Maruška Jurman

PROBLEMATIKA ONESNAŽEVANJA

SLOVENSKEGA MORJA

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in

policijsko delo

Ljubljana, maj 2018

PROBLEMATIKA ONESNAŽEVANJA

SLOVENSKEGA MORJA

Diplomsko delo

Študent(ka): Maruška Jurman

Študijski program: Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost

in policijsko delo

Mentorica: izr. prof. Katja Eman

Somentor(ica): /

I

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. Katji Eman za strokovno usmerjanje in pomoč pri izdelavi

diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi svoji mami in očetu, fantu Luki in prijateljem, ki so bili v obdobju pisanja

diplomskega dela potrpežljivi, mi pomagali in stali ob strani.

II

Problematika onesnaževanja slovenskega morja

Ključne besede: ekološka kriminaliteta, slovensko morje, onesnaževanje morja, morski

odpadki.

Povzetek

Ne glede na to, da je naše morje majhno, ima visoko biološko raznovrstnost in dogajajo se

kazniva dejanja, povezana z ekološko kriminaliteto. Omogoča opravljanje številnih

gospodarskih dejavnosti, povezanih z morjem, ki so tudi velika obremenitev. Na žalost je

tudi za večino odpadkov končni cilj morsko okolje. V diplomski nalogi smo se osredotočili na

problematiko onesnaževanja slovenskega morja kot posledice ekološke kriminalitete.

Podrobneje smo preučili dejavnike, za katere menimo, da povzročajo onesnaženost v

slovenskem morju, in varstvo morja na splošno. Osrednji problem morja je onesnaževanje,

katerega glavni krivci so pomorski promet, industrija, kmetijstvo, čezmejno onesnaževanje,

meteorne vode, morsko ribištvo, turizem, poselitev, skladiščenje ter druge negospodarske

dejavnosti, povezane z morjem. Vse te dejavnosti obremenjujejo morje in povzročajo

njegovo onesnaženost z nevarnimi snovmi in odpadki, ki so v slovenskem morju pogosti, še

posebej plastični. Zato bi morali onesnaževanje kaznovati z višjimi kaznimi in pogostejšim

nadzorom. Prav tako bi morali organizirati pogostejše čistilne akcije ter ponujati različne

nagrade, da bi bila udeležba večja. Ekološke katastrofe v morju, ki jih povzročajo odpadki in

ostali dejavniki, so grozljive, saj se ponekod po svetu ljudje že kopajo v smeteh, ki jih v morje

vsak dan odložimo na tone. Ne pomislimo na to, da bodo ogrozile naravno okolje. Ni nujno,

da je morje vedno onesnaženo zaradi človekovega posega. V nekaterih primerih so krive

tudi naravne katastrofe, vendar je v večini primerov glavni krivec prav človek. Na žalost

onesnaženje morja, ki ga povzročamo, vodi k nezdravemu naravnemu okolju ter škoduje

vsem živim bitjem. Da bi se onesnaženost morja zmanjšala, bi morali biti ljudje bolj

seznanjeni s posledicami onesnaženosti. Pogosteje bi morali prijavljati kazniva dejanja,

povezana z onesnaževanjem morja. Zavedati bi se morali, da odpadkov ne smemo puščati

vsepovsod.

III

The problem of pollution of the Slovenian sea

Keywords: environmental crime, Slovenian sea, pollution of the sea, marine waste.

Abstract

Regardless of the fact that our sea is small, it has a high biological diversity. There are

criminal offenses, connected with the environmental crime. The sea enables performing a

number of economic activities, connected with the sea, which is also a great burden. Alas,

the final destination for most of the waste is the marine environment. In the bachelor’s

thesis, we focused on the issues of pollution of the Slovenian sea as a consequence of the

environmental crime. In more detail, we studied the factors for which we believe that they

cause pollution in the Slovenian sea and protection of the sea in general. The central

problem of the sea is pollution, for which the main culprits are maritime traffic, industry,

agriculture, cross-border pollution, rainwater, marine fishing, tourism, human settlement,

warehousing and other non-economic activities connected with the sea. All these activities

burden the sea and cause its pollution by dangerous substances and waste, which is

common in the Slovenian sea, especially the plastic one. Therefore, polluting should be

penalized by higher penalties and more frequent supervision. More frequent cleansing

actions should be organized and prizes should be offered in order for the involvement of the

people to become greater. Ecological disasters in sea caused by waste and other factors are

gruesome, for people in some parts of the world already bathe in waste which is deposited

in the sea in tones every day. We do not think of that that they will threaten the natural

environment. It is not necessary that sea is always polluted because of the human’s

intervention. In some cases, the natural disasters are also to be blamed. However, the

human is the main culprit in most of the cases. Unfortunately, the pollution of the sea which

we cause leads to an unhealthy natural environment and is damaging to all living creatures.

In order to reduce the pollution of the sea, people would have to be more acquainted with

the consequences of the pollution. They would have to report criminal offenses connected

with the pollution of the sea more often. They would have to realize that we must not leave

litter everywhere.

IV

Kazalo vsebine

1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 Namen in cilj naloge ................................................................................................ 2

1.2 Opredelitev hipotez ................................................................................................ 2

1.3 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 3

2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ........................................................................ 5

2.1 Morje ....................................................................................................................... 5

2.2 Onesnaževanje morja ............................................................................................. 6

2.3 Morski odpadki ....................................................................................................... 7

2.4 Ekološka kriminaliteta ............................................................................................. 9

2.4.1 Oblike ekološke kriminalitete ........................................................................ 10

3 ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA MORJA.................................................................... 14

3.1 Geografske značilnosti Jadranskega morja ........................................................... 14

3.1.1 Geografske značilnosti slovenskega morja .................................................... 15

4 VARSTVO SLOVENSKE OBALE PRED ONESNAŽEVANJEM ....................................... 17

4.1 Evidence Sektorja za varovanje obalnega morja o onesnaženjih slovenskega morja

in obale............................................................................................................................. 18

4.2 Primeri večjih onesnaženj slovenskega morja ...................................................... 18

5 PROBLEMATIKA ONESNAŽEVANJA SLOVENSKEGA MORJA ................................... 21

5.1 Poseljenost ............................................................................................................ 22

5.2 Turizem ................................................................................................................. 22

5.3 Industrija ............................................................................................................... 23

5.4 Medicina ............................................................................................................... 24

5.5 Pristaniške dejavnosti in pomorski promet .......................................................... 24

5.6 Podvodni hrup ....................................................................................................... 25

5.7 Meteorne vode ..................................................................................................... 26

5.8 Kmetijstvo ............................................................................................................. 27

5.9 Čezmejno onesnaževanje ..................................................................................... 27

6 MONITORING MORJA .......................................................................................... 29

V

6.1 Barcelonska konvencija ......................................................................................... 30

6.2 Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za ukrepe skupnosti

na področju vodne politike .............................................................................................. 32

6.3 Ekološko in kemijsko stanje morja ........................................................................ 33

7 OPAZOVANJE ONESNAŽEVAL NA OBALI IN V PRIOBALNEM MORJU ...................... 35

8 INTERVJU S STROKOVNJAKOM ZA BIOGEOKEMIJSKE PROCESE V NARAVNIH VODAH

40

8.1 Glavne ugotovitve ................................................................................................. 40

9 RAZPRAVA ........................................................................................................... 42

9.1 Preverjanje hipotez ............................................................................................... 43

10 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 46

VIRI IN LITERATURA .................................................................................................... 48

PRILOGA A: INTERVJU S STROKOVNJAKOM ZA BIOGEOKEMIJSKE PROCESE V NARAVNIH

VODAH ....................................................................................................................... 54

VI

Kazalo tabel

Tabela 7.1: Raziskani kraji in videni odpadki v morskem okolju. ........................................ 38

Kazalo slik

Slika 4.1: Plovilo sektorja za varovanje obalnega morja, s katerim varuje pred onesnaženjem

in ukrepa ob nenadnem onesnaženju .............................................................. 20

Slika 6.1: Na sliki je z modro barvo obarvano 22 držav, ki so pogodbenice Barcelonske

konvencije. ........................................................................................................ 31

Slika 7.1: Odpadki, ki so jih pustili kopalci na naravnem spomeniku Debeli rtič ................ 37

1

1 Uvod

Onesnaževanje morja predstavlja veliko grožnjo za morje in obalo, ki je dom različnim

morskim organizmom in ekosistemom. Prav tako je pomemben vir hrane, surovin in

energije ljudem, nudi številne razvojne možnosti ter igra pomembno vlogo pri turistični

dejavnosti.

V Koprskem zalivu so velik problem tudi reke, ki se izlivajo v morje, zaradi nepopolno

očiščene komunalnih odpadnih voda koprske čistilne naprave, ki se izlivajo v spodnji tok

Rižane (poleg tega se v Rižano in Badaševico neposredno izlivajo nekatere odpadne vode

zaledja in industrije) (ARSO, 2010). Obstaja tudi nevarnost nesreč z ladjami, saj je v Kopru

pristanišče, v katerega prihajajo ladje, ki vozijo nafto in naftne derivate ter druge nevarne

snovi.

Človek je s svojimi posegi v naravno okolje naredil veliko škode. Prav zato gre pri ekološkem

kriminalu izrecno za inkriminacije, ki so usmerjene zoper naravo in človeka, temeljne

človekove vrednote in človeško življenje. Ne le, da človeku škodijo neposredno, ampak

uničujejo tudi vse tisto, kar je pomembno da lahko preživi (Eman , 2011b).

Slovenci smo veliki onesnaževalci okolja, ki nas obkroža, saj v vsem pretiravamo, kot na

primer pri ogrevanju, prekomernem umetnem gnojenju in škropljenju, razsvetljevanju

mest in spomenikov, nepravilnem skladiščenju nevarnih odpadkov. Velik problem v

Sloveniji predstavlja odvisnost občin od industrije in podjetij na njihovem območju, saj

podjetja in industrija dajejo ljudem delovna mesta. Da ljudje ne bi ostali brez dela, se

pogosto spregleda onesnaževanje, ki ga povzroča industrija (Eman, 2011b, str. 6). Problem

ekološke kriminalitete je v svetu dosegel kritične razsežnosti. Tudi Slovenija se z uvedbo

predloga Direktive o varstvu okolja (»Zakon o varstvu okolja [ZVO-1]«, 2004) usmerja v

kazenskopravno varstvo okolja. Predvidena so nova kazniva dejanja: onesnaževanje morja

z ladij, onesnaževanje jezerskih in rečnih voda ter kaznivo dejane ogrožanja okolja s hrupom

(Eman , 2011b).

2

»Okolje je že od začetka človeštva osnova za preživetje človeka« (Eman, 2011a, str. 312),

na katerega človek ne pazi, saj je prav človek povzročitelj manjših in večjih katastrof. V

okolju povzročeno uničenje, ki nastane zaradi malomarnega vedenja in nezakonitega

ravnanja posameznikov, željnih zaslužka in ugodnosti ne glede na izvor, lahko predstavlja

resno grožnjo za posameznikovo in nacionalno in mednarodno varnost (Eman, 2011a).

Problem, ki smo ga v diplomskem delu preučevali, je onesnaževanje slovenskega morja.

Raziskovali smo, zakaj je morje onesnaženo, in ugotovili, da je veliko različnih

onesnaževalcev, kot so industrija, turizem, poseljenost, podvodni hrup, pristaniške

dejavnosti, medicina, promet, čezmejne dejavnosti, kmetijstvo in meteorne vode. Tudi

izrečene kazni za onesnaževanje okolja so prenizke. Za ekološko kriminaliteto je velikokrat

vzrok dobiček. Do onesnaženosti lahko pride tudi po nesreči ali iz malomarnosti. Želimo si,

da bi ljudje bolj pazili na ravnanje z morjem in da ne bi bil za večino odpadkov končni cilj

morje.

1.1 Namen in cilj naloge

Namen diplomskega dela je preučiti problem onesnaženosti slovenskega morja, izpostaviti

glavne onesnaževalce, ki pripomorejo k onesnaženosti kot obliki ekološke kriminalitete, in

s tem na podlagi ugotovitev predlagati ukrepe za preprečitev te oblike kriminalitete. Namen

je, ugotoviti, v katerem mesecu je slovensko morje izpostavljeno največji onesnaženosti in

kaj na to vpliva. Poskušala bom izvedeti, kolikšen delež k onesnaževanju prispeva morski

promet, ki prihaja v pristanišče Luka Koper, tržaško pristanišče, ter ostali dejavniki, kot so

turizem ter razne vodne panoge in promet ter reke, ki se v slovensko morje izlivajo.

1.2 Opredelitev hipotez

Z namenom doseči zastavljene cilje smo oblikovali naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Največji problem onesnaženosti slovenskega morja so mikrodelci plastike.

Hipoteza 2: Sektor za varovanje obalnega morja močno pripomore k njegovi čistosti.

3

Hipoteza 3: Zaradi morskega prometa obstaja nevarnost večjega onesnaženja morja z

izlitjem nafte v morje.

1.3 Predvidene metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili teoretična ter empirična izhodišča. Uporabili

smo več vrst raziskovalnih metod.

Preučevali in analizirali smo primarne vire (zakone, uradne listine, pravilnike) in sekundarne

vire (članke, knjige, revije, poročila, raziskave), ki so primerni za vsebino diplomske naloge

ter s katerimi smo lahko preverili zastavljene hipoteze. Uporabili smo tudi podatke iz tujega

razpoložljivega gradiva.

Za še bolj podrobno izvedeno strokovno raziskavo sem uporabila še metodo opazovanja.

Plažo sem obravnavala kot glavno spremenljivko in odpadke kot vzorec preučevanja. Pri

izvajani metodi sem skrbno beležila zbrane podatke in jih nato vnesla v svojo raziskavo. Za

še bolj pristen dokaz sem določena mesta tudi fotografirala. Namen te metode je bilo

preverjanje onesnaženosti naše obale in morda ugotoviti, kaj je tudi največji problem. S

takim načinom sem tudi lažje opredelila H1, saj lahko tako z lastnimi očmi opazim

naplavljene predmete ter si odgovorim, ali je plastika res problem slovenskega morja.

Podatke ki sem poiskala v uradnih listinah, zakonih in pravilnikih Republike Slovenije, sem

našla s pomočjo deskriptivne metode. V empiričnem delu smo s pomočjo metode

informativnega razgovora izvedli informativni razgovor z osebo, ki se ukvarja s

problematiko onesnaževanja slovenskega morja. S pomočjo strokovnjaka in drugih metod

bom lahko preverila H1 in H3.

