

HC ZADOBROVA - TOMA»EVO: Severna obvoznica Ljubljane (1994 - 16.11.1998)

Sistem obvoznih cest v Ljubljani je bil z izgradnjohitre ceste od kroæiπËa v TomaËevem do razcepaZadobrova daljπi za nove 4,3 km.

Projektant: Projektni atelje nizke gradnje Ljubljana

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; GIZ Gradis.

1999 34,8 km

HC IZOLA - JAGODJE (1998 - 11.06.1999)

Z dograditvijo dodatnih dveh voznih pasov k obsto-jeËi dvopasovni hitri cesti v dolæini 2,3 km je bildokonËan prvi del Obalne ceste.

Projektant: Investbiro Koper

Izvajalci gradbenih del: Primorje AjdovπËina;Cestno podjetje Koper.

AC BELTINCI - PINCE: obvoznica Lendava (1998 - 31.07.1999)

Prva faza obvoznice je bila zgrajena kot dvopasovni-ca, dolæine 6,8 km.


Izvajalec gradbenih del: GIZ Gradis

Izola - Jagodje

31

HC SLOVENSKA BISTRICA - HAJDINA: od prikljuËka S. Bistrica do obvoznice Pragersko (1998 - 31.07.1999)

Izvedena je bila rekonstrukcija ceste v dolæini 3,5 km. Projektant: Lineal Maribor

Izvajalec gradbenih del: Cestno podjetje Maribor

AC ©ENTJAKOB - MALENCE: Vzhodna avtocesta Ljubljane (1995 - 27.08.1999)

Ljubljanski cestni obroË je bil dokonËno sklenjenpoleti leta 1999, ko je bila dokonËana in prometupredana 10,7 km dolga avtocesta med ©entjakobomin razcepom Malence. Na njej sta dva razcepa(Malence, Zadobrova), pet prikljuËkov, dvocevni tri-pasovni predor Golovec, pokriti ukop Strmec ter πe26 veËjih in manjπih premostitvenih objektov.

Projektant: Projektni atelje nizke gradnje Ljubljana

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; PrimorjeAjdovπËina; GIZ Gradis.

HC VIPAVA - SELO (1997 - 25.10.1999)

Odsek hitre ceste Vipava - Selo je dolg 11,5 km in jezgrajen kot izvennivojska πtiripasovna cesta z vmes-nim loËilnim pasom in odstavnimi niπami.

Projektant: Proniz Ljubljana

Izvajalci gradbenih del: Primorje AjdovπËina; SCTLjubljana; GIZ Gradis.

Razcep Malence na vzhodni avtocesti Ljubljane

32

2000 31 km

AC PESNICA - SLIVNICA: Slivnica - Ptujska cesta (1998 - 22.05.2000)

Predhodne priprave na gradnjo tega dela Vzhodneavtoceste Maribora so se zaËele poleti leta 1998 zarheoloπkimi izkopavanji na obmoËju Rogoze. Medmajem in junijem leta 1999 je bila izvedena tudiekshumacija ærtev povojnih pobojev v Tezenskemgozdu. Dela pri izgradnji avtoceste so bila konËanamaja leta 2000, hkrati s 4,1 km dolgo avtocesto jebil prometu predan tudi æe zgrajeni razcep v Slivnici.

Projektant: BPI - Biro za projektiranje in inæeniringMaribor

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; GIZ Gradis;Primorje AjdovπËina; Cestno podjetje Maribor.

AC PESNICA - SLIVNICA:nova Zrkovska cesta (1999 - 18.09.2000)

V okviru izgradnje Vzhodne avtoceste Maribora jebila leta 2000 prometu predana tudi 0,9 km dolganova Zrkovska cesta, ki navezuje mesto Maribor naæe zgrajeno avtocesto od Slivnice do Ptujske ceste.


Izvajalci gradbenih del: Cestno podjetje Maribor,podizvajalec Ceste mostovi Celje

Slivnica - Ptujska cesta

Ali podpirate ali ne podpirate Nacionalni program izgradnjeavtocest v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejel slovenski parlament?

