Smernice EU za razvoj vetrne energije v skladu z ...ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/... · 6 Smernice EU za razvoj vetrne energije v skladu z naravovarstveno zakonodajo

1

2 Smernice EU za razvoj vetrne energije v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplačna telefonska številka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11 (*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze

s številkami 00 800 ali pa te klice zaračunavajo. Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu). Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2011 ISBN 978-92-79-20337-4 doi: 10.2779/88254

Ta dokument izraža stališče služb Komisije in ni zavezujoč. © Evropska unija, 2011 Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira. Kontaktne: [email protected]

Fotografija: istockphoto

Ta dokument je bil pripravljen v sodelovanju z družbo Ecosystems LTD (del skupine N2K EGIZ) na podlagi pogodbe z Evropsko komisijo (pogodba št. 070307/2008/513837/SER/B2). K temu dokumentu so veliko prispevale tudi razprave s strokovnjaki iz držav članic in ključnimi interesnimi skupinami ter informacije, ki so jih ti predložili, v okviru začasne skupine za vetrno energijo in ohranjanje narave.


KAZALO

NAMEN TEH SMERNIC......................................................................................str. 5

1. RAZVOJ VETRNE ENERGIJE V EU..............................................................str. 7

1.1 Vetrna energija v Evropi − 20 let trajne rasti ....................................................... str. 7 1.2 Okvir politike EU za spodbujanje obnovljivih virov energije................................. . str. 8 1.3 Razvoj vetrne energije: napovedi za leto 2020 in pozneje................................... str. 9 1.4 Razvoj vetrne energije v različnih državah članicah .......................................... . str. 11 1.5 Vetrna energija na morju...................................................................................... str. 11 1.6 Usklajevanje gradnje vetrnih elektrarn s širšimi družbenimi potrebami.............. . str. 13

2. OKVIR POLITIKE IN ZAKONODAJA EU NA PODROČJU NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI.....................................................................str. 14

2.1 Uvod..................................................................................................................... str. 14 2.2 Zaveza EU glede zaustavitve zmanjševanja biotske raznovrstnosti.................. . str. 14 2.3 Direktivi o habitatih in pticah............................................................................... . str. 16 2.3.1 Splošna cilja direktiv o habitatih in pticah.................................................. . str. 16 2.3.2 Splošen sistem strogega varstva vrst........................................................ . str. 16 2.3.3 Določbe o varstvu habitatov: omrežje Natura 2000................................... . str. 18 2.3.4 Upravljanje in ohranjanje območij Natura 2000......................................... . str. 19 2.3.5. Nove gradnje, ki vplivajo na območja Natura 2000.................................... str. 20 2.3.6. Izboljšanje ekološke usklajenosti omrežja Natura 2000........................... . str. 21 2.4 Direktivi EU o naravi in gradnja vetrnih elektrarn................................................ . str. 21 2.5 Direktiva o strateški okoljski presoji in direktiva o presoji vplivov na okolje........ . str. 22 2.5.1 Direktiva o strateški okoljski presoji........................................................... . str. 22 2.5.2 Presoja vplivov na okolje........................................................................... . str. 22 2.5.3 Razmerje med strateškimi okoljskimi presojami, presojami vplivov na okolje in ustreznimi presojami................................................................................... str. 23 2.6 Pomembne mednarodne konvencije in sporazumi na področju narave in biotske raznovrstnosti..................................................................................................... str. 25

3. MOREBITNI VPLIVI RAZVOJA VETRNE ENERGIJE NA NARAVO IN PROSTOŽIVEČE ŽIVALI..............................................................................str. 28

3.1 Pozitivni in negativni vplivi: potreba po obravnavanju vsakega primera posebej str. 28 3.2 Opredelitev morebitnih vplivov v različnih fazah gradnje vetrnih elektrarn......... . str. 30 3.3 Pregled morebitnih vplivov.................................................................................. . str. 30 3.4 Morebitni vpliv vetrnih elektrarn na izbrane vrste in habitate.............................. . str. 31

3.4.1 Morebitni vpliv vetrnih elektrarn na ptice..................................................... str. 32 3.4.2 Morebitni vplivi vetrnih elektrarn na netopirje.............................................. str. 36 3.4.3 Povečevanje zmogljivosti vetrnih elektrarn............................................... .. str. 38 3.4.4 Morebitni vplivi vetrnih elektrarn na morske živali...................................... . str. 38 3.4.5 Morebitni vplivi vetrnih elektrarn na redke in ranljive vrste habitatov......... . str. 40

3.5 Razlikovanje pomembnih in nepomembnih vplivov............................................ . str. 41 3.6 Skupni vplivi........................................................................................................ . str. 44


4. POMEN STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA PRI GRADNJI VETRNIH ELEKTRARN..................................................................................................str. 47

4.1 Strateško načrtovanje: način zagotavljanja učinkovitejšega in povezanega odločanja ......................................................................................................................... str. 47 4.2 Pomorsko prostorsko načrtovanje..................................................................... . str. 48 4.3 Določanje primernih lokacij za gradnjo vetrnih elektrarn.................................... . str. 48 4.3.1 Potencial vetrne energije v Evropi............................................................. . str. 51 4.3.2 Povezovanje v omrežje in cestni dostop.................................................... . str. 52 4.3.3 Karte občutljivosti za prosto živeče živali................................................... . str. 52 4.3.4 Karte občutljivosti za prostoživeče živali v smislu člena 12 (direktiva o .... habitatih) in člena 5 (direktiva o pticah) .................................................. str. 50 4.3.5 Karte območij Natura 2000...................................................................... ... str. 52 4.4 Primeri dobre prakse pri strateškem načrtovanju gradnje vetrnih elektrarn za .. zagotavljanje ustrezne prostorske umestitve z vidika ohranjanja narave...... ..... str. 52

5. POSTOPEK V KORAKIH ZA GRADNJO VETRNIH ELEKTRARN, KI VPLIVAJO NA OBMOČJA NATURA 2000..............................................str. 63

5.1 Uvod..................................................................................................................... . str. 61 5.2. Člen 6 Direktive o habitatih: pristop v korakih..................................................... . str. 64 5.3 Kdaj je potrebna ustrezna presoja?..................................................................... . str. 67

5.3.1 Zbiranje zadostnih informacij..................................................................... . str. 68 5.3.2 Ugotavljanje „pomembnega vpliva“............................................................. str. 69 5.3.3 Obravnavanje morebitnih skupnih vplivov................................................. . str. 70 5.3.4 Evidentiranje odločitve v zvezi s preverjanjem.......................................... . str. 70

5.4. Namen ustrezne presoje...................................................................................... . str. 71 5.5 Koraki v okviru ustrezne presoje načrtov in projektov v zvezi s polji vetrnih

elektrarn............................................................................................................... . str. 71 5.5.1 Določanje izhodiščne točke in zbiranje nadaljnjih informacij..................... . str. 73 5.5.2 Presojanje vplivov na območje Natura 2000............................................... str. 75 5.5.3 Presojanje, ali škodljivih vplivov na celovitost območja ni......................... . str. 81 5.5.4 Obravnavanje načina ublažitve škodljivih vplivov na območje .................. Natura 2000............................................................................................... str. 83 5.5.5 Evidentiranje rezultatov ustrezne presoje.................................................. . str. 85

5.6 Postopek v zvezi z odstopanjem iz člena 6(4) direktive o habitatih...................... . str. 86 5.6.1 Sistem iz člena 6(4)................................................................................... . str. 86 5.6.2 Neobstoj drugih ustreznih rešitev................................................................ str. 87 5.6.3 Nujni razlogi prevladujočega javnega interesa.......................................... . str. 88 5.6.4 Sprejetje vseh potrebnih izravnalnih ukrepov............................................ . str. 90

PRILOGE.............................................................................................................str. 93 Priloga I: Priporočila in resolucije, sprejete v okviru mednarodnih konvencij o morebitnih vplivih vetrnih lektrarn na prostoživeče živali in habitate ......................................................... str. 93 Priloga II: Vrste ptic, ki veljajo za posebej ranljive zaradi vetrnih elektrarn ...................................str. 94 Priloga III: Obnašanje netopirjev v zvezi s polji vetrnih elektrarn ...................................................str. 99 Priloga IV: Vodne vrste iz Prilog II in/ali IV(a) direktive o habitatih, za katere se priporoča posebna

obravnava v zvezi z negativnim vplivom polj vetrnih elektrarn (seznam je nepopoln)..str. 101 Priloga V: Nekateri primeri predlaganih ali potrjenih vplivov vetrnih elektrarn na vrste in skupine

vrst.................................................................................................................................str. 102 Priloga VI: Pomembne evropske in nacionalne smernice na področju presoje vplivov vetrnih

elektrarn.........................................................................................................................str. 107 Uporabljeni viri.................................................................................................................................str. 112


NAMEN TEH SMERNIC

Ozadje

EU je decembra 2008 sprejela ambiciozen in daljnosežen sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, ki med drugim države EU-27 zavezuje k povečanju deleža obnovljive energije na 20 % celotne proizvodnje energije v Evropi do leta 2020. Vetrna energija bo kot čist in obnovljiv vir električne energije znatno prispevala k doseganju tega cilja 20 %. Delež vetrne energije v Evropi se je v zadnjem desetletju hitro povečeval. Leta 2008 je vetrna energija predstavljala približno 4,8 % celotne porabe električne energije v EU. Pričakuje se, da se bo ta delež do leta 2020 vsaj potrojil. Zato je jasno, da se bo verjetno število polj vetrnih elektrarn v EU kratkoročno do srednjeročno zelo povečalo. Zagotoviti bo treba, da bo takšna hitra širitev v vseh vidikih trajnostna in v skladu z okoljsko zakonodajo EU, vključno z direktivama o habitatih in pticah. Dosedanji dokazi kažejo, da čeprav vetrna energija na splošno ne pomeni resne nevarnosti za prostoživeče živali in rastline, lahko neprimerno postavljene ali načrtovane vetrne elektrarne ogrožajo ranljive vrste in habitate, tudi tiste, ki so zaščitene v skladu z direktivama o habitatih in pticah. Namen teh smernic

Namen tega dokumenta je določiti smernice, kako najbolje zagotoviti, da bo razvoj vetrne energije združljiv z določbami direktiv o habitatih in pticah. Dokument se osredotoča zlasti na postopke iz člena 6 direktive o habitatih, ki jih je treba upoštevati pri obravnavanju načrtov in projektov v zvezi z vetrnimi elektrarnami, ki bi lahko vplivali na območje Natura 2000, ter zagotavlja pojasnila v zvezi s ključnimi vidiki tega postopka odobritve. Direktiva o habitatih ne izključuje vnaprej gradnje vetrnih elektrarn na območjih Natura 2000 ali v njihovi bližini. To je treba presoditi za vsak primer posebej. Ta dokument je kot tak namenjen predvsem pristojnim organom in nosilcem projektov ter tudi svetovalcem, upraviteljem območij in drugim izvajalcem, ki so vključeni v načrtovanje, oblikovanje, izvajanje ali odobritev načrtov ali projektov vetrnih elektrarn. Uporabljajo ga lahko tudi druge organizacije, kot so nevladne organizacije in mednarodni organi. K pripravi dokumenta so veliko prispevale razprave s strokovnjaki iz držav članic in ključnimi interesnimi skupinami ter informacije, ki so jih ti predložili, v okviru začasne skupine za vetrno energijo in ohranjanje narave. Struktura in vsebina

Dokument je sestavljen iz petih glavnih delov: poglavje 1 zajema pregled razvoja vetrne energije v Evropi in okvira politike na ravni EU;

poglavje 2 predstavlja ključne določbe politike EU o biotski razvnovrstnosti ter direktiv o

habitatih in pticah. V njem je obravnavano tudi razmerje med strateškimi okoljskimi presojami iz direktive o strateški okoljski presoji, presojami vplivov na okolje iz direktive o presoji vplivov na okolje in ustreznimi presojami iz direktive o habitatih;


poglavje 3 obravnava morebitne vplive gradnje vetrnih elektrarn na različne živalske vrste, kot so ptice, netopirji in morski sesalci, ter habitatne tipe, kot so barja na velikih ravnih površinah. Informacije, predstavljene v tem poglavju, izhajajo iz obsežnega pregleda obstoječe znanstvene literature in drugih priznanih virov informacij;

poglavje 4 obravnava koristi strateškega načrtovanja gradnje vetrnih elektrarn kot

sredstva za doseganje učinkovitejšega in celostnega postopka odločanja, ki prispeva k preprečitvi ali čim večjemu zmanjšanju poznejših negativnih vplivov na ravni projekta ter zlasti spodbujanju ustrezne izbire lokacij vetrnih elektrarn, in sicer na območjih, na katerih so morebitni negativni vplivi na prostoživeče živali in rastline majhni ali jih ni. Opisani so različni primeri dobre prakse, kako se je to doseglo v različnih delih EU;

poglavje 5 se osredotoča zlasti na določbe člena 6 direktive o habitatih in zagotavlja navodila po korakih za postopke, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju načrtov ali projektov vetrnih elektrarn, ki lahko vplivajo zlasti na območja Natura 2000. V njem so navedeni nasveti in smernice za izvajanje ustrezne presoje ter za zagotovitev dovolj zanesljive zbirke znanstvenih informacij, na podlagi katerih se lahko določi verjetnost škodljivega vpliva projekta na celovitost območja Natura 2000.

Omejitve dokumenta Te smernice so vezane na besedilo direktiv o pticah in habitatih ter širša načela, na katerih temelji politika EU o okolju in obnovljivih virih energije, ter jih morajo upoštevati. Smernice niso zakonodajno besedilo in ne določajo novih pravil, ampak zagotavljajo dodatna navodila za uporabo obstoječih pravil. Kot take izražajo stališče služb Komisije in niso pravno zavezujoče. Dokončno razlago direktive zagotovi Sodišče Evropske unije. Kadar je primerno, je vključena obstoječa sodna praksa, kadar je Sodišče že sprejelo jasno stališče. Dokument prav tako ne nadomešča obstoječih splošnih razlagalnih in metodoloških smernic Komisije v zvezi z določbami člena 6 direktive o habitatih1, ampak je njegov namen pojasniti posebne vidike navedenih določb in jih zlasti uvrstiti v okvir gradnje vetrnih elektrarn. Te smernice je zato najbolje brati v povezavi z obstoječimi splošnimi smernicami in navedenima direktivama. Smernice tudi priznavajo, da sta direktivi o naravi zajeti v načelo subsidiarnosti in da morajo postopkovne zahteve na njuni podlagi določiti države članice. Postopki dobre prakse in predlagane metodologije, opisani v tem dokumentu, niso predpisujoči, ampak je njihov cilj zagotoviti uporaben nasvet, zamisli in predloge, ki temeljijo na obsežnem pregledu obstoječih izkušenj ter dobrih praks v EU in zunaj nje. Za več informacij so v prilogah navedeni uporabljeni viri, tj. različne nacionalne smernice in drugi viri informacij.

1 „Upravljanje območij Natura 2000. Določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih“. „Ocena načrtov in projektov, ki pomembno vplivajo na območja Natura 2000. Metodološke smernice v zvezi z določbami člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih“. „Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih“; http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm.

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm


1. RAZVOJ VETRNE ENERGIJE V EU

EU je decembra 2008 sprejela ambiciozen in daljnosežen sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, ki med drugim države EU-27 zavezuje k povečanju deleža obnovljive energije na 20 % celotne proizvodnje energije v Evropi do leta 2020.

Vetrna energija bo kot čist in obnovljiv vir električne energije znatno prispevala k doseganju tega cilja 20 %. Prispevala bo tudi k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka ter porabe sladke vode, povezane s konvencionalno proizvodnjo električne energije v EU.

Delež vetrne energije se je v zadnjem desetletju hitro povečeval. Leta 2009 je vetrna energija predstavljala približno 4,8 % celotne porabe električne energije v EU. Pričakuje se, da se bo ta delež do leta 2020 vsaj potrojil. To bi lahko pomenilo, da bi vetrne elektrarne na kopnem in na morju do leta 2020 vsako leto proizvedle več kot 10 GW dodatne energije.

Trenutno večino vetrne energije v EU proizvede le nekaj držav članic. Pričakuje se, da se bo kljub različnim vetrnim virom, razpoložljivosti drugih oblik obnovljive energije in različnim nacionalnim prednostnim nalogam delež vetrne energije znatno povečal v vseh državah članicah ali vsaj v večini držav članic.

Zadnje zaveze EU v zvezi z obnovljivo energijo ustvarjajo ugodno zakonodajno okolje za razvoj vetrne energije in hkrati zagotavljajo skladnost takšnega razvoja z okoljsko zakonodajo EU.

1.1 Vetrna energija v Evropi − 20 let trajne rasti Rast sektorja vetrne energije v Evropi je bila v zadnjih 20 letih zaradi nedavnega tehnološkega napredka hitra in trajna. Leta 2009 je vetrna energija predstavljala približno 4,8 % celotne porabe električne energije v EU-27. Pomemben dejavnik te hitre rasti je bila potreba Evrope po zagotovitvi zanesljive oskrbe z energijo, ki ni odvisna od zunanjih virov plina in nafte. Drug pomemben dejavnik je znaten prispevek, ki ga lahko ima vetrna energija pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Vetrna energija kot čist in obnovljiv vir ima in bo imela pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb, hkrati pa zagotavlja koristi, kot sta zmanjšanje emisij onesnaževal zraka in porabe hladilne vode, povezane z mnogimi konvencionalnimi tehnologijami za proizvajanje električne energije.

Slika 1: Nameščena zmogljivost za proizvodnjo električne energije v EU v obdobju 2000−2007 (MW) − EWEA,

„Čista energija“, marec 2008


1.2 Okvir politike EU za spodbujanje obnovljivih virov energije Podnebne spremembe in obnovljiva energija so uvrščene med pomembnejše naloge političnega programa EU. Politika EU o obnovljivi energiji je bila uvedena leta 1997 s sprejetjem bele knjige Komisije z naslovom „Energija za prihodnost: obnovljivi viri energije“2. V njej se priporoča podvojitev deleža obnovljive energije v bruto porabi energije na 12 % do leta 2010. Ta zahteva je bila v zakonodajo EU vključena leta 2001 s sprejetjem Direktive 2001/77/ES o „spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije“3 in Direktive 2003/30/ES „o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza“4. Z Direktivo 2003/87/ES je bil vzpostavljen sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Komisija je januarja 2008 predlagala ambiciozen in daljnosežen sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, o katerem so se decembra 2008 na politični ravni dogovorili voditelji držav EU5. Ta sveženj države članice EU zavezuje k naslednjim ciljem: – zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz

leta 1990 (cilj se poveča na 30 %, če se druge razvite države odločijo za primerljiva prizadevanja v okviru novega svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah)6;

– povečati uporabo obnovljivih virov energije na 20 % bruto končne porabe energije v Evropi do leta 2020, vključno s posebnim ciljem 10 % obnovljivih virov energije v prometu;

– zmanjšati porabo energije za 20 % glede na predvidene ravni za leto 2020 z izboljšanjem energetske učinkovitosti7.

V okviru nadaljnjega spremljanja je bila aprila 2009 sprejeta Direktiva 2009/28/ES8 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (direktiva o obnovljivih virih energije), v kateri so bili določeni obvezni nacionalni cilji za vsako državo članico za zagotovitev izpolnitve skupnega cilja EU, in sicer 20-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov energije (glej preglednico 1). V skladu z direktivo o obnovljivih virih energije mora vsaka država članica oblikovati jasen akcijski načrt, v katerem bo prikazano, kako namerava doseči cilje v zvezi z obnovljivo energijo. Ti nacionalni akcijski načrti za obnovljivo energijo, sprejeti do 30. junija 2010, med drugim vključujejo podrobnosti o nacionalnih sektorskih ciljih in programih podpore. Zajemati morajo tudi oceno vloge, ki jo bodo imele različne tehnologije pri doseganju ciljev za zadevno državo, in opis ukrepov, ki se bodo sprejeli za povečanje uporabe obnovljive energije, npr. z zmanjšanjem upravnih ovir in izboljšanjem pogojev za dostop do električnih omrežij.

2 COM(1997) 599 konč.

3 UL L 283, 27.10.2001, str. 33.

4 UL L 123, 17.5.2003, str. 42.

5 http://ec.europa.eu/environment/climat/climate_action.htm.

6 Vključuje revizijo sistema trgovanja z emisijami.

7 V nasprotju z drugimi cilji je ta cilj zaenkrat le političen, tj. ni pravno zavezujoč.

8 UL L 140, 5.6.2009, str. 16.


Preglednica 1: Priloga I k Direktivi 2009/28/ES o obnovljivih virih energije: Nacionalni splošni delež in cilji za delež energije iz obnovljivih virov v bruto finančni porabi energije za leto 2020

Obnovljivi viri energije

Obnovljivi viri energije so različnih oblik: vetrna, sončna, aerotermalna, geotermalna, hidrotermalna in morska energija, vodna energija, biomasa, biološki odpadki in bioplini. Tudi uporabljajo se na različne načine: za proizvodnjo električne energije, gretje in hlajenje ali kot gorivo za prevozna sredstva.

Vetrna energija se uporablja posebej za proizvodnjo električne energije. Električna energija je le ena od več vrst energije, ki se uporabljajo v EU. Cilj 20 % obnovljive energije zajema vse oblike energije.

1.3 Razvoj vetrne energije: napovedi za leto 2020 in pozneje Jasno je, da bo za nove cilje EU potrebna znatna sprememba razvoja obnovljive energije v razmeroma kratkem obdobju. Glede na časovni načrt Komisije za obnovljivo energijo se pričakuje, da bo do leta 2020 34 % celotne porabe električne energije proizvedenih iz obnovljivih virov, pri čemer bi se lahko z vetrno energijo proizvedlo približno 12 % te energije. To bi pomenilo trikratno povečanje sedanjega deleža vetrne energije pri porabi električne energije v EU (leta 2008 približno 4,8 %).


Eden od razlogov za tako hitro širjenje vetrne energije je, da se je tehnologija vetrne energije v zadnjih 20 letih pomembno razvila. Velikost turbin na kopnem se je z manj kot 50 kW v 80. letih prejšnjega stoletja povečala na več kot 3 MW danes. Prav tako se je povečal premer rotorja, in sicer s povprečnih 15 m na 100 m ali več. Danes so najpogostejše turbine s tremi kraki, obrnjenimi proti vetru, katerih hitrost je mogoče nadzorovati in pri katerih je mogoče spreminjati naklon vetra, ki proizvajajo med 750 kW in 3 000 kW ter predstavljajo približno 90 % trga EU9. Tudi cena namestitve vetrnih turbin se je z leti znatno znižala10, zaradi česar so vetrne elektrarne cenovno dostopnejše in tudi privlačnejše za vlagatelje.

Slika 2: Rast na področju obnovljivih virov energije: napovedi za električno energijo do leta 2020

11

Na splošno se je zmogljivost za vetrno energijo v EU v zadnjih 12 letih povečala za več kot stokrat, in sicer s 4 753 MW leta 1997 na 74 767 MW leta 2009 (EWEA – Evropsko združenje za vetrno energijo). Leta 2009 je več kot 39 % vse nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, ki je bila dodana evropskemu omrežju, predstavljala vetrna energija. Komisija v drugem strateškem pregledu energetske politike12 ocenjuje, da se bo proizvodnja

vetrne energije kratkoročno do srednjeročno še dodatno povečala, pri čemer bi lahko po nekaterih scenarijih, uporabljenih za presojo vpliva svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, skupna zmogljivost do leta 2020 presegla 161 GW. Napovedi Evropskega združenja za vetrno energijo so še višje, in sicer do leta 2020 doseči 230 GW, vključno s proizvodnjo 40 GW na morju.

9 Majhne in zelo majhne turbine se prav tako še vedno uporabljajo za izpolnjevanje posebnih potreb, na primer

kot tradicionalen del zagotavljanja električne energije na podeželju, npr. za napajanje izoliranih hiš, čolnov in telekomunikacijskih objektov. Mikroproizvajanje bo morda postalo bolj priljubljeno na urbanih območjih, vendar trenutno predstavlja le majhen tržni delež. 10

Stroški povprečne vetrne turbine v Evropi znašajo 1,23 mio./MW na kopnem in od 2 do 2,2 mio./MW na morju. 11

Sporočilo Komisije COM(2006) 848 konč. z dne 10. januarja 2007 „Časovni načrt obnovljive energije“. 12

COM(2008) 738 konč. z dne 13. novembra 2008.


1.4 Razvoj vetrne energije v različnih državah članicah Evropa je zdaj vodilna na svetu na področju tehnologije in razvoja vetrne energije. Enajst evropskih držav je do konca leta 2008 na svojem ozemlju proizvedlo več kot 1 000 MW vetrne energije (Nemčija, Španija, Danska, Italija, Francija, Portugalska, Nizozemska, Švedska, Irska, Grčija in Združeno kraljestvo), pri čemer pet držav (Danska, Španija, Portugalska, Irska, Nemčija) več kot 5 % celotne potrebe po električni energiji pokriva z vetrno energijo. To ne pomeni, da bo imela vetrna energija v vseh državah enako pomembno vlogo. Vetrni viri in razpoložljivost nadomestnih virov obnovljive energije, kot sta biomasa in geotermalna energija, se med državami zelo razlikujejo. Tudi zmogljivost obstoječih prenosnih omrežij in drugih proizvodnih obratov za vključevanje velikih količin vetrne energije se razlikuje in je v določenem obsegu odvisna od zgodovinskega razvoja. Vsi ti in drugi dejavniki bodo pomembni za strateško načrtovanje gradnje vetrnih elektrarn v EU in določanje prispevka vetrne energije v različnih državah članicah, da bi te dosegle svoje cilje iz direktive o obnovljivih virih energije.

1.5 Vetrna energija na morju Vetrna energija na morju v nasprotju z vetrno energijo na kopnem še ni tako razvita in predstavlja le približno 2 % skupne nameščene zmogljivosti za vetrno energijo v Evropi. Zaenkrat je večina teh vetrnih elektrarn v Severnem morju in Baltskem morju, predvsem v plitvih vodah, ki ne dosegajo globine 30 m, in manj kot 40 km od obale. Gradnja vetrnih elektrarn na morju je v primerjavi z vetrnimi elektrarnami na kopnem zapletenejša in dražja. Tehnologija mora zaradi težavnejšega in manj dostopnega operativnega okolja izpolnjevati več zahtev. Prav tako je treba odpraviti velika ozka grla v dobavni verigi (pomanjkanje plovil za gradnjo ali pristaniške infrastrukture, pomanjkanje usposobljene delovne sile) in v pridobivanju dostopa do električnega omrežja. Ker pa se pričakuje, da bodo turbine vetrnih elektrarn na morju v povprečju bistveno večje (pribl. 5 MW), so zaradi napredka v tehnologiji tudi možnosti za razvoj vetrnih elektrarn na morju precejšnje. Komisija v svojem sporočilu iz novembra 200813 z naslovom „Energija iz vetrnih elektrarn na morju: Ukrepi, potrebni za izpolnitev ciljev energetske politike za leto 2020 in pozneje“, ocenjuje, da bodo zmogljivosti za vetrno energijo na morju leta 2020 predvidoma 30– do 40-krat večje od takrat nameščenih zmogljivosti (do konca leta 2007 približno 1,1 GW, pri čemer so se do konca leta 2008 povečale na 2,06 GW).

13

COM(2008) 768 konč.


Razčlenitev obnovljivih virov energije za leto 2006

0

10

20

30

40

50

60

70

80

AT BE BG CY CZ DE DK EE ES FI FR GR HU IE IT LT LU LV MT NL PL PT RO SE SI SK UK

Pro

izv

od

nja

ele

ktr

. e

nerg

ije [

TW

h/le

to]

_

Bioplin Trdna biomasa Biološki odpadki Geotermalna energija FotovoltaikaVeter na kopnem Veter na morju Voda (majhni obrati) Voda (veliki obrati)

Slika 3: Spodbujanje in rast proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v EU

14

Slika 4 (zgoraj): Delež vetrne energije v okviru potrebe po električni energiji (2008) Slika 5 (desno): Delež skupne zmogljivosti vetrne energije držav članic konec leta 2008 (Evropsko združenje za vetrno energijo)

15

14

Iz Poročila Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov, COM(2009) 192 konč.