Diplomska naloga je sestavljena iz sedmih sklopov. Na začetku povemo nekaj o problemu

onesnaževanja slovenskega morja. Nato opredelimo temeljne pojme, kot so morje,

onesnaževanje morja, onesnaževala, morski odpadki in ekološka kriminaliteta. Drugo

poglavje smo namenili značilnostim slovenskega morja ter njegovemu ekološkemu in

4

kemijskemu stanju. V nadaljevanju smo predstavili varstvo slovenskega morja pred

onesnaževanjem, ki ga opravlja sektor za varovanje obalnega morja, ki ukrepa ob

nenadnem onesnaževanju morja. Za onesnaževanje, ki je povezano z Luko Koper, pa skrbi

ona sama. V petem poglavju smo predstavili problematiko onesnaževanja slovenskega

morja ter opisali nekaj problemov, kot so poseljenost, turizem, industrija, pristaniške

dejavnosti in promet, meteorne vode, kmetijstvo in čezmejno onesnaževanje. V šestem

smo povedali nekaj o pravni ureditvi problematike onesnaževanja slovenskega morja.

Poglavje pred zaključkom smo namenili opazovanju onesnaževal na obali in v priobalnem

morju. Za konec smo podali svoje mnenje, preverili ter predlagali izboljšave.

5

2 Opredelitev temeljnih pojmov

2.1 Morje

Morje je za človeka pomemben naravni vir, saj predstavlja bogat vir hrane in energije ter

omogoča razvoj najrazličnejšim dejavnostim. Ljudje se do morja obnašamo zelo

neekološko. V morje se vsakodnevno izlivajo neizmerne količine odplak, vanj se odlagajo

odpadki. Tudi posegi v priobalnem pasu imajo velikokrat katastrofalne učinke na ekosistem.

Da bi ohranili morska bogastva in njegovo trajnostno rabo, je potrebno dejavnosti izvajati

na način, ki ohranja naravne zmožnosti učinkovite obnove ekosistemov. V nasprotnem

primeru sledi izguba vrst in habitatov, kar lahko povzroči zmanjševanje ekonomske

učinkovitosti za dejavnosti, ki so povezane z morskim okoljem (Ljubec, 2014).

Šele ko človek pluje po širnih morjih in oceanih, se zave, kako velik in lep je naš planet.

Predstava o morju kot prelepem morskem okolju pa se nam kaj hitro spremeni, ko se samo

sprehodimo ob morski obali, po plaži ali divji obali. Problematika odpadkov namreč ne

pozna meja (Ljubec, 2014).

Morje delimo na pet oceanov ter številna morja in zalive. Pokriva površino okoli 362

milijonov kvadratnih kilometrov, kar je skoraj tri četrtine našega planeta. Povprečno

globino ima 3720 m; najgloblje je v Marianskem jarku: približno 11 km. Svetovno morje je

največji ekosistem na zemlji, saj v njem plavajo največja bitja, ki so kadarkoli živela na zemlji.

Tudi najvišja gora leži večinoma pod morjem – Mauna Kea na Havajskem otočju se z

morskega dna dviga 10.203 m visoko, a le 4170 m nad morsko višino (Tome, n. d.).

Slovensko morje je del Tržaške zaliva v Jadranskem morju. Njegovi značilnosti sta zaprtost

in plitvost. Zaledje slovenskega morja poznamo kot Koprsko primorje, katerega površina

obsega 326 km 2 in nadmorska višina meri 179 m (Čehić, 2007).

6

2.2 Onesnaževanje morja

Ni nujno, da je onesnaženost vedno dejanje ljudi. Do onesnaženosti lahko pride tudi zaradi

naravnih katastrof. Vendar je v večini primerov kriv človek, saj onesnažuje okolje na več

načinov: nekateri namerno ali zaradi dobička, lahko pa tudi nehote (Center RS za poklicno

izobraževanje, n. d.). Večina strupenih snovi, ki so izlite v morje, je neraziskana ali pa storilci

niso kaznovani. Onesnaževanje okolja se obravnava kot prekršek, ki se kaznuje (Šalumun,

2008). Voda, katero človek onesnažuje z onesnaževali, ki so lahko kemične ali biološke

sestave, ob prekomernem onesnaževanju povzroči posledice, ki so škodljive za človeka,

živali in naš planet. Veliko večjih podjetij, industrije, potniških ter tovornih plovil že

uporablja različne filtre in čistilne naprave, ki ustrezno obdelujejo strupene snovi, preden

jih sprostijo v okolje (Center RS za poklicno izobraževanje, n. d.).

Onesnaževanje morja je lahko okolijski vir, ki ga je kaznivo dejanje prizadelo (Water crime,

n. d.). Osemdeset odstotkov onesnaženja pride v morje iz zemlje. Eden večjih virov

onesnaževanja je posledica odtekanja različnih snovi v morje, kot so greznice, olja

avtomobilov, ki vsak dan padejo v majhnih količinah na cesto, reke, pomorski promet, čolni,

industrije, kmetije, ranči in gozdne površine. To so večji viri, ki lahko vplivajo na

onesnaženost morja (National Oceanic and Atmospheric Administration, 2011). Vplivi

onesnaženosti na morje so različni; odvisno je od vrste onesnaževal. Lahko so biološki,

kemični ali fizikalni dejavniki. Vsako onesnaževanje v okolju povzroči neravnovesje v

ekosistemu. Posledice so lahko velike: bolezni ljudi in živali (Center RS za poklicno

izobraževanje, n. d.).

Agencija RS za okolje je zadolžena za redni monitoring morske vode. Ko ugotovijo, da je na

nekem območju morje onesnaženo, ga evakuirajo ter oskrbijo. Pri tem posreduje tudi

Sektor za varovanje obalnega morja. Če gre za posledice, ki so povezane z Luko Koper,

posreduje ta sama (Ministrstvo za infrastrukturo, n. d.). Ljudje sami se moramo zavedati

pomena onesnaževanja morja in vpliva na naše zdravje ter se potruditi, da ostane čim bolj

nedotaknjeno in čim manj onesnaženo.

7

Onesnaženje je vse, kar je prisotno ali vneseno v okolje in kar povzroča škodo. V morju po

vsem svetu in tudi v slovenskem morju je veliko onesnaževal, kot so smeti, olje, kemikalije,

odplake iz naših stranišč, plastični odpadki.

V zadnjih desetih letih se je onesnaženost voda še povečala, kar je povzročilo težke ter

resne nesreče z onesnaženjem, katere odkrivamo z novimi tehnologijami, zaradi katerih

lahko posledice zmanjšamo ali predčasno ukrepamo. Ker pa je onesnaženost morja že tako

obsežna, je vedno bolj opazna in težje rešljiva. Pogosto onesnaženja ni mogoče videti s

prostim očesom; večina tega onesnaževanja ne bo nikoli sanirana.

Večina dejanj, ki onesnažujejo morje, so človekova dejanja, zato bi lahko v večini primerov

pripomogli, da se ta zmanjšajo. Nakup lokalnih proizvodov na primer zmanjšuje

povpraševanje po hrani iz čezmorskih držav, zmanjšuje količino ladij, ki so potrebne za

prevoz te hrane, in posledično zmanjša onesnaževanje, ki ga povzročajo odpadki (Young

People's Trust for the Environment, n. d.).

2.3 Morski odpadki

Morski odpadki so odpadki, ki se pojavljajo na obali, morskem dnu in v vodnem stolpcu.

Med morske nevarne odpadke spadajo zelo majhni delci ali mikrodelci odpadkov. Morsko

okolje je polno odpadkov, vanj pridejo zaradi človekovih dejavnosti ki jih izvajajo

nepremišljeno in nepravilnega ravnanja z odpadki (Navtika, 2014). Morski odpadki lahko

pridejo v morje na različne načine in v največ primerih je kriv za to človek. Če odpadkov ne

odstranimo iz morskega okolja, tam ostanejo. V slovenskem morskem okolju in na obali so

odpadki vseh vrst in izvora. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov. Izvirajo iz aktivnosti

na kopnem (poselitev, turizem, industrija) in na morju (ribištvo, marikultura, pomorski

promet). Drugi odpadki, ki jih še najdemo na obali, so blago, stiropor, steklo in keramika,

kovine, papir in karton, guma in les (Platinus, 2011).

8

Kljub zakonodaji, direktivam in konvencijam, ki regulirajo problematiko vnosa odpadkov v

morsko okolje, predstavljajo morski odpadki vse večjo grožnjo za morsko in obalno okolje,

saj se zaradi počasnega razkroja vse bolj kopičijo. Odpadki v morskem okolju so posledica

človekove aktivnosti na kopnem in na morju. V morsko okolje večina odpadkov prihaja s

kopnega (Ljubec, 2014, str. 2–4).

Velik okolijski problem postajajo odpadki, ki pristanejo v morju. V morje pridejo na različne

načine: reke, odlagališča odpadkov v bližini obal, neprečiščeni kanalizacijski izpusti,

hudourniške vode, prelivni kanali, industrija, turizem in rekreacija ter slabo gospodarjenje

z odpadki v obalnih mestih (Palatinus, 2009. Poleg kopnih virov odpadkov v morje so še

namerno ali nenamerno odlaganje odpadkov v morja s plovil (tovorne, potniške, ribiške

ladje, rekreacijska plovila, jahte ipd.) ter gospodarske dejavnosti na morju (marikultura,

naftne ploščadi). Odlaganje odpadkov v morje s plovil je regulirano z več protokoli

(Palatinus, 2009). Najpomembnejši med njimi je t. i. Mednarodna konvencija o

preprečevanju onesnaževanja morja z ladij [MARPOL] (International Maritime

Organization, n. d.). V Slovensko morje prihajajo odpadki s kopnih virov in tudi s plovil

(Palatinus, 2009).

Sredozemsko morje je eno od morij ki so ga odpadki najbolj prizadeli. Človek in dejavnosti,

s katerimi se ukvarja človek, ustvarjajo precejšnje količine odpadkov. Namesto da bi se

količine odpadkov manjšale, se iz leta v leto večajo. Od vseh odpadkov je največ plastike, ki

lahko obsega do 95 % odpadkov na obali, površini oceanov ali na morskem dnu. Večina

plastike se ne razgradi ali pa se počasi razgraja v mikrodelce plastike, zato je za morje zelo

kritična (United Nations Environment Programme, 2015, str. 17).

Enega največjih morskih odpadkov predstavlja mikroplastika, drobni plastični delci, ki lahko

zaradi svoje majhnosti prehajajo v prehranjevalni splet morskih organizmov. Tako je že bila

dokazana prisotnost odpadkov v prebavilih poginulih morskih želv. Mikroplastika nastane

kot posledica razpadanja večjih kosov plastike ki pridejo v morje z obale, z bark, po reki ter

zaradi malomarnosti ljudi. Največ plastike pride v Tržaški zaliv s tokovi celotnega

9

Jadranskega morja. Tudi reka Pad predstavlja enega večjih virov dotoka mikroplastike v

Jadransko morje. Plastika predstavlja 90 odstotkov odpadkov v morju, saj se razgrajuje več

stoletji (Inštitut za vode Republike Slovenije, 2016).

Ugotovitve znanstvenikov univerze v ZDA so bile neverjetne, saj je njihova študija o tem,

koliko plastičnih smeti vsako leto najde pot v naše oceane, pokazala neverjetno količino:

približno osem milijonov ton plastike. Kitajska je največji onesnaževalec s plastiko, saj v

morje odvrže milijon ton plastičnih smeti. Evropska unija kot celota in ne kot posamezne

države je na 18. mestu. Plastika po izdelavi ne izgine ali se ne razgradi. To pomeni, da vsa

plastika, ki je bila kdaj koli izdelana, še vedno obstaja na površini našega planeta. V morju

se postopoma prelomi na vedno manjše koščke, vendar ne izgine v celoti. Če ne bomo

kmalu ukrepali, se bo leta 2025 po napovedih študije v morju znašlo 17,5 milijonov ton

plastike (Young People's Trust for the Environment, n. d.).

Veliko držav in tudi posamezniki sami morajo v prihodnjih letih paziti, kako ravnajo z

odpadki, tako da pride v morje čim manj smeti. V razvitih državah moramo ustaviti navade,

kot je uporaba plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Večina vrečk, ki jih dobimo v trgovinah

ima življenjsko dobo na primer dvajset minut, preden jih zavržemo in vsako leto jih

porabimo na milijarde (Young People's Trust for the Environment, n. d.).

2.4 Ekološka kriminaliteta

Ekološka kriminaliteta, v katero spada tudi problematika onesnaževanja slovenskega morja,

je vsako začasno ali trajno dejanje ali odklonska dejavnost. V evropski in državni zakonodaji

velja za odklonsko, če povzroča kakršno koli obliko škode (umetno spremembo,

poslabšanje, obremenitev, propadanje in uničenje) okolja ali prekine naravne spremembe

v njej. Kršitelj je lahko kdorkoli od nas (Eman in Meško, n. d.). Človek je s svojimi posegi v

naravno okolje naredil veliko škode. Prav zato gre pri ekološkem kriminalu izrecno za

inkriminacije, ki so usmerjene zoper naravo in človeka, temeljne človekove vrednote in

10

človeško življenje. Ne le, da človeku škodijo neposredno, ampak uničujejo tudi vse tisto, kar

je pomembno da lahko preživi (Eman , 2011b).

Ekološka kriminaliteta predstavlja velik problem povsod po svetu. Tudi onesnaževala, ki

pridejo v morje, so oblika ekološke kriminalitete. Ljudje se ne zavedamo, da z

nepremišljenim ravnanjem s snovmi, ki onesnažujejo okolje, škodujemo sami sebi.

Velikokrat pride do ekološke kriminalitete zaradi malomarnosti ljudi, ki ni nujno vedno

namerna.

Ekološki kriminal večinoma povzroča posledice, ki so povezane z onesnaženostjo okolja.

Sodobne družbe z razvitimi ali razvijajočimi se gospodarskimi in industrijskimi sistemi

povzročajo globalno segrevanje, kisli dež, onesnaženje zraka in vode. Ne izginjajo samo

naravni habitati. Velik vpliv občutijo tudi ljudje, saj je vedno več bolezni. Kriminološke

razprave se nanašajo na več medsebojno povezanih vprašanj, npr. kako se je zločin

uresničil, kako se meri, razlaga, prepreči, regulira, kaznuje itd. Ekološka kriminaliteta se

nenehno razvija. Vsak dan se zgodi kaznivo dejanje, povezano z ekološko kriminaliteto. Zato

je treba zaščititi nepoškodovano območje okolja (Eman, Meško in Fields, 2009).