Kakπno je vaπe mnenje o dosedanjem poteku gradnjeavtocest v Sloveniji?

Ali naj tudi v bodoËe gradimo s takπnim tempom kot do sedaj,Ëeprav bo treba zaradi tega zagotoviti dodatna sredstva?

zelo nasprotujemnasprotujempodpiramzelo podpiramne vem





gradnjo avtocest je treba πe pospeπitigradnja naj poteka tako, kot sedajgradnjo je treba upoËasnitipospeπiti je potrebno gradnjo samonekaterih odsekovne vem

zelo dobrodobrozadostnonezadostnone vem, ne poznam

Vir:Raziskava Slovensko javno mnenje o avtocestah 2002,FDV-IDV-CPS, N=1007, oktober 2002




33

34

AC VI©NJA GORA - BI» (1997 - 03.10.2000)

©tiripasovna avtocesta, dolæine 11,2 km, od ViπnjeGore do BiËa je prvi avtocestni odsek, ki je bil zgra-jen v okviru uresniËevanja Nacionalnega programaizgradnje avtocest na dolenjskem avtocestnemkraku. Zgrajena je v koridorju obstojeËe dvopasovneglavne ceste.

Projektant: PNG - Projekt nizke gradnje Ljubljana


AC NAKLO - KRANJ VZHOD (1998 - 21.11.2000)

Odsek med Naklim in prikljuËkom Kranj Vzhod je prvidograjen odsek πtiripasovne avtoceste na Gorenjskemv okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest.Ob izgradnji dvopasovne avtoceste Naklo - Kranjvzhod leta 1985 je bila opravljena veËina zemeljskihdel za dograditev v πtiripasovnico, med leti 1998 in2000 pa sta bila zgrajena dodatna pasova v dolæini8,7 km, viadukt RupovπËica, most Ëez Kokro in 2podvoza, preurejen je bil prikljuËek Kranj zahod inpostavljena protihrupna zaπËita v dolæini 3.250 m.

Projektant: Projektivno podjetje Kranj

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana (trasa,viadukt RupovπËica); Primorje AjdovπËina (trasa); GIZGradis (most Ëez Kokro).

Viπnja Gora - BiË

35

AC KOZINA - KLANEC (1999 - 24.11.2000)

Primorski avtocesti je bilo jeseni 2002 dodano novih4,8 km. Hkrati s predajo prometu je bil na celotnemprimorskem avtocestnem kraku znova vzpostavljent.i. “zaprti sistem cestninjenja”. Med gradnjo avto-ceste so potekale tudi obseæne arheoloπke raziskave.Poleti 1999 so na gradbiπËu trase avtocestnega odse-ka naπli fosilne ostanke kosti prazgodovinskihvretenËarjev - prvih najdenih dinozavrov na sloven-skih tleh.

Projektanta: Investbiro Koper; Projekt Nova Gorica.

Izvajalci gradbenih del: Primorje AjdovπËina; GIZGradis; Kraπki zidar Seæana

Kozina - Klanec

HC RAZDRTO - VIPAVA: razcep Razdrto (1998 - 24.11.2000)

Razcep predstavlja prvo fazo izgradnje hitre cestemed Razdrtim in Vipavo. Na avtocesti dolæine 1,3 kmje zgrajena tudi cestninska postaja Nanos.

Projektanta: Proniz Ljubljana; IBE Ljubljana.

Izvajalci gradbenih del: Primorje AjdovπËina; Kraπkizidar Seæana.

36

2001 14,1 km

AC BLAGOVICA - ©ENTJAKOB: ©entjakob - Krtina (1998 - 28.08.2001)

8,1 km dolga prva etapa avtoceste od prikljuËka naVzhodno avtocesto Ljubljane v ©entjakobu do Krtineje bistveno zmanjπala prometne obremenitve naobstojeËih glavnih prometnicah med Ljubljano in©tajersko, predvsem pa na glavni cesti skoziDomæale.