1.6 Usklajevanje gradnje vetrnih elektrarn s širšimi družbenimi potrebami Hitra širitev vetrnih elektrarn v prihodnjih letih bo imela veliko koristi za družbo, zlasti z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Vetrna energija bo poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov prispevala k zmanjšanju energetske odvisnosti in izpostavljenosti gospodarstev spremenljivim ali visokim stroškom goriv in ogljika. Vetrna energija je tudi vir novih delovnih mest, razvoja tehnologije, socialne kohezije in izvoza. Vendar mora biti ta širitev kot vsak razvoj v ravnovesju z drugimi širšimi socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi vidiki, da se zagotovi njena trajnostna rast, ki jo bo javnost odobravala. Da bi bila vloga vetrne energije sorazmerna z njenim potencialom, je treba odpraviti več ovir. To med drugim pomeni zagotavljanje boljšega dostopa do električnega omrežja, odpravo upravnih ovir za uporabo obnovljive energije namesto tradicionalnih oblik energije in izboljšanje tehnologije, zlasti za vetrne elektrarne na morju. Pomisleki v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn so z družbenega vidika zelo različni in jih je treba obravnavati za vsak primer posebej, da se zagotovi ustrezno upoštevanje lokalnih interesov. Običajni pomisleki vključujejo potencialno raven hrupa, ki ga proizvajajo vetrne elektrarne, vidne učinke, vprašanja varnosti, učinke na krajino, arheologijo, dediščino in tudi morebitno motenje letalske ali pomorske navigacije itd. Izražen je bil tudi pomislek v zvezi z morebitnim vplivom vetrnih elektrarn na neprimernih lokacijah na naravo in prostoživeče živali, ki jih je glede na predviden razvoj treba upoštevati. Okoljska zakonodaja EU za obravnavo tega vidika zagotavlja skupni pravni okvir, ki se uporablja v vseh državah članicah. Mehanizmi, vzpostavljeni v okviru obstoječe okoljske zakonodaje EU, lahko zagotovijo takšen trajnosten razvoj vetrne energije, da je njegov vpliv na naravno okolje čim manjši. Ti postopki in morebitni vplivi vetrnih elektrarn na naravo in prostoživeče živali so v teh smernicah podrobneje obravnavani. Vendar je treba upoštevati, da so morebitni negativni vplivi na naravo in prostoživeče živali le ena od vrste možnih omejitev, s katerimi se lahko sooča nosilec projekta gradnje vetrne elektrarne in ki so odvisne od lokalnih razmer. Zato je treba jasno razlikovati med temi različnimi omejitvami, da je mogoče vsako omejitev analizirati v ustreznem okviru in da niso napačno uporabljene kot razlog za nasprotovanje gradnjam na podlagi drugih razlogov. Za to je potrebno jasno razumevanje vrste morebitnih vplivov vetrnih elektrarn na naravo in prostoživeče živali ter tudi pravnih obveznosti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju gradnje vetrnih elektrarn.

15

EWEA, Čista energija: cilji vetrne energije za leto 2020 in 2030, str. 26 in 23 (december 2009), http://www.ewea.org/fileadmin/ewea_documents/documents/publications/reports/Pure_Power_Full_Report.pdf.



2. OKVIR POLITIKE IN ZAKONODAJA EU NA PODROČJU

NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je tako kot podnebne spremembe in obnovljiva energija pomembna politična prednostna naloga. EU je zavezana k zaustavitvi zmanjševanja biotske raznovrstnosti v EU, ta zaveza pa je zdaj trdno vključena v vse vidike politike EU.

Politika o biotski raznovrstnosti EU temelji na direktivah EU o pticah in habitatih. Direktivi vsem državam članicam omogočata, da si prizadevajo za varovanje in zagotovitev preživetja najbolj ogroženih in ranljivih evropskih vrst ter habitatnih tipov.

Ključni del obeh direktiv je oblikovanje omrežja Natura 2000, tj. ekološkega omrežja območij, ki zajemajo 27 držav EU. V omrežje je zaenkrat vključenih skoraj 26 000 območij, ki pokrivajo skoraj 18 % zemljišč EU. Obstajajo še dodatna pomembna morska območja, vendar ta del omrežja še ni dokončno oblikovan.

Za vetrne elektrarne, ki bi lahko škodljivo vplivale na območje Natura 2000, je treba glede na cilje ohranjanja območja izvesti ustrezno presojo. Takšne elektrarne je mogoče zgraditi pod določenimi pogoji, če se upoštevajo postopkovni zaščitni ukrepi, predvideni v direktivah o naravi.

Direktivi tudi določata, da gradnja vetrnih elektrarn ne sme povzročati znatne škode ali motenj, ki vplivajo na vrste v interesu Skupnosti (tj. vrste iz direktiv) ali njihove ključne habitate na širšem podeželskem območju.

Za nove načrte in projekte vetrnih elektrarn lahko veljajo tudi določbe direktiv o strateški okoljski presoji in o presoji vplivov na okolje, vendar so te določbe ločene in drugačne od ustrezne presoje, opravljene v skladu z direktivo o habitatih.

2.1 Uvod

Jasno je, da se bo verjetno število polj vetrnih elektrarn v EU v nekaterih delih Evrope kratkoročno do srednjeročno bistveno povečalo. Ker je vetrna energija splošno priznana kot vir čiste, obnovljive energije in kot taka tudi pomembno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, bo treba zagotoviti, da bo njena širitev v vseh vidikih trajnostna ter da ne bo povzročila nepotrebne škode za naravno okolje in naravno dediščino Evrope. Razvoj vetrne energije ima kot vse druge industrijske dejavnosti, ki vključujejo rabo kopnega ali morja, ekološki odtis, ki ga je še vedno treba upoštevati in obravnavati, kjer je primerno. V tem poglavju so opisane ključna okoljska zakonodaja EU in mednarodne zaveze, ki jih je treba upoštevati pri gradnji vetrnih elektrarn v EU. V poglavju 5 so opisane nadaljnje podrobne smernice v zvezi z gradnjami, ki vplivajo zlasti na območja Natura 2000. 2.2 Zaveza EU glede zaustavitve zmanjševanja biotske raznovrstnosti

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je tako kot podnebne spremembe in obnovljiva energija uvrščeno med pomembnejše naloge političnega programa EU. Opredeljeno je kot eden od ključnih operativnih ciljev strategije za trajnostni razvoj16 ter lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta.

16

COM(2001) 264 konč.; Obnovljena strategija za trajnostni razvoj EU, sprejeta junija 2006.


Šesti okoljski akcijski program17 določa okvir za oblikovanje okoljske politike v EU za obdobje 2002−2012, „narava in biotska raznovrstnost“ pa sta ena od njegovih štirih prednostnih področij za ukrepanje18. Podrobni ukrepi, ki se bodo sprejeli, so opisani v akcijskem načrtu Evropske komisije za biotsko raznovrstnost EU, sprejetem leta 200619. Akcijski načrt EU pomeni pomemben nov pristop k politiki biotske raznovrstnosti EU, saj so prvič vsi zadevni gospodarski sektorji in področja politike, ki so soodgovorni za izvajanje zadevne politike, obravnavani v enotnem strateškem dokumentu. Akcijski načrt priznava, da bodo spremembe mogoče le z usklajenimi prizadevanji v vseh gospodarskih sektorjih, da bodo doseženi cilji biotske raznovrstnosti. V načrtu EU so poudarjene tudi pomembne ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja narava ter na katerih temeljita naše gospodarstvo in socialna blaginja. Zdravi ekosistemi prispevajo k čiščenju zraka in vode ter uravnavajo podnebje. Zagotavljajo osnovne dobrine, kot so hrana, vlakna in les. Kot taki bodo imeli pomembno vlogo pri blažitvi učinka podnebnih sprememb v prihodnjih letih. Komisija namerava do konca leta 2010 na podlagi sporočila o viziji in ciljih EU glede biotske raznovrstnost po letu 201020 in sklepov Sveta EU o biotski raznovrstnosti za obdobje po letu 2010, sprejetih 15. marca 2010, predstaviti novo strategijo za biotsko raznovrstnost EU. Ta strategija bi morala določiti omejeno število merljivih podciljev za različne ekosisteme, gonilne sile, pritiske in odzive ter zagotoviti njihovo vključitev v ustrezne notranje in zunanje sektorske politike EU. Nov vidik strategije za biotsko raznovrstnost 2020 bo oblikovanje izhodiščne točke za biotsko raznovrstnost, na podlagi katere bo mogoče oceniti napredek pri doseganju cilja. Strategija EU21 bo razvita ob upoštevanju svetovnega okvira biotske raznovrstnosti po letu 2010, sprejetem na podlagi Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti oktobra 2010.

Biotska raznovrstnost in podnebne spremembe

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da se bodo povprečne temperature površja na svetu do leta 2100 dvignile za 2–6,4 °C v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi. Vpliv na biotsko raznovrstnost in ekosisteme je težko oceniti, vendar se pričakuje, da bo zelo velik. Študije že kažejo, da se veliko vrst težko prilagaja na spreminjajoče se podnebje, zaradi česar so izpostavljene še večjemu tveganju izumrtja.

Podnebne spremembe ogrožajo tudi dragocene ekosisteme, ki družbi zagotavljajo pomembne dobrine in storitve, kot sta preprečevanje poplav in shranjevanje ogljika. Zdravi ekosistemi so ključni sestavni del vsake strategije za blažitev podnebnih sprememb, vendar so tako kot prostoživeče živali pod velikim pritiskom zaradi izginjanja in degradacije habitatov, kar povzročajo predvsem širjenje urbanih območij, krepitev rabe zemljišč in neustrezne gradnje. Na zmožnost prispevanja ekosistemov k boju proti podnebnim spremembam bo vplivala raven učinkovitosti njihovega varovanja in upravljanja.

17

Sklep št. 1600/2002/ES, UL L 242, 10.9.2002. 18

Druga prednostna področja so podnebne spremembe, okolje in zdravje, gospodarjenje z naravnimi viri ter ravnanje z odpadki. 19

COM(2006) 216 konč., http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/index_en.htm. 20

(COM(2010) 4 konč. z dne 19. januarja 2010). 21

Nadaljnji razvoj je mogoče spremljati na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/policy/index_en.htm.

http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/index_en.htm

http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/policy/index_en.htm


2.3 Direktivi o habitatih in pticah Politika biotske raznovrstnosti EU temelji na direktivah o pticah in habitatih. Direktivi omogočata, da vseh 27 držav članic EU na podlagi skupnega zakonodajnega okvira sodeluje v prizadevanjih za ohranitev najdragocenejših evropskih vrst in habitatov na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v EU, ne glede na politične ali upravne meje. Glavna cilja direktiv sta:

zaščititi vrste v EU (z določbami o zaščiti vrst);

ohraniti glavna območja nekaterih redkih in ogroženih vrst (z določbami o zaščiti habitatov, na podlagi katerih je bilo vzpostavljeno omrežje Natura 2000).

V zvezi z drugim ciljem je treba opozoriti, da omrežje Natura 2000 ni sistem strogih naravnih rezervatov, v katerih ni dovoljena nobena človekova dejavnost. Direktivi namesto tega zagotavljata skupen zakonodajni okvir, ki se uporablja v vseh državah EU in zagotavlja, da izvajanje človeških dejavnosti, med drugim tudi dejavnosti v zvezi z vetrno energijo, nima škodljivih vplivov na celovitost območij Natura 2000. V členu 6 direktive o habitatih so določeni postopkovni zaščitni ukrepi, ki jih je treba upoštevati v primeru novih gradenj. Njegove določbe so podrobneje obrazložene v naslednjih poglavjih. Vendar je koristno najprej razumeti splošen namen direktiv. 2.3.1 Splošna cilja direktiv o habitatih in pticah Splošni cilj direktive o pticah22 je vzdrževati in obnoviti populacije naravno prisotnih vrst prostoživečih ptic v EU (pribl. 500 vrst) na ravni, na kateri se bo zagotovilo njihovo dolgoročno preživetje. Direktiva o habitatih23 ima podobne cilje kot direktiva o pticah, vendar zajema vrste, ki niso ptice, in tudi habitatne tipe. Cilj navedene direktive je zagotoviti ohranitev nadaljnjih 1 000 ogroženih prostoživečih živali in rastlin ter tudi 230 redkih in ogroženih habitatnih tipov, ki jim grozi nevarnost izginotja. Opozoriti je treba, da direktiva o habitatih ne zajema vseh rastlinskih in živalskih vrst v Evropi (tj. ne zajema celotne biotske raznovrstnosti EU). Namesto tega se osredotoča na podmnožico približno 1 500 vrst, ki jih pogosto imenujejo vrste v interesu Skupnosti (ali vrste evropskega pomena) ter so tako redke in ogrožene, da jih je treba zaščititi za zagotovitev njihovega dolgoročnega preživetja v EU. 2.3.2 Splošen sistem strogega varstva vrst V zvezi z varstvom vrst obe direktivi določata, da morajo države članice vzpostaviti splošen sistem varstva vseh vrst prostoživečih ptic v EU in vrst iz Priloge IV k direktivi o habitatih na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v EU. Te določbe se uporabljajo na zavarovanih območjih in tudi zunaj njih.

22

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (kodificirana različica Direktive Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic, kakor je bila spremenjena) − glej spletno stran http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/index_en.htm. 23

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, konsolidirana različica z referenčno številko CELEX 01992L0043 z dne 1. januarja 2007 − glej spletno stran http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/index_en.htm.

http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/index_en.htm


Člena 12 in 13 direktive o habitatih

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za varstvo vrst iz Priloge IV na njihovem naravnem območju razširjenosti v Evropi. V primeru zavarovanih živali v okviru tega prepovedujejo: – namerno ubitje ali ujetje na kakršen koli način; – namerno vznemirjanje, zlasti med

razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo;

– namerno uničevanje ali odvzem jajc iz narave; – poškodovanje ali uničenje razmnoževališč ali

počivališč; – posedovanje, prodajo in prevoz osebkov, vzetih iz

narave. V primeru zavarovanih rastlin v okviru tega prepovedujejo: – namerno trganje, zbiranje, rezanje, ruvanje ali

uničevanje teh rastlin v naravi; – posedovanje, prevoz in prodajo ali izmenjavo teh

vrst, vzetih iz narave.

Člen 5 direktive o pticah

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo splošnega sistema varstva vseh vrst prostoživečih ptic v njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v EU. Zlasti prepovedujejo:

– namerno ubitje ali ujetje na kakršen koli način;

– namerno uničenje ali poškodovanje gnezd in jajc ali odstranjevanje gnezd;

– odvzem jajc iz narave in posedovanje teh jajc;

– namerno vznemirjanje ptic, zlasti v času razmnoževanja in vzreje mladičev, v taki meri, da bi vznemirjanje imelo znaten negativen učinek na ptice;

– zadrževanje ptic v ujetništvu in njihovo prodajo.

Natančni pogoji so določeni v členu 5 direktive o pticah ter členu 12 (za živali) in členu 13 (za rastline) direktive o habitatih. Ker so lahko nekatere zavarovane vrste ogrožene zaradi vetrnih elektrarn, morajo te določbe včasih upoštevati tudi nosilci projekta in načrtovalci pri načrtovanju objektov zunaj območij Natura 2000. To je na primer potrebno, če se predlagani objekt nahaja ob pomembni selitveni poti, ker bi lahko povzročil pomembno vznemirjenje ali škodo med selitvijo zavarovanih ptic, netopirjev ali drugih vrst. Kakršni koli ukrepi, ki se uporabljajo za izpolnjevanje določb o strogem varstvu iz navedenih direktiv, morajo biti sorazmerni z ocenjenim vplivom na stanje ohranjenosti zadevne vrste.

V nekaterih okoliščinah je dovoljeno odstopanje od teh določb o varstvu vrst (npr. da se prepreči resna škoda pridelku, živini, gozdovom, ribištvu in vodi), če ni nobene druge zadovoljive rešitve in posledice teh odstopanj niso nezdružljive s splošnimi cilji direktiv. Pogoji za uporabo odstopanj so določeni v členu 9 direktive o pticah in členu 16 direktive o habitatih. V primeru vetrnih elektrarn bi bili ustrezni predvsem razlogi, povezani z „interesi zdravja ljudi in javne varnosti“ ali „drugi razlogi prevladujočega javnega interesa“ (glej člen 16(1)(c)). Komisija je pripravila smernice o določbah o strogem varstvu vrst za živali, ki so zaščitene v skladu z direktivo o habitatih24.

24

Smernice o strogem varstvu živalskih vrst v interesu Skupnosti iz Direktive 92/43/EGS o habitatih http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/index_en.htm.

http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/index_en.htm


2.3.3 Določbe o varstvu habitatov: omrežje Natura 2000: V skladu z direktivama o naravi je treba zagotoviti tudi varstvo območij, ključnih za nekatere vrste in habitatne tipe iz ustreznih prilog. Ta območja so del omrežja Natura 2000, ki zajema 27 držav EU. V skladu z direktivo o habitatih

je treba zavarovati glavna območja za habitatne tipe iz Priloge I in vrste iz Priloge II25. V priv fazi države članice predlagajo nacionalni seznam možnih območij, pomembnih za Skupnost. Opozoriti je treba, da je treba območja, pomembna za Skupnost, izbrati le na znanstveni podlagi. Države članice v tej fazi še ne smejo upoštevati ekonomskih vidikov26.

Predlagana območja, pomembna za Skupnost, se nato obravnavajo na biogeografski ravni27, pri čemer se preveri, da zagotavljajo dovolj površine za zadevne zavarovane vrste in habitatne tipe. Države članice morajo nato odobrena območja, pomembna za Skupnost, v šestih letih določiti kot posebna ohranitvena območja in uvesti potrebne ohranitvene ukrepe za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst.

V skladu z direktivo o pticah je treba razvrstiti glavna območja za približno 190 vrst ptic iz

Priloge I k Direktivi. Države članice morajo razvrstiti tudi območja za druge redno pojavljajoče se selitvene vrste ptic, ki niso navedene v Prilogi I, pri čemer morajo upoštevati potrebo po zaščiti območij za njihovo razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališč na njihovih selitvenih poteh, npr. močvirjih mednarodnega pomena. Ta območja se imenujejo posebna območja varstva in so neposredno vključena v omrežje Natura 200028.

Do decembra 2009 je bilo v omrežje Natura 2000 vključenih približno 26 000 območij, pomembnih za Skupnost, in posebnih območij varstva29. Skupaj zajemajo približno 18 % zemljišč v EU-27 in veliko dodatnih morskih območij30. V tem obdobju je bilo v morskih vodah 1 391 območij, pomembnih za Skupnost, in 619 posebnih območij varstva, vendar bo za dokončno oblikovanje morskega dela omrežja treba zavarovati dodatna območja. To mora biti končano do leta 2012.

25

Vrste iz Priloge II in vrste iz Priloge IV se v veliki meri prekrivajo, vendar vse vrste iz Priloge IV ne potrebujejo posebnega zavarovanega območja v okviru omrežja Natura 2000, zato vse tudi niso vključene v Prilogo II. 26

Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-371/98, First Corporate Shipping LTD. 27

EU ima 9 biogeografskih regij, vsaka od njih pa ima edinstveno mešanico rastlinstva ter podnebnih, topografskih in geoloških značilnosti. Obravnavanje na tej ravni omogoča lažje preverjanje trendov na področju ohranjanja vrst in habitatov v podobnih naravnih pogojih ne glede na državne meje. 28

V nasprotju z direktivo o habitatih pri posebnih območjih varstva ni vmesne faze, v kateri se območja izberejo glede na biogeografsko regijo. Posebna območja varstva so v omrežje Natura 2000 vključena neposredno. 29

Evropska komisija, http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/barometer/index_en.htm. 30

Nekatera posebna območja varstva in območja, pomembna za Skupnost, se včasih v veliki meri prekrivajo, zato podatki niso zbirni.

DIREKTIVA O HABITATIH DIREKTIVA O PTICAH

Nacionalni seznam predlaganih območij

Območja, pomembna za Skupnost

Posebna ohranitvena

območja

Posebna varstvena območja

Različen postopek = isto omrežje

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/barometer/index_en.htm


Slika 6: Evropsko omrežje Natura 2000 v EU-27, stanje v januarju 2009 2.3.4 Upravljanje in ohranjanje območij Natura 2000 Države članice morajo na območjih Natura 2000:

sprejeti ustrezne ohranitvene ukrepe za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, za katere je bilo območje določeno (člen 6(1)).

preprečiti škodljive dejavnosti, s katerimi bi se lahko znatno vznemirjale te vrste ali slabšalo stanje habitatov zavarovanih vrst ali habitatnih tipov (člen 6(2)).

Pristojni organi v vsaki državi opredelijo ohranitvene ukrepe za območja Natura 2000 najpozneje 6 let po sprejetju območja kot območja, pomembnega za Skupnost (ali v primeru posebnih območij varstva takoj po razvrstitvi). Ti ohranitveni ukrepi morajo temeljiti na zahtevah glede stanja in ekoloških zahtevah za habitate in vrste, za katere je bilo območje določeno kot območje Natura 2000. Temeljni cilj je zagotoviti vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti31.

31

Pojem „ugodno stanje ohranjenosti“ v direktivi o pticah ni omenjen, vendar so navedene podobne zahteve, in sicer da morajo za posebna območja varstva še vedno veljati posebni ukrepi za ohranitev habitatov za zagotovitev preživetja in razmnoževanja ptic iz Priloge I na njihovem območju razširjenosti.


Kaj pomeni „ugodno stanje ohranjenosti“ v praksi?

Temeljni cilj direktive o habitatih je zagotoviti, da vključene vrste in habitatni tipi dosežejo tako imenovano „ugodno stanje ohranjenosti“ in da je njihovo dolgoročno preživetje zagotovljeno na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v Evropi.

V primeru vrste iz Direktive (glej člen 1(i)) to pomeni, da:

– se populacije dolgoročno same ohranjajo in se njihovo število preneha stalno zmanjševati;

– se njihovo naravno območje razširjenosti ne zmanjšuje;

– obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij.

V primeru habitatnega tipa je ugodno stanje ohranjenosti (glej člen 1(e)) doseženo, ko: – so njegovo naravno območje razširjenosti in površine, ki jih na tem področju pokriva,

stabilne ali se povečujejo ter – obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajale posebna struktura in

funkcije, potrebne za njegovo dolgoročno ohranitev; – je ugodno tudi stanje ohranjenosti značilnih vrst, ki živijo v teh habitatnih tipih.

Direktiva o habitatih zaradi lažjega odločanja o vrsti ohranitvenih ukrepov, ki jih je treba uvesti na posameznih območjih Natura 2000, spodbuja pripravo načrtov upravljanja, oblikovanih posebej za zadevno območje ali vključenih v druge razvojne načrte. Načrti upravljanja, kadar obstajajo, so lahko uporaben vir informacij za nosilce projekta, ker so v njih: – navedene potrebe v zvezi z ohranjanjem habitatov in vrst, za katere je bilo območje

določeno, tako da je popolnoma jasno, kaj se ohranja in zakaj; – analizirane družbeno-gospodarske in kulturne razmere na območju in medsebojni vplivi

različnih rab prostora ter vrst in habitatov; – podrobno obrazloženi cilji ohranjanja za zadevno območje; – opredeljene praktične rešitve v zvezi z upravljanjem, ki lahko pomagajo pri vključitvi

dejavnosti ohranjanja v druge prakse rabe prostora. 2.3.5. Nove gradnje, ki vplivajo na območja Natura 2000 Medtem ko člen 6(1) in (2) direktive o habitatih zadeva vsakodnevno upravljanje in ohranjanje območij Natura 2000, je v členu 6(3) in (4) določen postopek, ki ga je treba upoštevati pri načrtovanju novih gradenj, ki bi lahko vplivale na območje Natura 200032. Ta postopek v korakih je podrobno obravnavan v poglavju 5, pri čemer je pri njem bistveno to, da je treba za načrt ali projekt, ki bi lahko pomembno negativno vplival na območje Natura 2000, izvesti „ustrezno presojo“, da se ti vplivi podrobno preučijo in se ugotovi, kakšna je njihova povezava s cilji ohranjanja območja.

32

To se nanaša na območja, pomembna za Skupnost, posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva ter ne zadeva le načrtov ali projektov znotraj območij Natura 2000, ampak tudi načrte ali projekte, ki so zunaj njih, vendar bi lahko pomembno vplivali na ohranitev vrst in habitatov na tem območju. Jez, zgrajen v zgornjem toku reke, ki bi lahko na primer spremenil ali ustavil redno poplavljanje pomembnega mokrišča za ptice na posebnem območju varstva v spodnjem toku.


Odvisno od ugotovitev ustrezne presoje se pristojni organ z načrtom ali projektom v obstoječi obliki strinja, če je potrjeno, da ne bo škodljivo vplival na celovitost zadevnega območja. Če je ugotovljeno, da bo imel načrt ali projekt škodljiv vpliv, lahko organ glede na stopnjo vpliva določi eno ali več naslednjih zahtev: uvesti je treba posebne ukrepe za ublažitev, da se odstranijo negativni vplivi; med fazo gradnje, obratovanja ali razgradnje vetrne elektrarne je treba upoštevati

nekatere pogoje, da se odpravi verjetnost negativnih vplivov ali se ti vplivi zmanjšajo na tako nizko raven, da ne vplivajo več na celovitost območja.

preučiti je treba druge izvedljive ustrezne rešitve. V izjemnih okoliščinah se izvajanje načrta ali projekta pod določenimi pogoji lahko dovoli, čeprav je bilo v okviru presoje ugotovljeno, da ima negativne vplive na območje, če se izvajajo postopkovni zaščitni ukrepi iz direktive o habitatih. To je na primer mogoče, če je načrt ali projekt prevladujočega javnega interesa in ni drugih ustreznih rešitev. V takšnih primerih bo treba izvesti izravnalne ukrepe za zagotovitev varstva celovite usklajenosti omrežja Natura 2000 (glej poglavje 5). 2.3.6 Izboljšanje ekološke usklajenosti omrežja Natura 2000 Poleg določitve glavnih območij v omrežju Natura 2000 si morajo države članice v skladu s členom 10 direktive o habitatih tudi prizadevati za izboljšanje ekološke usklajenosti omrežja s širšim podeželskim območjem, tako da vzdržujejo in po potrebi razvijajo značilnosti krajine, ki so zelo pomembne za prostoživeče živalske in rastlinske vrste, kot so koridorji ali prehodi za prostoživeče živali, ki se lahko uporabljajo med selitvijo in razširjanjem33. 2.4 Direktivi EU o naravi in gradnja vetrnih elektrarn Kar zadeva gradnje vetrnih elektrarn, je treba upoštevati zlasti dva vidika direktiv EU, in sicer glede na lokacijo gradnje:

Na območjih Natura 2000 in v njihovi bližini: pri vsaki gradnji vetrne elektrarne, ki bi lahko vplivala na eno ali več območij Natura 2000, je treba izvesti postopek ustrezne presoje v korakih ter po potrebi uporabiti ustrezne zaščitne ukrepe za vrste in habitatne tipe v interesu Skupnosti (podrobneje obrazloženo v poglavju 5).

Kjerkoli v EU: v skladu z direktivama morajo države članice zagotoviti tudi varstvo vrst v interesu Skupnosti na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v EU (glej člen 5 direktive o pticah in člen 12 direktive o habitatih zgoraj). Zato je treba pri gradnji vsake vetrne elektrarne upoštevati njene morebitne vplive na vrste v interesu Skupnosti (vrste iz direktiv) tudi zunaj območij Natura 2000.

33

Kettunen in drugi (2007) o napotkih za ohranjanje najpomembnejših krajinskih elementov v skladu s členom 10 direktive o habitatih in členom 3 direktive o pticah; na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/environment/nature/ecosystems/docs/adaptation_fragmentation_guidelines.pdf.