2.4.1 Oblike ekološke kriminalitete

Kdo je storilec posameznega dejanja ekološke kriminalitete, oblikujemo kot sledi (Eman,

2011b, str. 6):

Ekološka kriminaliteta posameznika ali zasebna ekološka kriminaliteta

So manjša vendar enako škodljiva dejanja, ki nastanejo zaradi sociokulturnih

vrednot in slabih navad (divja odlagališča odpadkov v gozdu, goloseki, usmerjanje

komunalne vode iz hišne greznice v vaške jarke, nepravilna uporaba kemikalji v

kmetijstvu, tihotapljenje in preprodaja redkih rastlinskih in živalskih vrst, cestni in

drugi promet ter druga človeška dejanja zaradi ugodja in prestiža, ki okolju

škodujejo),

Ekološka kriminaliteta bogatih in vplivnih

11

V to skupino uvrščamo korporacijsko ekološko kriminaliteto, podjetniško ekološko

kriminaliteto, kriminaliteto ogrožanja zaposlenih in ilegalno industrijsko

onesnaževanje (ilegalno odlaganje strupenih odpadkov, nepravilno skladiščenje

strupenih odpadkov, tveganja na delovnem mestu v rudnikih in tovarnah idr.).

Ekološka kriminaliteta posameznih skupin

To so škodljiva ravnanja, ki jih povzročijo posamezne skupine s svojo dejavnostjo in

ravnanjem v naravnem okolju (društva in krajevne skupnosti z organiziranjem

različnih koncertov in drugih zabav ter s povzročanjem hrupa ali nepravilnim

ločevanjem in odlaganjem odpadkov, ki pri tem nastanejo idr.).

Ekološka kriminaliteta države oziroma vladajoče oblasti

V Sloveniji je redko prisotna a je veliko bolj možna v obliki kaznivega dejanja

opustitve, ko se država kot lastnica ali nadzornica pretvarja, da ne vidi kršitve in

zavestno ogroža svoje državljane (npr. presežene emisije nevarnih snovi na

ogroženih območjih).

Najpogostejši svetovni problemi, povezani z ekološko kriminaliteto, so lahko vsa kriminalna

dejanja ekološke kriminalitete, ki imajo globalni vpliv, kot so trgovina z odpadki (še posebej,

če so strupeni ali radioaktivni), onesnaževanje zraka (toplogredni plini in segrevanje

ozračja), onesnaževanje vodnih virov (pomanjkanje pitne vode na svetovni ravni),

izsekavanje gozdov in uničevanje habitatov, iztrebljanje živalskih vrst, problem

nezakonitega ribolova, kjer se zaradi nepravilnega načina lovljenja uniči celotno morsko

dno.

Ekološki kriminalec lahko postane vsak tudi nehote, saj lahko v številnih državah zakonito

kupimo izdelke, s katerimi je trgovanje nezakonito, kot so na primer izdelki iz slonovine,

obutve in oblačila iz zaščitenih vrst in razne kače v alkoholnih pijačah. Veliko teh izdelkov

se na mejah zapleni, veliko pa se jih tudi preproda. Veliko ljudi ne zanima, da gre za

zaščitene vrste ali pa imajo premalo informaciji. Na tem področju bi bilo treba ljudi bolj

ozaveščati, saj lahko ljudje zaradi neznanja postanejo storilci kaznivih dejanj ali pa

dopuščajo ravnanja, ki so protizakonita.

12

Pri pregonu ekološke kriminalitete se stvari zapletejo zaradi pomanjkanja ustrezne

izobraženosti in usposobljenosti vseh sodelujočih v procesu predkazenskega in predvsem

kazenskega pregona storilca. Ker so kazni majhne, jih storilci plačajo brez težav. Izrečene so

tudi pogojne kazni, ki običajno na storilca nimajo nobenega učinka. Zato je bolj učinkovito

alternativno kaznovanje, kot je na primer očiščenje onesnaženega območja, medijska

objava obtožbe ipd.

Kazni za pravne osebe so v Sloveniji nizke, zato se takšna kriminaliteta storilcem izplača.

Kaznovanje ekološke kriminalitete v primerjavi z drugimi državami je zelo različno, pri

čemer obstajajo številni pravni problemi. Poudariti je treba, da je preiskovanje ekološke

kriminalitete zapleteno in od preiskovalcev zahteva specialistična znanja (Cerar, 2015).

Ravnanje posameznikov v okolju lahko razvrstimo v sedem osnovnih različnih oblik

ekološke kriminalitete (Eman, 2011b, str. 6–7):

onesnaževanje zraka;

onesnaževanje z odpadki in kemijskimi snovmi;

onesnaževanje voda;

uničevanje biotske raznovrstnosti in naravnih pojavov;

hrup in umetna svetloba;

turizem;

kmetijstvo in gozdarstvo.

Neurejene ali nepravilno urejene greznice za odpadne vode so glavni vzrok za presežene

količine komunalne odpadne vode, ki prihaja v morje v veliki količini. Odpadki in ostanki

tovora, ki pridejo iz ladij v morje, so tudi velik problem, zaradi katerega prihaja tudi do

onesnaževanja morskega dna. Veliko storilcev je tudi posameznikov z osebnimi barkami in

jadrnicami, ki odmetavajo odpadke ali perejo barke s kemikalijami. Veliko število dejanj

naraste v poletni sezoni, pri čemer je veliko storilcev tudi turistov (Eman, 2011).

13

V Evropi poznamo projekt »Water crimes«, katerega namen je raziskati oblike, obseg ter

posledice kriminalitete zoper vode v državah Evrope ter odzive organov formalnega

družbenega nadzorstva. Voda je primarni vir, ki je lahko poškodovan zaradi onesnaženja

površinske vode. Pitno vodo kot predmet kaznivega dejanja se preiskuje zaradi kraje le-te,

izkoriščanja podjetij sebi v prid ali kot sredstvo za razvoj kriminala (namerno poplavljanje,

namerna zastrupitev). Obstajajo tudi grožnje na tem področju, ki so večinoma teroristične

ali kibernetske ali pa goljufije o poročanju kakovosti stanja vode (Water crimes, n. d.).

Kriminaliteto zoper vode je zelo težko oceniti, odkriti in preiskovati, ker voda prehaja

meddržavne meje. Zakonodaja in politika na področju pitne vode se razlikujeta po celem

svetu, saj vsaka držav vodi kriminaliteto zoper vode pod različnimi kategorijami kaznivih

dejanj. Raziskovalci projekta Water crimes so ugotovili, da v državah EU prevladujejo tri

oblike kriminalitete zoper vode. Najbolj pogosto je onesnaževanje vode, sledi mu namerno

onesnaževanje (kontaminacija) pitne/podzemne vode in na tretjem mestu je kaznivo

dejanje tatvina vode (Meško, Migliorini, Segato, Kuhar in Eman, 2017).

Kriminaliteto zoper vode uvrščamo med ekološko kriminaliteto. Kazniva dejanja, ki so

povezana s kriminaliteto zoper vode, so tatvina pitne vode, nezakonito odlaganje odpadkov

vodo, onesnaženje morja z razlitjem nafte. Ta kazniva dejanja so največkrat povezana z

goljufijo, korupcijo, trgovino z ljudmi, ponarejanje dokumentov in drugimi kaznivimi dejanji.

Žrtve omenjenih kaznivih dejanj so vsa živa bitja in okolje. Ker je na globalni ravni odsotnost

skupne pravne opredelitve zoper vode, različne zakonodaje in opredelitve kriminalitete

zoper vode zato ne dajejo točnih podatkov o tem, koliko je kriminalitete zoper vode (Meško

et al., 2017).

»Kaznivo dejanje zoper vode lahko opredelimo kot vsako ravnanje ali kršitev, ki prestopi

mejo dovoljenega človekovega obnašanja, kot jo opredeljuje nacionalna kazenska

zakonodaja, ki je storjena proti površinski ali podzemni vodi oziroma proti sanitarnim

vodam.« (Meško et al., 2017, str. 4).

14

3 ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA MORJA

3.1 Geografske značilnosti Jadranskega morja

Jadransko morje je najsevernejši zatok Sredozemskega morja. Položaj omejujeta severni

geografski širini 45°45' in 39°45' N ter vzhodni geografski dolžini 12°15' in 19°45' E. Sega

vse od Otrantskih vrat na jugu do Tržaškega zaliva na severu, v skupni dolžini 480 in širini

120 navtičnih milj. Pokriva površino približno 138 600 km² (Ministrstvo za infrastrukturo, n.

d.). Jadransko morje je zelo pomemben za pomorski promet. Ker je Jadransko morje zaprto

morje je občuti prej negativne učinke različnih gospodarskih dejavnosti. Nujni so tudi

usklajeni ukrepi vključenih držav za zmanjševanje pritiskov in vplivov na vodno telo Jadrana

(Bricelj, n. d.). Zaradi šibkega tokovanja je Jadran občutljiv ekosistem. Geografske

značilnosti morja v gospodarsko izjemno aktivni regiji stopnjujejo degradacijske vplive,

zaradi katerih uvrščajo Jadran med najbolj ogrožene dele Sredozemlja. Jadransko morje

zavzema 4,6 % površine Sredozemskega morja, ki se prav v Tržaškem zalivu najgloblje

"zajeda" v Evropo (Bricelj, n. d.).

Vzhodni del obale Jadranskega morja je izredno razvejan, saj ima mnogo otokov in zalivov.

Zahodni del, italijanska obala, pa je povsem drugačen. Je pretežno nizek in raven, sestavljen

iz dolgih peščenih in kamnitih plaž. Na severu jo zaključujejo lagunski in močvirski predeli.

Na severovzhodnem delu Jadranskega morja je obala Tržaškega zaliva. Skupna dolžina

Jadranske obale je 3740 km. Od tega je 47 km slovenske obale, italijanske 1249 km, hrvaške

1778 km, bosanske 21 km, črnogorske 249 km ter albanske 396 km (Ministrstvo za

infrastrukturo, n. d.).

Globine Jadranskega morja padajo pretežno enakomerno od plitvejšega Tržaškega zaliva

(do 25 m), preko Palagruškega praga (do 170 m), ki deli severni in južni Jadran, do največjih

globin južnega Jadrana, ki segajo do približno 1240 m. Proti Otrantskim vratom se morsko

dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Spada v

mediteranski pas. Poleti se morje ogreje od 22 do 25° C. Pritoki rek ter podmorski izviri

15

hladnejše sladke vode v morje, imajo velik vpliv na temperaturo morja. Jadransko morje

spada med topla morja (Ministrstvo za infrastrukturo, n. d.).

3.1.1 Geografske značilnosti slovenskega morja

Slovenija ima le mali del Jadranskega morja, brez katerega bi bilo naše življenje nedvomno

drugačno. Že ob sončnih spomladanskih dneh, ko je notranjost države ovita v mraz, oblake

ali meglo, pridejo množice ljudi na kavo v obmorska mesta. Življenje ob morju nas obdaruje

z morsko hrano, soljo, oljkami, agrumi. In ne nazadnje, omogoča nam stik s širnim svetom.

Slovensko morje je del Tržaškega zaliva in je zelo plitvo. Globino 25 m doseže le na

posameznih mestih. Posledica tega je, da je relativna prostornina vodnega telesa, ki

omogoča atmosferskim dejavnikom hiter in močan vpliv na slanost in temperaturo. Ena od

značilnosti slovenskega morja je, da je bogatejše s hranljivimi solmi kot drugi deli Jadrana.

Pomemben vir so rečni vnosi. Površinska oslajena voda reke Soče se običajno giblje ob

italijanski obali proti jugu. Ob konicah pretoka seže njen vpliv do osrednjega dela zaliva, ob

posebnih meteoroloških razmerah pa pride do površinskega razlivanja sladke vode skoraj

do piranske obale (Bricelj, n. d.).

Del slovenske obale je flišno obrežje, ki daje zalivu značilno podobo, posebej med Izolo in

Strunjanom, pri rtu Ronki ter med Valdoltro in Debelim Rtičem. Obalne kamnine sestavljata

predvsem flišni peščenjak in lapor. V manjši meri se pojavlja tudi apnenec. Med Koprom in

Ankaranom ter med Portorožem in Sečovljami ob izlivu rek Rižane in Dragonje so območja

z večjo in položnejšo obalo (Peterlin, 2013).

Čeprav kratka, precej poseljena ter na velikem delu spremenjena s posegi človeka, je obala

slovenskega morja od Debelega rtiča do Sečoveljskih solin še vedno pestra in raznolika, kar

zadeva naravne habitate. Območje visokih strunjanskih klifov, najvišjih vzdolž Jadranskega

morja, predstavlja poleg Debelega rtiča enega najbolj nedotaknjenih in biotsko bogatih

delov morske obale pri nas. Prav na teh dveh območjih, ob rtu Ronek ter Debelem rtiču,

16

najdemo dva večja koralna grebena. Sečoveljske in Strunjanske soline so pomembna

območja za ptice. Morsko obrežje med sv. Katarino in sv. Nikolajem pri Ankaranu je primer

sredozemskega slanega travnika. V Škocjanskem zatoku srečevanje sladke in slane vode

ustvarja svojevrsten ekosistem območij morja, polslanih lagun, morskih travnikov in

sladkovodnih močvirij (Geodetski inštitut Slovenije, n. d.).

17

4 Varstvo Slovenske obale pred onesnaževanjem

Sektor za varovanje obalnega morja izvaja specializirane strokovne naloge Uprave, in sicer

operativne naloge v zvezi z varstvom pred onesnaženjem morja in ukrepanjem ob

nenadnem onesnaženju morja. Izvaja lahko naloge v območju, ki obsega notranje morske

vode in teritorialno morje Republike Slovenije po predpisih o pomorstvu. Nalog ne sme

izvajati v območju koprskega tovornega pristanišča, kot je v predpisu, ki ureja upravljanje

koprskega tovornega pristanišča, opredeljeno opravljanje pristaniške dejavnosti, podelitev

koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v

tem pristanišču in drugih pristaniščih, kot so opredeljeni v ustreznih aktih oziroma na

območjih podeljenih vodnih pravic (Ministrstvo za infrastrukturo, 2017).

Do leta 2004 je za varovanje morja pred onesnaževanjem in odpravo skrbela SVOM. Od leta

2006 do leta 2008 sta za čiščenje morja in obale skrbela Luka Koper d. d. (v sodelovanju

tudi s Crismanijem, Italija) in Drava, VGP Ptuj d. d., ob tem, da je za čiščenje posledic razlitij

olj skrbela Luka Koper. Nato pa je Luka Koper začela v svojem imenu in za svoj račun izvajati

storitve v zvezi s preprečevanjem in odpravo posledic onesnaženja morja na podlagi

Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno

vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča, ki je

bila sklenjena med Luko Koper d. d. in RS. Evidence o onesnaženjih in čiščenju teh na

slovenskem morju obstajajo od 1977 dalje. Evidence SVOM o onesnaženjih do vključno leta

2005 pokrivajo celotno Slovensko morje. O 2006 naprej pa se te dopolnjujejo za območje

Luke Koper z evidencami Službe za splošno varovanje in varovanje morja (Peterlin, 2014).