Projektant: PNZ, Projekt nizke zgradbe Ljubljana


HC VIPAVA - LOG (2000 - 01.10.2001)

V Vipavski dolini je bila kot del novogoriπke avtoces-tne smeri prometu predana πtiripasovna hitra cesta zodstavnimi niπami v dolæini 3,4 km.

Projektant: Proniz Ljubljana

Izvajalci gradbenih del: Primorje AjdovπËina; SCTLjubljana; Kraπki zidar Seæana; Gradis Nizke gradnjeMaribor.

AC PESNICA - SLIVNICA: hitra cesta skozi Maribor2 B etapa (1999 - 26.10.2001)

Z dokonËanjem 2,6 km dolge 2 B etape hitre ceste vMariboru poteka promet iz celjske smeri proti©entilju in Murski Soboti v celoti po πtiripasovni cesti.

Projektanta: BPI - Biro za projektiranje in inæeniringMaribor; KO - BIRO Maribor.

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; GradisNizke gradnje Maribor; Primorje AjdovπËina.

Vipava - Log

37

2002 18,9 km

AC VRANSKO - BLAGOVICA: Vransko - Trojane (1996 - 28.06.2002)

Razgibana, 8,6 km dolga πtiripasovna avtocestapoteka skozi dva dvocevna predora, med njima jetrenutno najdaljπi slovenski avtocestni predor(Jasovnik, dolæine 1.612 oz. 1.633 metrov), prekosedmih viaduktov, med njimi tudi preko trenutnonajdaljπega slovenskega avtocestnega viadukta(LoËica, dolæine 869 oz. 849 metrov), osmih mostov,dveh nadvozov in πtirih podvozov do prikljuËka naTrojanah.

Projektant: PNG - Projekt nizke gradnje Ljubljana

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; GIZ Gradis;Primorje AjdovπËina.

Viadukt LoËica

38

AC BLAGOVICA - ©ENTJAKOB: Krtina - Lukovica(cestninska postaja Kompolje) (2000 - 28.06.2002)

Odsek se zaËne v navezavi na æe zgrajeno prvo etapo v Krtini. Skozi vkop preko krtinskega hriba senadaljuje juæno od naselij Vrba, Prevoje in ©entvid,nato poteka mimo Lukovice vse do cestninske posta-je Kompolje, kjer se navezuje na obstojeËo glavno.Dolæina avtoceste je 6,1 km. V okviru izgradnje avto-ceste je zgrajen tudi zadræevalnik visokih vodaDrtijπËica, ki bo πËitil Domæale in Lukovico predpoplavnimi vodami Radomlje in DrtijπËice. Zadræe-valnik je sposoben prevzeti 5,9 milijona m3 vode,viπina pregrade je 18 m, povrπina stalne ojezeritve pa znaπa 27 ha.

Projektant: PNG, Projekt nizke gradnje Ljubljana

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; PrimorjeAjdovπËina; GIZ Gradis; Gradis NG Maribor; PUVCelje; Kraπki zidar Seæana.

AC VU»JA VAS - BELTINCI: odsek med prikljuËkomaMurska Sobota in Lipovci (2000 - 15.11.2002)

Z dograditvijo 4,2 km dolgega odseka πtiripasovneceste z odstavnimi niπami med prikljuËkoma MurskaSobota in Lipovci so se obËutno zmanjπale prometneobremenitve na obstojeËi dræavni cestni mreæi naobmoËju Murske Sobote. V sklopu izgradnje tegaodseka sta bili prometu predana πe 3,4 km dolgadvopasovnica - zahodni krak juæne zbirne cesteMurske Sobote in obkanalska cesta.

Projektant: BP Lineal Maribor

Izvajalci gradbenih del: SCT Ljubljana; PrimorjeAjdovπËina; Gradis Nizke gradnje Maribor; Cestnopodjetje Maribor.