2.5 Direktiva o strateški okoljski presoji in direktiva o presoji vplivov na okolje Gradnjo vetrnih elektrarn neposredno zadevata še dva ključna akta s področja okoljske zakonodaje EU: – Direktiva 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (ki se

običajno imenuje direktiva o strateški okoljski presoji)34 – Direktiva Sveta 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na

okolje, spremenjena leta 1997 (97/11/ES) in 2003 (2003/35/ES), ki se običajno imenuje direktiva o presoji vplivov na okolje35.

2.5.1 Direktiva o strateški okoljski presoji Namen Direktive 2001/42/ES o strateški okoljski presoji je zagotoviti opredelitev in ovrednotenje okoljskih posledic nekaterih načrtov in programov ter upoštevanje teh posledic med njihovo pripravo in pred njihovim sprejetjem. V zvezi s tem morajo države članice: pripraviti okoljsko poročilo, v katerem so opredeljeni in ovrednoteni verjetni znatni vplivi

načrtov in programov na okolje in morebitne druge primerne rešitve; določenim organom in širši javnosti omogočiti, da izrazijo svoje mnenje o okoljskem

poročilu ter osnutku načrta ali programa. Poleg tega, da posvetovanje pomaga zagotoviti celovite in zanesljive informacije za presojo, omogoča tudi bolj pregleden postopek odločanja.

Nazadnje, cilj strateške okoljske presoje je spodbujanje celostnega in učinkovitejšega pristopa k prostorskemu načrtovanju, v okviru katerega se okolje, vključno z vidiki biotske raznovrstnosti, obravnava veliko prej v postopku načrtovanja in na veliko bolj strateški ravni. To običajno pomeni manj sporov v poznejših fazah na ravni posameznih projektov. Omogoča tudi ustreznejšo izbiro lokacij prihodnjih gradenj, stran od območij, na katerih bi lahko negativno vplivale na ohranjanje narave. Strateška okoljska presoja je obvezna za različne načrte in programe (tj. pripravljene za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, promet, ravnanje z odpadki, gospodarjenje z vodami, telekomunikacije, turizem, prostorsko načrtovanje ali rabo prostora), ki določajo okvir za prihodnja soglasja za gradnjo projektov iz direktive o presoji vplivov na okolje. Strateško okoljsko presojo je treba izvesti tudi za vse načrte ali programe, za katere se zaradi morebitnega pomembnega vpliva na območja zahteva presoja v skladu z členom 6 ali 7 direktive o habitatih. 2.5.2 Presoja vplivov na okolje Medtem ko se postopek strateške okoljske presoje izvaja na ravni javnih načrtov in programov, se presoja vplivov na okolje izvaja na ravni posameznih javnih in zasebnih projektov. Zato se soglasje za izvedbo projektov36, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, dodeli šele po izvedbi presoje verjetnih okoljskih vplivov projekta.

34

UL L 197, 21.7.2001, str. 30–37 – http://ec.europa.eu/environment/eia/home.htm. 35

UL L 156, 25.6.2003, str. 17 – http://ec.europa.eu/environment/eia/home.htm. 36

Pojem „projekt“ v direktivi o presoji vplivov na okolje pomeni izvedbo gradbenih ali drugih instalacijskih del ali projektov ali posege v naravno okolje in krajino.


Direktiva o presoji vplivov na okolje razlikuje med projekti, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna (tako imenovani projekti iz Priloge I), in projekti, za katere morajo organi držav članic v postopku, imenovanem „preverjanje“, določiti, ali bi lahko pomembno vplivali na okolje, pri čemer upoštevajo merila iz Priloge III k Direktivi (tako imenovani projekti iz priloge III). Razvoj vetrne energije je vključen v Prilogo II.(3)(i) k direktivi o presoji vplivov na okolje37.

Postopek presoje vplivov na okolje Običajen postopek presoje vplivov na okolje vključuje naslednje faze:

Preverjanje (člen 4 in priloga III k direktivi o presoji vplivov na okolje): določitev, ali je potrebna presoja vplivov na okolje. Preverjanje je potrebno pri vseh vrstah projektov iz Priloge II (vključno z vetrnimi elektrarnami). Odločitev pristojnega nacionalnega organa v zvezi s preverjanjem se objavi.

Določanje obsega (člen 5) je faza postopka presoje vplivov na okolje, v kateri se določita vsebina in obseg zadev, ki morajo biti zajete v okoljske informacije, ki jih mora nosilec projekta predložiti pristojnemu organu. Faza določanja obsega je pomemben del ustrezne ureditve presoje vplivov na okolje, ker izboljšuje njeno kakovost.

Priprava okoljske izjave ali poročila (člen 5), v katero so vključene naslednje potrebne okoljske informacije: opis projekta, opis ukrepov za odpravo ali zmanjšanje znatnih škodljivih vplivov, podatke, pomembne za opredelitev in oceno glavnih vplivov na okolje, opis glavnih nadomestnih možnosti, ki jih je preučil nosilec projekta, in navedbo razlogov za prednostno izbiro, ob upoštevanju opredeljenih okoljskih vplivov. To okoljsko izjavo je treba objaviti.

Posvetovanje: (členi 6, 7 in 8) pred sprejetjem odločitve o vlogi za soglasje za izvedbo je treba o tem obvestiti javnost, okoljske organe in države članice in se z njimi posvetovati. Rezultate posvetovanj in zbrane informacije je treba upoštevati pri postopku izdaje soglasja za izvedbo.

Obrazložitev odločitve: (člen 9) ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, morajo pristojni organi javnosti omogočiti dostop do določenih informacij, na primer o vsebini odločitve in vsakršnih z njo povezanih pogojih, glavnih razlogih in pomislekih, na katerih odločitev temelji, vključno z informacijami o postopku sodelovanja javnosti, ter po potrebi opisu glavnih ukrepov za ublažitev in izravnalnih ukrepov.

Presoja vplivov na okolje obravnava neposredne in posredne vplive na (člen 3):

ljudi, živalstvo in rastlinstvo,

tla, vodo, zrak, podnebje in krajino,

materialno lastnino in kulturno dediščino,

medsebojne vplive dejavnikov, navedenih v zgornjih alineah. Obravnavati je treba pozitivne in negativne vplive.

2.5.3 Razmerje med strateškimi okoljskimi presojami, presojami vplivov na okolje in ustreznimi presojami Med postopki za strateške okoljske presoje, presoje vplivov na okolje in ustreznimi presojami za načrte ali projekte, ki vplivajo na območja Natura 2000, v skladu z direktivo o habitatih obstajajo številne podobnosti. Vendar to ne pomeni, da so enake, saj so med njimi nekatere pomembne razlike (glej preglednico). Zato strateška okoljska presoja in presoja vplivov na okolje ne moreta zamenjati ali nadomestiti ustrezne presoje, ker noben postopek nima prednosti pred drugim.

37

Priloga se nanaša na „obrate za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike“.


Seveda se lahko izvajajo vzporedno ali pa je ustrezna presoja del presoje vplivov na okolje/strateške okoljske presoje38, vendar mora biti v takih primerih ustrezna presoja jasno ločena in opredeljiva v okoljskem poročilu strateške okoljske presoje ali okoljski dokumentaciji presoje vplivov na okolje ali pa se mora o njej poročati ločeno, da se lahko ugotovitve iz ustrezne presoje ločijo od in ugotovitev iz splošne presoje vplivov na okolje ali strateške okoljske presoje39.

Ena od ključnih razlik med strateškimi okoljskimi presojami/presojami vplivov na okolje in ustreznimi presojami iz direktive o habitatih je poleg dejstva, da merijo različne vidike naravnega okolja in imajo drugačna merila za določitev „pomembnosti“, način ukrepanja po rezultatih presoje. V zvezi s tem presoje iz direktiv o strateški okoljski presoji in presoji vplivov na okolje v bistvu določajo postopkovne zahteve, ne pa obveznih okoljskih standardov. Nasprotno presoja iz direktive o habitatih določa vsebinske obveznosti, zlasti ker uvaja okoljski standard, tj. cilje ohranjanja območja Natura 2000 in potrebo po ohranitvi njegove celovitosti. To pomeni, da organ ne more odobriti načrta ali projekta v obstoječi obliki, če se z ustrezno presojo ugotovi, da bo načrt ali projekt škodljivo vplival na celovitost območja Natura 2000, razen če v izjemnih primerih uporabi posebne postopke za projekte, ki se štejejo za projekte prevladujočega javnega interesa. Po drugi strani so strateške okoljske presoje/presoje vplivov na okolje namenjene celostnemu seznanjanju organov za načrtovanje z okoljskimi posledicami predlaganega načrta ali projekta, da jih lahko upoštevajo pri svoji končni odločitvi. Preglednica 2: Primerjava postopkov v okviru ustrezne presoje, presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje

Ustrezna presoja Presoja vplivov na okolje

Strateška okoljska presoja

Za katere vrste gradenj se uporablja?

Vsak načrt ali projekt, ki bi lahko sam ali v povezavi z drugimi načrti/projekti, škodljivo vplival na območje Natura 2000 (razen načrtov ali projektov, ki so neposredno povezani z upravljanjem območja)

Vsi projekti iz Priloge I Za projekte iz Priloge II se potreba po presoji vplivov na okolje določi za vsak primer posebej in na podlagi mejnih vrednosti ali meril, ki jih določijo države članice (ob upoštevanju meril iz Priloge III)

Vsi načrti in programi ali njihove spremembe, (a) ki se pripravijo za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, promet, ravnanje z odpadki, gospodarjenje z vodami, telekomunikacije, turizem, prostorsko načrtovanje ali rabo zemljišč in ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov iz prilog I in II k direktivi 85/337/EGS ali

(b) za katere se zahteva presoja v skladu z členom 6 ali 7 direktive 92/43/EGS, ker bi lahko pomembno vplivali na območja

38

Kljub izvedbi ustrezne presoje na ravni načrta je pri posameznih projektih še vedno treba uporabiti tudi postopek iz člena 6(3) in (4). Če se zaradi ustrezne presoje načrta gradnja prestavi na območja, na katerih so možnosti za morebitne motnje območij Natura 2000 majhne ali jih ni, je seveda verjetno, da bo ustrezna presoja na ravni projekta potrebna za manjše število projektov iz načrta. 39

„Ocena načrtov in projektov, ki pomembno vplivajo na območja Natura 2000. Metodološke smernice v zvezi z določbami člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih“.


Katere vplive, povezane z naravo, je treba oceniti?

Presojo je treba izvesti glede na cilje ohranjanja območja (ki se določijo glede na vrste/habitatne tipe, za katere je območje določeno). ) Oceniti je treba vplive (neposredne, posredne, skupne ...), da se določi, ali bodo škodljivo vplivali na celovitost zadevnega območja.

Neposredni in posredni, sekundarni, skupni, kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni, trajni in začasni, pozitivni in negativni pomembni vplivi na ... „živalstvo in rastlinstvo“

Verjetni pomembni vplivi na okolje, vključno z vplivi na vprašanja, kot so biotska raznovrstnost, prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, tla, voda, zrak, podnebni dejavniki, materialne dobrine, kulturna dediščina skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajina ter medsebojna razmerja teh dejavnikov

Kdo izvede presojo?

Za izvedbo ustrezne presoje je odgovoren pristojni organ. V tem okviru se lahko od nosilca projekta zahteva, da izvede vse potrebne študije in pristojnemu organu predloži vse potrebne informacije, da lahko sprejme odločitev na podlagi prejetih informacij. Pri tem lahko pristojni organ, če je to primerno, pridobi tudi informacije iz drugih virov.

Nosilec projekta Pristojni organ za načrtovanje

Se je treba posvetovati z javnostjo/drugimi organi?

Ni obvezno, vendar se spodbuja, „če je to primerno“.

Posvetovanje pred sprejetjem predloga gradnje je obvezno. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se organom, ki jih bo ukrep verjetno zadeval zaradi njihovih posebnih okoljskih odgovornosti, omogoči, da izrazijo svoje mnenje o prošnji za soglasje za izvedbo. Enako velja za javnost.

Posvetovanje pred sprejetjem načrta ali programa je obvezno. Organom in javnosti se čim prej v ustreznem časovnem okviru dejansko omogoči, da pred sprejetjem načrta ali programa ali njegovo vložitvijo v zakonodajni postopek izrazijo svoje mnenje o osnutku načrta ali programa in priloženem okoljskem poročilu. Države članice morajo določiti organe , s katerimi se je treba posvetovati, ker bi jih lahko projekt zadeval zaradi njihovih posebnih okoljskih pristojnosti.

Kako pravno zavezujoči so rezultati?

Zavezujoči. Pristojni organi lahko z načrtom ali projektom soglašajo šele, ko se prepričajo, da ne bo škodljivo vplival na celovitost območja.

Rezultate posvetovanj in pridobljene informacije je treba upoštevati v postopku soglasja za izvedbo.

Okoljsko poročilo in tudi predložena mnenja se upoštevajo pri pripravi načrta ali programa in pred njegovim sprejetjem ali vložitvijo v

zakonodajni postopek.

2.6 Pomembne mednarodne konvencije in sporazumi na področju narave in biotske raznovrstnosti Evropska unija in njene države članice ter večina drugih evropskih držav so pogodbenice različnih pomembnih mednarodnih okoljskih konvencij in sporazumov. Evropski in nacionalni pravni okviri o ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti morajo v celoti upoštevati tudi zaveze, sprejete na podlagi teh konvencij in sporazumov.


Te konvencije so prispevale k oblikovanju pravnega okvira politike in zakonodaje o biotski raznovrstnosti v EU ter opredelitvi odnosov med EU in drugimi državami. V nadaljevanju so navedene najpomembnejše konvencije na področju obnovljivih energij, kot je vetrna energija, in ohranjanja narave v Evropi. V okviru teh konvencij so bili sprejeti posebna priporočila in resolucije o vetrnih elektrarnah in prostoživečih živalih. Ti so navedeni v Prilogi I k temu priročniku:

Konvencija o biološki raznovrstnosti40 je pogodba na svetovni ravni, ki je bila sprejeta junija 1992 v Riu de Janeiru. S to konvencijo se je ohranjanje biotske raznovrstnosti z vrst in habitatov razširilo na trajnostno rabo bioloških virov v korist človeštva. Do zdaj jo je ratificiralo 189 pogodbenic.

Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov41 („Bernska konvencija“) je začela veljati leta 1982. Imela je pomembno vlogo pri krepitvi dela na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v Evropi. Podpisalo jo je 45 držav članic Sveta Evrope, Evropska skupnost in štiri afriške države. Pomemben cilj te konvencije je vzpostaviti smaragdno mrežo („Emerald Network“)42 območij posebnega ohranitvenega pomena. Ta mreža deluje vzporedno z omrežjem EU Natura 2000. Leta 2002 je bilo sprejeto priporočilo o vplivih vetrnih turbin na selitvene vrste sesalcev in ptic.

Cilj Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali („Bonnska konvencija“)43

je ohranitev selitvenih vrst prostoživečih živali v njihovem naravnem območju razširjenosti. Veljati je začela leta 1983, do zdaj pa jo je podpisalo več kot 100 pogodbenic. Več sporazumov, podpisanih na podlagi te konvencije, zadeva obravnavanje negativnih vplivov vetrnih elektrarn na selitvene živali:

– Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic44 (AEWA) poziva k usklajenemu ukrepanju na vseh selitvenih poteh. Veljati je začel leta 1999. Zajema 119 držav in 235 vrst vodnih ptic. Evropska skupnost ga je ratificirala leta 2005;

– Sporazum o varstvu netopirjev v Evropi45 (EUROBATS) zadeva varstvo vseh 45 vrst netopirjev v Evropi. Veljati je začel leta 1994. Do zdaj ga je sprejelo 32 držav. Glavni dejavnosti iz sporazuma sta izvajanje skupnih strategij ohranjanja in mednarodna izmenjava izkušenj. Na podlagi tega sporazuma so bile leta 2008 objavljene smernice46 za upoštevanje netopirjev pri projektih vetrnih elektrarn;

– Sporazum o ohranjanju malih kitov in delfinov Baltskega morja in Severnega morja47 (ASCOBANS): cilj sporazuma je med desetimi pogodbenicami uskladiti ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov prilova, izginjanja habitatov, onesnaževanja morja in zvočnih motenj. Veljati je začel leta 1991. Resolucija o škodljivih vplivih zvoka na male kite, ki zadeva tudi morebitne vplive vetrnih elektrarn, je bila sprejeta leta 2006 (Priloga I);

40

http://www.cbd.int. 41

http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/nature/bern/default_en.asp. 42

http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/nature/EcoNetworks/Default_en.asp. 43

http://www.cms.int. 44

http://www.unep-aewa.org. 45

http://www.eurobats.org. 46

Rodrigues in drugi, 2008, na voljo na spletni strani http://www.eurobats.org/publications/publication_series.htm.

47 http://www.ascobans.org.

http://www.cbd.int/

http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/nature/bern/default_en.asp

http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/nature/EcoNetworks/Default_en.asp

http://www.cms.int/

http://www.unep-aewa.org/

http://www.eurobats.org/

http://www.eurobats.org/publications/publication_series.htm

http://www.ascobans.org/


– Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem48 (MSOKD) predstavlja okvir sodelovanja za ohranjanje morske biotske raznovrstnosti v Sredozemskem in Črnem morju. Njegov glavni namen je zmanjšanje stopnje ogroženosti kitov in delfinov teh morij ter izboljšanje znanja o njih. Sporazum je začel veljati leta 2001.

Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena49 („Ramsarska konvencija“), je medvladna pogodba, ki zagotavlja okvir za nacionalne ukrepe in mednarodno sodelovanje na področju ohranjanja in preudarne uporabe močvirij. Sprejeta je bila leta 1971 ter spremenjena leta 1982 in 1987. Zdaj ima 158 pogodbenic, na „ramsarski“ seznam močvirij mednarodnega pomena pa je bilo do zdaj uvrščenih 1 723 območij po vsem svetu. Konvencija ne predvideva ratifikacije s strani nadnacionalnih organov, kot je Evropska unija, vendar so njene pogodbenice vse države članice EU.

Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika50 (OSPAR) je podlaga za mednarodno sodelovanje v zvezi z vrsto vprašanj, vključno z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, učinkom evtrofikacije in nevarnih snovi ter spremljanjem in presojo. Veljati je začela leta 1992 po združitvi predhodne konvencije iz Osla in Pariške konvencije in konvencije iz Osla (iz leta 1972 in 1974). V okviru te konvencije je bilo izvedenih več študij o morebitnem vplivu vetrnih elektrarn na morju na morsko okolje.

Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja51 (HELCOM, „Helsinška konvencija“) zajema bazen Baltiškega morja in vse celinske vode v njegovem povodju. Sprejeta je bila leta 1980 in revidirana leta 1992. Pogodbenice so vse države, ki ležijo okrog Baltiškega morja, in EU.

Cilj Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem52 („Barcelonska konvencija“) je predvsem uravnavanje in zmanjšanje negativnega vpliva vseh vrst onesnaževal v sredozemskem bazenu. Pripravljena je bila leta 1976 in nazadnje spremenjena leta 1995. Sprejela jo je večina držav, ki ležijo ob Sredozemskem morju.

48

http://www.accobams.org. 49

http://www.ramsar.org. 50

http://www.ospar.org. 51

http://www.helcom.fi. 52

http://www.unep.ch/regionalseas/regions/med/t_barcel.htm.

http://www.accobams.org/

http://www.ramsar.org/

http://www.ospar.org/

http://www.helcom.fi/

http://www.unep.ch/regionalseas/regions/med/t_barcel.htm


3. MOREBITNI VPLIVI RAZVOJA VETRNE ENERGIJE

NA NARAVO IN PROSTOŽIVEČE ŽIVALI

Dosedanji dokazi kažejo, da dobro načrtovane vetrne elektrarne, ki so na ustreznih lokacijah, na splošno ne ogrožajo biotske raznovrstnosti. Vendar lahko v nekaterih primerih posamezni načrti ali projekti povzročijo škodo varovanim območjem narave in prostoživečim živalim.

Študije kažejo, da so zlasti ranljive različne vrste ptic, netopirjev in morskih živali. Vrsta in stopnja vpliva je zelo odvisna od več dejavnikov, kot so lokacija in prisotne vrste. Morebitne vplive je zato treba preučiti za vsak primer posebej.

Znanstvene študije in dejavnosti spremljanja na področju obstoječih in prihodnjih vetrnih elektrarn so dragocen vir informacij. Nosilci projektov vetrnih elektrarn ter načrtovalci, znanstveniki in nevladne organizacije imajo ključno vlogo pri oblikovanju zbirke informacij o medsebojnih vplivih vetrnih elektrarn in prostoživečih živali.

Koristi takšnih študij je več, ne le za znanstvenike, ampak tudi za samo industrijo: boljša zbirka znanja bo omogočila tudi boljše in hitrejše odločanje.

3.1 Pozitivni in negativni vplivi: potreba po obravnavanju vsakega primera posebej To poglavje obravnava možne vplive vetrnih elektrarn in z njimi povezane infrastrukture na prostoživeče živali. Informacije, ki jih vsebuje, izhajajo iz številnih objavljenih znanstvenih študij in pregledov. Namen tega poglavja je nosilcem projektov, ustreznim organom in drugim zagotoviti pregled vrst možnih vplivov na prostoživeče živali in rastline, ki jih morajo upoštevati pri pripravi načrta ali projekta gradnje vetrne elektrarne ali pri presoji morebitnih vplivov takih načrtov ali projektov na prostoživeče živali in naravo. To ne pomeni, da gradnje vetrnih elektrarn na splošno negativno vplivajo na prostoživeče živali. Jasno je, da v veliko primerih dobro načrtovane gradnje na ustrezni lokaciji ne vplivajo na biotsko raznovrstnost ali pa so vplivi zelo majhni in večinoma nepomembni. Obstajajo tudi primeri, ko so vetrne elektrarne v celoti pomenile koristi za biotsko raznovrstnost, zlasti na območjih, na katerih je naravno okolje že osiromašeno. Čeprav dobro načrtovane gradnje vetrnih elektrarn na ustrezni lokaciji verjetno ne bodo negativno vplivale na biotsko raznovrstnost, to ne pomeni, da ni treba preučiti morebitnih vplivov posameznih načrtov ali projektov s presojami vplivov na okolje/strateškimi okoljskimi presojami in ustreznimi presojami in zagotoviti, da se v primeru ugotovitve morebitnih znatnih vplivov, ti čim bolj zmanjšajo ali v celoti odpravijo, zlasti če bi lahko vplivali na redke in ogrožene vrste in habitatne tipe, pomembne za Skupnost. Da bi bilo to mogoče, se morajo vključene strani, tj. nosilci projektov, organi, svetovalci itd., zavedati vrst groženj, na katere morajo biti pozorni. Ker je glavni namen teh smernic pojasniti določbe člena 6 direktive o habitatih v povezavi z razvojem vetrne energije, se to poglavje osredotoča na pregled vrst morebitnih negativnih vplivov, ki bi jih bilo treba upoštevati kot del ustrezne presoje.


To ne pomeni, da bodo vse vetrne elektrarne nujno imele takšne vplive, saj obstajajo številni primeri, zlasti na območjih, oddaljenih od izjemno občutljivih območij prostoživečih živali, ki kažejo, da to ni res in da se je mogoče s temeljito pripravo v zgodnjih fazah oblikovanja izogniti številnim morebitnim težavam ali jih učinkovito ublažiti (za pregled možnih ukrepov za ublažitev glej poglavje 5.5.4).

Razvoj vetrne energije lahko zagotovi koristi za lokalno biotsko raznovrstnost

S ustreznim načrtovanjem sodobnih dejavnosti na področju vetrne energije se je mogoče ne le izogniti njihovim vplivom na prostoživeče živali, ampak se lahko občasno tudi dejavno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. To zlasti velja za gradnje, ki se nahajajo v že spremenjenem ali zelo osiromašenem naravnem okolju, kot prikazuje spodnji primer:

Polje vetrnih elektrarn Black Law, Škotska – Povrnitev degradirane krajine v dejavno upravljanje Polje vetrnih elektrarn Black Law (42 vetrnih turbin z nameščeno zmogljivostjo 97 MW leži na zelo degradiranem višavskem vresišču v pokrajini South Lanarkshire, Škotska. Pred gradnjo so bile na območju posledice odprtega kopa, območje pa se je večkrat opisovalo kot zelo neprijetno na pogled. V skladu z dogovorjenimi pogoji za načrtovanje je nosilec projekta, in sicer družba ScottishPower, pripravil in izvedel načrt upravljanja habitata na tem opuščenem območju v sodelovanju s Scottish Natural Heritage (organizacijo za ohranjanje škotske naravne dediščine), RSPB Scotland (škotsko organizacijo za zaščito ptic), svetovalno skupino Lanarkshire Farmland and Wildlife Advisory Group in Univerzo Stirling.

Načrt za upravljanje je zajemal 14,4 km² v okolici turbin in je vključeval odstranitev 4 km² nasada neavtohtonih iglavcev, da se je omogočila obnova barja na veliki ravni površini in značilnega višavskega rastlinstva. Eden od rudnikov je bil spremenjen v plitvo močvirje, obnovljen pa je bil tudi del vodnega toka potoka Abbey Burn v dolžini 300 m. Za ptice kmetijske krajine so bile nameščene valilnice, pri čemer so bili posajeni pridelki, ki niso bili pobrani, da so imele ptice pozimi hrano. Izboljšanje habitata je med drugim koristilo naslednjim vrstam: vidra, močvirniki v času razmnoževanja, ptice kmetijske krajine, jazbec, netopirji, mala uharica, ruševec, postovka, pegasta sova, sivi muhar in mali sokol.

Po mnenju RSPB „se je s poljem vetrnih elektrarn Black Law zelo poškodovano območje znatno izboljšalo. To bo koristilo veliko prostoživečim živalim.“ Družba ScottishPower „se strinja z RSPB, da se lahko upoštevajo skrbi v zvezi s temi živalmi, če se lokacije za vetrne elektrarne izberejo premišljeno, tako da niso na primer ravno v bližini gnezdišča planinskega orla ali selitvene poti

53.

Beinn an Tuirc, Škotska – vključitev varstva in razvoja54

Čeprav je na območju načrtovane vetrne elektrarne z zmogljivostjo 30 MW na hribu Beinn an Tuirc na Škotskem domoval par planinskih orlov, to gradnje ni preprečilo, ampak je spodbudilo premišljen pristop za čim večje zmanjšanje vplivov gradnje. Na podlagi rezultatov okoljske presoje se je našel način, s katerim so se upoštevale potrebe orlov, ne da bi se zmanjšala rentabilnost vetrne elektrarne.

Najprej so bile nekoliko spremenjene načrtovane lokacije turbin, da niso bile na osrednjem območju orlov. Ker planinska orla preletita velike razdalje, turbin ni bilo mogoče postaviti zunaj celotnega območja orlov, zato je bil zanju zunaj območja, na katerem so turbine, ustvarjen nadomestni habitat, tako imenovano „območje za ublažitev“ Za območje za ublažitev so odstranili 4,5 km2 nasada neavtohtonih iglavcev, kar je omogočilo obnovo tradicionalnega rastlinstva višavskega vresišča, kot je vresje, borovnica in munec. To območje je privabilo ptico Lagopus lagopus scotica, vrsto, ki je glavni plen planinskih orlov, orla pa sta se zato priselila v novi habitat.

Območje za ublažitev je imelo dve prednosti: izginjanje habitata zaradi turbin se je izravnalo, verjetnost, da bi orla trčila v krake turbin, pa se je znatno zmanjšala, saj se je orla zvabilo stran od turbin. Spremljanje kaže, da se habitat območja za ublažitev dobro razvija, leta 2008 pa sta se na tem območju izvalila dva mladiča.

53

Dodatne informacije: http://www.scottishpower.com/search.asp?search=Black+Law&x=10&y=7. 54

Pozitivno načrtovanje vetrnih elektrarn na kopnem, RSPB in IEEP, marec 2009 (Bowyer in drugi, 2009).