Ukrepi ki bi jih moral vsak posameznik upoštevati, da bi se stanje morja in obale izboljšalo:

zmanjšanje negativnega vpliva rabe tal na priobalnih zemljiščih, zmanjševanje vnosa

odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov , odstranjevanje odpadkov iz priobalnih

zemljišč morja ter vodnih in priobalnih zemljišč v izlivnem odseku vodotokov (Prohinar,

2017). Po odhodu iz plaže vedno vzamemo smeti in jih nikoli ne puščamo na plaži. Doma

začnimo reciklirati odpadke. Potrebno je uporabljati vrečke za večkratno uporabo in se

18

odpovedati plastičnim vrečkam. Mnogi izdelki za čiščenje v gospodinjstvu vsebujejo

škodljive kemikalije, ki se sperejo po odtoku. Ta čistila bi morali zamenjati z naravnimi čistili,

ki so okolju prijazna (Young People's Trust for the Environment, n. d.). Zadnjih nekaj let na

območju slovenskih obalnih občin poteka tudi čistilna akcija. Organizirana je v sklopu

največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer »Ocean Conservancy«.

Čiščenje je potekalo od Debelega rtiča do Strunjana. Na obali je bilo najdenih veliko

odpadkov, saj se marsikdo ne zaveda, da obala in morje nista odlagališče za odpadke

(Marjetica Koper, 2017).

4.1 Evidence Sektorja za varovanje obalnega morja o onesnaženjih

slovenskega morja in obale

Leta 2014 so bili pregledani podatki o onesnaženju na slovenskem morju za zadnjih 20 let.

Ugotovili so, da je bilo zabeleženih 930 onesnaženj morja, od tega 373 z olji in 575 z drugimi

onesnaževali, kot so naplavine, plovila (zapuščena, nasedla, potopljena), poginule živali,

neustrezno prečiščene komunalne odpadne vode. Po analizi podatkov so na Inštitutu za

vode ugotovili, da je bilo med letom 2007 in 2008 zabeleženih največ onesnaženj. Med leti

2002 do 2005 so zabeležili sorazmerno majhno število onesnaženj (Peterlin, 2013).

4.2 Primeri večjih onesnaženj slovenskega morja

V slovenskem morju do sedaj še ni prišlo do onesnaženja večjih razsežnosti (nad 7 t razlite

nafte), vendar število javljenih onesnaženj narašča. Severni Jadran postaja vse

pomembnejša plovna pot za prevoze nafte in njenih derivatov ter drugih nevarnih snovi,

kar povečuje tveganje onesnaženja. Glede na rast pomorskega prometa, slabo

opremljenost pristojnih služb in fizične značilnosti severnega Jadrana obstaja veliko

tveganje za izlitja, ki imajo lahko posledice za ta izjemno občutljiv del morja. Velik problem

so tudi ilegalni ladijski izpusti (Steffe, 2016).

Potencialne vire onesnaženja slovenskega morja in obalnega pasu glede na vrsto

onesnaženja lahko razdelimo na: tovore nafte, ki se prevažajo v ali iz tržaškega pristanišča

19

(35-40 mio ton/leto surove nafte in drugih nevarnih snovi neznanih količin), tovore nafte in

derivatov, ki se prevažajo v koprsko pristanišče (cca 2-3 mio ton/leto), prevoze tovorov

kemikalij in posebnih tovorov v ali iz koprskega pristanišča in izpuščanje odpadnih olj iz

ladij, ki plujejo v ali iz koprskega ali tržaškega pristanišča. Onesnaženje je lahko nenamerno

ali iz malomarnosti. V slovenskem morju doslej še ni bilo nesreče večjih razsežnosti z

razlitjem naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi. Pogosta so operativna onesnaženja

predvsem kot posledica napak v procesu dela na ladji ali obali (Ministrstvo za okolje in

prostor, n. d.).

Naše morje je dokaj izpostavljeno nesrečam z večjim nenadnim onesnaženjem obale in

morja, saj je Jadransko morje ena najpomembnejših plovnih poti za nafto in njene derivate,

kemikalije ter ostale nevarne in manj nevarne tovore, ki se preko jadranskih luk, kot so

Koper, Trst, Benetke, Reka, pretovarjajo, skladiščijo in transportirajo naprej. Če bi prišlo do

večje količine razlitja nafte ali njenih derivatov v morje, bi lahko prišlo do velikega

onesnaženja morja in obale. To bi bila zelo težavna naloga. Gospodarska in ekološka škoda

bi bila neprecenljiva. Ob takih dogodkih je pomembna dobra pripravljenost specializiranih

služb, ki operativno izvajajo naloge na morju in obali (Inštitut za komunikacijski

management, 2016).

20

Slika 4.1: Plovilo sektorja za varovanje obalnega morja, s katerim varuje pred

onesnaženjem in ukrepa ob nenadnem onesnaženju

21

5 PROBLEMATIKA ONESNAŽEVANJA SLOVENSKEGA

MORJA

Slovensko morje je preobremenjeno zaradi odpadkov v morju in na obali. Glavni vir

odpadkov so dejavnosti na kopnem, kot so turizem in rekreacija, izlivi rek, kanalizacijski

izpusti, neurejena odlagališča odpadkov, industrija, in pomorske dejavnosti (pomorski

promet, ribištvo in marikultura). Največ je plastike, ki je umetni material in je težko

razgradljiva. Sčasoma razpade na majhne koščke, ki jih imenujemo mikrodelci. Precej

onesnažena so priobalna morja, ki pa so biološko najproduktivnejša in omogočajo največji

ulov. Obenem so gospodarsko najpomembnejša glede prometa in turizma. Poleg morskih

odpadkov onesnažujejo morje tudi kemikalije, ki so pogosto strupene. Najdemo jih lahko v

morju, v katerega prihajajo na različne načine (industrija, kmetijstvo, gospodinjstvo,

medicina, pomorski promet in drugo) (Young People's Trust for the Environment, n. d.). V

Sloveniji in drugod po svetu je morsko okolje zelo pomembno, saj omogoča veliko ljudem

delovna mesta ter opravljanje najrazličnejših dejavnosti. Opravljanje različnih dejavnosti na

morju vpliva na njegovo stanje. V Sloveniji je najpogostejša dejavnost, ki izrablja morje

pomorski promet, sledi mu industrija in skladiščenje v obalnih občinah ter turizem. Morsko

ribištvo in marikultura, pridobivanje soli in kmetijstvo v slovenskih obalnih občinah imajo

manjšo obremenitev na morsko okolje (Peterlin, 2013).

Vsako onesnaževalo je na svoj način škodljivo za morje. Večina onesnaževal, ki pridejo v

morje, je neraziskanih; ne ve se, kako pridejo vanj in kršitve niso kaznovane. Največji viri

onesnaževanja morja so na kopnem. Onesnaženost morja je nevarna za človekovo zdravje

in življenje morskih živali ter kvari tudi izgled okolice.

22

5.1 Poseljenost

Za obalne občine je značilno, da je poseljenost dvakrat bolj gosta kot v preostali Sloveniji.

Število prebivalcev z leti narašča. V poletnih mesecih lahko pride na obalo tudi veliko

turistov, ki poleg domačinov na plažah za sabo ne pospravijo svojih odpadkov. Zaradi velike

gostote ljudi je toliko bolj obremenjeno tudi morje.

Vsak posameznik v svojem domu uporablja različna čistila za čiščenje, pranje in poliranje

izdelkov. Ta čistila vsebujejo različne kemikalije, ki pogosto končajo v morju. Lahko so

škodljiva za morsko okolje, saj lahko vsebujejo škodljive snovi, kot so natrijev hipoklorit,

destilati zemeljskega olja, fenol in krezol, amoniak in formaldehid. Nakup in uporaba

izdelkov za čiščenje, ki vsebujejo naravne topne/biološko razgradljive sestavine, nista

prijazna do okolja (Young People's Trust for the Environment, n. d.).

Velika poseljenost vpliva tudi na fizične izgube naravnih površin zaradi pozidave obalnega

območja. Na morski obali je veliko odpadkov, ki tam pristanejo zaradi nepravilno urejenega

sistema za ravnanje z odpadki. Tudi sanitarni odpadki, ki jih ljudje zavržemo v straniščno

školjko, čistilne naprave pa jih ne ustavijo, končajo kot morski odpadki.

5.2 Turizem

Turizem je ena najbolj razširjenih gospodarskih dejavnosti v vseh državah Sredozemlja, tudi

v Sloveniji. V sezoni se poveča število avtomobilov na cesti, ki prispevajo k onesnaževanju

zraka. Turizem močno vpliva na okolje, saj povzroča veliko količino odpadkov in ustvarja

pritisk na vodne vire (UNEP/MAP-Plan Bleu, 2009).

V občini Izola, Koper in Piran v poletnih dneh dopustuje največ turistov v Sloveniji predvsem

zaradi bližine morja. Število turistov je poleti tudi 7-krat višje kot pozimi. Najbolj je obiskana

občina Piran. V Izoli dopustuje največ starejših zaradi specializirane ponudbe, v Koper pa

imajo dostop tudi križarke, s katerimi pride veliko turistov. Na morju je uspešno razvit

23

navtični turizem. V Sloveniji imamo štiri marine, za katere je značilna ugodna geografska

lega. Najbolj je moteč hrup plovil, predvsem za morske želve, in lahko povzroči tudi pogin

morskih živali. Premazi, s katerimi lastniki zaščitijo svoja plovila, so tudi škodljivi morju.

Veliko odpadkov pride v morsko okolje zaradi turizma, saj turisti puščajo smeti kar na plaži

ali pa jih odvržejo iz plovil (Bucik Ozebek, 2017). Ugotavljamo, da je turizem precejšni

onesnaževalec morja.

Odvrženi odpadki, katerih je v turistični sezoni največ, ljudem ustvarijo negativno predstavo

o kopališču, lahko pa tudi resne poškodbe. V nekaterih mestih po svetu je na plažah že

toliko odpadkov, da se teh plaž turisti izogibajo (Inštitut za komunikacijski management,

2016).

5.3 Industrija

Industrija je velik onesnaževalec morja in porabnik vode. Onesnažuje ga z izpusti odpadne

vode, ki se vanj izlijejo. V morje se odpadna voda lahko izlije direktno iz kanalizacije, v

katero pride iz tovarne, ali pa tovarna izlije odpadno vodo najprej v reko, ki se nato izlije v

morje. Tovarne, ki so največji onesnaževalci, so v papirništvu, živilskopredelovalni in

pohištveni industriji, steklarstvu, livarstvu in orodjarstvu, metalurgiji, proizvodnji pralnih

praškov in podobnih dejavnostih (Šalamun, 2008). Vodo v industriji se uporablja za različne

stvari, kot so na primer hlajenje, za nekatere tehnološke procese, kot so pranje, raztapljanje

ali razredčevanje. Izlitja nevarnih snovi v morje se nenehno dogajajo in ostajajo

nekaznovana (Šalamun, 2008).

Industrija je pomembna pri zagotavljanju delovnih mest, ekonomske blaginje in proizvodnji

novih izdelkov. Pri vsem tem ima tudi velik vpliv na okolje. Industrija je velik onesnaževalec

okolja. Z izpustnimi plini onesnažuje zrak. Industrijske naprave prispevajo tudi k

onesnaževanju vode in tal. Proizvaja tudi veliko odpadkov (Ministrstvo za okolje in prostor,

n. d.).

24

Velika večina industrije in tovarn si dovoljuje odvajanje odpadnih izdelkov v tokove in reke,

ki sčasoma pridejo v morje. Kemikalije se uporabljajo v skoraj vseh industrijskih procesih ne

glede na to, ali izdelujejo hrano, plastične igrače, gradbene materiale, pripomočke ali

električne izdelke ter druge stvari. Skozi reke in potoke nekatera onesnaževala vstopajo v

morske prehranjevalne verige in gradijo koncentracije, dokler ne dosežejo toksičnih ravni.

Da se človek zaveda svojih dejanj, potrebuje človeške žrtve, da nas opozarjajo na

onesnaženje, kot se je na primer zgodilo v Minimata Bayu na Japonskem. Ko je veliko ljudi

umrlo zaradi onesnaževal, ki so vstopila v prehranjevalne verige. Tovarna je odlagala

odpadke, ki vsebujejo metilno živo srebro v majhnih koncentracijah v morje, in ker je to

onesnaževalo prešlo skozi prehrambne verige, je postalo bolj koncentrirano v tkivih

morskih organizmov, dokler ni doseglo toksičnih ravni. Posledično je več kot tisoč ljudi

umrlo zaradi prehranjevanja rib in lupinarjev, okuženih z živim srebrom, in približno dva

tisoč ljudi je trpelo zaradi zastrupitve z živim srebrom (Young People's Trust for the

Environment, n. d.).

5.4 Medicina

Zdravila, ki jih uživajo ljudje in živali, vsebujejo tudi slabe kemikalije. Veliko zdravil, ki jim

preteče rok uporabe, je odvrženih v stranišča, ki jih odplaknejo v kanalizacijske čistilne

naprave in nato v reke in v morje. Za nas so te kemikalije sprejemljive v majhnih odmerkih,

vendar se lahko v vodnih okoljih razvijejo in povzročijo probleme s plodnostjo pri ribah

(Young People's Trust for the Environment, n.d.)

5.5 Pristaniške dejavnosti in pomorski promet

Pomorski promet je eden gospodarsko najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim

okoljem. Nesreče, ki se zgodijo ladjam, ki prevažajo nevarne odpadke, lahko predstavljajo

eno največjih potencialnih nevarnosti za morsko okolje. Glavno stičišče morskih in

kopenskih prometnih poti v Sloveniji je koprsko pristanišče. V koprsko pristanišče prihaja

25

pomorski potniški in tovorni promet. Pomorski potniški promet poteka prek potniških

pristanišč v Kopru, Piranu in Izoli. V letu 2011 je bila zaključena obnova potniškega

terminala v koprskem pristanišču, s čimer je omogočeno pristajanje večjih turističnih ladij

za križarjenje. Pomorski tovorni promet se večinoma izvaja preko edinega slovenskega

tovornega pristanišča v Kopru, kamor v vsako leto pripluje več ladij. Slovensko morje

prečkajo tudi tovorne ladje, ki plujejo v pristanišči v Trstu (letno v povprečju okrog 3.500

ladij) in Tržiču. Veliko tovora ki se prevaža po severnem Jadranu je nevarnega ali

škodljivega, zato so države Slovenija, Hrvaška in Italija, uvedle skupni plovbni sistem in

shemo ločene plovbe v severnem delu severnega Jadrana. Zaradi pomorskega prometa

(sidranje bark in poglabljanje plovnih poti) prihaja tudi do poškodb morskega dna . Tudi

ribiške barke uničujejo morsko dno, medtem ko vlečejo ribiške mreže, saj po dnu drsita

jeklena vrv in železni širili, ki povezujeta mrežo (Peterlin, 2013).