Murska Sobota - Lipovci

39

Kronologija gradnje slovenskih avtocest: 1970-2002

40

Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS,d.d., je bila ustanovljena z zakonom leta 1993 kotjavno podjetje v obliki delniπke druæbe, ki bo opravl-jalo finanËni inæeniring, pripravljalo, organiziralo invodilo gradnjo avtocest ter vzdræevalo in upravljaloæe zgrajene avtoceste v Sloveniji. Z zaËetkom delo-vanja januarja 1994 je DARS od dræave prevzel vupravljanje vse do takrat zgrajene avtoceste in

nekatere hitre ceste v skupni dolæini 198,4 km ter67,5 km prikljuËkov nanje. Ob koncu leta 2002DARS, d.d., upravlja 356,3 km avtocest in hitrih cestter 120 km prikljuËkov. Hkrati s prenosom upravljan-ja je Druæba za avtoceste prevzela tudi obveznostpobiranja cestnine kot glavnega vira za upravljanje invzdræevanje æe zgrajenih avtocest in pomembnegavira za gradnjo novih avtocest.

Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS, d.d.

DivaËa - Kozina

41

DARS, Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.,in Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranjepri Ministrstvu za okolje in prostor sta v letih 1994 in1997 naroËila raziskovalno nalogo“Socialnoprostorski vplivi avtocest v Sloveniji”, leta2002 pa je DARS naroËil raziskavo “Slovensko javnomnenje o avtocestah 2002”. Raziskave je izvedelCenter za prostorsko sociologijo pri Inπtitutu zadruæbene vede Fakultete za druæbene vede Univerzev Ljubljani. Æe prej, leta 1970, je takratni Cestni skladSRS pri Fakulteti za sociologijo, politiËne vede in nov-inarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja inmnoæiËnih komunikacij, naroËil raziskavo StaliπËaobËanov o razvoju cestnega omreæja v Sloveniji.Osnovni namen raziskav je bilo spremljanje in analizanajpomembnejπih socialno prostorskih in okoljskihvplivov gradnje in izgradnje slovenskega avtocestne-ga sistema.

Temeljna ugotovitev vseh πtirih raziskav je, da javnostmoËno podpira gradnjo avtocest. Varnost prometa jedaleË najpomembnejπi kriterij, ki ga je treba zago-toviti pri gradnji avtocest. Hkrati pa tri Ëetrtinevpraπanih meni, da bo dograditev avtocest izboljπalaali zelo izboljπala prometno varnost.

Pojasnilo h grafom

V projekt izgradnje avtocest so vkljuËene razliËne ustanove inskupine. V kolikπni meri zaupate ali ne zaupate:

sploh ne zaupamne zaupamzaupampovsem zaupam





Druæbi za avtoceste v Republiki Slovenije

42

DARS, d.d.Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji

Druæba DARS je bila ustanovljena z Zakonom o druæbi za

avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike

Slovenije πtev. 57/93). Druæba je bila registrirana 7. 12. 1993

Sedeæ: Ulica XIV. divizije πtev. 4,

SI-3000 Celje

Telefon: (03) 544-20-00

Glasovna postaja info@tel -

informacije o razmerah na

avtocestah: 080 22 44

ABC@tel - informacije

o sistemu ABC: 080 15 03

Faks: (03) 544-20-01

Izpostava: Dunajska 7,

SI-1000 Ljubljana

Telefon: (01) 300-99-00

Faks: (01) 300-99-01

Elektronska poπta: [email protected]

Spletne strani (WWW): http://www.DARS.si/

SkupπËina DARS, d.d.: Vlada Republike Slovenije

Predsednik Nadzornega

sveta DARS, d.d.: Peter Tevæ

Namestnica predsednika

Nadzornega sveta DARS, d.d.: Mateja Duhovnik

»lani Nadzornega

sveta DARS, d.d.: Jadran Bajec,

Janez Erjavec,

Rudi Gabrovec,

Zvonko IvanuπiË,

Damijan Mihevc,

Viktor Seitl,

Franci Slak,

Zdravko Slak,

mag. Igor Zajec

Predsednik uprave: mag. Janez BoæiË

Namestnik predsednika uprave: Joæe Zimπek

»lan uprave: mag. Stanko Debeljak

Documents

Slovenske avtoceste