Na splošno in med drugim tudi v samem sektorju vetrne energije je sprejeto, da je sicer enostavno oceniti splošne koristi prehoda na obnovljive vire energije, vendar da je lokalni medsebojni vpliv določene gradnje vetrne elektrarne in okolja pogosto zapletenejši. Vplivi so v veliki meri odvisni od prisotnih prostoživečih živali, lokacije in načrtovanja posamezne gradnje vetrne elektrarne, zato je treba vsak načrt ali projekt preučiti posebej. 3.2 Opredelitev morebitnih vplivov v različnih fazah gradnje vetrnih elektrarn Pri ocenjevanju morebitnih vplivov gradnje vetrnih elektrarn na naravo in prostoživeče živali se je treba zavedati, da ti vplivi morda ne zadevajo le samih vetrnih turbin, ampak tudi vse pripadajoče objekte, kot so dovozne ceste, dostop do lokacij vetrnih elektrarn (npr. zaradi vzdrževalnih del ali v času gradnje), drogovi anemometrov, gradbeni deli, betonski temelji, začasni objekti pogodbenikov, električni kabli (npr. nadzemne žice) za dostop do mreže, izkopan material, in/ali možna podpostaja, nadzorna stavba itd. Ti se lahko pokažejo tudi med katero koli fazo gradnje vetrne elektrarne, tj. od začetne faze gradnje do začetka dejanskega delovanja in upravljanja ter pozneje v fazi obnove ali razgradnje. Vplivi so lahko začasni ali trajni, na območju elektrarne ali zunaj njega, lahko se kombinirajo in pokažejo ob različnih časih trajanja projekta. Vsi ti dejavniki bi se morali upoštevati pri presoji vplivov, v sporazume o načrtovanju in urbanistična soglasja pa bi morali biti po potrebi vključeni ukrepi za izogibanje ali ublažitev, da se preprečijo ali vsaj zmanjšajo vplivi predlaganega načrta ali projekta na prostoživeče živali. 3.3 Pregled morebitnih vplivov Narava in obseg vpliva sta zelo odvisna od vrst na zadevnem območju, njihove ekologije in stanja ohranjenosti ter tudi lokacije, velikosti in zasnove načrta ali projekta vetrne elektrarne. Zato je treba vsak načrt ali projekt za gradnjo preučiti posebej. Kot je navedeno zgoraj, je vedno več dokazov, da projekti vetrnih elektrarn, ki niso na območjih, pomembnih za prostoživeče živali, ali v njihovi bližini, na splošno nimajo večjega vpliva na biotsko raznovrstnost. Da se to doseže, se mora nosilec projekta najprej zavedati, katera so zelo občutljiva območja in kakšni so možni vplivi, na katere je treba biti pozoren.

Blažitev morebitnih negativnih vplivov Morebitna tveganja negativnih vplivov iz tega poglavja je včasih mogoče učinkovito ublažiti. Blažitev zajema vključitev ukrepov v načrt ali projekt, s katerimi se ti možni negativni vplivi preprečijo ali zmanjšajo, tako da niso več pomembni. To pomeni, da morajo biti ti ukrepi neposredno povezani z verjetnimi vplivi in temeljiti na dobrem poznavanju zadevnih vrst/habitatov. V primeru načrtov ali projektov vetrnih elektrarn je najustreznejši ukrep za ublažitev prilagoditev lokacije vetrne elektrarne, tako da ta ni v bližini območij, na katerih lahko negativno vpliva na vrste in habitatne tipe. Ukrepi za ublažitev lahko vključujejo tudi spremembe v velikosti, zasnovi in konfiguraciji vetrnih elektrarn ali izgradnji turbin in pripadajoče infrastrukture. Ti ukrepi lahko zajemajo tudi začasne prilagoditve v fazah izgradnje in delovanja. Dodatne informacije in primeri možnih ukrepov za ublažitev, ki so se za vetrne elektrarne uporabljali do zdaj, so navedeni v poglavju 5.5.4.

Vrste možnih vplivov vključujejo:


– Tveganje za trk: ptice in netopirji lahko trčijo v različne dele vetrne turbine ali pripadajočo strukturo, kot so električni kabli in meteorološki stolpi. Stopnja tveganja za trk je zelo odvisna od lokacije vetrne elektrarne in od vrst, ki so tam prisotne, ter tudi od vremenskih dejavnikov in dejavnikov vidljivosti. Zlasti so lahko ogrožene dolgožive vrste, vrste z nizkimi stopnjami razmnoževanja in/ali vrste, ki so redke ali je njihovo stanje ohranjenosti že slabo (kot so orli, jastrebi in različne vrste netopirjev). Dosedanji dokazi kažejo, da stopnje smrtnosti zaradi vetrnih elektrarn, ki niso v bližini območij z večjimi koncentracijami prostoživečih živalskih vrst ali območij, ki so zanje pomembna, razmeroma nizke.

– Vznemirjanje in selitev: vznemirjanje lahko povzroči selitev in izključenost ter s tem izgubo uporabe habitata. To tveganje lahko zajema ptice, netopirje in morske sesalce. Vrste se lahko odselijo z območij, na katerih so vetrne elektrarne, in iz njihove okolice zaradi vplivov, povezanih z vidljivostjo, hrupom in vibracijami. Vznemirjanje je lahko tudi posledica povečane človekove dejavnosti v času gradbenih del in prisotnosti zaradi vzdrževanja in/ali posledica omogočanja dostopa do območja elektrarne drugim z izgradnjo novih dovoznih cest itd. Pomembnost vpliva določajo obseg in stopnja vznemirjanja ter razpoložljivost in kakovost drugih primernih habitatov v bližini, kamor se lahko zatečejo preseljene živali.

– Učinek pregrade: zaradi vetrnih elektrarn, zlasti velikih polj, na katerih je več deset posameznih vetrnih turbin, so lahko ptice ali sesalci prisiljeni spremeniti smer med selitvami ter bolj krajevno omejeno pri rednem iskanju hrane. Ali to predstavlja težavo, je odvisno od več dejavnikov, kot so velikost polja vetrnih elektrarn, razmik med turbinami, obseg selitve vrst in njihova zmožnost, da nadomestijo povečano porabo energije, pa tudi stopnja motenj, ki vplivajo na povezave med mesti hranjenja, počitka in razmnoževanja.

– Izginjanje ali degradacija habitatov: Raven neposrednega izginjanja habitatov zaradi gradnje vetrne elektrarne in pripadajoče infrastrukture je odvisna od velikosti, lokacije in zasnove projekta. Čeprav je lahko dejanska infrastrukturna zasedenost zemljišč razmeroma omejena, lahko vplivi zajemajo večje območje, kadar gradnja vpliva na hidrološke vire ali geomorfološke procese. Pomembnost izginjanja habitatov je odvisna od redkosti in ranljivosti prizadetih habitatov (npr. barja na velikih ravnih površinah ali peščene sipine) in/ali njihovega pomena kot območij hranjenja, razmnoževanja ali prezimovanja za vrste, zlasti za vrste, katerih ohranitev je evropskega pomena. Prav tako je treba upoštevati morebitno vlogo nekaterih habitatov kot sestavnih delov koridorjev ali prehodov, pomembnih za razširjanje in selitev ter tudi za lokalne premike med npr. mesti hranjenja in gnezdenja.

3.4 Morebitni vpliv vetrnih elektrarn na izbrane vrste in habitate V naslednjih oddelkih so opisani vplivi, ki jih lahko imajo vetrne elektrarne na posebne kategorije vrst, kot so ptice, netopirji in morski sesalci, ter na nekatere ranljive habitatne tipe. Informacije so bile pridobljene z obsežno analizo najnovejše znanstvene literature. V Prilogah II–IV so navedene preglednice z vrstami ptic, netopirjev in morskih sesalcev, ki se štejejo za posebej ranljive zaradi vetrnih elektrarn. V Prilogi V so navedene podrobnejše informacije o morebitnih ali potrjenih vplivih na nekatere vrste.


Čeprav se zbirka znanja o morebitnih vplivih, ki jih lahko imajo določene vetrne elektrarne na nekatere vrste (zlasti ptice in netopirje), hitro povečuje in je zdaj na voljo obsežna

razpoložljiva baza raziskav, je treba priznati, da je zbirka dokazov še vedno majhna55

in da je

še vedno premalo dolgoročnih študij, na podlagi katerih bi se izvajale ocene tveganja in presoje vplivov. Pomemben del informacij bodo zagotovile študije in dejavnosti spremljanja na področju obstoječih in prihodnjih vetrnih elektrarn. Tako kot nevladne organizacije za ohranitev in znanstveniki imajo tudi nosilci projektov in načrtovalci vetrnih elektrarn ključno vlogo pri oblikovanju zbirke znanja o vplivih vetrnih elektrarn na biotsko raznovrstnost in o tem, kako se jim izogniti ali jih ublažiti. Takšno sodelovanje in izmenjava nimata koristi le za znanstvenike, ampak tudi za samo industrijo: boljša zbirka znanja bo omogočila tudi boljše in hitrejše odločanje.

3.4.1 Morebitni vpliv vetrnih elektrarn na ptice Najpogosteje se preučuje morebiten vpliv vetrnih elektrarn na ptice. Kot je navedeno zgoraj, v primeru vpliva ta lahko spada v več kategorij:

Smrtnost zaradi trkov Poškodbe in pogini so večinoma posledica trkov z rotorji ali drugo pripadajočo infrastrukturo, kot so nadzemni kabli. Čeprav je vse več dokazov, da je tveganje za trk v večini primerov na splošno nizko, obstajajo pomembne izjeme, ki jih je kljub temu treba upoštevati, zlasti v primeru redkih vrst, kot so velike ptice roparice, ki so že ogrožene, k čemur lahko pogini zaradi vetrnih elektrarn še dodatno prispevajo. Znatna tveganja za smrtnost zaradi trkov so povezana predvsem s topografskimi ozkimi grli, ko ptice selivke ali lokalne ptice letijo nad razmeroma omejenimi območji, na primer gorskimi prelazi ali kopenskimi mostovi med vodnimi telesi. Druge lokacije, na katerih so takšna tveganja velika, so pobočja z vzgonskim vetrom, kjer ptice pridobijo vzgon, in območja v bližini mokrišč ali plitvih morij, na katerih se prehranjuje ali počiva veliko število ptic. Takšna tveganja so zlasti mogoča tudi v koridorjih letenja med območji za hranjenje, počitek ali razmnoževanje56. Vendar je tudi vse več dokazov, da se različne vrste tem območjem namerno izogibajo57. Največja smrtnost je lahko povezana tudi s posameznimi sezonami, na primer s spomladansko in jesensko selitvijo, ko se koncentracija ptic bistveno poveča. Smrtnost je lahko večja tudi spomladi v času letov zaradi razkazovanja pred parjenjem, v obdobju branjenja območij razmnoževanja ali med zagotavljanjem hrane za goliče. Drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na tveganja za trk, vključujejo višino letenja, tip letenja (selitev ali dnevni leti do območij hranjenja in nazaj skozi polje vetrnih elektrarn), vedenje vrste, vremenske pogoje, topografijo ter velikost in zasnovo vetrnih turbin. Vendar se lahko morebitna večja tveganja za trk, npr. pri slabi vidljivosti, megli ali dežju, delno izravnajo s tem, da v takšnih pogojih ptice manj letajo58.

55

Npr. Stewart in drugi (2007). 56

Npr. Evropska agencija za okolje (2009) in navedeni sklici. 57

Npr. Hötker (2005, 2006), Petersen in drugi (2006), Masden in drugi (2009). 58

Npr. Drewitt in Langston (2006) ter navedeni sklici.


Pri nekaterih vrstah je tveganje večje kot pri drugih, vplivi pa so verjetno nekje med skrajnima vrednostma dodatnega vpliva, ki poveča skupno smrtnost, ali nadomestnega vpliva, ki nadomesti druge vzroke smrtnosti. Ker pa so nekatere vrste, pri katerih je tveganje še posebej veliko, dolgožive ter je pri njih letni prirast majhen in starost dozorevanja visoka, je mogoče zaključiti, da se pri teh vrstah smrtnost lahko poveča59. Čeprav je bolj neposrednih dokazov glede vetrnih elektrarn še vedno malo, obstajajo znaki, da je lahko smrtnost pri pticah roparicah večja60. Posebno pozornost je treba nameniti populacijam redkih in ranljivih vrst, ki so že ogrožene zaradi drugih dejavnikov, ki jih povzroča človek, kot je izginjanje habitata61. To vključuje vrste iz Priloge I k direktivi o pticah, kot so vrste ptic roparic in morskih ptic. Vse večja je tudi zaskrbljenost (vendar še ni dovolj dokazov) za pevce, ki se selijo ponoči62.

Gradnja vetrnih elektrarn in tveganje za smrtnost zaradi trkov pri pticah roparicah Obstaja velika zaskrbljenost zaradi morebitnih vplivov trkov med različnimi vrstami ptic roparic in zaradi neustrezno izbranih lokacij vetrnih elektrarn. Visoke stopnje smrtnosti so bile na primer zabeležene pri beloglavem jastrebu (Gyps fulvus), egiptovskem jastrebu (Neophron percnopterus) in navadni postovki (Falco tinnunculus) na poljih vetrnih elektrarn v Španiji

63, pri belorepcu (Haliaeetus albicilla) v Nemčiji

in na Norveškem ter pri rjavem škarniku (Milvus milvus) v Nemčiji64

. Hkrati se je število nekaterih od teh vrst, kot sta belorepec in rjavi škarnik, v večjih delih Evrope v zadnjih desetletjih povečalo zaradi odprave v preteklosti običajnih nevarnosti in težav, na primer z zmanjšanjem izpostavljenosti toksičnim elementom in nezakonitega preganjanja. Ker je veliko teh vrst dolgoživih, pozno dozorijo in imajo majhen letni prirast, je kljub temu treba resno obravnavati vse dodatne dejavnike, ki vplivajo na smrtnost odraslih ptic. Čeprav sedanje študije kažejo, da je smrtnost zaradi vetrnih elektrarn nizka v primerjavi s smrtnostjo zaradi drugih dejavnikov in do zdaj ni vplivala na splošna gibanja populacije, je kljub temu treba na posameznih primerih preučiti morebitno tveganje za trk, prav tako pa je treba pri tveganjih v prihodnosti upoštevati morebitni skupni vpliv pričakovane obsežne širitve vetrnih elektrarn v naslednjih desetih do dvajsetih letih

65.

Vprašanje primerne lokacije vetrnih elektrarn je predvsem povezano z območji ptic roparic in izogibanjem tem območjem. To ni povezano le z veliko gostoto ptic roparic, ampak tudi z letnimi časi, pri čemer so tveganja pogosto večja pomladi zaradi razmnoževanja in jeseni, ter tudi z vremenskimi pogoji in topografijo pokrajine. Čeprav na podlagi sedanjega znanja in izkušenj ni mogoče oblikovati dokončnih komentarjev, je bilo v več študijah priporočeno, da se na območjih, na katerih so prisotne ptice roparice, izogiba lokacijam na vrhovih hribov s položnimi pobočji (kjer so lahko pogoji za vzgonski veter slabi, zaradi česar je krmiljenje visokoletečih ptic roparic oteženo)

66. Vendar bi bilo treba

odločitve sprejemati le po ocenah na podlagi natančnih analiz posameznih primerov, ker se lokalni pogoji bistveno razlikujejo.

59

Npr. Sæther in Bakke (2000) za splošne sklepe. 60

Npr. demografska študija o planinskem orlu Aquila chrysaetos na območju vetrne elektrarne Altamont Pass Wind Resource Area v Kaliforniji je pokazala, da je bila smrtnost zaradi trkov dodatna glede na druge smrtonosne dejavnike (Hunt in Hunt (2006)), model populacije egiptovskega jastreba (Neophron perconpterus) pa je pokazal, da sta se velikost populacije in čas do izumrtja zmanjšala z dodatno smrtnostjo zaradi vetrne elektrarne (Carrete in drugi, 2009).

61 Npr. Drewitt in Langston (2008).

62 Npr. Sterner in drugi (2007), Drewit in Langston (2008), glej tudi Prilogo V.

63 Npr. Barrios in Rodrígues (2004, 2007), Lekuona in Ursúa (2007), Carrete in drugi (2009).

64 Hötker in drugi (2006), tudi Follestad in drugi (2007) ter Bevanger in drugi (2008) za belorepca ob norveški obali.

65 Npr. v zvezi z rjavim škarnikom in Nemčijo (Rasran in drugi, 2009).

66 Npr. de Lucas in drugi (2008) za evropskega beloglavega jastreba.


Smrtnost zaradi trkov se običajno meri z iskanjem trupov, vendar je lahko zaradi tega ocena prenizka, zlasti pri majhnih pticah, ker se lahko trupla spregledajo ali jih hitro odstranijo mrhovinarji. Uporaba modelov lahko prispeva k natančnejšim ocenam, čeprav so te zelo odvisne od zanesljivih podatkov s terena in pravilnih ocen izogibanja s strani ptic67. Nedavno se je kot kazalnik predlagalo tveganje za trk na megavat (MW). Glede na vse večjo velikost vetrnih turbin se lahko to izkaže kot ustreznejše ali uporabnejše merilo68. Spremljanje in ocenjevanje smrtnosti zaradi trkov je na lokacijah na morju še težje kot na lokacijah na kopnem zaradi očitnega dejstva, da se trupi le redko najdejo. Namesto tega se preskušajo tehnike, kot so uporaba radarja, sistemov za toplotno zaznavanje živali (TADS) in akustično zaznavanje69. Nadomestni pristop k rešitvi te težave je ocenjevanje „kazalnikov občutljivosti“ za zadevne vrste70.

Vznemirjanje in selitev Vznemirjanje ptic, ki povzroči selitev ali izključenost in s tem izgubo uporabe habitata, je težava, ki je lahko povezana z gradnjo vetrnih elektrarn tako na kopnem kot na morju. Takšni vplivi, ki ne povzročajo smrtnosti, lahko povzročijo izgubo telesne kondicije, kar je za populacijo kot celoto v nekaterih pogledih zahrbtnejše kot neposredna smrtnost, saj se vpliv na ravni populacije pokaže pozneje71. Ptice lahko vznemirja pogled na vetrne turbine, njihov hrup ali vibracije in/ali druge dejavnosti v zvezi z vzdrževanjem vetrnih elektrarn, vključno z uporabo vozil, plovil ali helikopterja. Prav tako lahko pripadajoča infrastruktura olajša dostop do lokacije, kar lahko nato poveča skupno vznemirjanje. Vplivi so različni in odvisni od posameznih vrst, letnih časov in zadevnih lokacij. Odvisni so tudi od pomena lokacije za posamezno vrsto in razpoložljivosti drugih primernih habitatov v bližini, ki lahko sprejmejo preseljene ptice. Ptice, ki se razmnožujejo, naj bi bile manj prizadete kot ptice, ki se prehranjujejo ali počivajo72, čeprav nedavne študije kažejo, da to ne drži vedno73. Nekateri močvirniki so na primer zvesti isti lokaciji, kar pomeni, da lahko njihova navezanost na lokacijo prevlada nad kakršnim koli možnim odzivom na spremembo. Zato dejanski vpliv morda ni očiten, dokler

starih ptic ne nadomestijo nove ptice74

. Vendar je to treba obravnavati za vsako lokacijo

posebej.

Zato je treba izvesti več dolgoročnih nadaljnjih študij o možnostih navajanja in izboljšanja stanja za različne vrste. Prvi sistematični pregledi so pokazali, da lokalna populacija za različne vrste sčasoma upada (npr. pri vodnih pticah in močvirnikih na počivališčih in mestih prezimovanja), pri tem pa ni bilo trdnega dokaza, da se ptice navadijo na vetrno elektrarno75,

67

Band in drugi (2007), Chamberlain in drugi (2006). 68

Npr. Drewitt in Langston (2008). 69

Npr. Desholm in drugi (2006). 70

Npr. Garthe in Hüppop (2004), Desholm (2009). 71

Langston in Pullan (2003). 72

Npr. Hötker in drugi (2005, 2006). 73

Npr. Pearce-Higgins in drugi (2009). 74


Stewart in drugi (2004). Pri pregledu študij, ki so se izvajale več kot en letni čas, je bilo veliko primerov, ko so se ptice z leti pojavljale vse bližje vetrnim elektrarnam (pokazatelj navajanja), pa tudi primerov, kjer so bile bolj oddaljene (pokazatelj dejstva, da se ptice niso navadile, ali celo povečane občutljivosti na vznemirjanje; Hötker in drugi, 2006).


medtem ko nedavno objavljene dolgoročne študije kažejo, da se lahko različne vrste navadijo tako na lokacije na kopnem kot na morju76. Na podlagi sedanjih informacij je očitno, da bi bilo treba vznemirjanje, ki povzroča selitev, upoštevati pri presojah vplivov vetrnih elektrarn, odvisno od prisotnih vrst in lokacije. Prav tako je treba opozoriti, da čeprav so lahko prizadeta območja v bližini posameznih vetrnih elektrarn majhna v primerjavi s skupno razpoložljivostjo habitatov za razmnoževanje, prehranjevanje, počitek ali prezimovanje, je lahko skupni vpliv več vetrnih elektrarn pomemben.

Učinek pregrade Vetrne elektrarne ob selitvenih poteh ali na bolj lokalni ravni, tj. ob rednih poteh letenja med območji za hranjenje in počitek ali razmnoževanje, lahko predstavljajo oviro za gibanje vrst. Izogibanje vetrnim elektrarnam je bilo zabeleženo pri številnih vrstah ptic, zlasti pri vodnih pticah in pevcih. Odzivi so zelo odvisni od posameznih vrst. Podnevi se lahko ptice pojavijo na razdalji od 100 do 3 000 m, ponoči pa so te razdalje običajno manjše77. Čeprav je kratkoročna korist izogibanja očitna, ker se izključi tveganje poškodbe ali pogina zaradi trkov, lahko izogibanje povzroča večjo porabo energije in časa, kar teoretično lahko dolgoročno vpliva na parametre v zvezi z zdravstvenim stanjem, kot je sposobnost preživetja in razmnoževanja. Vendar glede na pregled razpoložljive literature ni dokazano, da učinek pregrade bistveno vpliva na zdravstveno stanje populacij ptic78, čeprav se ne sme zanemariti mogočih skupnih vplivov, npr. če je vzdolž selitvene poti več polj vetrnih elektrarn79. Na tveganje za povzročitev učinkov pregrade lahko vpliva tudi zasnova elektrarne – na primer njena velikost in/ali poravnava turbin ali razmik med njimi. Sprememba oblikovanja elektrarne je tako lahko potencialno pomemben ukrep za ublažitev.

Izginjanje in degradacija habitatov Izginjanje ali poškodovanje habitatov ptic je odvisno od lokalnih okoliščin in od obsega izkoriščanja zemljišč za vetrno elektrarno in povezano infrastrukturo. Neposredno izginjanje habitata lahko tudi prispeva k izključenosti zaradi vznemirjanja. Če je infrastruktura na kopnem, vključno z nosilci turbin, podpostajami in dovoznimi cestami, neustrezno postavljena, povzroči neposredno izginjanje habitatov za razmnoževanje ali prehranjevanje za določene ptice80. Na morju je lahko neposredno izginjanje habitata razmeroma majhno. Kljub temu pa lahko vsa večja polja vetrnih elektrarn, zlasti na območjih za prehranjevanje ptic, kot so peščene sipine v plitvih vodah, negativno vplivajo na nekatere vrste, zlasti v obdobjih med spomladanskimi in jesenskimi selitvami, ko so koncentracije ptic visoke81.

76

Npr. Petersen in Fox (2007), Madsen in Boertmann (2008). 77

Npr. Drewitt in Langston (2006) in navedeni sklici. 78


Masden in drugi (2009). 80

Npr. Pearce-Higgins in drugi (2009). 81

2–5 % celotnega območja gradnje okrog danskih vetrnih turbin na morju (Fox in drugi, 2006), kljub temu kazalniki nedavnega izboljšanja stanja (Petersen in drugi, 2007).


Nekatere študije so pokazale koristi izogibanja gradnje na ločitvenih območjih, na primer okrog mest za gnezdenje, počitek ali prehranjevanje82. Kljub temu da so to pogosto le okvirni podatki, so lahko vseeno zanimivi za nosilce projektov in druge, saj lahko na primer zagotovijo predstavo o območju, ki ga lahko zajema presoja vplivov, ali območjih, pri katerih je treba biti še zlasti pozoren pri pripravi načrta ali projekta gradnje. 3.4.2 Morebitni vplivi vetrnih elektrarn na netopirje Zaskrbljenost glede morebitnih vplivov vetrnih elektrarn na vrste netopirjev v zadnjih letih raste, še zlasti v zvezi s tveganjem za trk z rotorji ali stolpi turbin ter barotraumo, ki jo povzroči hitro zmanjšanje zračnega pritiska v bližini vrtečih se krakov turbin83. Netopirji imajo nizko letno sposobnost razmnoževanja in dolgo pričakovano življenjsko dobo, tako da so lahko dovzetni celo za majhno dodatno smrtnost. Pregled vrst vplivov (razen barotraume) v zvezi z lokacijo in delovanjem vetrne elektrarne je predstavljen v preglednici 3, podrobnosti ravni vrst pa so povzete v Prilogi IV. Tipično leto v življenju netopirjev vključuje obdobje, ko so dejavni (od aprila do oktobra/novembra), in obdobje, ko so običajno manj dejavni ali prezimujejo (od novembra do marca). Netopirji se predvsem selijo med mesti za počitek poleti in prezimovanje. Časovno obdobje je različno za vsako vrsto glede na geografsko lokacijo in posamezno leto, kar je odvisno od vremenskih pogojev, vendar je več študij pokazalo, da je največ smrtnosti pozno poleti in jeseni med širjenjem in selitvijo ter da so zlasti lahko dovzetne selitvene vrste84. Na splošno se predvideva, da se netopirji s pomočjo eholokacije izogibajo vetrnim turbinam, vendar to ne drži zaradi hranjenja energije pri potovanju na dolge razdalje na odprtih območjih85. Največ trkov je ugotovljenih na poljih vetrnih elektrarnah v bližini gozdov, vendar se o trkih netopirjev poroča tudi pri turbinah na odprtih območjih in vetrnih elektrarnah na morju. Morebitno izbiro lokacije na območjih, ki so pomembna za razmnoževanje in na katerih se pred in po prezimovanju prehranjujejo številni netopirji, bi bilo treba natančno preučiti in se ji je najbolje izogniti, če se ugotovi, da bo to imelo pomemben negativen vpliv. Tudi številne značilnosti pokrajine, pomembne za koncentracije različnih vrst netopirjev, bi bilo treba upoštevati v zvezi s tveganji za trk. To bi moralo vključevati linearne elemente krajine, kot so gozdovi86, žive meje in vodni tokovi, mokrišča, močvirja in mokri travniki, v bližini katerih so plitva območja slanih ali sladkovodnih jezer87. Te je mogoče uporabiti kot koridorje habitata za premikanje med območji za hranjenje, razmnoževanje in počitek.

82

Npr. Bright in drugi (2006, 2009), LAG-VSW, 2007). 83

Npr. Cryan in Barcley (2009). Barotrauma vključuje poškodbo tkiva na strukturah, ki vsebujejo zrak, zaradi hitre ali prevelike spremembe pritiska; pljučna barotrauma je škoda na pljučih zaradi razširitve zraka v pljučih, ki ni izdihnjen (Baerwald in drugi, 2008).

84 Rodrigues in drugi (2008) in navedeni sklici.

85 Keeley in drugi (2001).

86 Npr. priporočilo se je 200 m široko območje ob robu gozda (Rodrigues in drugi, 2008; glej tudi Mitchell-Jones

in Carlin (2009) za priporočila za zmanjševanje škode; npr. s prilagoditvijo lokacije turbin glede na okoliške drevorede, lokacijo mest za počitek itd.

87 Npr. Brinkmann in drugi (2006), Ahlén (2008), Rodrigues in drugi (2008).


Preglednica 3: Pregled morebitnih vplivov na netopirje (povzetek iz smernic za upoštevanje netopirjev pri projektih vetrnih elektrarn Eurobats)

88

Morebitni vplivi na netopirje v zvezi z izbiro lokacije

Vpliv

Poleti

Med selitvijo

Izginjanje habitatov za lov med gradnjo dovoznih cest, temeljev itd.

Majhen do srednji vpliv, ki je odvisen od lokacije in tam prisotnih vrst

Majhen vpliv

Izguba mest za počitek zaradi gradnje dovoznih cest, temeljev itd.