Zaradi morskega prometa obstaja nevarnost večjega onesnaženja morja ter druge

obremenitve, kot so tveganje za nastanek večjega onesnaženja z nevarnimi snovmi, fizične

poškodbe morskega ki nastanejo zaradi plovbe in sidranja ladij, vnos tujerodnih vrst ob

izpustu balastnih voda, vnos strupenih kemikalij iz premazov za barke proti obraščanju,

podvodni hrup (delovanje ladijskih motorjev, uporaba sonarjev) in odpadki v morju in na

obali (Peterlin, 2013).

5.6 Podvodni hrup

V slovenskem morju so vir hrupa predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, ki

proizvajajo hrup zaradi delovanja strojev in pogonskih ter ostalih naprav. Podvodni hrup

povzroča tudi Luka Koper z različnim poseganjem v morsko okolje. Tudi Slovenska vojska

izvaja nekatere dejavnosti, ki proizvajajo podvodni hrup (Ministrstvo za kmetijstvo in

okolje, 2013). Slovensko morje je preobremenjeno zaradi podvodnega hrupa, katerega

vnašamo v morje ljudje. S podvodnim hrupom se po morju prenaša povečana akustična

energija, ki jo povzročamo ljudje s svojimi dejavnostmi, in se širi na velikih razdaljah. Zvok

pod vodo potuje petkrat hitreje kot po zraku in je zelo pomembno za komunikacijo morskih

26

živali, sledenje plenu in njihovo orientacijo. Ker v temnem morskem okolju živi veliko

morskih živali je za njih zvok edina možnost zaznavanja okolja okoli sebe in imajo zato razvit

zelo občutljiv sistem zaznavanja. Zato se hitro odzovejo na majhno povišanje hrupa.

Premočan podvodni hrup zmanjšuje sposobnost podvodnih živali za orientacijo ter

dolgoročno vpliva na njihovo reprodukcijo in preživetje, saj pri živalih povzroča stres,

zmanjša njihovo sposobnost za iskanje hrane, jih odžene iz njihovega okolja in lahko

povzroča tudi pogin živali (Inštitut za komunikacijski management, n. d.). Vsak posameznik

bi lahko pripomogel k temu, da se podvodni hrup zmanjša z zmanjšanjem hitrost plovila, da

se ne vozi na območja, kjer so občutljive vrste, ki se razmnožujejo ali hranijo (Peterlin in

Vahtar, 2014).

5.7 Meteorne vode

Meteorne vode se iztekajo iz urbanih površin, kot so ceste, strehe, parkirišča, neposredno

v morje in tako vanj vnašajo smeti in različna onesnaževala. Voda, ki priteče v morje, lahko

vsebuje bencin in njegove stranske učinke izgorevanja, motorno olje, težke kovine, prašne

delce in ostala onesnaževala iz utrjenih površin ter umetna gnojila in fitofarmacevtska

sredstva iz zelenic in obcestnih zelenih pasov. Velik problem so tudi divja odlagališča, ki so

ob morjih in rekah, ki se izlivajo v morje. Divja odlagališča lahko vsebujejo strupene snovi,

ki z izpiranjem lahko prehajajo v vode. Veliko kanalizacijskih cevovodov je bilo zgrajenih že

pred leti, ko je bilo malo znano o učinkih onesnaženja s kanalizacijo. Mislili smo, da bi morje

zmanjšalo odplake. Od takrat je bilo veliko teh blokiranih in odstranjenih (Peterlin, 2014).

27

5.8 Kmetijstvo

Kmetijska proizvodnja se vedno bolj širi in razvija. Napreduje tudi v izboljšanju oblik

proizvodnje in proizvodov ter je vedno bolj je odvisna od varne zaloge hrane. Da bi prišli do

rezultata večjih in lepših zalog hrane, je potrebna uporaba gnojil in pesticidov. V Sloveniji

se že uveljavlja ekološko kmetijstvo, ki je bolj prijazno naravi in tudi ljudem (UNEP/MAP-

Plan Bleu, 2009).

Pesticidi in druga gnojila so kemikalije, ki so razpršene na živilske rastline za zaščito pred

insekti in plevelom. Te kemikalije so pogosto strupene, saj so namenjene ubijanju ali

odvračanju živali od rastlin in vsebujejo sintetične kemikalije. Ko škropijo pridelke, te snovi

ostanejo v tleh in se zlahka znajdejo v sladkovodnih potokih in rekah in končajo v morju. V

morju te kemikalije pogosto ne izginejo z biološko razgradnjo, ker so odporne proti naravni

razgradnji, ampak ostanejo v morju in vstopijo v prehranjevalno verigo (Young People's

Trust for the Environment, n. d.).

Tudi v slovensko morje se izlivajo reke, ob katerih je veliko kmetijskih površin. Na teh

območjih je veliko sadja in zelenjave, oljk in vinske trte. Zaradi gnojenja in škropljenja

pridelkov se v reke spirajo večje količine hranil in pesticidov.

5.9 Čezmejno onesnaževanje

Slovensko morje je del Tržaškega zaliva, zato je deležno tudi vsega onesnaževanja, ki

nastane na območju Tržaškega zaliva. Okolijske organizacije imajo velik problem predvsem

z livarskim oddelkom škedenjske železarne, mestno sežigalnico in vsemi petimi napravami,

ki upravljajo z odpadnimi vodami. Te izlivajo odpadne vode nazaj v morje, ne da bi jih prej

prečistile. V Trstu je tudi velika ladjedelnica, ki onesnažuje morje z raznimi premazi za

barke. Tudi Soča in reka Pad imata določen vpliv na onesnaževanje morja, saj se vanje

izpirajo velike količine industrijske in odpadne vode. V reko Sočo se spirajo tudi vode iz

opuščenih rudnikov svinca in živega srebra (Mednarodni okoljski center »Alpe Adria

28

Green«, 2010). Tržaški zaliv je zaradi svoje zaprtosti in nižje gladine območje, ki ima vse

značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri visokem tveganju onesnaževanja. Prisotni so ladijski

promet, pristaniške dejavnosti, industrija, intenzivni navtični turizem ter obiskovalci in

živeči v mestu. Težave povzročajo tudi komunalni odpadki in divja odlagališča. Ta majhni

zaliv je ogrožen (Il Piccolo, 2011). Zato se moramo zavedati, da je ogrožen tudi slovenski

zaliv, vendar ne samo zaradi neposredne bližine Tržaškega zaliva, ampak tudi zaradi početja

Slovencev samih.

Pri problematiki onesnaževanja okolja je običajno za kazniva dejanja glavni razlog dobiček,

saj je okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki lahko zelo drago. Večkrat do

onesnaženja z nevarnimi snovmi pride nehote ali iz malomarnosti ljudi, zato vseh

onesnaženj okolja ne moremo definirati kot kaznivo dejanje. Storilec kaznivih dejanj

ekološke kriminalitete je lahko vsakdo izmed nas, zato je tovrstna kazniva dejanja zelo težko

preiskovati.

29

6 Monitoring morja

Stalno spremljanje kakovosti morja je pomembno pri vzdrževanju predpisanih fizikalno

kemijskih in bioloških parametrov, ki so nujni za ohranjanje kakovosti in življenja v morju.

V Sloveniji hkrati potekata dva programa monitoringa površinskih voda. Prvi, ki se je pričel

že leta 1979, poteka na osnovi Barcelonske konvencije (»Zakon o ratifikaciji sprememb

Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem [MKVSMPO]«, 1999),

drugega pa opredeljuje Vodna direktiva (»Vodna direktiva«, 2000) skupnosti in se izvaja od

leta 2007. Monitoring stanja voda se izvaja na podlagi Zakona o vodah (»Zakon o vodah

[ZV-1]«, 2002), Zakona o varstvu okolja (»ZVO-1«, 2004) ter vrste podzakonskih aktov, ki v

slovenski pravni red prenašajo zahteve evropskih direktiv s področja površinskih in

podzemnih voda. V Sloveniji imamo predpise, ki določajo način monitoringa in kriterije za

oceno stanja voda (Dobnikar Tehovnik in Sodja, 2010).

Za zagotavljanje dobrega stanja morskega okolja je nujno potrebno mednarodno

sodelovanje in usklajevanje dejavnosti v obliki mednarodnih pogodb, dogovorov,

sporazumov in politik. To velja še posebej za polzaprto območje, kot je Tržaški zaliv in

Jadransko morje.

Zaradi obsežne rabe morskega prostora s sektorji, kot so ribištvo, marikultura, pomorski

promet, energetika, turizem in prostorsko planiranje, je morskemu prostoru posredno in

neposredno namenjena vrsta dogovorov, sporazumov in politik. Ker se je v zadnjih dveh

desetletjih povečalo izkoriščanje naravnih virov morja, se je povečalo tudi zanimanje za

trajnejšo rabo morja, zato je EU začela razvijati ukrepe in strategije, ki bi pomagale

obravnavati in ohranjati morsko okolje ter trajnostno rabo njegovih virov. Ključne politike

Evropske unije, ki imajo pomembno vlogo pri zaščiti morskega okolja ter njegove biotske

raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, izhajajo iz Vodne direktive, predvsem pa iz Morske

direktive. Na sredozemski ravni je na tem področju najpomembnejša Barcelonska

konvencija (»MKVSMPO«, 1999), ki pa si v veliki meri skupna izhodišča glede varovanja

30

morske biotske raznovrstnosti deli z globalno Konvencijo o biotski raznovrstnosti (Centrih,

2015, str. 65).

6.1 Barcelonska konvencija

Nadzor in ocena, ki temelji na znanstvenih spoznanjih morja in obale, je nepogrešljiva

podlaga za upravljanje človeških dejavnosti, da bi spodbudili trajnostno uporabo morij in

obal, ohranjanje morskih ekosistemov in njihov trajnostni razvoj. Integrirani monitoring in

Ocenjevalni program Sredozemskega morja in obale ter pripadajoči ocenjevalni kriteriji

(IMAP) opisuje strategijo, teme in izdelke, ki si jih prizadevajo pogodbenice Barcelonske

konvencije s skupnimi prizadevanji znotraj Konvencije Združenih narodov o okolju in MAPu

v Barceloni drugi cikel izvajanja procesa pristopa ekosistema, tj. v obdobju 2016- 2021

(»MKVSMPO«, 1999), da bi ocenili stanje sredozemskega morja in obale kot podlago za

nadaljnje in / ali okrepljeni ukrepi (United Nations Environment Programme, 2017).

Evropska komisija je sprejela predlog pristopa EU k protokolu Barcelonske konvencije o

varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja na

morju. Ker je Sredozemsko morje dokaj zaprto, je tudi zelo občutljivo (Center za

informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, 2011). Barcelonska konvencija

(»MKVSMPO«, 1999) zahteva zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi

morskimi in obalnimi viri ter varovanje morskega in obalnega okolja Sredozemlja s

preprečevanjem in zmanjševanjem ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti (Centrih, 2015).

Konvencija skupaj s sedmimi protokoli predstavlja pravno in vsebinsko osnovo za delovanje

(MAP-a – Mediterranean plan) (Evropska komisija, 2013). 22 držav pogodbenic Barcelonske

konvencije in MAP se je odločilo, da bodo zaščitile Sredozemsko morje in obalo ter hkrati

spodbujale regionalne in nacionalne načrte za doseganje trajnostnega razvoja.

Pogodbenice odločajo o strategijah, proračunu in programu MAP-a za doseganje cilja MAP-

A na sestankih, ki potekajo vsaki dve leti. Imenujejo kontaktne točke, da ugotovijo napredek

pri delu in poskrbijo za zagotovitev izvajanja priporočil na nacionalni ravni (European

Commission, 2016).

31

Glavni cilji konvencije so oceniti in nadzorovati onesnaževanje morja, zagotoviti trajnostno

upravljanje naravnih morskih in obalnih virov, vključiti okolje v socialni in gospodarski

razvoj za zaščito morskega okolja in obalnih območij s preprečevanjem, zmanjševanjem in

odpravljanjem onesnaževanja na kopnem in na morju za zaščito naravne in kulturne

dediščine, krepitev solidarnosti med obalnimi državami Sredozemlja in prispevati k

izboljšanju kakovosti življenja (European Commission, 2016).

Slika 6.1: Na sliki je z modro barvo obarvano 22 držav, ki so pogodbenice Barcelonske

konvencije.

Vir: Padraic, 2012

Barcelonska konvencija (»MKVSMPO«, 1999) je sprejela sedem protokolov, ki urejajo

različna področja varstva okolja Sredozemskega morja (European Commission, 2016):

Protokol o »dumpingu« (Odmetavanje onesnaževal z ladij in letal.),

Protokol o preprečevanju in nujnih primerih (onesnaževanje z ladij in izredne

razmere),

Protokol o virih in dejavnostih na kopnem,

Posebno zavarovana območja in protokol o biološki raznovrstnosti,

Protokol o morju (onesnaževanje s strani raziskovanja in izkoriščanja),

Protokol o nevarnih odpadkih,

Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij (ICZM).

32

Slovenija je ratificirala pet protokolov. To so Protokol o preprečevanju onesnaženja

Sredozemskega morja zaradi potapljanja, Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred

onesnaževanjem s kopnega, Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z

ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja, Protokol o

posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju in Protokol o

celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, odpadkov in drugih materialov z ladij

in letal (Centih Genov, 2017). Protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski

raznovrstnosti v Sredozemlju je tisti, ki neposredno posega na področje varstva narave in s

tem prispeva tudi k uresničevanju Konvencije o biotski raznovrstnosti v Sredozemlju. Po

tem protokolu so pogodbenice dolžne opredeliti posebej zavarovana območja (SPA –

Specially Protected Areas) ter posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje

(SPAMI – Specially Protected Areas of Mediterranean Importance) (Centrih, 2015).

6.2 Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za ukrepe

skupnosti na področju vodne politike

Cilj skupnosti na področju politike morskega okolja (»Direktiva 2008/56/ES Evropskega

parlamenta in sveta«, 2008) je učinkovitejše varstvo morskega okolja po vsej Evropi.

Direktiva ima cilj, da doseže dobro okolijsko stanje morskih voda EU do leta 2020 in zaščito

virov, na podlagi katerih so odvisne pomorske, gospodarske in družbene dejavnosti. Med

drugim je tudi njen cilj, da se biotska raznovrstnost ohranja do leta 2020 kot temelj za

doseganje dobrega okolijskega stanja. Direktiva v zakonodajnem okviru določa

ekosistemski pristop k upravljanju človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, skrbi

za varstvo okolja in trajnostne rabe. Da bi bil dosežen do leta 2020, so določene štiri

evropske regije, Baltsko morje, severovzhodni Atlantski ocean, Sredozemsko morje in Črno

morje, ki so znotraj geografskih meja obstoječih konvencij o regionalnih morjih.