Verjetno velik ali zelo velik vpliv, ki je odvisen od lokacije in tam prisotnih vrst

Velik ali zelo velik vpliv, npr. izguba počivališč za parjenje

Morebitni vplivi v zvezi z delovanjem vetrne elektrarne

Vpliv

Poleti

Med selitvijo

Emisija ultrazvoka

Verjetno omejen vpliv

Verjetno omejen vpliv

Izguba območij za lov zaradi izogibanja netopirjev

Srednji do velik vpliv

Verjetno manjši vpliv spomladi, srednji do velik vpliv jeseni in v obdobju prezimovanja

Izguba ali sprememba koridorjev letenja

Srednji vpliv

Majhen vpliv

Trk z rotorji

Majhen do velik vpliv, odvisno od vrste

Velik do zelo velik vpliv

Do izgube in degradacije habitata lahko pride, če je vetrna turbina postavljena v gozdu, kjer živijo netopirji, ali v njegovi bližini, pa tudi v bolj odprtih pokrajinah, kjer se prehranjujejo. Podiranje dreves zaradi postavitve vetrne turbine in povezanih struktur tako povzroči morebitno izgubo habitata za netopirje, vendar lahko povzroči tudi novo linearno funkcijo, ki privablja netopirje, da se hranijo v neposredni bližini vetrne turbine. Predlagane so različne hipoteze glede tega, zakaj naj bi vetrne turbine dejansko privabljale netopirje89. Splošno sprejeta razlaga je, da se tako na lokacijah na kopnem kot na morju okrog vetrnih turbin zbirajo žuželke, ki jih privabi sevanje toplote iz vetrne turbine. V nekaterih vremenskih pogojih lahko te koncentracije žuželk privabljajo netopirje, pa tudi različne vrste pevcev, ki se prehranjujejo z žuželkami90. Tudi čas gradnje vetrne elektrarne lahko pomembno vpliva na nekatere vrste netopirjev, če na primer moti njihovo vedenje pri prehranjevanju ali poteka v času selitve in širjenja. Zato je potrebno lokalno poznavanje vrst netopirjev in razumevanje njihovega letnega življenjskega cikla91.

88

Rodrigues in drugi (2008). 89

Npr. Kunz in drugi (2007a), Cryan in Barcley (2009). 90

Npr. Ahlén in drugi (2007, 2009). 91

Rodrigues in drugi (2008).


3.4.3. Povečevanje zmogljivosti vetrnih elektrarn Še vedno je malo dokazov o tem, kako se lahko spreminjajo tveganja, povezana s smrtnostjo zaradi trkov, zaradi povečevanja zmogljivosti, tj. zamenjave obstoječih turbin z manjšim številom večjih in učinkovitejših. Dosedanje izkušnje iz Evrope in Severne Amerike kažejo, da se je zaradi povečevanja zmogljivosti zmanjšalo tveganje za trk pri pticah, povečalo pa se je tveganje za netopirje92. Zdi se, da večja višina stolpov turbin ne vpliva na ptice, tveganje za netopirje pa se lahko poveča, tj. netopirji, ki se selijo ponoči, lahko letijo nižje kot ptice, novejše in večje turbine pa lahko motijo zračni prostor, ki ga uporabljajo netopirji. 3.4.4 Morebitni vplivi vetrnih elektrarn na morske živali

Na morske sesalce (tjulnje ter kite in delfine) lahko vetrne elektrarne na morju vplivajo na več načinov. Veliko pozornosti je namenjene morski onesnaženosti s hrupom, ker lahko vpliva na preselitev živali, moti običajno vedenje in na zelo visokih ravneh povzroči fizično škodo. V fazi gradnje lahko hrup in vibracije zaradi zabijanja pilotov in drugih del vplivajo na živali na obsežnem območju93. Spremljanje tjulnjev in pristaniških rjavih pliskavk Phocoena phocoena na poljih vetrnih elektrarn Nysted in Horns Rev na Danskem je pokazalo, da je zabijanje pilotov te živali začasno pregnalo z območij vetrnih elektrarn. Pozneje v fazi gradnje in med delovanjem ni bilo vpliva na številčnost tjulnjev na tem območju. Pri pristaniških rjavih pliskavkah se je opazil pomemben, vendar kratkotrajen vpliv zabijanja pilotov. Pri polju vetrnih elektrarn Horns Rev je bil med gradnjo ugotovljen rahel upad v številčnosti pliskavk, med delovanjem pa vpliva ni bilo. Pri polju vetrnih elektrarn Nysted je bil ugotovljen jasen upad med gradnjo in delovanjem, ta učinek pa je bil po dveh letih delovanja še vedno prisoten, vendar s kazalniki počasnega, postopnega izboljšanja stanja94.

Med delovanjem se oddajanje zvoka in vibracij v vodno telo nadaljuje, kar lahko moti komunikacijo ter vedenje živali pri prehranjevanju. Pristaniške rjave pliskavke ter drugi kiti in delfini se pri navigaciji in prehranjevanju v veliki meri zanašajo na eholokacijo. Videti je, da so dolgoročni vplivi različni na različnih mestih. Hrup zaradi delovanja nekateri morski sesalci jasno slišijo, vendar se za razliko od vpliva zabijanja pilotov pričakuje, da je njegov vpliv majhen in krajevno omejen95, čeprav je težko posploševati na podlagi še vedno omejenega števila izvedenih študij. Različne vrste rib, kot je atlantski losos, lahko hrup zaradi delovanja zaznajo na nekajkilometrski razdalji. Njegovi vplivi so lahko smrtonosni v zgodnjih življenjskih fazah in lahko pomenijo tveganje za motenje komunikacije znotraj vrst, čeprav se pojav vedenjskega in fiziološkega stresa pričakuje le v neposredni bližini96. Predlagali so se različni ukrepi za ublažitev za zmanjšanje morebitne škode zaradi hrupa pri zabijanju pilotov97 (za podrobnosti glej oddelek 5.5.4).

92

Npr. Hötker (2006), Barclay in drugi (2007), Smallwood in Karas (2009). 93

Npr Thomsen in drugi (2006), Nedwall in drugi (2007), Diedrichs in drugi (2008). 94

Npr. Inger in drugi (2009) za nedavni pregled. 95

Madsen in drugi (2006). 96

Npr. Keller in drugi (2006), Thomsen in drugi (2006). 97

Glej tudi poročilo IUCN „Okolju prijaznejša modra energija: opredelitev in obvladovanje tveganj biotske raznovrstnosti ter priložnosti za obnovljive vire energije na morju“, urednik: Dan Wilhelmsson in drugi, http://data.iucn.org/dbtw-wpd/edocs/2010-014.pdf.


Drug morebitni vpliv vetrnih turbin na morsko biotsko raznovrstnost je tako imenovani „učinek grebena“. Podvodne konstrukcije lahko delujejo kot umetni grebeni, temelje pa lahko naselijo alge in epifavna. To lahko spremeni značilnosti sestave lokalnih vrst in biološke strukture na lokalni ravni98. Učinek grebena lahko v nekaterih okoliščinah poveča raznolikost, čeprav nekatere študije kažejo tudi na tveganje, da lahko prispeva k širitvi invazivnih tujerodnih vrst99. Vendar se je treba zavedati, da lahko sprememba v habitatu ali skupnostih vrst kljub temu škodljivo vpliva na cilje ohranjanja območja. Zato bo ne glede na obseg povečanja raznovrstnosti vpliv še vedno škodljiv. Pozornost se namenja tudi povišanju temperature okrog kablov zaradi vpliva na bentos ter povečanega tveganja za okužbo, ki povzroča botulizem. Vendar bi bilo mogoče vpliv na splošno zanemariti, saj so kabli običajno zakopani vsaj 3 metre globoko v morskem dnu. Večina bentoških živali se zadržuje v gornjih 5–10 cm v odprtih vodah in gornjih 15 cm v bibavičnem pasu, kjer je povišanje temperature majhno, če so kabli zakopani na zadostni globini (čeprav se nekatere živali zakopljejo globlje)100. Nazadnje, prenos elektrike skozi kable znotraj polja vetrnih elektrarn in na obalo lahko povzroči elektromagnetna polja, ki lahko motijo orientacijske sisteme kratkega in dolgega dosega. Učinki motenj so lahko zlasti izraziti pri hrustančnicah (morski psi in skati), ki so izjemno občutljive na magnetna polja. Vendar je moč polja veliko pod zemeljskim geomagnetnim poljem, razen na območjih nekaj metrov okrog kablov in drugih naprav. Glede na dosedanje študije naj bi bil vpliv majhen, čeprav razpoložljivi rezultati niso popolnoma trdni.101

98

Npr. Petersen in Malm (2006), glej tudi Maar in drugi (2009) za specifično študijo pomembnega vpliva na lokalno dinamiko zaradi naselitve užitnih klapavic (Mytilus edulis) na temeljih vetrnih elektrarn v južnih delih Baltskega morja.

99 Npr. Inger in drugi (2009).Vendar velja tudi za območja Natura 2000, da je treba kakršen koli morebitni učinek

grebena analizirati v skladu s postopkom ustrezne presoje (glej. člen 6(3) direktive o habitatih, glej poglavje 5). Kakršen koli učinek grebena, tudi če povzroči splošno povečanje npr. bogastva vrst na nekem območju, ne sme vplivati na celovitost in stanje ohranjenosti habitatov ali vrst, za katere je bilo območje določeno.

100 Podatki iz študij, izvedenih na polju vetrnih elektrarn na morju Nysted na Danskem, na katere se sklicuje

OSPAR (2008). 101

Npr. Petersen in Malm (2006), Meissner in Sordyl (2006).

Nekateri možni vplivi vetrnih elektrarn na morske sesalce

Močan hrup pri zabijanju pilotov, vrtanju in kopanju;

povečane dejavnosti plovil med raziskovanjem, gradnjo in vzdrževalnimi deli;

povečana kalnost in resuspenzija onesnaženega sedimenta zaradi gradnje;

prisotnost struktur (vključno z učinki umetnih grebenov, ki povzročajo spremembe habitata) in morebitne spremembe v razporeditvi plena in hrane;

stalni hrup pri delovanju in vibracije, ki jih povzročajo vetrne turbine;

elektromagnetni vplivi zaradi kablov, ki lahko vplivajo na navigacijo (to lahko zlasti vpliva na morske pse in skate);

vplivi na plen, kot so spremembe v vedenju rib. Povzeto po poročilu na podlagi delavnice ASCOBANS/ECS, april 2007 (Evans, 2008)


3.4.5 Morebitni vplivi vetrnih elektrarn na redke in ranljive vrste habitatov Vetrne elektrarne na območju ali v bližini redkih in ranljivih vrst habitatov, kot so barja na velikih ravnih površinah ali visoka barja, mokrišča, peščene sipine in plitvi peščeni nasipi, lahko povzročijo izginjanje habitatov ali poslabšanje njihovega stanja. Zaskrbljujoča ni le neposredna izguba območja habitata, ampak tudi morebitna škoda na strukturi habitata in pri ekološkem delovanju, povzročena med gradnjo in delovanjem. Takšna škoda lahko pomembno vpliva na veliko večje območje, kot je območje neposredno izkoriščanih zemljišč. Zlasti šotišča je mogoče poškodovati zaradi neustrezne izbire lokacije vetrnih elektrarn ali pripadajoče infrastrukture, kot so nove ali izboljšane dovozne ceste. Škoda pogosto nastane, ker pri gradnji ni zadostno upoštevana podzemeljska hidrologija šotišča. Medtem ko je lahko dejanska količina izgubljene šote majhna, lahko škoda na naravnem izsuševalnem sistemu šote (na primer prek izsuševalnih jarkov itd.) vpliva na veliko večje območje in nazadnje povzroči poslabšanje stanja pomembnejšega območja šotišča in drugih povezanih habitatov, kot so potoki in drugi nižje ležeči vodni tokovi102.

Gradnja vetrnih elektrarn na položnih šotiščih in globoki šoti – primer Derrybrien

Oktobra 2003 je prišlo do velikega udora barja na južni strani hriba Cashlaundrumlahan v okrožju Galway v zahodni Irski. Vzrok za udor naj bi bila gradbena dela, ki so se izvajala na novem polju vetrnih elektrarn na šotišču. Ugotovljeno je bilo, da so dve vetrni turbini in več dovoznih cest, ki so se zgradile čez šoto, vplivale na hidrologijo barja in posledično destabilizirale plast šote

103.

Do podobnega plazu je prišlo avgusta 2008 na kraju projekta gradnje vetrne elektrarne v hribovju Stacks v okrožju Kerry na Irskem. Tudi tukaj je bilo ugotovljeno, da je bil plaz povezan z neustrezno izbiro lokacije dovoznih cest, ki vodijo do vetrne elektrarne, na šotišču. Primer Derrybrien je bil po neodvisni preiskavi gradnje polja vetrnih elektrarn obravnavan pred Sodiščem Evropske unije. Julija 2008 je Sodišče Evropske unije

104 razsodilo, da „Irska ni sprejela

ukrepov za zagotovitev pregledov, s katerimi bi se preverilo ali obstaja verjetnost, da predlagana dela, v skladu členom 2(1) Direktive o oceni vplivov na okolje, znatno vplivajo na okolje“. Nosilce projekta vetrne elektrarne se od takrat poziva, naj pri razvijanju predlogov projektov za vetrne elektrarne na šotiščih izvedejo celotne ocene tveganja za šotišča.

Šotišča so tudi pomembno skladišče in ponor ogljika ter so zato pomemben del evropske strategije za ublažitev podnebnih sprememb. Vetrne elektrarne na šotiščih z velikimi zalogami ogljika lahko izjemno povečajo skupne izgube ogljika, kar bi ogrozilo pričakovane prihranke ogljika v zvezi z vetrnimi elektrarnami in tudi poškodovalo redke habitate evropskega pomena. Do vplivov na postopke sekvestracije ogljika „dejavnega“ ali nastajajočega šotišča lahko pride tudi, če se nastajanje šote ustavi zaradi na primer hidroloških sprememb, povezanih z gradnjo. Te spremembe se lahko pojavijo med gradnjo ali se razvijejo v življenjski dobi elektrarne. Škotska vlada je razvila metodo za določitev morebitnih izgub in prihrankov ogljika v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn na šotiščih ob upoštevanju odstranjevanja šote, izsuševanja, izboljšanja habitata in obnovitve območij105.

Tudi drugi dinamični sistemi habitatov, kot so peščene sipine, mokrišča ali delno potopljeni peščeni nasipi, so občutljivi na spremembe v svoji strukturi in delovanju. To lahko povzroči na

102

Npr. Lindsay (2007) za pregled vplivov gradnje vetrnih elektrarn in povezanih struktur, kot so dostopne ceste, na hidrologijo. Glej tudi Fagúndez (2008) ter Fraga in drugi (2008) v zvezi z vplivom na rastlinstvo na barjih na velikih ravnih površinah v Španiji.

103 Lindsay in Bragg (2004); za zgoščen pregled glej Bragg (2007).

104 Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-215/06.

105 Nayak in drugi (2008); glej tudi Grieve in Gilvear (2008) ter Azkorra in drugi (2008) za študije, značilne za

Škotsko in Španijo.


Pomembnost je odvisna od:

razsežnosti

vrste

obsega

trajanja

intenzivnosti

časovnega okvira verjetnosti vpliva

skupnih vplivov

primer zgoščevanje prsti, krčenje vegetacije, izsuševanje, obnavljanje profilov itd., kar lahko povzroči hudo erozijo in degradacijo habitata na obsežnem območju. Obseg škode ali poslabšanja stanja habitatov je odvisen od obsega gradnje in točne lokacije vetrnih elektrarn ter z njimi povezane infrastrukture. 3.5 Razlikovanje pomembnih in nepomembnih vplivov Pri vsaki presoji vpliva je najprej treba opredeliti vrste in habitate, na katere bo verjetno vplivala gradnja vetrnih elektrarn. Nato je treba določiti, ali je ta vpliv pomemben ali ne. Pravni postopek za določanje „pomembnosti“ vpliva v katerih koli načrtih ali projektih, ki posebej vplivajo na območja Natura 2000, je opisan v poglavju 5. V tem delu so na kratko pojasnjena nekatera splošna načela, ki se upoštevajo pri določanju ravni „pomembnosti“ vpliva na prostoživeče živali (ne glede na to, ali gre za zavarovana območja ali ne), kar dodatno prispeva k splošnemu razumevanju tega pojma. Jasno je, da je treba pomembnost vpliva oceniti za vsak primer posebej, glede na to, katere vrste in habitati so prizadeti. Pogin nekaj posameznih živali je lahko pri nekaterih vrstah nepomemben, pri drugih vrstah, kot so nekatere populacije orlov in jastrebov ali druge ogrožene vrste, pa ima resne posledice. Podobno lahko selitev živali pomembno negativno vpliva na fizično stanje in nazadnje tudi na stopnjo preživetja nekaterih vrst, vendar le v omejenem obsegu vpliva na druge vrste, ki imajo na primer v bližini na voljo dovolj alternativnih habitatov. Zato velikost, porazdelitev, območje razširjenosti, način razmnoževanja in življenjska doba populacije vplivajo na pomembnost vpliva. Pri ocenjevanju pomembnosti vpliva je treba upoštevati tudi ustrezno geografsko merilo. Pri selitvenih vrstah, ki prepotujejo velike razdalje, ima lahko vpliv na posamezni lokaciji posledice za vrste na večjem geografskem območju. Podobno je morda treba pri vrstah stalnicah, ki živijo na velikem območju ali na območju habitatov, katerih raba se spreminja, prav tako upoštevati morebitne vplive na regionalni in ne na lokalni ravni. Pomembnost vpliva se običajno določi z uporabo ključnih kazalnikov (na primer z uporabo pristopa s slike 7). Nekateri kazalniki, kot sta količina in odstotek izgube habitata, so lahko zaradi statusa redkih habitatnih tipov ali habitatov z omejeno razširjenostjo pri teh habitatih pomembnejši kot pri drugih.


Dejavnik nevarnosti

VIDNI DRAŽLJAJI – SPOSOBNOST IZOGIBANJA

FIZIČNI HABITAT IZGUBA/SPREMEMBA

SMRTNOST ZARADI TRKOV

↓ ↓ ↓ ↓ ↓

Fizični vpliv

Oviranje gibanja (selitve,

prehranjevalni leti itd.)

Selitev z idealnih

prehranjevalnih območij

Uničenje prehranjevalnega

habitata pod temelji ali strukturami za

zaščito pred erozijo

Nastanek novega

habitata na temeljih ali

strukturah za zaščito pred

erozijo

Trk z vetrnicami ali drugimi

strukturami ali smrtnost zaradi

zračne turbulence

↓ ↓ ↓ ↓

↓

Ekološki vpliv Daljši leti

„Dejansko“ izinjanje habitata

„Fizično“ izginjanje

habitata „Fizična“ pridobitev habitata

↓ ↓ ↓ ↓

Energetski stroški

Večja poraba energije

Manjše stopnje vnosa energije in/ali večja poraba energije

Večje stopnje vnosa energije

in/ali večja poraba energije

↓ ↓ ↓ Posledice za

fizično stanje

Spremembe letne sposobnosti razmnoževanja in preživetja Manjša stopnja

preživetja

↓ ↓ Vpliv na

populacijo Spremembe skupne velikosti populacije

Slika 7: Diagram poteka, kako trije največji dejavniki nevarnosti (v sivih poljih), ki jih povzročajo vetrne elektrarne, vplivajo na ptice in kako lahko vplivajo na stopnjo preživetja in sposobnost razmnoževanja ter nazadnje povzročijo spremembe skupne velikosti populacije. V poljih s poudarjenim okvirom so navedeni vplivi, ki jih je morda mogoče izmeriti, v poljih z dvojnim okvirom pa so navedeni postopki, pri katerih je potrebno modeliranje. Čeprav se diagram osredotoča na ptice na morju, se lahko ta pristop uporabi širše. Fox in drugi (2006). V diagramu poteka na sliki 7 je opisana medsebojna povezanost dejavnikov, katerih vpliv na primer na populacijo ptic je mogoč in pomemben. V njem je prikazano, kako fizični vplivi, kot so oviranje gibanja, selitev s prehranjevalnih območij, sprememba habitatov in smrtnost zaradi trkov povzročijo ekološke vplive, kot so daljši leti in spremenjen dostop do habitatov. To povzroča stroške v smislu sprememb porabe energije in vnosa hrane, kar bi lahko vplivalo na parametre, povezane s fizičnim stanjem, kot sta stopnja preživetja in sposobnost razmnoževanja, ter s tem na skupno velikost populacije106. Jasno je, da mora vsaka presoja vpliva temeljiti na najboljših razpoložljivih podatkih. To so lahko podatki, pridobljeni z namenskimi terenskimi raziskavami, ali različne vrste modelov za napovedovanje stanja populacije. V posebnih primerih so lahko taki podatki na voljo tudi na podlagi celovitih „raziskovalnih“ programov spremljanja. Spodnji primeri kažejo, kako je bil izveden tak program pri nekaterih od prvih vetrnih elektrarn na morju na Danskem.

106

Ta proces so podrobneje opisali Fox in drugi (2006). Predstavljen je kot „vzorčni pristop“, organi za načrtovanje na Danskem pa ga ne uporabljajo redno.


Polja vetrnih elektrarn na morju na Danskem: vplivi in spremljanje stanja okolja

Poleg Nemčije in Združenega kraljestva je Danska ena od vodilnih držav v Evropi, kar zadeva postavitev obsežnih polj vetrnih elektrarn na morju. Konec leta 2009 je delovalo deset polj vetrnih elektrarn na morju, ki so skupaj imele 305 turbin s skupno zmogljivostjo 646 MW. 79 % teh turbin je postavljenih na treh velikih poljih: dve pri grebenu Horns Rev v Severnem morju 15–30 km od zahodne obale Jutlandije in eno pri Nystedu v Baltskem morju, približno 10 km južno od mesta Nysted na otoku Lolland. Vsako od teh polj stoji na območju, velikem 20–35 km².

Preverjanje stanja se je začelo leta 1999, prve presoje vplivov na okolje so bile potrjene leta 2001, gradnja pa se je začela leta 2002. Prvi dve polji vetrnih elektrarn sta začeli delovati leta 2003. Kot del tega procesa se je začel izvajati ambiciozen program raziskav in spremljanja za ti dve polji vetrnih elektrarn.

Študije, ki so bile izvedene do zdaj, vključujejo:

bentoške živalske in rastlinske vrste (s posebnim poudarkom na uporabi umetnih trdnih substratov na morskem dnu ob temeljih turbin);

porazdelitev rib (vključno z vplivi elektromagnetnih polj);

število in porazdelitev ptic, ki se hranijo, in ptic, ki počivajo;

ptice selivke (vključno s tveganji za trk);

vedenje in odzive morskih sesalcev (tjulnji in pliskavke);

morfologija obale.

Rezultati spremljanja do konca leta 2006 so zelo na kratko povzeti v nadaljevanju:

Spremenili sta se številčnost in biomasa bentoških živalskih vrst, pri čemer se je biomasa na lokalni ravni povečala za 50–150-krat, kar je povezano zlasti z večjo heterogenostjo habitata zaradi vnosa trdnih substratov na morsko dno, ki so skoraj izključno sestavljeni iz peščenih sedimentov.

Kljub temu ni bilo dokazov o privabljanju vrst zaradi „učinka grebena“. Zanimiva ugotovitev je bila, da postavitev vetrnih elektrarn ni vplivala na prave peščenke (Ammodytes spp.), ki so občutljive na spremembe sestave sedimenta ter so pomemben plen ribojedih rib in ptic.

Pri morskih sesalcih je bil ugotovljen jasen vpliv zabijanja pilotov, saj se je med gradnjo število pliskavk zmanjšalo, pri čemer zaenkrat kaže, da se je stanje nekoliko izboljšalo le na enem od polj vetrnih elektrarn. Na drugi strani se vedenje pristaniških in sivih tjulnjev na splošno ni spremenilo.

Pri različnih vrstah ptic, vključno z navadno gago, je bila zabeležena zelo nizka stopnja trkov in ugotovljena očitna sposobnost izogibanja. Vplivi selitev v razdalji do vsaj 2 km so bili ugotovljeni pri nekaterih vodnih pticah.

Poleg tega je bilo preskušenih in uporabljenih več različnih novih in izpopolnjenih tehnologij spremljanja, npr.:

hidroakustična oprema za preučevanje rib;

posebna namestitev in ribolovna oprema za preučevanje vpliva elektromagnetnih polj;

akustično spremljanje morskih sesalcev z uporabo nepremičnih zapisovalnikov podatkov skupaj z daljinsko vodenim video nadzorom in označevanjem živali s satelitskimi oddajniki; ta pristop je dopolnjen s prostorskim modeliranjem razporeditve morskih sesalcev na podlagi podatkov iz terenskih raziskav;

boljše tehnike radarskega in infrardečega video nadzora za spremljanje premikov ptic.

Na splošno so danske raziskave prispevale k boljšemu poznavanju kratkoročnih vplivov velikih polj vetrnih elektrarn na morju na različne vrste in morske habitate. Poleg boljšega poznavanja okoljskih vplivov so izkušnje na Danskem prispevale tudi k izpopolnitvi znanja o metodologijah spremljanja. To je zelo koristen primer, kako se lahko znanstven okvir uporabi pri prostorskem načrtovanju drugih prihodnjih obsežnih projektov

107.

107

Danski organ za energetiko, DONG Energy, Vattenfall ter danska agencija za gozdove in naravo so objavili pregled stanja (do leta 2006) z naslovom „Danish offshore wind – key environmental issues“ (Danska vetrna energija na morju – ključna okoljska vprašanja), http://ens.netboghandel.dk.

http://ens.netboghandel.dk/


Program spremljanja vetrnih elektrarn v regiji Beauce v Franciji

Leta 2006 se je začel izvajati štiriletni program spremljanja, da bi se analiziral vpliv šestih polj vetrnih elektrarn na ptice in netopirje v regiji Beauce v Franciji. Čeprav je bilo s spremljevalnimi presojami vplivov na okolje ugotovljeno, da je tveganje za prostoživeče živali majhno oziroma ga sploh ni (Beauce je regija s pretežno intenzivnim kmetijstvom, zaradi česar ima manjši pomen za ohranjanje narave), so se organi v regiji vseeno odločili za izvedbo štiriletnega programa za spremljanje morebitnih vplivov na travniške ptice in netopirje, da bi prispevali k boljši usmeritvi prihodnje gradnje vetrnih elektrarn v regiji.

Pri izvajanju programa spremljanja sodelujeta dva nosilca projekta vetrnih elektrarn, dve naravovarstveni združenji, dve svetovalni službi, specializirani za ekologijo, ter regionalni svet, agencija za okolje in vetrno energijo (ADEME) ter Ministrstvo za ekologijo in trajnostni razvoj (DIREN). Skupaj so se dogovorili za izvedbo štiriletnega programa spremljanja (2006–2010), da bi preučili zlasti: – morebitno izginjanje habitatov ali spremembe strukture populacije manjših travniških vrst (ptic in

netopirjev), – morebitne spremembe razmnoževalnega vedenja kanj ali njihovega načina uporabe habitatov, – spreminjanje selitvenih vzorcev ter vedenja ptic selivk in netopirjev zaradi postavitve polj vetrnih

elektrarn, – spremembe vedenja ptic v habitatih, kjer prezimujejo, in morebitne motnje zaradi prisotnosti vetrnih

elektrarn. Spremljanje temelji na pristopu BACI (Before After Control Impact) in je namenjeno prikazu, kako je treba izvesti dober program spremljanja za pomoč pri usmerjanju prihodnje gradnje vetrnih elektrarn v neki regiji (v tem primeru v regiji Beauce). Končni rezultati študije bodo na voljo konec leta 2010, vendar so prvi rezultati že pokazali nekatere koristne izsledke

108.

V primeru ptic selivk je bilo na primer ugotovljeno, da se (70–99 %) izogibajo vetrnim elektrarnam in spremenijo smer ali višino leta že približno 500 m prej. Ptice se v celoti izognejo strnjenim poljem vetrnih elektrarn, vendar se zdi, da občasno prečkajo bolj odprta polja, tj. kadar so vetrne turbine postavljene vzporedno ali pravokotno na selitveno pot.

3.6 Skupni vplivi Skupni vplivi so lahko posledica postavitve več polj vetrnih elektrarn in pripadajočih struktur znotraj območja ali vzdolž selitvenih poti ali skupnih vplivov vetrnih elektrarn in drugih vrst dejavnosti (npr. gozdarstva ali drugega industrijskega razvoja). Skupni vpliv je vpliv vseh gradenj skupaj, vendar to ne pomeni, da je to le vsota vpliva ene vetrne elektrarne in vpliva druge vetrne elektrarne. Lahko gre za več dejavnikov ali manj. Prva vetrna elektrarna lahko na primer povzroči majhno, vendar sprejemljivo stopnjo smrtnosti ptic, ki ne vpliva bistveno na sposobnost te populacije ptic za obnovo in zato le malo vpliva na splošno raven populacije. Vendar lahko stopnja smrtnosti ptic, ki je posledica več vetrnih elektrarn skupaj, prepreči sposobnost te populacije za obnovo, zaradi česar bi se populacija ptic začela zmanjševati. Medtem ko vpliv prvega in drugega projekta posebej ni opazen, bi lahko skupni vpliv povzročil propad populacije ptic. To vpliva na odločitev o načrtovanju pri obeh predlogih projektov.

108

http://volkswind.fr/documents/suivi_ornithologique_des_parcs_eoliens_en_beauce_2006_2009.pdf.

http://volkswind.fr/documents/suivi_ornithologique_des_parcs_eoliens_en_beauce_2006_2009.pdf


Ključno je ugotoviti, kdaj skupna izguba habitata (vključno z dejansko izgubo habitata zaradi izključenosti), povečanje stroškov energije zaradi učinka ovire in smrtnost zaradi trkov skupaj pomenijo pomemben vpliv. Ta odločitev je odvisna tudi od skupnega vpliva tega projekta skupaj z drugim razvojem (ne le projekti vetrnih elektrarn) na nekem območju. Učinek enega samega načrta ali projekta je lahko nepomemben, vendar se lahko izkaže, da je skupni vpliv tega načrta ali projekta v kombinaciji z drugimi načrti ali projekti pomemben. Pri presoji skupnih vplivov je morda treba upoštevati tudi razdrobljenost habitatov, ki lahko škodljivo vpliva na strukturo populacije in dinamiko različnih vrst.


4. POMEN STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA PRI GRADNJI

VETRNIH ELEKTRARN

Strateško načrtovanje gradnje vetrnih elektrarn, ki zajema obsežno geografsko območje, je eden od najučinkovitejših načinov za čim večje zmanjšanje vpliva vetrnih elektrarn na naravo in prostoživeče živali v zgodnji fazi postopka načrtovanja. Na podlagi tega se zagotovi bolj celosten okvir za razvoj, poleg tega pa naj bi se tudi zmanjšalo tveganje za težave in zamude v poznejših fazah na ravni posameznih projektov.

Dosedanji dokazi kažejo, da vetrna energija ne ogroža nujno prostoživečih živali, vendar je ustrezna izbira lokacije ključna in mora biti najpomembnejši cilj postopka načrtovanja.

Evropska agencija za okolje je v svojem nedavnem poročilu preučila potencial vetrne energije v Evropi, pri čemer je ugotovila, da bi bilo, tudi če bi bila vsa območja Natura 2000 in druga naravovarstvena območja teoretično izključena iz razvoja vetrne energije, še vedno na voljo dovolj vetrne energije, da bi zadostili 3–4-kratnemu skupnemu predvidenemu povpraševanju po energiji leta 2020 in 2030.

Priprava kart občutljivosti za prostoživeče živali v fazi strateškega načrtovanja omogoča opredelitev območij, kjer bi lahko gradnja vetrnih elektrarn pomenila nizko, srednje ali visoko tveganje za naravo in prostoživeče živali. V več državah članicah je bilo to uspešno izvedeno.

Takšne karte občutljivosti za prostoživeče živali bodo prispevale tudi k preprečevanju morebitnih kršitev določb člena 5 direktive o pticah ter členov 12 in 13 direktive o habitatih v zvezi s potrebo po zaščiti vrst, pomembnih za EU, na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v EU (tj. tudi zunaj območij Natura 2000).

4.1 Strateško načrtovanje: način zagotavljanja učinkovitejšega in povezanega odločanja Strateško načrtovanje je koristno orodje za zagotavljanje hitre postavitve vetrnih elektrarn na obsežnem območju, pri čemer se ranljive prostoživeče živali hkrati zaščiti pred neprimerno gradnjo109. S strateškim načrtovanjem je mogoče opredeliti najprimernejše lokacije in obseg razširitev glede na zmogljivost vetrne energije, dostop do omrežij itd., prispeva pa se tudi k preprečevanju in zmanjšanju vplivov na naravno okolje v zelo zgodnji fazi postopka načrtovanja. Izkušnje iz Nemčije, Danske, Španije in Združenega kraljestva kažejo, da vetrna energija ne ogroža nujno prostoživečih živali, vendar je ustrezna izbira lokacije ključna in mora biti najpomembnejši cilj postopka načrtovanja gradnje z vidika ohranjanja. Kljub različnim vzrokom za zaskrbljenost je mogoče večino tveganj zmanjšati z izogibanjem območjem z občutljivimi habitati in ključnimi populacijami ranljivih vrst. S postavitvijo vetrnih elektrarn na dobri lokaciji se lahko nosilci projekta izognejo dragim naložbam na neprimernih lokacijah. Ti načrti rabe zemljišč ali sektorski načrti, ki jih pripravijo javni organi, običajno zajemajo večje geografsko območje, ne glede na to, ali je to na ravni občine, regije ali države. Ta obseg

109

„Positive planning for onshore wind: expanding onshore wind energy capacity while conserving nature“, poročilo Inštituta za evropsko okoljsko politiko, ki jo je naročilo britansko kraljevo združenje za varstvo ptic (Royal Society for the protection of Birds – RSPB), marec 2009 (Bowyer in drugi 2009).


skupaj s prostorsko naravo načrtov omogoča sprejemanje strateških odločitev o zmogljivosti in lokaciji gradnje vetrnih elektrarn na večjem območju.

Poleg tega omogočajo preučitev različnih nadomestnih in morda okolju manj škodljivih možnosti ter posvetovanja z industrijo in drugimi zainteresiranimi organi v zgodnji fazi projekta.

Idealen rezultat celotnega procesa mora je bolj celostna in trajnostna oblika prostorskega načrtovanja, ki v zgodnji fazi zajema širša družbena vprašanja. To pa mora industriji sami zagotoviti bolj pregleden in stabilen okvir za rast in širitev.

4.2 Pomorsko prostorsko načrtovanje

Sedanji okviri načrtovanja se osredotočajo zlasti na kopno. Soočiti se je treba z izzivi, ki so posledica vedno večje uporabe morij, ki med seboj konkurirajo in vključujejo pomorski prevoz, ribolov, ribogojstvo, dejavnosti za prosti čas, proizvodnjo energije na morju in druge oblike izkoriščanja morskega dna. Pomorsko prostorsko načrtovanje je zato ključno orodje za trajnosten razvoj morskih območij in obalnih regij ter ponovno vzpostavitev zdravega morskega okolja Evrope (Evropska komisija 2007e).

Z morskim prostorskim načrtovanjem se zagotavlja mehanizem za vključevanje zainteresiranih strani, ki je zlasti pomemben, ker so številne organizacije usposobljene za načrtovanje in upravljanje dejavnosti v morskem okolju (Svetovni sklad za naravo/sklad za ohranjanje narave (Wildlife Trust) 2004).

Evropska komisija je leta 2008 sprejela sporočilo o pomorskem prostorskem načrtovanju za doseganje skupnih načel v EU (COM(2008) 791 konč.). Pomorsko prostorsko načrtovanje se šteje za ključni instrument celostne pomorske politike v EU. Javnim organom in zainteresiranim stranem pomaga pri usklajevanju njihovih ukrepov in pomeni optimizacijo uporabe morskega prostora, ki koristi gospodarskemu razvoju in morskemu okolju. Cilj tega sporočila je omogočiti razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja ter spodbuditi njegovo izvajanje na nacionalni ravni in na ravni EU. Določa ključna načela pomorskega prostorskega načrtovanja in na podlagi razprav poskuša spodbuditi razvoj skupnega pristopa držav članic.

4.3 Določanje primernih lokacij za gradnjo vetrnih elektrarn

Ključen prvi korak pri pripravi prostorske vizije gradnje vetrnih elektrarn, ki je združljiva z interesi ohranjanja narave, je, da se na določenem območju določita:

zmogljivost za gradnjo vetrnih elektrarn – na primer glede na hitrost vetra, dostopa do omrežja in druge fizične ali gospodarske omejitve – in

njihova primerna lokacija glede na druge vrste rabe zemljišč in omejitve ter druge družbene omejitve, vključno z interesi ohranjanja narave.

Z uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS) se lahko podatki, zbrani o teh vidikih na strateški ravni, uporabijo pri razvoju uporabnih prekrivnih kart, na podlagi katerih lahko organi opredelijo morebitna območja z nizkim tveganjem v določeni regiji – tj. območja, ki so zelo pomembna za gradnjo vetrnih elektrarn, vendar pomenijo majhno tveganje ali ne pomenijo nobenega tveganja z vidika ohranjanja narave, oziroma morebitna območja, ki pomenijo veliko tveganje in se jih je bolje izogniti ali kjer bo verjetno treba sprejeti omilitvene ukrepe in izvesti obsežnejše presoje vplivov.


Te vidike je treba preučiti kot del prvotnega predloga načrta gradnje in jih je treba dodatno obravnavati na podlagi strateške okoljske presoje ali ustrezne presoje110, kadar je to

potrebno, in/ali na podlagi posvetovanj z nosilci projekta in drugimi zainteresiranimi stranmi. S tem se ne zagotovi le bolj celosten in sprejemljiv končni rezultat za vse zainteresirane strani, ampak naj bi se tudi zmanjšalo tveganje za nepredvidljive težave in zamude v poznejših fazah.

4.3.1 Potencial vetrne energije v Evropi

Evropska agencija za okolje je v svojem nedavnem poročilu o evropskem potencialu vetrne energije na kopnem in na morju v Evropi (Europe’s onshore and offshore wind energy potential)111 podrobno analizirala lokalne vire vetra v EU (zlasti na podlagi hitrosti vetra), da bi pripravila geografsko jasno evropsko oceno virov za potencial vetrne energije na kopnem in na morju ter da bi pomagala državam članicam pri opredelitvi najustreznejših lokacij za proizvodnjo energije vetra.

Potrdila je, da so viri vetrne energije v Evropi morda zelo veliki, vendar so v EU tudi zelo različni zaradi različne topografije in meteorologije (sliki 8 in 9). V poročilu Evropske agencije za okolje je navedeno, da je potencial vetrne energije zgoščen zlasti na kmetijskih in industrijskih območjih severozahodne Evrope.

Podobno je največji potencial vetrne energije na morju v nižinah Severnega morja, Baltskega morja in Atlantskega oceana, pri čemer obstajajo nekatere lokalne možnosti za razvoj na območju Sredozemskega in Črnega morja.

Slika 8: Podatki o vetru s terena po popravku zaradi orografije in lokalne razgibanosti terena (na podlagi ocenjene povprečne hitrosti vetra, ki znaša 80 m na kopnem in 120 m na morju – iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolje št. 6/2009).

110

Glej poglavji 3 in 6. 111

Tehnično poročilo Evropske agencije za okolje št. 6/2009, junij 2009.


Z vidika držav članic neomejen potencial za vetrno energijo na kopnem razkriva tudi zelo velike razlike med državami.

Slika 9: Neomejen tehnični potencial za energijo vetra na kopnem do leta 2030 na podlagi ocene povprečne hitrosti vetra Evropske agencije za okolje, ki je v obdobju 2000–2005 znašala 80 m – tehnično poročilo Evropske agencije za okolje št. 6/2009.

Slika 10: Stroški proizvodnje energije vetra v Evropi (do leta 2020) s 4-odstotno obrestno mero


Vendar je surovi neomejen „tehnični potencial“ le ena stran tega procesa. Upoštevati je treba tudi stroške in morebitne socialno-okoljske omejitve. V primeru socialno-okoljskih omejitev je Evropska agencija za okolje ocenila „gospodarsko konkurenčni potencial“ razvoja vetrne energije na podlagi napovedanih stroškov gradnje in upravljanja vetrnih elektrarn leta 2020 in 2030 glede na predvidene povprečne stroške proizvodnje energije, ki izhajajo iz izhodiščnega scenarija Komisije112. Tudi na tem področju je veliko očitnih razlik med različnimi regijami in državami v EU. Evropska agencija za okolje je v analizo potenciala vetrne energije vključila tudi vsa območja Natura 2000 in druga zavarovana območja, ki so sicer izključena iz izračunov. Kot je pojasnjeno zgoraj, postavitev vetrnih elektrarn na območjih Natura 2000 ni samodejno izključena, vendar je treba pri takem razvoju spoštovati postopkovne zaščitne ukrepe iz direktive o habitatih. V poročilu Evropske agencije za okolje je pojasnjeno, da če bi vsa območja Natura 2000 in druga naravovarstvena območja teoretično izključili iz razvoja vetrne energije ter če bi predvidevali, da so izključena območja enakomerno razporejena po vseh razredih pokrovnosti tal, bi to le omejeno vplivalo na potencial vetrne energije (zmanjšanje tehničnega potenciala na kopnem za približno 13,7 %). To pomeni, da bo po ocenah do leta 2030 in 2020 skupni gospodarski potencial konkurenčne vetrne energije v EU 3–7-krat večji od skupnega povpraševanja po energiji. Vendar je treba opozoriti, da domneva o enakomerni porazdelitvi potenciala vetrne energije med zaščitenimi in nezaščitenimi območji ni nujno primerna. Dejanski učinek popolne izključenosti razvoja vetrne energije na zaščitenih območjih, zlasti na posamezni regionalni ali nacionalni ravni, je zato lahko večji ali manjši od navedb v študiji Evropske agencije za okolje. Kljub temu študija Evropske agencije za okolje jasno kaže na pomen izvedbe takšne prostorske analize kot del strateške ocene razvoja vetrnih elektrarn. 4.3.2 Povezovanje v omrežje in cestni dostop Povezovanje v omrežje in cestni dostop sta ključni vprašanji pri določanju lokacije vetrnih elektrarn. Zato je razmerje med razvojem vetrnih elektrarn in obstoječim omrežjem ali cestno infrastrukturo tudi ključni vidik prostorskega načrtovanja. Ker lahko obe s tem povezani infrastrukturi močno vplivata na naravo in biotsko raznovrstnost, ju je najbolje obravnavati v zgodnji fazi načrtovanja. Pri vetrnih elektrarnah na morju se močno spodbuja mednarodni vidik dostopa do omrežij, ker se lahko tako zagotovijo učinkovitejše in bolj usklajene rešitve v zvezi z omrežnimi sistemi na kopnem ter podvodnimi kabli. S kartiranjem povezav v omrežje in razpoložljivih zmogljivosti je mogoče določiti najboljše lokacije ter zmanjšati potrebo po novih povezavah v omrežje in dodaten vpliv113.

112

V poročilu Evropske agencije za okolje „tehnični potencial“ pomeni največjo potencialno stopnjo proizvodnje vetrne energije na podlagi razpoložljivosti vseh virov in največje verjetne gostote namestitve turbin z uporabo obstoječe tehnologije ali praks. „Gospodarsko konkurenčni potencial“ pomeni delež tehničnega potenciala, ki ga je mogoče uresničiti na stroškovno učinkovit način glede na predvidene povprečne stroške energije v prihodnosti. 113

COM(2008) 768 konč./2 z dne 12. decembra 2008.


4.3.3 Karte občutljivosti za prostoživeče živali Analiza zmogljivosti in načinov za razvoj vetrnih elektrarn v regiji je le ena stran tega procesa. V okviru strateškega razvojnega načrta je treba upoštevati tudi druge vrste rabe zemljišč in omejitve ali druge družbene omejitve v začetni fazi procesa načrtovanja. Karte občutljivosti za prostoživeče živali so koristno orodje, ki prispeva k umestitvi razvoja vetrnih elektrarn na območjih, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z ohranjanjem narave. Karte občutljivosti se lahko pripravijo za izbrane kategorije vrst (npr. vrste ptic, netopirjev, morskih sesalcev evropskega pomena) ali za pomembne prostoživeče živali na splošno na vnaprej določenem območju – na primer za celotno regijo. Kadar se nato karte občutljivosti za prostoživeče živali na primer primerjajo s kartami o zmogljivosti vetra, je mogoče določiti območja z „nizkim tveganjem“ ali območja „brez tveganja“ ter potencialna območja „z višjo stopnjo tveganja“, kjer določene vrste, ki jih je treba ohraniti, živijo vse leto ali del leta (npr. med selitvijo). Poleg tega je mogoče na podlagi tega izpostaviti morebitne skupne vplive razvoja vetrnih elektrarn v neki regiji ter prispevati k določanju verjetne zmogljivosti te regije glede na število vetrnih elektrarn, ki jih regija lahko prenese. Javna sredstva, namenjena za razvoj takšnih kart, so verjetno več kot povrnjena v smislu bolj nemotenih ter manj zapletenih in manj dolgotrajnih ocen, povezanih z območji, pri čemer te stroške običajno krije nosilec projekta. Vendar se lahko s kartami občutljivosti zagotovi le splošna usmeritev območij z morebitno visoko, srednjo (kjer je morda mogoče sprejeti ukrepe za ublažitev) in nizko stopnjo tveganja (kjer se pričakuje majhen ali omejen vpliv). Karte same po sebi ne morejo nadomestiti presoj vplivov na okolje ali ustreznih presoj na ravni projekta. Te je še vedno treba izvesti za posamezne projekte gradnje vetrnih elektrarn. Na podlagi obsežnih raziskav vrst v okviru presoje vplivov na okolje ali ustreznih presoj na ravni posameznega območja bo mogoče natančneje določiti specifičen pomen za ohranjanje narave in tveganja za vpliv. V tem smislu karte na strateški ravni že lahko prispevajo k določanju zahtevane ravni presoje, ki bi bila potrebna za podrobnejše in strožje izhodiščne študije na ravni posameznega projekta. 4.3.4 Karte občutljivosti za prostoživeče živali v smislu člena 12 (direktiva o habitatih) in člena 5 (direktiva o pticah) Druga pomembna prednost kart občutljivosti za prostoživeče živali na obsežnejših območjih je, da pomagajo preprečevati morebitne kršitve člena 5 direktive o pticah ter členov 12 in 13 direktive o habitatih. Kot je pojasnjeno v poglavju 3, je cilj teh določb zagotoviti varovanje vrst evropskega pomena na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v EU, tj. tudi zunaj območij Natura 2000. Nosilci projektov ali načrtovalci vetrnih elektrarn morajo zato dokazati, da so sprejeli ustrezne previdnostne ukrepe za preprečevanje ogrožanja takšne ureditve varovanja vrst. Karte porazdelitve vrst evropskega interesa lahko na primer pomagajo načrtovalcem in nosilcem projektov, da se izognejo območjem zunaj območij Natura 2000, ki so zlasti pomembna za te vrste, kot so ozka grla selitvenih poti za ptice in netopirje. Na splošno je nujno treba izvesti natančnejše študije in raziskave na področju prostorske porazdelitve ranljivih vrst v EU. To je najbolje izvesti na nadnacionalni ravni, da je mogoče


zajeti celotno naravno območje razširjenosti vrst. Trenutno se izvajata dve novi pobudi, financirani na ravni EU (INSPIRE114 in GMES115), ki kažeta na pomen geografskih podatkov in združevanja virov držav članic, čeprav še nista v celoti razviti. Ti dve orodji morata pravočasno postati pomembni orodji za razvoj prekrivnih kart, ki so navedene zgoraj in vključujejo več spremenljivk.

Načrti ali projekti zunaj območij Natura 2000

Vzpostavitev omrežja Natura 2000 je bistveni del direktiv o pticah in habitatih, pri čemer je ključna za doseganje splošnega cilja ohranjanja in ponovne vzpostavitve ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov in ključnih habitatov vrst iz direktiv na njihovem naravnem območju razširjenosti. Vendar je omrežje Natura 2000 le del tega procesa. Poleg tega morajo države članice v skladu z direktivama vzpostaviti splošen sistem varstva vseh vrst prostoživečih ptic v EU in vrst, navedenih v Prilogi IV k direktivi o habitatih, in sicer na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti v EU – tj. zunaj območij Natura 2000. Varstvo vrst je posebej določeno v členih 12 in 13 direktive o habitatih ter členu 5 direktive o pticah (dodatno opisan v poglavju 3). Ker je bilo ugotovljeno, da so ptice, netopirji in kiti izpostavljeni vplivom vetrnih elektrarn, bodo morali te določbe upoštevati tudi nosilci projektov in načrtovalci, ne glede na to, ali bodo njihove vetrne elektrarne postavljene na območjih Natura 2000 ali ne. Predvsem podatki o velikosti populacij in sezonskih nihanjih na lokalni in regionalni ravni bodo koristni za zajezitev pomena morebitnih vplivov predlaganih načrtov ali projektov vetrnih elektrarn v zadevni regiji. Temu je mogoče dodati podatke o lokalnih in regionalnih premikih in selitvenih vzorcih na dnevni in sezonski ravni. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi teh določb o varstvu vrst, niso omejeni na prepoved opravljanja različnih dejavnosti. Vključujejo tudi potrebo po sprejetju preventivnih ukrepov, da je mogoče napovedati nevarnosti in tveganja, povezana z motnjami. Na področju vetrnih elektrarn lahko to vključuje zavrnitev posameznih projektov, ker bi lahko njihova predlagana lokacija povzročila pomembno vznemirjenje ptic selivk ali netopirjev, na primer ključna lokacija vzdolž selitvene poti določenih vrst, oziroma bi lahko povzročila uničenje območij za razmnoževanje in počivališč za netopirje ali kite. To pa lahko preprosto pomeni, da se pri izdaji dovoljenja določijo nekateri zaščitni ukrepi ali ukrepi za ublažitev. To lahko na primer vključuje izključitev vetrnih elektrarn, kadar je tveganje za motnje veliko (npr. v Nemčiji neko polje vetrnih elektrarn avgusta in septembra ob mraku za nekaj ur izključi svoje turbine, ko je višek obdobja selitev/razširjanja lokalnih populacij netopirjev). Ne glede na to, kateri ukrepi se uporabijo, morajo biti sorazmerni glede na ocenjen vpliv na stanje ohranjenosti zadevnih vrst. Čeprav uradno zakonodaja EU o varovanju narave v nasprotju z zahtevami v zvezi z območji Natura 2000 ne določa, da je treba izvesti ustrezne presoje, je treba med postopkom strateške okoljske presoje in presoje vplivov na okolje kljub temu analizirati morebiten vpliv na vrste, pomembne za EU, pri čemer je treba upoštevati, da je treba določbe o odstopanju razlagati ozko in da te določbe ne smejo privesti do rezultatov, ki so v nasprotju s cilji direktiv o naravi. V zvezi s tem lahko razvoj kart za prostoživeče živali prispeva k zagotavljanju, da imajo načrtovalci in nosilci projektov na voljo uporabno orodje za določanje tveganih območij. Ta vprašanja so podrobneje obravnavana smernicah Komisije o strogem varstvu živalskih vrst v interesu Skupnosti iz Direktive 92/43/EGS o habitatih

116.

114

Dodatne informacije o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) so na voljo na strani http://www.ec-gis.org/inspire. 115

Dodatne informacije o globalnem spremljanju okolja in varnosti (GMES) so na voljo na strani http://www.gmes.info/. 116

Smernice o strogem varstvu živalskih vrst v interesu Skupnosti iz direktive o habitatih 92/43/EGS http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/index_en.htm.

http://www.ec-gis.org/inspire

http://www.gmes.info/



4.3.5 Karte območij Natura 2000 Načrti ali projekti polj vetrnih elektrarn morajo biti vrisani na karte, na katerih so prikazana vsa območja Natura 2000 na zadevnem območju. Vendar je treba opozoriti, da so na takšnih kartah vrisana le območja, vključena v omrežje Natura 2000. Na njih ni prikazano, na katerih delih območij Natura 2000 živijo oziroma katere dele uporabljajo različne vrste in habitatni tipi, pomembni za EU, zaradi katerih je bilo določeno zadevno območje. Te podrobnejše informacije so pogosto bistvene za določanje tveganja za negativen vpliv. Včasih so vključene v načrt upravljanja Natura 2000 za zadevno območje. Kljub temu bo karta območij Natura 2000 načrtovalcem in nosilcem projektov omogočila, da bodo že v zgodnji fazi procesa določili, na katerih področjih se bodo verjetno uporabili dodatni postopki načrtovanja (na primer v skladu s členom 6 direktive o habitatih) in ali je morda potrebno natančnejše kartiranje območij na ravni projekta. Položaj na morju je nekoliko bolj zapleten, ker še vedno obstaja velika pomanjkljivost pri določanju morskih območij Natura 2000. Eden od razlogov za to je slabše znanstveno poznavanje vrst in habitatov, vključno z morskimi sesalci v morskem okolju. V zvezi s tem bo pomembno zagotoviti, da bodo države članice čim prej določile morska zaščitena območja v skladu z direktivo o habitatih in pticah, da bodo odpravljene pravne negotovosti o morebitni primernosti postavitve vetrnih elektrarn na določenem morskem območju.

Spletni pregledovalnik območij Natura 2000: Evropska komisija je ob podpori Evropske agencije za okolje razvila javni pregledovalnik območij Natura 2000, ki omogoča raziskovanje območij Natura 2000 v vseh delih EU s preprostim klikom na gumb. Javni pregledovalnik, ki temelji na najsodobnejši tehnologiji GIS, je interaktivno in uporabnikom prijazno orodje, ki uporabnikom omogoča, da si ogledajo območja Natura 2000 na različnih ozadjih (zemljevidi cest, satelitske slike, biogeografske regije, karte pokrovnosti tal (Corine Land Cover) itd.) in hitro najdejo koristne s tem povezane informacije o vrstah in habitatih, kot so standardni obrazci za območja Natura 2000. Pregledovalnik območij Natura 2000 je na voljo na spletni strani http://natura2000.eea.europa.eu/.

4.4. Primeri dobre prakse pri strateškem načrtovanju gradnje vetrnih elektrarn za zagotavljanje ustrezne prostorske umestitve z vidika ohranjanja narave Izkušnje v več državah so že pokazale, da so v praksi karte občutljivosti za prostoživeče živali zelo koristen del procesa strateškega načrtovanja. Spodnji primeri to dokazujejo in dodatno prikazujejo različne pristope za oblikovanje in uporabo kart občutljivosti za prostoživeče živali. Zadevajo načrte za kopno in morje.

http://natura2000.eea.europa.eu/


Škotska: strateške lokacijske karte za vetrne elektrarne na kopnem v zvezi z naravno dediščino Vetrna energija na Škotskem se bo v prihodnjih letih verjetno hitro razvijala glede na to, da si je regija zastavila ambiciozen cilj, da bo do leta 2020 50 % električne energije na Škotskem proizvedene iz obnovljivih virov. Za učinkovito in proaktivno načrtovanje tega povečanja je škotska vlada sprejela strateški pristop k razvoju vetrnih elektrarn. Od organov za načrtovanje se zahteva, da razvijejo prostorske okvire za vetrne elektrarne, v okviru katerih so določena območja, ki jim je dodeljeno posebno varstvo, obsežna območja iskanja in druga območja, kjer bodo veljala merila. Za pomoč organom za načrtovanje pri tem procesu je škotski z zakonom določen organ za ohranjanje narave in biotsko raznovrstnost (Scottish Natural Heritage) marca 2009 sprejel strateške lokacijske smernice za vetrne elektrarne na kopnem, ki zajema več kart občutljivosti (SNH 2009a). Cilj teh smernic je usmeritev razvoja vetrnih elektrarn na lokacije in tehnologije, ki jih je najlažje prilagoditi škotski pokrajini in habitatom brez škodljivega vpliva in ki varujejo elemente naravne dediščine nacionalnega in mednarodnega pomena. Kot takšne zagotavljajo strateški pregled občutljivosti naravne dediščine na Škotskem in splošen pregled, kateri deli države so najprimernejši za razvoj vetrnih elektrarn. Skupaj je bilo oblikovanih pet kart. Karti 1 in 2 prikazujeta občutljivost, povezano z interesi v zvezi s pokrajino in rekreacijo, pri čemer zajemata določena območja in vprašanja divjih živali. Karti 3 in 4 prikazujeta občutljivost, povezano z interesi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in geologijo, pri čemer zajemata določena območja ter habitate in vrste, ki niso določeni. Zadnja karta, tj. karta 5, združuje te vrste občutljivosti v tri splošna območja, ki predstavljajo relativne ravni možnosti in omejitev:

Območje 1: Najnižja stopnja občutljivosti naravne dediščine – splošno določa območja, ki so najmanj občutljiva za vetrne elektrarne in imajo največ možnosti za razvoj, pri čemer je na teh območjih v smislu naravne dediščine na splošno sprejemljiv razvoj velikega števila vetrnih elektrarn, če se ta izvaja previdno in ob ustreznem upoštevanju skupnega vpliva.