Sodelovanje med državami ene morske regije in s sosednjimi je zelo pomembno za

doseganje cilja do leta 2020. Vsaka država članica mora razviti strategijo za svoje morske

33

vode. Morske strategije morajo biti pregledane in posodobljene vsakih 6 let, ker direktiva

sledi prilagodljivemu pristopu upravljanja (European comission, 2017).

V Sloveniji program monitoringa kakovosti voda v skladu z zahtevami Vodne direktive

(»Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in sveta«, 2008) poteka od leta 2007

naprej. V nekaterih delih je program zahtevam Vodne direktive ustrezal že pred tem. Za

Slovenijo in vse države članice Evropske skupnosti direktiva postavlja enotne zahteve glede

izvajanja monitoringa in tudi glede ocenjevanja stanja voda. Z uvedbo Vodne direktive so

se spremenili tudi kriteriji in način ocenjevanja kakovosti voda, zato ocene morja ne

moremo primerjati s tistimi, ki so veljale pred letom 2006.

Za površinske vode se določa ekološko in kemijsko stanje. Kemijsko stanje površinskih voda

se razvršča v dva razreda kakovosti (dobro ali slabo), ekološko stanje površinskih voda pa v

pet razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo (Dobnikar Tehovnik

in Sodja, 2010).

6.3 Ekološko in kemijsko stanje morja

Ekološko in kemijsko stanje morja je potrebno ocenjevati v skladu z vodno direktivo.

Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda glede na vsebnost

prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen,

kadmij, živo srebro, ogljikov tetraklorid itd. Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in

delovanja vodnih bioloških elementov kakovosti, splošnih fizikalno-kemijskih elementov in

hidromorfoloških elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti ter posebnih

onesnaževal, ki se odvajajo v vodno okolje (Ministrstvo za okolje in prostor, n. d.).

»Skladno z zahtevami Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.

oktobra 2000, ki določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike (»Direktiva

2008/56/ES Evropskega parlamenta in sveta«, 2008), je treba do leta 2015 doseči dobro

stanje vseh voda na območju Evropske unije, pri čemer je stanje površinskih voda

34

opredeljeno s kemijskim in ekološkim stanjem površinskih voda.« (Dobnikar Tehovnik in

Sodja, 2010).

S pomočjo nove »Direktive 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta« se ugotavlja

kemijsko stanje. To je določeno z okolijskimi standardi kakovosti, in sicer ali voda vsebuje

morebitne nevarne snovi (Ministrstvo za okolje in prostor, n. d.).

Da bi ugotovili kakšno je ekološko stanje določene vode, potrebujemo biološke, fizikalno-

kemijske in hidromorfološke elemente in morebiti še posebej določena onesnaževala. Kot

smo opisali v prejšnjem stavku, se vodna telesa na podlagi bioloških in fizikalno-kemijskih

elementov in ekološkega stanja razvrsti po lestvici od 1(zelo slabo) do 5(zelo dobro). Če se

soočamo z oceno "zelo dobro", moremo le- to še dodatno preveriti s pomočjo

hidromorfološkega elementa. Ekološko stanje površinskih voda urejajo pravilniki o stanju

površinskih voda, kjer so zabeleženi tudi podatki o kemijskem stanju vode. »Pravilnik o

monitoringu stanja površinskih voda«, določa metode po katerih po preverjanje stanja

izvedeno ter določene zahteve, ki morejo biti izpolnjene v skladu s pravilnikom.

35

7 Opazovanje onesnaževal na obali in v priobalnem

morju

Da bi se prepričali, kako ljudje skrbijo za čistočo slovenske obale in morja, smo izvedli

metodo opazovanja, in sicer sta bila moj raziskovalni predmet slovenska obala in priobalno

morje. Naključno smo si izbrali 7 plaž. Nato smo se odpravili še v okolico Luke Koper in

marino v Luciji. Da je raziskovanje potekalo čim bolj sistematično, sem se osredotočila na

odpadke, ki jih obiskovalci plaž puščajo za sabo, jih preštela, opisala in si vse podatke

natančno zabeležila. V naslednjem koraku sem analizirala in dokumentirala odpadke, ki se

prav tako niso skladali z naravnim okoljem in katere je morje naneslo na kopensko površje.

Rezultate sem nato preverila s pomočjo razpoložljive literature ter na podlagi izvedenega

intervjuja. Po različnih obalnih točkah smo se potikali 20. 8. 2017, 22. 8. 2017 in 23. 8. 2017,

in sicer vsakič ob enaki uri, torej ob 18 h popoldne, ko so kopalci že odhajali iz plaže in so

bile lokacije lažje pregledne. Prav tako je bila ta ura primerna iz ekološkega vidika, saj sem

opazila, kaj so ljudje ob odhodu puščali za sabo. Že po prvem sprehodu na plaži Debeli rtiča,

ki je tudi definiran kot naravni rezervat in kjer so predpisana pravila in smernice za vse

obiskovalce okolja, se nam predstava o čistem morju razblini, ko vidimo, koliko odpadkov

je na obali in v priobalnem morju, ki so bili odvrženi iz bark kopalcev, ki so bile zasidrane ob

obali. Ugotovili smo tudi, da so pritiski človeka na morsko okolje različni. Nekateri so vezani

na gospodarsko rabo morja, drugi pa na posledice načina našega življenja. Veliko kopalcev

je za seboj pustilo smeti. Odpravili smo se na lokacije Debeli rtič, Sveto Katarino-

pokopališče školjk, Luko Koper, plažo Žusterno, pod Belvederjem, Strunjan, Fieso, Portorož

in v marino Lucijo. Med videnimi odpadki je bilo največ cigaretnih ogorkov, plastenk,

robčkov, pločevink, koščkov stekla in plastike. Veliko je bilo plastičnih vrečk, vrvi, madežev

goriva z bark – vse to je bilo najdeno na obali ter nekaj v priobalnem morju. Kot pravijo na

Sektorju za varovanje obalnega morja, lahko odpadke, najdene na obali počistimo ročno in

brez težav. Tudi plavajoče lahko poberemo iz bark, katerih namen je čiščenje morja.

Največjo težavo pa predstavljajo odpadki, ki so na morskem dnu.

36

V Sloveniji imamo ustanovljena tri zavarovana morska območja: naravna spomenika Debeli

rtič in Rt Madona ter Naravni rezervat Strunjan. Naravni rezervati so učinkovit način

zmanjševanja negativnih posledic, ki jih ljudje povzročajo morskemu okolju. Namen

zavarovanih območji je tudi, da ohranjajo pestrost vrst in življenjskih okolij v slovenskem

morju.

Človekove dejavnosti vedno bolj ogrožajo morski ekosistem. Da bi bila zavarovana območja

čim bolj zavarovana, imajo še določene varstvene režime, ki so bistvenega pomena za

ohranjanje biotske pestrosti in varovanje naravnih vrednot (Turk, n. d.).

V naravnem rezervatu Strunjan je prepovedano:

Izvajati negospodarski ribolov,

izkopavati, poškodovati ali razbijati kamnine oz. okamnine,

odlagati ali odmetavati odpadke,

požigati in kuriti,

povzročati hrup, eksplozije ali vibracije,

loviti ali nabirati živali brez soglasja Zavoda RS za varstvo narave.

V osrednjem delu rezervata, ki vključuje Zaliv Sv. Križa (Mesečev zaliv) in Rt Madona, je

poleg tega prepovedano tudi (Turk, n. d.):

plutje na motorni pogon in sidranje,

vznemirjanje, ubijanje ali odvzemanje živali prostoživečih vrst in njihovih razvojnih

oblik iz narave,

nabirati organizme brez soglasja Zavoda RS za varstvo narave,

avtonomno potapljanje,

gospodarski ribolov.

Na območju Naravnega spomenika Debeli rtič je prepovedan(o) (Ministrstvo za

infrastrukturo, n. d.):

pluti na motorni pogon,

37

izkopavati, poškodovati ali nabirati rastline ter nabirati semena in plodove,

odlagati odpadke,

plezati po stenah klifa.

Slika 7.1: Odpadki, ki so jih pustili kopalci na naravnem spomeniku Debeli rtič

Ugotovili smo, da je bilo največ odpadkov na plaži na debelem rtiču. Opaženega je bilo

veliko cigaretnih ogorkov, steklenih koščkov, plastenk, pločevink. Pustili so tudi vrečke

polne smeti, prenosni žar, papirčke od sendvičev, razbit sončnik (predvidevam da zato, ker

ni osebe, ki bi bila zaposlena in počistila smeti po odhodu kopalcev, in tudi zaradi

malomarnosti kopalcev ter njihove lenobe zaradi daljše poti). Najmanj smeti je bilo

opaženih v Fiesi: le nekaj cigaretnih ogorkov, ki so bili opaženi vsepovsod in naplavljene

večje vrvi. Opazili smo, da ima plaža v Žusterni problem z meteornimi vodami, saj po vsaki

nevihti v morje priteče umazanija iz večjih suburbaniziranih predelov Kopra, kot sta Markov

hrib in Žusterna, kar povzroča velik rjav madež. V Luki Koper opazimo večje madeže bencina

in črne pikice premoga, ki ga v morje odpihne burja. V Marini Lucija smo v morju zasledili

ob skoraj vsaki barki madeže olja ter peneče se snovi. Med sprehodom po plaži v Strunjanu

smo našli ogorke cigaret, nekaj plastenk in mrež, ki jih je naneslo na obalo iz školjčišča. V

Portorožu je bilo opaženih malo smeti, ker jih študentje pobirajo. V času, ko smo bili tam,

je bil zaprt del plaže med Bernardinom in skladiščem soli zaradi fekalnega onesnaženja. Na

plaži »pod Belvederjem« je bilo opaženih veliko cigaretnih ogorkov in v morju veliko

plastičnih izdelkov, ki jih je počasi naplavljalo na obalo. V sveti Katarini na pokopališču školjk

38

je bilo zaradi neposredne bližine Luke Koper opaženih nekaj črnih madežev. Za boljšo

predstavo sem opažene odpadke in druge snovi v morskem okolju zabeležila v tabeli.

Tabela 7.1: Raziskani kraji in videni odpadki v morskem okolju.

Raziskovalni kraj Opaženi odpadki Drugo opaženo

Debeli rtič Cigaretni ogorki, plastenke,

pločevinke, vrečke polne smeti,

prenosni žar, najlon za

sendviče, razbit sončnik za

plažo, stekleni koški

Manjši madeži bencina

Plaža Fiesa Cigaretni ogorki, naplavljena

večja vrv, nekaj papirčkov

/

Plaža Žusterna Cigaretni ogorki; ostale večje

odpadke so v večernih urah

pospravili smetarji

Rjav madež zaradi

meteornih vod, ki pritečejo

v morje.

Obrobje Luke Koper Nekaj odpadne embalaže

pijače

Veliki madeži bencina, črne

pikice premoga, pena

Marina Lucija Odpadki niso bili opaženi Madeži olja, pena zaradi

sredstev za čiščenje bark

Plaža Strunjan Ogorki cigaret, nekaj plastenk,

mreže iz školjčišča, stekleni

koščki

/

Plaža Portorož Plaža je bila prečiščena zaradi

čistilne akcije

Fekalno onesnaženje, ki je

bilo nevidno

Plaža pod Belvederjem Cigaretni ogorki, plastični

izdelki, predvidevam, da

odvrženi iz ribiške barke za

zabavo, ker jih je počasi

naplavljalo na obalo.

/

39

Sveta Katarina

pokopališče školjk

Nekaj kosov plastične

embalaže; na površju morja

opažene črne pikice premoga

zaradi neposredne bližine

Umazanija iz bark, ki se

spira v morje

Mesečev zaliv Opaženih le nekaj manjših

kosov plastike

Barke imajo prepoved

vezanja v zalivu

40

8 Intervju s strokovnjakom za Biogeokemijske procese v

naravnih vodah

Da bi dobili predstavo, kako problematiko onesnaževanja morja vidi strokovnjak z

omenjenega področja, smo opravili intervju. Intervju je obsegal sedem vprašanj odprtega

tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, kaj o problematiki slovenskega morja meni

poznavalec (Priloga A).

Intervju smo opravili s prof. dr. Jadranom Faganelijem, ki je strokovnjak s področja

Biogeokemijskega procesa v naravnih vodah na Morski biološki postaji (Nacionalni inštitut

za biologijo). Na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani izvaja tudi predmet

onesnaževanje morja. Sestavljena vprašanja smo mu po dogovoru po elektronski pošti

poslali 12. 3. 2018; odgovor smo prejeli 13. 4. 2018. V vprašanjih smo se osredotočili na

glavne probleme onesnaženosti slovenskega morja ter na vplivu onesnaženosti morja na

človeka in okolje.

8.1 Glavne ugotovitve

Na podlagi opravljenega intervjuja smo ugotovili, katere so glavne gospodarske dejavnosti,

ki obremenjujejo slovensko morje. Te so: morsko ribištvo in marikultura, pomorski promet,

turizem, pridobivanje soli, poselitev (kmetijstvo), industrija in skladiščenje v obalnih

občinah (Luka Koper), obramba (vojašnica v bližini koprskega pristanišča), druge

negospodarske dejavnosti (šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju, opazovanje

morskega okolja ter izobraževanje in raziskovanje) (J. Faganeli, intervju, 18. 4. 2018).

Kot smo ugotavljali v diplomski nalogi, tudi intervjuvanec pravi, da slovensko morje najbolj

obremenjujeta pomorski promet in odpadki. V Luko Koper na leto pripluje približno 2000

ladij in v njej se pretovori približno 15 milijonov ton tovora, ki se v Luki tudi skladišči. V

tovoru so tudi nevarne snovi. Pomorskemu prometu, ki je obremenitev za morje, sledita

41

industrija in skladiščenje v obalnih občinah in turizem. V slovenskem morju in drugod po

svetu povzročajo velik problem odpadki, ki pristanejo v morju ali na obali. Največ teh

odpadkov pride v morje s kopnega in z bark. Večina odpadkov pristane na morskem dnu

(70 %), na morski gladini 15%, ostalih 15% pa morje naplavi na obalo (J. Faganeli, intervju,

18. 4. 2018). Sami smo se tudi odpravili na opazovanje priobalnega morja. Ugotovitve so

bile zelo zaskrbljujoče, saj je bilo opaženih veliko odpadkov, predvsem cigaretnih ogorkov

ter drugih plastičnih izdelkov.

V diplomski nalogi smo ugotovili, da plastika po izdelavi ne izgine ali se razgradi. To pomeni,

da vsa plastika, ki je bila kdajkoli izdelana, še vedno obstaja na površini našega planeta v

obliki mikrodelcev (Young People's Trust for the Environment, n. d.). Tudi v slovenskem

morju predstavlja mikroplastika problem. Zaradi svoje majhnosti lahko prehaja po

prehranjevalnem sistemu. Nastane kot posledica razpadanja večjih kosov plastičnih

odpadkov. Njena velikost je manjša od 5 mm in vse do nano ravni velikosti (J. Faganeli,

intervju, 18. 4. 2018).