Območje 2: Srednja stopnja občutljivosti naravne dediščine – določa območja z določeno stopnjo občutljivosti na vetrne elektrarne. Vendar je mogoče s skrbno izbiro lokacije znotraj teh območjih prilagoditi razvoj, ki je primerno obsežen, primerno prostorsko umeščen in ustrezno načrtovan (zopet ob upoštevanju skupnih vplivov), tako, da je sprejemljiv v smislu naravne dediščine.

Območje 3: Visoka stopnja občutljivosti naravne dediščine (vključno z območji Natura 2000) – določa območja največjo stopnjo občutljivosti na vetrne elektrarne, kjer je razvoj teh elektrarn najbolj omejen in kjer predlogi na splošno niso sprejemljivi v smislu naravne dediščine. Vendar lahko obstajajo nekatera mesta znotraj teh območij, kjer je mogoč premišljeno zasnovan razvoj vetrnih elektrarn v primernem obsegu, če se v celoti raziščejo in preprečijo morebitni vplivi na naravno dediščino z uporabo najvišjega standarda prostorske umestitve in načrtovanja.

Karto 4 o občutljivih območjih za ptice sta razvila skupaj organizacija SNH in nevladna naravovarstvena organizacija RSPB. Karta se osredotoča na vrste, ki so navedene v Prilogi I k direktivi o pticah in živijo na Škotskem, pri čemer prikazuje podatke razločljivosti 2 km x 2 km. Na splošno karte zagotavljajo splošen pregled, na katerih območjih je največ možnosti za razvoj vetrnih elektrarn in na katerih območjih obstajajo najpomembnejše omejitve v smislu naravne dediščine. Vendar se je treba zavedati številnih nevarnosti. Glede na to, da so karte pripravljene v strateškem smislu, jih ni mogoče uporabiti za zagotavljanje smernic o sprejemljivosti katerega koli posameznega predloga na kateri koli določeni lokaciji. Razlog za to je, da zaradi širokega obsega ni mogoče natančneje predstaviti prisotnosti pomembnih vrst in habitatov, kar pomeni, da je lahko stopnja občutljivosti nekaterih območij višja, kot je navedeno v teh splošnih kartah. Škotska se sooča s posebnimi izzivi v zvezi z obsežnimi površinami šotišč, ki so izjemno občutljiva na hidrološke motnje, ki so posledica vetrnih elektrarn in s tem povezanega razvoja. Ne glede na to je treba karte uporabljati v informativne namene skupaj s podrobnimi napotki, vendar pa te karte nimajo statusa orodja za načrtovanje.


Dodatne informacije so na voljo na spletni strani organizacije SNH. „Strateške lokacijske smernice za vetrne elektrarne na kopnem v zvezi z naravno dediščino“ organizacije SNH so na voljo na spletni strani http://www.snh.gov.uk/planning-and-development/renewable-energy/onshore-wind. Karta občutljivosti za prostoživeče živali organizacije RSPB (Bright in drugi, 2006) in raziskovalno poročilo sta na voljo na spletni strani www.rspb.org.uk/Images/sensitivitymapreport_tcm9-157990.pdf. Nedavno je bila izvedena podobna študija za Anglijo (Bright in drugi, 2006) https://www.rspb.org.uk/Images/EnglishSensitivityMap_tcm9-237359.pdf).

http://www.snh.gov.uk/planning-and-development/renewable-energy/onshore-wind

http://www.rspb.org.uk/Images/sensitivitymapreport_tcm9-157990.pdf

https://www.rspb.org.uk/Images/EnglishSensitivityMap_tcm9-237359.pdf



Regionalni prostorski načrt za razvoj vetrne energije v regiji Drôme, Francija

Leta 2005 so se regionalne oblasti v regiji Drôme v Franciji odločile pripraviti načrt razvoja vetrne energije za celotno regijo. Cilj ni bil le analizirati morebitne prednosti in omejitve razvoja vetrne energije v regiji, ampak nosilcem odločanja in nosilcem projektov vetrnih elektrarn zagotoviti vrsto praktičnih orodij ter pomembnih virov informacij, ki bi jim pomagali pri pripravi stroškovno učinkovitih in z okoljem skladnih predlogov za gradnjo.

V zvezi s tem so bile v tesnem sodelovanju in dialogu z vsemi interesnimi skupinami izdelane podrobne karte conacije. V vsaki karti so bila opredeljena različna območja z velikim, srednjimi in majhnim potencialom vetra, ustreznimi gospodarskimi javnimi službami in dostopom do priključkov na omrežje. Izdelana je bila tudi sintezna karta za razmejitev okoljsko zelo občutljivih območij, kot so območja, pomembna za ptice ali netopirje, ali območja z veliko naravno vrednostjo. Ta sintezna karta temelji na priloženih podrobnejših kartah občutljivosti prostoživečih živali za nekatere vrste, katerih ohranitev je še posebej ogrožena, kot so: netopirji, jastrebi in planinski orli, te podrobnejše karte pa so bile sintezni karti tudi priložene. Te podrobne karte so namenjene zgodnjemu opozarjanju na morebiten negativen vpliv na te pomembne vrste, tako da se to lahko upošteva pri načrtovanju polj vetrnih elektrarn. Podrobnejše informacije in celo poročilo o načrtu razvoja vetrne energije v regiji Drôme so na voljo na spletni strani: http://www.drome.equipement.gouv.fr/rubrique.php3?id_rubrique=146 Nadaljnje francoske študije primerov in rezultati spremljanja medsebojnih vplivov vetrne energije in biotske raznovrstnosti so na voljo na spletni strani http://www.eolien-biodiversite.com.

Sintezna karta, ki združuje potencial vetra, gospodarske javne službe, okoljske vidike, elemente kulturne dediščine in pokraj ino. Območja so razvrščena na naslednji način: območja, ki se štejejo kot ugodna za gradnjo vetrnih elektrarn (temno oranžna), srednje ugodna območja z nekaterimi omejitvami (svetlo oranžna), območja z majhnim potencialom zaradi tehničnih in okoljskih razlogov (rumena) ter neprimerna območja, npr. slaba moč vetra in velike okoljske omejitve (siva območja).

http://www.drome.equipement.gouv.fr/rubrique.php3?id_rubrique=146

http://www.eolien-biodiversite.com/


Karta 1: opozorilna karta za jastrebe in planinske orle. Karta 2: opozorilna karta za vrste netopirjev. Karta 3: sintezna karta območij izredne naravne vrednosti. Karta 4: sintezna karta območij, pomembnih za razmnoževanje, selitev in prezimovanje nekaterih vrst ptic.


Prostorsko načrtovanje v nemški izključni ekonomski coni v Severnem morju Nemška izključna ekonomska cona v Severnem morju privablja številne dejavnosti, kot so ladijski promet, ribištvo, izkoriščanje surovin, proizvodnja energije (zlasti vetrne energije) in znanstveno raziskovanje morja, pri čemer se vse te dejavnosti izvajajo na geografsko omejenem morskem območju, na katerem so tudi pomembni biološki viri in naravne vrednosti. Po velikih prizadevanjih v obliki študij in raziskav za opredelitev morskih območij visoke naravne vrednosti ter potencialno problematičnih območij v zvezi z drugimi dejavnostmi in razvojem, vključno s polji vetrnih elektrarn, je nemška vlada septembra 2009 sprejela prvi pomorski prostorski načrt. V tem načrtu so bila opredeljena območja in cone za različne dejavnosti ter infrastrukturo, vključno z območji, zavarovanimi v okviru omrežja Natura 2000 zaradi habitatov, morskih sesalcev in ptic

117.

V pripravi je podoben načrt za nemško izključno ekonomsko cono v Baltskem morju.

117

Za dodatne informacije o pristopu dela (s povezavami do kart itd.) glej http://www.bsh.de/en/Marine_uses/Spatial_Planning_in_the_German_EEZ/index.jsp

http://www.bsh.de/en/Marine_uses/Spatial_Planning_in_the_German_EEZ/index.jsp


Lokacijsko kartiranje polj vetrnih elektrarn na morju na Danskem

Danski akcijski načrt za vetrne turbine na morju iz leta 1997 je bil posodobljen leta 2007 v okviru dolgoročne nacionalne energetske politike, katere cilj je do leta 2025 doseči delež obnovljive energije, ki bo pokrival vsaj 30 % bruto potreb po energiji

118. Za vetrno energijo je bilo predlaganih 23 lokacij za

polja vetrnih elektrarn na morju (na sedmih večjih območjih) z nameščeno skupno zmogljivostjo 4 600 MW, kar ustreza skupni proizvodnji energije 18 TWh ali malo več kot 8 % celotne porabe energije in 50 % porabe električne energije na Danskem.

Lokacije so bile izbrane v okviru pristopa strateškega načrtovanja, pri čemer so se med drugim upoštevali pogoji vetra, naravne vrednosti (skupaj z območji, določenimi v okviru omrežja Natura 2000), vidljivosti in priključki na omrežje. Spodnja karta prikazuje predlog 23 lokacij za polja vetrnih elektrarn v danski izključni ekonomski coni z upoštevanjem različnih omejitev pri načrtovanju (vključno s ptičjimi rezervati, ramsarskimi območji in habitati) v okviru pristopa strateškega načrtovanja

119.

118

Dokument z naslovom Prihodnje lokacije vetrnih elektrarn na morju – 2025 (Future Offshore Wind Power Sites – 2025), ki ga je predložil odbor za prihodnje lokacije vetrnih elektrarn na morju v okviru danskega organa za energetiko, april 2007; http://www.ens.dk/graphics/Publikationer/Havvindmoeller/Fremtidens_%20havvindm_UKsummery_aug07.pdf.

119 Iz dokumenta Prihodnje lokacije vetrnih elektrarn na morju – 2025 (Future Offshore Wind Power Sites –

2025), ki ga je predložil odbor za prihodnje lokacije vetrnih elektrarn na morju v okviru danskega organa za energetiko, april 2007; http://www.ens.dk/graphics/Publikationer/Havvindmoeller/Fremtidens_%20havvindm_UKsummery_aug07.pdf.

http://www.ens.dk/graphics/Publikationer/Havvindmoeller/Fremtidens_%20havvindm_UKsummery_aug07.pdf






5 . POSTOPEK V KORAKIH ZA GRADNJO

VETRNIH ELEKTRARN, KI VPLIVAJO NA OBMOČJA

NATURA 2000

Odstavka 3 in 4 člena 6 direktive o habitatih določata več postopkovnih in vsebinskih zaščitnih ukrepov, ki jih je treba izvajati pri načrtih in projektih, ki lahko pomembno vplivajo na območje Natura 2000.

Najprej je treba določiti, ali je treba za načrt ali projekt izvesti ustrezno presojo. Če pomembnega vpliva na območje Natura 2000 ni mogoče izključiti, je ustrezno presojo treba izvesti .

Namen ustrezne presoje je oceniti posledice načrta ali projekta glede na cilje ohranjanja območja, ki jih ima načrt ali projekt sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti. Ugotovitve morajo pristojnim organom omogočiti, da določijo, ali bi načrt ali projekt škodljivo vplival na celovitost zadevnega območja.

Ustrezna presoja mora biti osredotočena na vrste in habitate, zaradi katerih je bilo območje določeno za območje Natura 2000, ter mora upoštevati tudi vse bistvene elemente za delovanje in strukturo tega območja. Ocena vplivov mora temeljiti na objektivnih informacijah.

Rezultati ustrezne presoje so pravno zavezujoči. Če tudi po uvedbi ukrepov za ublažitev ali pogojev v gradbenem dovoljenju ni mogoče zagotoviti, da ne bo škodljivih vplivov na celovitost območij Natura 2000, načrta ali projekta ni mogoče odobriti, razen če izpolnjuje pogoje iz člena 6(4).

5.1 Uvod V prejšnjem poglavju so bile izpostavljene prednosti strateškega in proaktivnega načrtovanja kot načina preprečevanja morebitnih vplivov gradnje vetrnih elektrarn na naravo in prostoživeče živali v zgodnji fazi postopka načrtovanja, na primer z ustrezno izbiro lokacije za gradnjo vetrnih elektrarn, ki ni v bližini območij, ki bi lahko bila sporna zaradi prostoživečih živali in narave. V tem poglavju je posebej obravnavano, kaj se zgodi, kadar obstaja verjetnost, da bodo na ravni načrtovanja ali na ravni posameznega projekta prizadeta območja Natura 2000. Zagotovljene so smernice v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati v skladu s členom 6(3) in (4) direktive o habitatih, in predstavljeni praktični nasveti o uporabi teh zahtev zlasti v primeru gradnje vetrnih elektrarn. Poglavje temelji večinoma na smernicah, ki že obstajajo v zvezi s členom 6 direktive o habitatih. Močno se priporoča, da se v povezavi s tem dokumentom preberejo naslednje tri smernice120: – Upravljanje območij Natura 2000: določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, – Ocena načrtov in projektov, ki pomembno vplivajo na območja Natura 2000: metodološke

smernice v zvezi z določbami člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih,

120

Na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm


– Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih: pojasnilo pojmov drugih ustreznih rešitev, nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, izravnalnih ukrepov, celovite usklajenosti, mnenja Komisije.

Ker omrežje Natura 2000 zadeva najdragocenejše in najbolj ogrožene habitatne tipe in vrste v Evropi, je treba zagotoviti dovolj stroge postopke za odobritev takšnih gradenj, da se prepreči ogrožanje splošnih ciljev direktiv o pticah in habitatih, in sicer zaščititi najbolj ranljive prostoživeče živali in naravo v Evropi. Posebna pozornost se zato namenja potrebi, da se odločitve sprejemajo na podlagi zanesljivih znanstvenih informacij ter strokovnega znanja in izkušenj. Zamude v postopku odločanja so pogosto posledica pomanjkanja informacij ali slabe kakovosti presoj, na podlagi katerih pristojni organi ne morejo jasno presoditi, kakšni so morebitni vplivi predlaganega načrta ali projekta. Kot je že pojasnjeno v poglavju 3, presoje ne smejo zajemati le vplivov, povezanih z vetrnimi turbinami, ampak morajo upoštevati celotno gradnjo vetrnih elektrarn, vključno s pripadajočo infrastrukturo ter objekti in napravami, kot so dovozne ceste, dostop do lokacije (npr. zaradi vzdrževalnih del ali v času gradnje), drogovi anemometrov, gradbeni deli, betonski temelji, začasni objekti izvajalcev del, električni kabli (npr. nadzemne žice/vode) za dostop do omrežja, izkopan material in/ali možna podpostaja, nadzorna stavba itd. 5.2. Člen 6 direktive o habitatih: pristop v korakih Člen 6 direktive o habitatih je eden od najpomembnejših členov Direktive, saj določa odnos med ohranjanjem in rabo prostora. Odstavka (3) in (4) določata več postopkovnih in vsebinskih zaščitnih ukrepov, ki jih je treba izvajati pri načrtih in projektih, ki lahko pomembno vplivajo na območje Natura 2000. Ni nujno, da je lokacija predlagane gradnje na območju Natura 2000, da je treba izvesti ustrezno presojo, saj lahko tudi načrti in projekti zunaj območja povzročijo verjetnost škodljivih vplivov.

ČLEN 6(3) IN (4) DIREKTIVE O HABITATIH

6(3). Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.

6(4). Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo.

Če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko upoštevajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.


Cilj tega postopka iz člena 6 je:

z ustrezno presojo v celoti oceniti vplive načrtov ali projektov, ki lahko pomembno vplivajo na območje Natura 2000;

z ustrezno presojo ugotoviti, ali bo vpliv škodoval celovitosti območja in, če bo, ali se lahko načrt ali projekt kljub temu odobri, če se uvedejo nekateri ukrepi za ublažitev ali pogoji za načrtovanje, s katerimi bi se škodljivi vplivi na območje preprečili ali zmanjšali na nepomembno raven;

v izjemnih okoliščinah vzpostaviti mehanizem za odobritev načrtov ali projektov, ki škodljivo vplivajo na območje Natura 2000 tudi po uvedbi ukrepov za ublažitev, če je te načrte ali projekte treba izvesti iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, zanje pa ni drugih ustreznih rešitev (glej člen 6(4)).

Postopek iz člena 6(3) in (4) je najučinkovitejši, če se izvaja v fazah. V vsaki fazi se določi, ali je potreben naslednji korak v postopku. Če se po prvi fazi na primer ugotovi, da ne bo pomembnih vplivov na območje Natura 2000, se lahko načrt ali projekt odobri brez nadaljnje presoje:

Faza 1: preverjanje – ta začetna ocena je namenjena določanju, ali je treba za načrt ali projekt izvesti ustrezno presojo. Če na podlagi objektivnih informacij ni mogoče izključiti pomembnih negativnih vplivov na območje Natura 2000, je ustrezno presojo treba izvesti.

Faza 2: ustrezna presoja – po sprejeti odločitvi o izvedbi ustrezne presoje je treba zbrati podrobne informacije o ekoloških značilnostih in ciljih ohranjanja območja ter morebitnih vplivih načrta ali projekta na te cilje ohranjanja. To bo omogočilo presojo, ali načrt ali projekt sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti škodljivo vpliva na celovitost območja Natura 2000. Da škodljivih vplivov na celovitost območja ne bo, je treba dokazati.

V praksi je ustrezna presoja pogosto iterativni postopek, ki omogoča izboljšave načrta ali projekta, da se preprečijo škodljivi vplivi na celovitost območja Natura 2000. Zato morajo organi glede na ugotovitve presoje preučiti, ali je mogoče uvesti ukrepe za ublažitev oziroma ali je treba uporabiti omejitve dovoljenja za odpravo ali zmanjšanje vplivov na nepomembno raven. Organi bodo prav tako morali preučiti druge izvedljive ustrezne rešitve za načrt ali projekt. Vendar se lahko načrt ali projekt odobri le, če se dokaže, da nima škodljivih vplivov na celovitost območja. Če teh škodljivih vplivov ni mogoče izključiti, organi načrta ali projekta ne smejo odobriti ali pa morajo uporabiti preskus odstopanja (faza 3) v skladu s členom 6(4).

Faza 3: postopek v zvezi z odstopanjem, kadar ni drugih ustreznih rešitev in obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa: Če ni drugih ustreznih rešitev in škodljivih vplivov ni mogoče odpraviti z ukrepi za ublažitev, se lahko organi v izjemnih primerih odločijo, ali bodo kljub temu dovolili izvajanje načrta ali projekta zaradi nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa. Če bodo izvajanje načrta ali projekta dovolili, je treba opredeliti in izvesti ustrezne izravnalne ukrepe za zagotovitev varstva celovite usklajenosti omrežja Natura 2000.

Naslednji diagram poteka (slika 11) prikazuje uporabo teh faz in postopek odločanja glede odobritve ali zavrnitve načrta ali projekta.


Slika 11: Diagram poteka postopka iz člena 6(3) in (4) (na podlagi metodoloških smernic Komisije za člen 6)

Ocenite posledice za cilje ohranjanja območja

Ali je N/P neposredno povezan z upravljanjem območja ali potreben zanj za namene ohranjanja

narave?

Faza 1: preverjanje

Ali je verjetno, da bo N/P pomembno vplival na območje?


Ali se lahko zaključi, da N/P ne bo škodljivo vplival na celovitost območja?

Ali obstajajo druge rešitve?

Preoblikovanje N/P npr. z ukrepi za

ublažitev ali

zavrnitev načrta ali projekta

Ali območje vključuje prednostni habitat ali vrste?

Ali obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa?

Ali obstajajo pomisleki v zvezi z zdravjem ljudi ali varnostjo ali pomembne koristi za okolje?

Dovoljenje je lahko izdano,

če se sprejmejo izravnalni ukrepi in se obvesti Komisija

Dovoljenje je lahko izdano zaradi drugih nujnih razlogov prevladujočega

javnega interesa, po posvetovanju s Komisijo.

Sprejeti je treba izravnalne ukrepe. Dovoljenje se lahko

izda. Dovoljenje ne sme

biti izdano.

Da

Ne

Da Ne

Ne

Da Ne

Ne

Ne Da

Da Da Ne

Ne

Faza 2: Ustrezna presoja

Faza 3: odstopanje –

člen 6(4)

Da



Iz navedenega je razvidno, da postopek odločanja temelji na previdnostnem načelu. Poudarek mora biti na objektivnem dokazovanju z ustreznimi dokazili, da ne bo škodljivih vplivov na območje Natura 2000. Zato pomanjkanje znanstvenih podatkov ali informacij o morebitnih tveganjih ali pomembnosti vplivov ne more biti razlog za izvajanje načrta ali projekta.

Oddelki v nadaljevanju obravnavajo vsako fazo posebej in vsebujejo nasvete o njihovem izvajanju zlasti v okviru gradnje vetrnih elektrarn.

FAZA 1: PREVERJANJE

5.3 Kdaj je potrebna ustrezna presoja? Prvi korak je namenjen določanju, ali je ustrezna presoja dejansko potrebna. Če je mogoče z gotovostjo določiti, da načrt ali projekt sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti verjetno ne bo imel pomembnih vplivov, se lahko načrt ali projekt odobri brez nadaljnje presoje. V primeru kakršnega koli dvoma je treba izvesti ustrezno presojo, s katero se pred sprejetjem odločitve o odobritvi načrta ali projekta v celoti preučijo morebitni vplivi. Na koncu odločitev, ali je ustrezna presoja potrebna, na podlagi preverjanja sprejme pristojni organ.

Preverjanje je potrebno za:

načrte, ki predstavljajo okvir za pridobivanje soglasja za izvedbo, in za posamezne projekte. S tem se zagotavlja upoštevanje morebitnih vplivov na omrežje Natura 2000 na ravni strateškega načrtovanja in na ravni vsakega posameznega projekta

121.

načrte ali projekte, ki vplivajo na območja, razvrščena v skladu z direktivo o pticah, in območja, ki so določena ali so predlagana za določitev v skladu z direktivo o habitatih. Obe vrsti območij sta del omrežja Natura 2000.

122

načrte ali projekte znotraj in zunaj območja Natura 2000, če lahko pomembno vplivajo na območje Natura 2000. Polje vetrnih elektrarn zunaj območja Natura 2000 lahko na primer pomembno vpliva na nekatere vrste, za katere je območje določeno (na primer netopirje), ker se vrste zaradi tega preselijo s predelov znotraj območja, na katerih se običajno razmnožujejo ali prehranjujejo.

121

Zadeva C-6/04 20. oktober 2005. 122

Za potencialna posebna območja varstva (pomembno območje za ptice) ne velja člen 6(3) in (4), ampak velja člen 4(4) direktive o pticah. Za območja, ki niso razvrščena kot posebna območja varstva, vendar bi morala biti razvrščena kot taka, še vedno velja ureditev iz prvega stavka člena 4(4) direktive o pticah. [Zadeva C-374/98, Komisija proti Franciji, območje Basses Corbières] Za potencialna območja, pomembna za Skupnost (npr. morska območja): države članice morajo sprejeti zaščitne ukrepe, ki so z vidika cilja ohranjanja iz Direktive primerni za zaščito ustreznih ekoloških interesov na teh območjih na nacionalni ravni. [Zadeva C-117/03, Dragaggi] [Zadeva C-244/05, Bund Naturschutz]

122 Zadeva

C-98/03, točka 32: „[...] V svoji opredelitvi ukrepov, za katere je treba opraviti presojo posledic, Direktiva ne predvideva razlikovanja glede na to, ali so ti ukrepi sprejeti zunaj zaščitenega območja ali znotraj njega“. 122

Zadeva C-201/02, točka 53: „[...] odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi in s katerimi se dovoli nadaljevanje rudarskih dejavnosti, kot celota zajemajo soglasje za izvedbo v smislu člena 1(2) navedene direktive (85/337), pri čemer morajo pristojni organi, kadar je to ustrezno, izvesti presojo okoljskih vplivov takšnih dejavnosti [...]“


5.3.1 Zbiranje zadostnih informacij Preverjanje izvaja organ, odgovoren za sprejetje načrtov ali odobritev/zavrnitev vlog za izdajo gradbenega dovoljenja. Najpogosteje uporabi informacije, ki jih prejme od nosilcev projektov, okoljskih organov ali pogodbenih strokovnjakov in na podlagi katerih sprejme svojo oceno. Sodelovanje drugih ustreznih organov, zlasti organov, ki so odgovorni za ohranjanje narave, je prav tako ključno pri uvodnem preverjanju načrtov in projektov, saj lahko zagotovijo uporabne informacije, ki jih je treba upoštevati v tej fazi. Za izvajanje preverjanja je treba zbrati zadostne informacije o načrtu polja vetrne elektrarne ali projektu ter o območjih Natura 2000, na katera lahko vpliva. V primeru načrta ali projekta morajo te informacije vključevati podatke o lokaciji polja vetrne elektrarne in pripadajoče infrastrukture v povezavi z območji Natura 2000 v tem predelu ter tudi podrobnosti o obsegu in zasnovi polj vetrnih elektrarn ter pripadajoče infrastrukture. Prav tako morajo vključevati podrobnosti o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v posameznih fazah cikla projekta – tj. v fazi gradnje, delovanja in razgradnje/povečevanja zmogljivosti. V zvezi z območjem Natura 2000 je treba zbrati informacije o vrstah in habitatnih tipih, za katere je bilo območje določeno, njihovem stanju ohranjenosti in splošnih ciljih ohranjanja območja. Del teh informacij je na voljo v standardnih obrazcih Natura 2000 ali v načrtih za določitev območja ali načrtih upravljanja, kadar so na voljo. Opozoriti je treba, da preverjanje, ki se izvaja v tej fazi, ni enako kot celotna ustrezna presoja, zato je potrebnih le toliko informacij, da se lahko sprejme odločitev, ali obstaja verjetnost za pomemben vpliv.

Standardni obrazec Natura 2000 Standardni obrazci, ki so pripravljeni za vsako območje, vsebujejo informacije o površini, zastopanosti in stanju ohranjenosti habitatov na območju ter tudi celovito oceno vrednosti območja za ohranjanje zadevnih naravnih habitatnih tipov. V zvezi z vrstami, ki so prisotne na območju, vsebujejo informacije o njihovih populacijah, stanju (stalno prebivanje, razmnoževanje, prezimovanje, selitev) in o vrednosti območja za zadevne vrste. Stanje ohranjenosti habitatov in vrst V skladu z določbami člena 17 direktive o habitatih so države članice EU-25 (tj. brez Romunije in Bolgarije) leta 2008 poročale o stanju ohranjenosti vseh vrst in habitatov iz prilog k direktivi o habitatih, ki so prisotni na njihovem ozemlju. Na tej podlagi je Komisija izdelala konsolidirano poročilo o stanju ohranjenosti vsake vrste in habitatnega tipa na biogeografski ravni in na ravni EU. Ta poročila vsebujejo uporabne spremne informacije

123.