Onesnaževala, ki onesnažujejo morje, imajo lahko škodljive vplive na okolje ter njegove

dobrine (J. Faganeli, intervju, 18. 4. 2018). Ljudje smo premalo seznanjeni z vzroki

onesnaženosti okolja.

Ljudi bi bilo potrebno seznaniti s poznavanjem snovi in njihovim učinkom na okolje. Najbolj

nevarne snovi bi morali zamenjati z biološko razgradljivimi snovmi, da bi zmanjšali emisije

v okolje (J. Faganeli, intervju, 18. 4. 2018).

42

9 Razprava

Morje je za Slovence okno v svet, saj nas preko Jadrana povezuje s celim svetom. Zaradi

svoje privlačnosti za turiste in gospodarske dejavnosti je že v veliki meri obremenjeno.

Zaznali smo veliko primerov onesnaženosti obale in priobalnega morja, ki je posledica

človekove malomarnosti, saj mu za okolje ni mar in se ne zaveda, da z onesnaževanjem

škodi sam sebi. Če bi človek le za samim seboj pospravil odpadke , katere odvrže v naravno

okolje ali občasno pobral kakšen odpadek za drugimi, bi se situacija izboljšala. Glede na to,

da je v morju med odpadki največ plastike, bi pripomogli k zmanjševanju onesnaženost tudi

tako, da bi zamenjali plastične vrečke z vrečkami za večkratno uporabo ali z vrečkami, ki so

biološko razgradljive. Če se bomo nekoliko potrudili in začeli spoštovati naravno okolje,

bomo dosegli dobro stanje naravnega okolja, ki bo v korist nam in tudi živalim.

Znano nam je, da sektor za varovanje obalnega morja intenzivno deluje na terenu, kjer skrbi

za čistočo morja in je vedno pripravljen ukrepati ob večjih onesnaženjih. Za morje in obalo

je tudi koristno, da so organizirane čistilne akcije, ki pripomorejo k temu, da gre v morje

čim manj odpadkov. Moti pa nas, da je malo ljudi seznanjenih s poznavanjem snovi, ki

škodijo okolju, in kakšen imajo učinek na okolje, zato je nujno potrebno zamenjati nevarne

snovi z biološko razgradljivimi ter paziti na to, da v okolje gre čim manj emisij.

Ob pisanju diplomske naloge smo ugotovili, da se kazniva dejanja, povezana z ekološko

kriminaliteto, v našem primeru onesnaževanje morja, dogajajo vsak dan in da so resen

problem današnjega časa. Ljudje bi se morali začeti vesti bolj skrbno in odgovorno ter paziti

na naše naravno okolje. Na srečo slovensko morje ni rizično onesnaženo, ampak je le delno

in ne vpliva na zdravje ljudi, kot marsikje drugje po svetu. Glede na to, da živimo v

potrošniški družbi in da se srečujemo z odpadki vsak dan, bi se morali vprašati, kam gredo

vsi ti odpadki in pomisliti na to, da gredo v naravno okolje, kjer se nekateri ne razgradijo

nikoli, nekateri pa se razgrajujejo več tisoč let.

43

9.1 Preverjanje hipotez

Prva hipoteza, ki smo si jo zastavili, pravi, da so največji problem onesnaženosti slovenskega

morja mikrodelci plastike. Prvo raziskovalno hipotezo lahko potrdimo le delno, saj dr.

Jadran Faganeli (J. Faganeli, intervju, 18. 4. 2018) pojasnjuje, da mikrodelci plastike niso

največji problem onesnaženosti slovenskega morja, vendar predstavljajo enega največjih

onesnaževalcev morja. Pred začetkom pisanja diplomske naloge smo se tudi sami

spraševali, kako sploh nastane mikroplastika? Ugotovili smo, da lahko mikroplastika zaradi

svoje majhnosti prehaja po prehranjevalni verigi. Nastane kot posledica razpadanja večjih

kosov plastičnih odpadkov. Njena velikost je manjša od 5 mm in sega vse do nano ravni

velikosti (J. Faganeli, intervju, 18. 4. 2018). V slovenskem morju so največji problem odpadki

in pomorski promet. Mikroplastika nastane kot posledica razpadanja večjih kosov plastičnih

odpadkov v morju. Plastični odpadki pridejo v morje večinoma s kopnega, nekaj tudi s plovil

in po rekah. Tako se odpadki kopičijo v morju. V morje pridejo zaradi malomarnosti ljudi ali

pa zaradi namerno povzročenega kaznivega dejanja ekološke kriminalitet.

Največ plastike pride v Tržaški zaliv s tokovi celotnega Jadranskega morja. Tudi reka Pad

predstavlja enega večjih virov dotoka mikroplastike v Jadransko morje. Plastika predstavlja

90 odstotkov odpadkov v morju, saj se v mikrodelce razgrajuje več stoletij (Inštitut za vode

Republike Slovenije, 2016).

Ljudje se moramo zavedati, da poleg nas samih ogrožamo tudi morske živali, ki pojedo

veliko mikrodelcev plastike. Velik problem je tudi ta, ker je nekaterim ljudem vseeno za

okolje, saj mislijo samo nase in se ne zavedajo, da z ogrožanjem okolja ogrožajo tudi sami

sebe.

Druga hipoteza, ki smo si jo zastavili, predpostavlja, da Sektor za varovanje obalnega morja

močno pripomore k njegovi čistosti. Drugo hipotezo smo tudi le delno potrdili, saj bi v

primeru, če bi močno pripomogel njegovi čistosti, morje bilo brez odpadkov in drugih

nevarni snovi. Jadransko morje je dokaj izpostavljeno nenadnim nesrečam z večjimi

44

nenadnimi onesnaženji obale in morja, saj je ena najpomembnejših plovnih poti za nafto in

njene derivate. Ob takih dogodkih je pomembna dobra pripravljenost specializiranih služb,

ki operativno izvajajo naloge na morju in obali. Za varstvo pred onesnaženjem slovenskega

morja in ukrepanjem ob nenadnem onesnaženju morja je zadolžen sektor za varovanje

obalnega morja. Nalog ne sme izvajati v območju koprskega tovornega pristanišča, ki ureja

upravljanje koprskega tovornega pristanišča. Za to območje Luka Koper skrbi sama s

preprečevanjem in odpravo posledic onesnaženja morja na podlagi Koncesijske pogodbe

za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške

infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča.

SVOM s svojimi plovili po morju in ob obalnem morju počisti veliko odpadkov. Da bi bilo

stanje morja in obale še boljše, bi moral vsak posameznik ukrepati z zmanjševanjem vnosa

odpadkov v morsko okolje, odstranjevanjem odpadkov iz priobalnih zemljišč, ko zapušča

plažo, z zmanjševanjem negativne rabe tal na priobalnih zemljiščih, doma bi morali začeti

reciklirati in namesto škodljivih kemikalij uporabljati kis ter druga naravna čistila ter se

udeleževati različnih čistilnih akcij obale.

Kot tretjo hipotezo smo si izbrali tezo, ki predpostavlja, da zaradi pomorskega prometa

obstaja nevarnost večjega onesnaženja morja z izlitji nevarnih snovi. Ker slovensko morje

najbolj obremenjuje pomorski promet, je zato večja verjetnost za onesnaženje morja z izlitji

nevarnih snovi v morje, zato lahko hipotezo potrdimo. Luka Koper tudi vpliva na

onesnaženost in večjo možnost za razlitje nevarnih snovi. Že nekaj let v Koper prihajajo tudi

potniške ladje z veliko turisti, ki za sabo pustijo tudi manjši delež smeti. Ne smemo pozabiti

tudi na bližino Trsta, ki ima tudi večje pristanišče, v katerega plujejo plovila mimo

slovenskega morja. Za morje so to velike obremenitve, saj je tudi dokaj zaprto. Barke, ki

priplujejo v naše pristanišče, vnašajo onesnaževala, povzročajo manjša izlitja in spirajo

snovi iz operativnih površin.

45

Pomorski promet predvsem zaradi delovanja ladijskih motorjev povzroča podvodni hrup in

vnos tujerodnih vrst zaradi izpusta balastnih voda. Zaradi vzdrževanja plovne poti do Luke

pride tudi do poškodb morskega dna. (J. Faganeli, intervju, 18. 4. 2018).

Zato upamo, da se bo uresničil cilj morske direktive (»2008/56/ES Evropskega parlamenta

in sveta«, 2008), ki je doseganje dobrega okolijskega stanja evropskih morij do leta 2020,

in s tem morja, na katerem temeljijo gospodarske in druge dejavnosti, povezane z morjem

(»Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in sveta«, 2008). Tudi Barcelonska

konvencija (»MKVSMPO«, 1999) je pomembna pri zaščiti Sredozemskega morja pred

pomorskim prometom, saj bodo v primeru, če ne bodo upoštevani zadani protokoli s strani

pomorskega prometa, sledile sankcije.

Zavedati se moramo, da ljudje ob onesnaževanju okolja ne bomo več dolgo preživeli, saj se

bodo razvile nove neozdravljive bolezni. Ljudje z vsakdanjimi dejavnostmi onesnažujejo

morje, kar močno vpliva na živali, ki živijo v njem. Za onesnaženo morje seveda ni krivec

samo pomorski promet, ampak so tu še dejavniki, kot so gospodarske dejavnosti, ki

obremenjujejo slovensko morje (morsko ribištvo in marikultura, pomorski promet, turizem,

pridobivanje soli, poselitev (kmetijstvo), industrija in skladiščenje v obalnih občinah (Luka

Koper), obramba (vojašnica v bližini koprskega pristanišča) in druge negospodarske

dejavnosti (šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju, opazovanje morskega

okolja ter izobraževanje in raziskovanje)) (J. Faganeli intervju, 18. 4. 2018). Ljudje vključeni

v vse te gospodarske dejavnosti, povezane z morjem, vsak dan izvajajo kazniva dejanja,

povezana z ekološko kriminaliteto, ki ni nujno storjena namerno, ampak zaradi

malomarnosti. Veliko ljudi v izkoriščanju morja vidi samo dobiček. Lahko smo veseli, da

obstajajo tudi takšni, ki se vsak dan trudijo, da bo okolje manj onesnaženo ter opozarjajo

na nevarnosti onesnaženosti morja. Zato moramo take ljudi podpirati in jim kdaj priskočiti

na pomoč.

46

10 Zaključek

Glavni namen diplomske naloge je bil proučiti problematiko slovenskega morja. Raziskali

smo, kakšne posledice povzroča ekološki kriminal, ki je povezan z onesnaževanjem morja,

ter na kakšen način se zgodi kaznivo dejanje z ekološkega vidika: ali iz malomarnosti ali

namerno. Najprej smo preučili značilnosti slovenskega morja in varstvo pred

onesnaževanjem slovenskega morja. Izpostavili smo tiste dejavnike, za katere menimo, da

imajo lahko močan vpliv na morsko okolje.

Obravnava tematike je pomembna, ker se ljudje ne zavedamo, kako pomembni sta čistoča

in produktivnost morja in morskega okolja ter kako pomembno je obdržati razvoj

dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, na ravneh znotraj še spremenljivih ekoloških

meja z namenom varovanja našega zdravja in ostalih živih bitij.

Prav tako se je pokazalo, da je stalno spremljanje kakovosti morja pomembno pri

vzdrževanju predpisanih fizikalno kemijskih in bioloških parametrov, ki so nujni za

ohranjanje kakovosti in življenja v morju. V Sloveniji hkrati potekata dva programa

monitoringa površinskih voda. Eden od njiju so Barcelonske konvencije (»MKVSMPO«,

1999), drugega pa opredeljuje Vodna direktiva (»Vodna direktiva«, 2000) (Ministrstvo za

okolje in prostor, 2010).

Ugotovili smo, da je slovensko morje preobremenjeno z odpadki, tako kot na obali tudi v

morju. Naša raziskava je pokazala, da je naše morje najbolj obremenjeno s pomorskim

prometom in plastičnimi odpadki, ki pridejo v morje kot posledica človekove malomarnosti.

V morje lahko pridejo iz kopnega ali na morju iz bark. Poleg teh dveh dejavnikov lahko

omenimo še naslednje dejavnike, ki lahko obremenjujejo morje: morsko ribištvo in

marikultura, pomorski promet, turizem, pridobivanje soli, poselitev (kmetijstvo), industrija

in skladiščenje v obalnih občinah (Luka Koper), obramba (vojašnica v bližini koprskega

pristanišča), druge negospodarske dejavnosti (šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na

47

morju, opazovanje morskega okolja ter izobraževanje in raziskovanje), medicina, čezmejno

onesnaževanje.

Problemi, ki se kažejo v ekološki kriminaliteti, kot so onesnaževanje in prekomerno

izkoriščanje naravnih virov, so postali naš vsakdan. Način življenja, kot ga živimo, nas je

privedel do problemov, s katerimi se vsakodnevno soočamo. Za doseganje preprečevanja

ekološke kriminalitete ter posledično doseganja dobrega okolijskega stanja morja so

potrebne temeljne spremembe našega odnosa do morja in narave. Za kakovost našega

morja in narave bi se morali zavzeti prav vsi in obvarovati, kar še imamo.

48

Viri in literatura

ARSO. (2002). Poročilo o stanju okolja 2002: Voda. Pridobljeno na

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o

%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/vode.pdf

ARSO. (2010). Vode v Sloveniji. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

ARSO. (2014). Izvajanje programa spremljanja kakovosti morja v skladu z Barcelonsko

konvencijo v letu 2013. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

ARSO. (2016). Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda. Pridobljeno na

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=775

Bricelj, M. (n. d.). Jadransko morje, evropsko morje pod pritiski. Geografski obzornik, 19–

21. Pridobljeno na https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LCX1YVKS/60e

772fa-c4fb-469b-a971-7b261c0bfd81/PDF

Bucik Ozebek, N. (27. 5. 2017). Vpliv turizma na morje: ob Belih skalah se vsak dan sreča od

300 do 500 plovil. Dnevnik.si. Pridobljeno na

https://www.dnevnik.si/1042773184

Center RS za poklicno izobraževanje. (n. d.). Onesnaževanje okolja. Pridobljeno na

http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/TrajnostniRazvoj/14_Onesnazevanje_okolja.p

df

Centih Genov, T. (2017). Pregled mednarodne zakonodaje vezane na ohranjanje morske

biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Pridobljeno na

http://www.zrsvn.si/dokumenti/73/2/2017/2_TinaCG_Pregled_zakonodaje_ZRSV

Nposvet_4880.pdf ,

Centrih, T. (2015). Pregled izvajanja mednarodne zakonodaje o ohranjanju morske biotske

raznovrstnosti. Varstvo narave, 28, 63–85.

Cerar, G. (27. 3. 2015). Smešni nizke kazni sporočajo, da se ekološki kriminal izplača.

RtvSlo.si. Pridobljeno na https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/smesno-nizke-

kazni-sporocajo-da-se-ekoloski-kriminal-izplaca/361417

Čehić, S. (2007). Pregled na vode v Sloveniji. Pridobljeno na

49

http://www.stat.si/doc/pub/Pogled_na_vode_v_Sloveniji.pdf

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi

okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva

o morski strategiji). Uradni list Evropske unije (L 164/19). Pridobljeno na https://eur-

lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32008L0056

Dobnikar Tehovnik, M. in Sodja, E. (ur.). (2010). Ocena ekološkega in kemijskega stanja

voda v Sloveniji za obdobje 2006 do 2008. Pridobljeno na

http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/kakovost%20v

oda/Ocena%20stanja%20voda%2020062008.pdf.

Eman, K. (2011a). Ekološka kriminaliteta v kriminologiji: razvoj nove veje kriminologije v

Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 62(4), 312–324. Pridobljeno na

https://www.academia.edu/1605591/Ekolo%C5%A1ka_kriminaliteta_v_kriminolo

giji_razvoj_nove_veje_kriminologije_v_Sloveniji

Eman, K. (2011b). Ekološka kriminaliteta kot oblika lastne viktimizacije. Pridobljeno na

https://www.academia.edu/22548413/Ekolo%C5%A1ka_kriminaliteta_kot_oblika

_lastne_viktimizacije

Eman, K. in Meško, G. (n. d.). Ogrožanje okolja v Jugovzhodni Evropi. Pridobljeno na

https://www.academia.edu/1782804/Ogro%C5%BEanje_okolja_v_Jugovzhodni_E

vropi-Eman_Me%C5%A1ko

Eman, K., Meško, G. in Fields, C. B. (2009). Crimes against the Environment: Green

Chriminology and Research Challenges in Slovenia. Varstvoslovje, 11(4), 574–592.

Pridobljeno na https://www.fvv.um.si/varstvoslovje/articles/vs-2009-4-eman-

mesko-fields.pdf

European Commission. (2016). The Barcelona Convention. Pridobljeno na

http://ec.europa.eu/environment/marine/international-cooperation/regional-sea-

conventions/barcelona-convention/index_en.htm

European Commission. (2017). Legislation: the Marine Directive. Pridobljeno na

http://ec.europa.eu/environment/marine/eu-coast-and-marine-policy/marine-

strategy-framework-directive/index_en.htm

50

European Environment Agency. (2015). State of Europe's seas. Pridobljeno na

https://www.eea.europa.eu/publications/state-of-europes-seas

Evropska komisija. (2013). Predlog SKLEP SVETA o določitvi stališča, ki se sprejme na

osemnajstem rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije za varstvo

morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, glede predloga o spremembi

prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v

Sredozemlju in glede predloga za sprejetje regionalnega akcijskega načrta o

morskih odpadkih. COM(2013) 743 final. Pridobljeno na

https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/ff8da3a1-3fc0-

11e3-b4f5-01aa75ed71a1/language-sl

Geodetski inštitut Slovenije. (n. d.). Morska obala. Pridobljeno na

http://www.hidrografija.si/p1/3-1.php

Il Piccolo. (16. 3. 2011). Golfo di Trieste, area a rischio inquinamento. Pridobljeno na

http://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2011/03/16/NZ_27_177077.ht

ml

Inštitut za komunikacijski management. (2016). Onesnaževanje in obremenjevanje

morskega okolja. Pridobljeno na

http://www.zivetizmorjem.si/portfolio/onesnazevanje-obremenjevanje-

morskega-okolja/

International Maritime Organization. (n. d.). About IMO. Pridobljeno na

http://www.imo.org/en/About/Conventions/ListOfConventions/Pages/Internation

al-Convention-for-the-Prevention-of-Pollution-from-Ships-%28MARPOL%29.aspx

Ljubec, B. (2014). Morski odpadki, grožnja za vse. Navtika, 7/8, 2–7. Pridobljeno na

http://www.nautica.si/wp-content/uploads/2014/09/Ekologija_navtika-plus.pdf

Marjetica Koper. (2017). Čistilna akcija. Pridobljeno na

https://www.marjeticakoper.si/sl/novice/cistilna-akcija-cista-obala/

Mednarodni okoljski center »Alpe Adria Green«. (14. 5. 2010). Čezmejno onesnaževanje:

evropska komisija je sprožila dva postopka o kršitvah. Potrjena je preiskava

evropskega parlamenta. V objektivu tudi škedenjska železarna. Pridobljeno na

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2010/05/14/cezmejno-onesnazevanje-

51

evropska-komisija-je-sprozila-dva-postopka-o-krsitvah-potrjena-je-preiskava-

evropskega-parlamenta-v-objektivu-tudi-skedenjska-zelezarna/

Meško, G., Migliorini, M., Segato, L., Kuhar, S. in Eman, K. (2017). Kriminaliteta zoper vode

in projekt Water crimes.

Ministrstvo za infrastrukturo. (n. d.). Sektor za varovanje obalnega morja. Pridobljeno na

http://www.up.gov.si/si/delovna_podrocja/sektor_za_varovanje_obalnega_morja

/

Ministrstvo za okolje in prostor. (n. d.). Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za

okolje in prostor za leto 2007. Pridobljeno na

http://www.iop.gov.si/fileadmin/iop.gov.si/pageuploads/5_O_INSPEKTORATU/Por

ocila_in_nacrti_dela/Arhiv_porocila/Porocilo_IRSOP_2007.pdf

Mozetič, P. in David, M. (2001). Prenašanje tujerodnih in škodljivih vrst z balastno vodo.

Ujma, (14–15), 252–256. Pridobljeno na

http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2001/p5_7.pdf

National Oceanic and Atmospheric Administration. (2011). Ocean pollution. Pridobljeno na

http://www.noaa.gov/resource-collections/ocean-pollution

Padraic, R. (2012). Države članice Barcelonske konvencije [Slika]. Pridobljeno na

http://www.maribor-graz.eu/images/1978_wh_barcelona.jpg

Palatinus, A. (2009). Onesnaževanje slovenske obale s trdnimi odpadki. Varstvo narave

(22), 137–145.

Palatinus, A. (2011). Pregled stanja onesnaženosti priobalnega zemljišča morja s trdnimi

odpadki za potrebe okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES). 22. Mišičev

vodarski dan 2011, 32-41.

Peterlin, M. (2013). Načrt upravljanja morskega okolja: Začetna presoja morskih voda v

pristojnosti Republike Slovenije, Prevladujoče obremenitve in vplivi. Pridobljeno na

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NU

MO_pritiski_in_vplivi.pdf

Peterlin, M. (2014). Trajnostno živeti z morjem: načrt upravljanja morskega okolja: začetna

presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije: določitev dobrega stanja

morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov. Pridobljeno na

52

http://www.izvrs.si/wp-

content/uploads/2015/08/Trajnostno_ziveti_z_morjem.pdf

Prijatelj, M. (19. 7. 2014). Kombanj požanje vse, kar odvržemo v morje. Delo.si.

Pridobljeno na http://www.delo.si/druzba/panorama/kombajn-pozanje-vse-kar-

odvrzemo-v-morje.html

Steffe‘, A. (2016). Varno na morju: 12. Posvet Zavoda za varstvo narave: Varstvo

slovenskega morja – stanje in perspektive. Pridobljeno na

http://www.zrsvn.si/dokumenti/73/2/2017/6__Steffe_VARNO_NA_MORJU3_488

3.pdf

Šalamun, A. (17. 1. 2008). Onesnaževanje okolja večinoma ni kaznovano, stanje voda je

slabo. Finance.si. Pridobljeno na https://www.finance.si/201973

Turk, V. (2011). Izvajanje monitoringa kemijskega in ekološkega stanja morja v letu 2015.

Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran.

UNEP/MAP-Plan Bleu. (2009). State of the Environment and Development in the

Mediterranean. Pridobljeno na https://planbleu.org/sites/default/files/publicati

ons/soed2009_en.pdf

United Nations Environment Programme. (2015). Marine Litter Assessment in the

Mediterranean. Pridobljeno na

https://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/7098/MarineLitterEng.

pdf?sequence=1&isAllowed=y

United Nations Environment Programme. (2017). Integrated Monitoring and Assessment

Programme of the Mediterranean Sea and Coast and Related Assessment Criteria.

Pridobljeno na

https://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/17012/imap_2017_eng

.pdf?sequence=5&isAllowed=y

Uredba o stanju površinskih voda. (2009). Uradni list RS, (14/2009).

Water crimes. (n. d.). About. Pridobljeno na http://www.watercrimes.eu/#about

Young People's Trust For the Environment. (n. d.). Polluting the Seas. Pridobljeno na

https://ypte.org.uk/factsheets/sea-pollution/polluting-the-seas

53

Zakon o ratifikaciji sprememb Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred

onesnaževanjem (Barcelonska konvencija) (MKVSMPO). (2002). Uradni list RS,

(102/2002). Pridobljeno na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-

rs/vsebina/39640

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1). (2004). Uradni list RS, (41/04). Pridobljeno na

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545

Zakon o vodah (ZV-1). (2002). Uradni list RS, (67/02). Pridobljeno na

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1244

54

Priloga A: Intervju s strokovnjakom za Biogeokemijske

procese v naravnih vodah

Intervju s prof. dr. Jadranom Faganelijem (13. 4. 2018)

1. Katere so gospodarske dejavnosti , ki obremenjujejo morje?

Gospodarske dejavnosti, ki obremenjujejo slovensko morje, so morsko ribištvo in

marikultura, pomorski promet, turizem, pridobivanje soli, poselitev (kmetijstvo),

industrija in skladiščenje v obalnih občinah (Luka Koper), obramba (vojašnica v

bližini koprskega pristanišča), druge negospodarske dejavnosti (šport, rekreacija in

prostočasne aktivnosti na morju, opazovanje morskega okolja ter izobraževanje in

raziskovanje).

2. Kaj menite, da je največji problem onesnaženosti slovenskega morja, ter kakšne

so obremenitve pomorskega prometa?

Slovensko morje najbolj obremenjuje pomorski promet in odpadki. Sledita jima

industrija in skladiščenje v obalnih občinah in turizem. Morsko ribištvo in

marikultura, pridobivanje soli in kmetijstvo so gospodarske dejavnosti, povezane z

morjem, ki ga v slovenskem morju manj obremenjujejo kot drugod po svetu.

Pomorski potniški in tovorni promet potekata preko potniškega in tovornega

pristanišča v Kopru, kamor v zadnjih letih pripluje približno 2000 bark na leto. Ne

smemo pozabiti, da prečkajo slovensko morje tudi tovorne barke, ki plujejo v

pristanišče Trst. Obremenitve za morje so velike, kot so možnost za nastanek

večjega onesnaženja z nevarnimi snovmi, podvodni hrup, odpadki odvrženi v morje

in na obalo, podvodni hrup, vnos strupenih snovi iz premazov proti obraščanju, vnos

tujerodnih vrst ob izpustu balastnih voda ter pritrjenih organizmov na ladijskem

trupu, vnos tujerodnih vrst ob izpustu balastnih voda in tveganje za vnos

onesnaževal zaradi manjših izlitji ali spiranja snovi iz operativnih površin.

3. Od kod prihajajo odpadki v slovensko morje in katerih je največ?

55

Morski odpadki so vsi trdi odpadki, ki na kakršen koli način pridejo v morje ali na

obalo. V morje prihajajo največ iz kopnega. Glavni viri so turizem in rekreacija, izlivi

rek, kanalizacijski izpusti in ostali iztoki v morje, kot so meteorne vode, odlagališča

odpadkov v bližini morske obale, nepravilno ravnanje z odpadki v mestih, industrija.

Za odpadke, ki pridejo v morje, je kriva tudi pomorska dejavnost. Največ odpadkov

pristane na morskem dnu, približno 70 %,na morski gladini 15 %, ostalih 15 % pa jih

morje odloži na obali. Največ odpadkov, ki pristanejo v morskem okolju, je iz

plastičnih materialov. Veliki problem je, ker se težko razgradijo. Razgradnja traja

desetletja in več. Povzroča številne vplive na vodni ekosistem.

4. Ali je mikroplastika velika težava v slovenskem morju?

Kot po celem svetu tudi v slovenskem morskem okolju enega največjih problem

predstavlja mikroplastika. Mikroplastika zaradi svoje majhnosti lahko prehaja po

prehranjevalnem spletu. Nastane kot posledica razpadanja večjih kosov plastičnih

odpadkov. Njena velikost je manjša od 5 mm pa vse do nano ravni velikosti.

5. V kolikšni meri Luka Koper vpliva na onesnaženost slovenskega morja?

Luka Koper tudi vpliva na onesnaženost slovenskega morja, saj v Luko letno pripluje

okoli 2000 ladij in v njej se pretovori približno 15 milijonov ton tovora. Za morje je

to velika obremenitev, saj je veliko tveganje, da pride do večjih onesnaženj z

nevarnimi snovmi. Barke, ki priplujejo v Luko, vnašajo onesnaževala, manjša izlitja

in spirajo snovi operativnih površin. Pomorski promet, predvsem delovanje ladijskih

motorjev, povzroča tudi podvodni hrup in vnos tujerodnih vrst zaradi izpusta

balastnih voda. Zaradi vzdrževanja plovne poti do Luke pride tudi do poškodbe

morskega dna.

56

6. Ali lahko onesnaževanje morja vpliva na človeka in na okolje?

Onesnaževala, ki onesnažujejo morje, imajo lahko škodljive vplive na okolje in

človeka ter njegove dobrine. Večja količina onesnaževal, ki se nabirajo v morskem

okolju, povzročajo degradacijo morskega okolja, saj številne snovi škodijo vodnim

organizmom, imajo pa tudi razne škodljive vplive na zdravje ljudi. Velike količine

onesnaževal se kopičijo v organizmih in se prenašajo po prehranjevalnem spletu.

Tako ljudje preko rib in druge morske hrane lahko zaužijemo strupene snovi. V

primeru, da je ugotovljena prekomerna koncentracija onesnaževal, morajo

pristojne inštitucije primerno ukrepati in produkte odmakniti s trga.

7. Kako bi lahko pripomogli k temu, da se zmanjša vnos onesnaževal v morje?

Najbolj učinkovito bi bilo, da se zmanjša vnos onesnaževal v naravno okolje. Ljudi bi

bilo potrebno seznaniti s poznavanjem snovi in njihovim učinkom na okolje. Najbolj

nevarne snovi bi morali zamenjati z biološko razgradljivimi snovmi in da se

zmanjšuje emisije v okolje.