Načrti upravljanja Natura 2000 Za nekatera območja je pripravljen načrt upravljanja Natura 2000 s pomembnimi elementi, kot so cilji ohranjanja za območje, vrste in habitati, njihovo stanje, grožnje itd., ki so lahko uporabni v fazi preverjanja in pri ustrezni presoji.

123

Vsa poročila so na voljo na spletnih straneh: http://biodiversity.eionet.europa.eu/article17 in

http://ec.europa.eu/environment/nature/knowledge /rep_habitats/index_en.htm

http://biodiversity.eionet.europa.eu/article17

http://ec.europa.eu/environment/nature/knowledge%20/rep_habitats/index_en.htm


Predhodno preverjanje s strani nosilcev projekta: priprava podlage za učinkovitejši postopek odločanja

Zelo se priporoča, da že nosilci projekta zberejo informacije o območjih Natura 2000, preden začnejo pripravljati svoj načrt ali projekt (tj. še pred fazo preverjanja), pri čemer se seznanijo z možnimi občutljivimi točkami v zvezi z naravo in prostoživečimi živalmi ter jih upoštevajo med pripravo svojega predloga za gradnjo. To lahko vpliva na primer na izbiro lokacije za polje vetrne elektrarne ter tudi na njegovo dejansko zasnovo, tako da se upoštevajo samo najprimernejša območja.

Na zgodnji fazi predhodnega preverjanja je prav tako zelo koristno, da nosilci projekta organizirajo začetne razprave s svojim organom načrtovanja in zakonsko določenimi organi za ohranjanje narave, na katerih pridobijo informacije o morebitnih okoljskih omejitvah pri projektu ter o tem, kako se jim najbolje izogniti. Na ta način se lahko lažje opredelijo morebitne težave, na katere je treba biti pozoren, ali vrzeli v znanstvenem znanju, ki zahtevajo nadaljnje raziskave pred odobritvijo načrta ali projekta. Izkušnje so vedno znova pokazale, da začetne izčrpne raziskave in posvetovanja, ki se opravijo še pred začetkom priprave predloga za gradnjo, pomagajo preprečiti poznejšo nepotrebno izgubo časa in stroške zaradi neprimernih lokacij.

124

5.3.2 Ugotavljanje „pomembnega vpliva“ Za vsak načrt ali projekt, ki lahko vpliva na območja Natura 2000, na začetku velja, da bo morda treba izvesti ustrezno presojo. Vendar je ustrezna presoja potrebna le za tiste načrte ali projekte, ki „... lahko pomembno vplivajo ...“. Pri izvajanju začetne ocene je pomemben poudarek na „verjetnosti“ nastanka morebitnih pomembnih vplivov in ne na gotovosti. To kaže na previdnostno naravo tega začetnega preskusa. V primeru kakršnega koli dvoma v zvezi s pomembnostjo vplivov je treba izvesti ustrezno presojo, s katero se v celoti preučijo morebitni vplivi. „Verjetnost“ morebitnih pomembnih vplivov je treba upoštevati v smislu ciljev ohranjanja, značilnosti in posebnih okoljskih pogojev območja. Načrte ali projekte, ki lahko ogrozijo cilje ohranjanja območja, je treba upoštevati kot takšne, ki lahko pomembno vplivajo na območje.

Verjetni vplivi V tej fazi je treba najprej opredeliti verjetne vplive na območje. Določiti je treba elemente biotske raznovrstnosti, ki so lahko prizadeti (habitati, vrste, ekološki procesi), in upoštevati njihovo občutljivost v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi. Tveganje za vplive je treba opredeliti na podlagi previdnostnega pristopa. Kadar predhodne znanstvene ocene kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za zaskrbljenost glede neobstoja pomembnih vplivov, je treba izvesti ustrezno presojo.

Pomemben vpliv Pomemben vpliv načrta ali projekta, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, na območje je povezan s cilji njegovega ohranjanja. Če torej tak načrt ali projekt, ki vpliva na to območje, ne škoduje ciljem ohranjanja tega območja, ga ni mogoče obravnavati, kot da bi lahko pomembno vplival na zadevno območje. Nasprotno je treba načrt ali projekt, če lahko škoduje ciljem ohranjanja zadevnega območja, nujno šteti za takega, ki lahko nanj pomembno vpliva. V okviru nadaljnje presoje učinkov tega načrta ali projekta je treba njihovo pomembnost, kot trdi Komisija, ugotavljati zlasti glede na značilnosti in posebne okoljske razmere območja, na katero se ta načrt ali projekt nanaša (zadeva C-127/02, točke 46–48).

124

Evropske smernice z najboljšo prakso za razvoj vetrne energije (European Best Practice Guidelines for wind energy development), Evropsko združenje za vetrno energijo 2002. Na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/energy/renewables/studies/wind_energy_en.htm

http://ec.europa.eu/energy/renewables/studies/wind_energy_en.htm


5.3.3 Obravnavanje morebitnih skupnih vplivov Postopek preverjanja velja tudi za načrte ali projekte v povezavi z drugimi načrti ali projekti. En sam projekt polja vetrnih elektrarn morda nima pomembnega vpliva, vendar so lahko v povezavi z drugimi načrti ali projekti (polja vetrnih elektrarn ali druge gradnje) skupni vplivi na območje pomembni. Drugi načrti ali projekti, ki jih je treba upoštevati, vključujejo načrte ali projekte, ki so že zaključeni, ki so jih organi za načrtovanje odobrili ali ki so v postopku odobritve načrta. Geografsko merilo, v katerem je treba upoštevati te skupne vplive, je odvisno od natančnih okoliščin in obsega načrta ali projekta, ki se preučuje, vendar mora zajemati dovolj veliko območje, da zajame skupne vplive, ki lahko nastanejo s projektom, ki se presoja, pri čemer se po potrebi upošteva čezmejni vidik. Organi za ohranjanje narave pomagajo opredeliti možne načrte ali projekte, ki jih je treba upoštevati kot del skupnega preskusa.125 5.3.4 Evidentiranje odločitve v zvezi s preverjanjem Ker je preverjanje zakonska zahteva, je treba razloge za končno odločitev o izvedbi ustrezne presoje evidentirati, pri čemer je treba zagotoviti dovolj informacij za utemeljitev sklepa. Ker se naravovarstvene presoje pogosto izvajajo vzporedno s postopki za presoje vplivov na okolje/strateške okoljske presoje, je treba predvideti skupne postopke obveščanja javnosti.

Ključna vprašanja, ki jih je treba obravnavati v fazi preverjanja:

opredelitev geografskega območja načrta ali projekta in njegovih glavnih značilnosti,

opredelitev vseh območij Natura 2000, na katere lahko vpliva načrt ali projekt,

opredelitev upravičenih interesov zadevnih območij Natura 2000 (tj. habitatov in vrst, za katere so območja določena) in ciljev ohranjanja območij,

opredelitev vrst in habitatov, na katere lahko načrtovane dejavnosti pomembno vplivajo,

analiza drugih načrtov ali projektov, ki lahko v povezavi z načrtovanimi dejavnostmi pomembno vplivajo na območja Natura 2000,

analiza možnih medsebojnih vplivov med dejavnostmi iz načrta ali projekta samimi ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti ter upravičenimi interesi, ekološkimi funkcijami in postopki, ki jih podpirajo.

125

Možen (vendar še vedno začasen) pristop k ocenjevanju skupnih vplivov polj vetrnih elektrarn na kopnem je predlagala organizacija za ohranjanje škotske naravne dediščine (The Scottish Natural Heritage, SNH 2009b).


FAZA 2: IZVEDBA USTREZNE PRESOJE

5.4 Namen ustrezne presoje Namen ustrezne presoje je oceniti posledice načrta ali projekta glede na cilje ohranjanja območja, ki jih ima načrt ali projekt sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti. Ugotovitve morajo pristojnim organom omogočiti, da določijo, ali bi načrt ali projekt škodljivo vplival na celovitost zadevnega območja. Ustrezno presojo je treba izvesti, preden se pristojni organ odloči o izvajanju ali odobritvi načrta ali projekta. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da v zvezi s pojmom „ustrezna presoja“ v smislu člena 6(3) direktive o habitatih določba ne opredeljuje posebne metode za izvajanje takšne presoje. Kljub temu je treba v skladu z besedilom navedene določbe ustrezno presojo posledic za zadevno območje izvesti pred odobritvijo načrta ali projekta126. Izraz „ustrezna“ v bistvu pomeni, da mora biti presoja ustrezna glede na svoj namen v skladu z direktivama o habitatih in pticah, in sicer namen ohranjanja redkih in ogroženih vrst in habitatnih tipov v evropskem interesu. Izraz „ustrezna“ prav tako pomeni, da mora biti presoja utemeljena odločitev. Če evidenca o presoji ne vsebuje utemeljene podlage za poznejšo odločitev, presoja ne izpolnjuje svojega namena in se ne more obravnavati kot „ustrezna“. V zvezi s tem je treba poudariti, da je za razliko od presoje vplivov na okolje ali strateške okoljske presoje rezultat ustrezne presoje pravno zavezujoč za pristojni organ in pogojuje njegovo končno odločitev127. Če tudi po uvedbi ukrepov za ublažitev ni mogoče zagotoviti, da ne bo škodljivih vplivov na celovitost območja Natura 2000, načrta ali projekta ni mogoče odobriti, razen če izpolnjuje pogoje iz člena 6(4). Pomanjkanje informacij ali podatkov ne more biti razlog za odobritev načrta ali projekta. Sodišče Evropske unije je to stališče potrdilo v zadevi Waddensea (C-127/02), ko je izjavilo, da „(ustrezna) presoja vplivov pomeni, da je treba pred odobritvijo, upoštevajoč najboljša znanstvena dognanja na tem področju, identificirati vse vidike načrta ali projekta, ki lahko sami po sebi ali skupaj z drugimi načrti ali projekti škodujejo ciljem ohranjanja tega območja.“ 5.5 Koraki v okviru ustrezne presoje načrtov in projektov v zvezi s polji vetrnih elektrarn Pri izvajanju ustrezne presoje je treba upoštevati nekaj osnovnih korakov. Ti so prikazani na sliki 12. Ustrezna presoja se mora osredotočiti zlasti na vrste in/ali habitatne tipe, zaradi katerih je bilo območje določeno kot območje Natura 2000, ter na možne vplive načrta ali projekta nanje. To mora zajemati tudi vse neposredne vplive na te vrste in/ali habitatne tipe, na primer na njihove podporne ekosisteme in naravne procese.

126

C-127/02, točki 52 in 53. 127

Glej poglavje 2 za podrobnosti o razmerju med strateškimi okoljskimi presojami, presojami vplivov na okolje in ustreznimi presojami.


Slika 12: Koraki, ki jih je treba izvesti v okviru ustrezne presoje

OPREDELITEV OBMOČJA ŠTUDIJE

– območje Natura 2000 – območja izvajanja projekta

OPREDELITEV CILJEV OHRANJANJA OBMOČJA STRATEŠKE SMERNICE

OPREDELITEV HABITATOV IN VRST, KI JIH JE TREBA

UPOŠTEVATI PRI PRESOJI

Analiza občutljivosti vrst zaradi dejavnosti v okviru projekta in

habitatov, prisotnih na območju projekta

OBSTOJEČE INFORMACIJE,

POPISI, RAZISKAVE

PRESOJA VPLIVOV NA NARAVNE HABITATE IN

VRSTE, EKOLOŠKO STRUKTURO IN

FUNKCIJE

SPREMLJANJE OBLIKOVANJA

OPREDELITEV VPLIVOV NA CELOVITOST OBMOČJA

PRIPRAVA PREVENTIVNIH

UKREPOV IN UKREPOV ZA UBLAŽITEV

INFORMACIJE O DRUGIH

NAČRTIH IN PROJEKTIH

POSVETOVANJE: PRISTOJNI ORGANI IN ZAINTERESIRANE

STRANI


5.5.1 Določanje izhodiščne točke in zbiranje nadaljnjih informacij

Pomembno je zagotoviti, da je ustrezna presoja dobro usmerjena in vsebuje jasne formalne pogoje za oceno morebitnih negativnih vplivov projekta vetrne energije na območja Natura 2000. To pomeni, da je treba natančneje opredeliti vplive, ki jih mora zajeti ustrezna presoja, in zagotoviti, da se zberejo vse potrebne informacije za pravilno presojo teh vplivov. Ta faza temelji na informacijah, ki so se zbrale v okviru preverjanja, vendar je treba v tej fazi vse vrzeli v znanju prav tako kar najbolj zapolniti, da se lahko presoja izvede na zanesljivi znanstveni podlagi. Zanesljivi izhodiščni podatki so zelo pomembni, saj je treba z ustrezno presojo z gotovostjo potrditi, da predlog ne bo vplival na celovitost zadevnega območja. V primeru dvoma lahko pristojni organi zahtevajo izvedbo dodatnega terenskega dela ali zavrnejo projekt v obstoječi obliki na podlagi negotovosti glede vplivov. V tej fazi je prav tako koristno opredeliti območje študije ob upoštevanju, da lahko morebitni negativni vplivi segajo na območje, ki je širše od neposredne lokacije vetrnih turbin. Lahko je na primer koristno začeti z radijem 1 km in ga nato prilagoditi ter območje študije razširiti ali zožiti glede na vrste in habitatne tipe, ki so lahko prizadeti.

Zbiranje informacij med določanjem obsega Informacije o načrtu ali projektu morajo vsebovati podrobnosti vseh elementov, ki so pomembni za presojo. Vključevati morajo vsaj:

– podrobne karte natančnih lokacij vetrnih turbin in pripadajoče infrastrukture v zvezi z območji Natura 2000 na danem območju,

– merilo in obliko polja vetrnih elektrarn, npr. število in velikost vetrnih turbin, njihovo razporeditev in obliko itd.,

– podobne podrobnosti za vso pripadajočo infrastrukturo,

– predvidene dejavnosti med izgradnjo in njihovo trajanje/časovni okvir, – predvidene dejavnosti med delovanjem in upravljanjem, – določbe za povečanje zmogljivosti in razgradnjo, – podrobnosti drugih načrtov ali projektov na območju, ki bi lahko v povezavi s tem načrtom ali

projektom imeli pomembne skupne vplive na območje Natura 2000. Informacije o območju Natura 2000 morajo vsebovati vsaj:

– podrobnosti o vsaki vrsti in habitatnem tipu, za katera je območje določeno, in ekološke karte njihovih lokacij znotraj in okrog območja skozi čas (npr. v letnem življenjskem ciklu),

– podatke o splošni uporabi območja za dejavnosti, kot so prehranjevanje, razmnoževanje, počitek, počitek med selitvijo ali prezimovanje,

– podatke o njihovi zastopanosti in stanju ohranjenosti na tem območju in na splošnem območju (med drugim vključno s podatki o velikosti populacije, stopnji izolacije, ekotipu, genskem fondu, strukturi starostnega razreda ...),

– podatke o ekološki strukturi in delovanju območja ter o njegovem splošnem stanju ohranjenosti,

– podrobnosti o ciljih ohranjanja območja (vključno z načrti upravljanja itd.), – vlogo območja v biogeografski regiji

128 in omrežju Natura 2000,

– druge vidike območja ali prostoživečih živali na območju, ki lahko vplivajo na stanje ohranjenosti in cilje ohranjanja (npr. trenutne dejavnosti upravljanja, druge gradnje).

128

Seznami območij, pomembnih za Skupnost, v omrežju Natura 2000 se sprejemajo glede na biogeografske regije. Več informacij in povezave do kart so na voljo na strani http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/db_gis/index_en.htm

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/db_gis/index_en.htm


Poleg razumne zahteve, da nosilec projekta zagotovi ustrezne presoje, študije vplivov, raziskave itd., se ponovno priporoča, da se pristojni organi čim prej v fazi določanja obsega posvetujejo tudi z ustreznimi organi na področju narave ter od njih pridobijo nasvete in navodila. Organi na področju narave bodo posredovali podrobnosti o območju Natura 2000 in njegovih ciljih ohranjanja. Prav tako lahko posredujejo znanstvene nasvete o verjetnih ekoloških vplivih, ki jih lahko ima projekt vetrne energije na območje. Za zagotavljanje dodatnega lokalnega znanja in ekoloških informacij se lahko stik vzpostavi tudi z drugimi organi, kot so nevladne organizacije za ohranitev, raziskovalne ustanove ali lokalne zainteresirane skupine. Posvetovanje s temi organizacijami že med določanjem obsega zagotavlja kar najbolj celostno predstavo o območju, prisotnih vrstah/habitatih ter potencialnih vplivih načrta ali projekta nanje. Prav tako lahko prispeva k učinkovitejšemu postopku odločanja, če že od začetka vse interesne skupine sodelujejo pri iskanju rešitev, sprejemljivih za vse. Zbiranje informacij je nujno iterativen postopek. Če prva opredelitev in analiza vplivov razkrijeta, da obstajajo pomembne vrzeli v znanju, potem je treba za dopolnitev celotne slike izvesti nadaljnje raziskave in spremljanje. S tem se zagotovi zadostna podlaga znanstvenega znanja za sprejem utemeljene odločitve. Izkušnje so pokazale, da so številne zamude ali težave med ustrezno presojo posledica nepopolnih ali pomanjkljivih informacij, zbranih za ustrezno presojo. Zato organi ne morejo potrditi, da ne bo škodljivih vplivov na celovitost območja, zaradi česar je treba zaustaviti celoten postopek presoje in zbrati manjkajoče informacije. Fiktiven primer zahtev po nadaljnjih informacijah, ki so se pokazale med določanjem obsega

Projekt polja vetrnih elektrarn z dvanajstimi turbinami na robu gozda 1. Možen in verjetno pomemben vpliv

Pogin zaradi trka Vznemirjanje in selitev Izginjanje in degradacija habitatov

2. Informacije o vrstah in habitatih na območju Natura 2000

Ekološki podatki o vrstah netopirjev in ptic evropskega interesa, za katere na območju obstaja potencialno tveganje

Podatki o zahtevah v zvezi s habitati za vrste evropskega interesa, za katere na območju obstaja potencialno tveganje

Lokacija ključnih habitatov na območju in okrog njega

3. Morebitni vplivi, ki jih je treba presoditi

Stopnje smrtnosti zaradi trka v različnih obdobjih življenjskega cikla vrste, npr. med razmnoževanjem ali selitvenimi obdobji

Uporaba habitata po območju

Lokacija glavnih mest za počitek, razmnoževanje ali hranjenje in lokacija gibalnih poti med njimi

4. Podatki, potrebni za te presoje

Podatki s terena, zbrani za vsaj en letni cikel, za oceno tveganja z modeli ali kazalniki občutljivosti

Podatki s terena o lokalnih vzorcih razširjanja na območju in v njegovi bližini, zbrani za vsaj en letni cikel


5.5.2 Presojanje vplivov na območje Natura 2000 Ustrezna presoja vključuje preučitev vseh vidikov načrta ali projekta, ki bi lahko pomembno vplivali na območje Natura 2000. V tem okviru je treba preučiti vsak element projekta posebej (vetrne turbine, druge konstrukcije itd., pa tudi vplive med gradnjo, vzdrževanjem in delovanjem itd.) ter obravnavati morebitne vplive zadevnega elementa na vsako od vrst ali habitatnih tipov v evropskem interesu, za katere je bilo območje določeno kot območje Natura 2000. Razlog za to so različne zahteve glede ohranjanja za posamezno vrsto. Prav tako se lahko vplivi na eno vrsto med območji razlikujejo glede na stanje ohranjenosti območja in osnovne ekološke razmere na območju. Na primer, v okviru projekta polja vetrne elektrarne se predlaga postavitev desetih vetrnih turbin na propadajočem travišču, ki ni v bližini krajev, na katerih so prisotne ptice ali netopirji, znotraj območja Natura 2000, pri čemer se predlaga tudi izgradnja dovozne ceste do območja z vetrnimi turbinami, ki bo prečkala redke habitatne tipe, kot so barja na velikih ravnih površinah in naravni gozdovi. V tem primeru vetrne turbine same po sebi verjetno ne bodo imele pomembnega vpliva, vendar ga bo verjetno imela dovozna cesta, zato je treba podrobno preučiti vplive obeh dejavnosti in pri tem upoštevati cilje ohranjanja območja. Nato je treba vplive različnih elementov načrta ali predloga obravnavati skupaj in v medsebojni povezavi, da je mogoče opredeliti njihove medsebojne vplive. Tveganje poginov zaradi trkov z vetrnimi turbinami na primer samo po sebi verjetno ne bo veliko, vendar lahko vplivi v povezavi z namestitvijo nadzemnih kablov, ki prav tako lahko povzročijo pogin zaradi trka, postanejo pomembni. Če je lahko prizadetih več območij Natura 2000, kot v primeru razvojnega načrta, je treba tudi vplive na posamezno območje najprej preučiti ločeno, saj so ta območja lahko določena za različne vrste ali habitatne tipe in lahko imajo drugačne cilje ohranjanja.

Cilji ohranjanja območij Natura 2000 Cilji ohranjanja za območje Natura 2000 so določeni na ravni držav članic. Standardni obrazci Natura 2000, ki so pripravljeni za vsako določeno območje, vsebujejo informacije o habitatih (npr. površini, zastopanosti in stanju ohranjenosti) in vrstah (populacijah, stanju) ter vrednost območja za habitate/vrste, za katere je bilo območje določeno. Standardni obrazci torej zagotavljajo informacije v zvezi z upravičenimi interesi območja Natura 2000 in se štejejo za opredelitev ciljev ohranjanja območja Natura 2000, kadar ni podrobnejše opredelitve teh ciljev. Nekatere države so oblikovale podrobnejše cilje ohranjanja za območja Natura 2000 na strateški ravni za vrsto območij ali na ravni posameznih območij. Za nekatera območja so lahko pripravljeni tudi načrti upravljanja ali cilji upravljanja, ki zagotavljajo jasne kazalnike o ciljih ohranjanja, ki jih je treba doseči. V skladu z direktivo o habitatih (člen 4(4)) mora po sprejetju območja, pomembnega za Skupnost, zadevna država članica čim prej in najpozneje v šestih letih določiti to območje za posebno ohranitveno območje ter uporabiti potrebne ohranitvene ukrepe za ohranjanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti habitata in vrst, za katere je bilo območje določeno. Te ukrepe je treba upoštevati tudi v okviru ustrezne presoje, saj kažejo, kako se bodo cilji ohranjanja območja izvajali v praksi.

Čeprav morajo biti v ospredju vrste in habitati v interesu Skupnosti, ki so upravičile določitev območja (upravičeni interesi območja), je treba opozoriti, da ti upravičeni interesi kompleksno vzajemno delujejo tudi na druge vrste in habitate. Zato je pomembno upoštevati vse elemente, ki so ključni za funkcije in strukturo območja, njegove upravičene interese ter cilje ohranjanja. Poleg tega so lahko za določitev morebitnih vplivov na zavarovane habitate pomembne tudi druge vrste, če predstavljajo značilne vrste zadevnega habitata.


Presoja mora temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih o naslednjih glavnih elementih, saj so povezani z upravičenimi interesi območja (Evropska komisija 2007b): – struktura in funkcija ter ustrezna vloga ekološkega bogastva območja; – površina, zastopanost ter stanje ohranjenosti prednostnih in neprednostnih habitatov na

območju; – velikost populacije, stopnja izolacije, ekotip, genski fond, struktura starostnega razreda in

stanje ohranjenosti vrst iz Priloge II k direktivi o habitatih in Priloge I k direktivi o pticah ter redno pojavljajočih se selitvenih vrst, ki niso navedene v Prilogi I k direktivi o pticah in so prisotne na območju;

– vloga območja v biogeografski regiji in v soodvisnosti z omrežjem Natura 2000; vse drugo ekološko bogastvo in funkcije, ki so bistveni za doseganje ciljev ohranjanja območja.

V naslednjih poljih je predstavljen pregled možnih metod analize, ki so se uporabile za opredelitev in oceno verjetnih vplivov vetrnih elektrarn. Te metode temeljijo na pregledu obstoječih dobrih praks, zato lahko zagotovijo koristne zamisli in predloge za prihodnje predloge za gradnjo. Kadar so potrebne terenske raziskave, je treba razlikovati med raziskavami, izvedenimi pred sprejetjem odločitve o načrtu ali projektu, in raziskavami, ki zajemajo dolgoročnejše spremljanje kot pogoj pri vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, na primer za potrditev vplivov, napovedanih v ustrezni presoji/presoji vplivov na okolje, ali spremljanje učinkovitosti ukrepov za ublažitev (ki so lahko premislek, da se lahko uporabi prilagodljiva blažitev). Obseg osnovnih raziskav, ki so potrebne za presojo vplivov na okolje/ustrezno presojo, mora biti širši, da se območje opredeli za vse vrste in habitate, da se tako omogoči izvedba veljavne presoje vplivov in njihovega pomena.

Metodologije dobre prakse za raziskovanje verjetnih vplivov vetra Ustrezna presoja mora temeljiti na zanesljivih znanstvenih in objektivno preverljivih informacijah. Zato je pred odobritvijo načrta ali projekta včasih lahko potrebna izvedba dodatnih raziskav. V naslednjem oddelku so predstavljene različne možne metodologije za izvajanje nadaljnjih raziskav o verjetnih vplivih vetrnih elektrarn na vrste v evropskem interesu. Te metodologije izhajajo iz različnih virov in kažejo na to, kakšne vrste informacij je treba zbrati za vetrne elektrarne na kopnem ali na morju.

Ker ni pravnih določb o dolžini ali obsegu raziskav pred gradnjo, je to treba določiti za vsak primer posebej. Kljub temu je mogoče na podlagi obstoječih izkušenj in znanja določiti nekatere kazalnike. Za lokacije na kopnem se lahko za projekte vetrnih elektrarn zahteva dvoletna ornitološka osnovna raziskava

129, ki mora v primeru netopirjev vključevati popolni letni cikel (vključno z obdobji materinstva

in prezimovanja ter tudi spomladansko in jesensko selitvijo130

).

Za vetrne elektrarne na morju se za morske sesalce priporoča eno leto trajajoča študija v obdobju enega do dveh let

131, pri čemer se za ptice zaradi splošno majhne količine obstoječih podatkov v teh

okoljih priporoča dveletno obdobje.

Terenske raziskave morajo biti tudi zasnovane tako, da se zagotovijo podatki, ki jih je mogoče uporabiti za zanesljive in stabilne statistične analize, s katerimi se primerjajo na primer stanje pred gradnjo ali po njej, območja ali lokacija vetrne elektrarne in referenčno območje s podobnimi okoljskimi značilnostmi, npr. v zvezi s habitati ali podnebjem.

V spodnji preglednici je predstavljen nepopoln pregled do zdaj najpogosteje uporabljenih tehnik. Vključene so različne tehnike, ki temeljijo na neposrednem vizualnem opazovanju (npr. ptic in netopirjev), metodah vzorčenja (npr. za morske ribe in bentoške živalske vrste) in daljinskih tehnikah, kot sta radar in sonar. Zavedati se je treba, da se lahko priporočljive metodologije z izboljšanjem razumevanja morebitnih vplivov spreminjajo.

129

V Združenem kraljestvu, glej osebno sporočilo DEFRA. 130

Rodrigues in drugi (2008) za elemente, ki jih je treba vključiti v program spremljanja netopirjev. 131

Npr. Diederichs in drugi (2008) in predvsem v zvezi s pristaniško rjavo pliskavko (Phocoena phocoena).


Vizualna opazovanja se pogosto uporabljajo za preučevanje številčnosti in porazdelitve ptic na območjih okrog predlaganih lokacij vetrnih elektrarn, da bi se raziskal morebitni učinek selitve

132.

Beleženje premikov ptic, npr. ob pogosto uporabljenih selitvenih koridorjih za ptice ali netopirje, je pogosta tehnika spremljanja za zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje tveganj za trke in morebitnega učinka pregrade. Za študije morebitnega učinka premika ptic okrog lokacij na kopnem sta koristni orodji tradicionalno kartiranje ozemlja in štetje na linijskem transektu

133. Na morju je za

opredelitev vrst in opazovanje obnašanja na splošno boljše opazovanje z ladje, medtem ko imajo opazovanja iz zraka prednost, ker omogočajo razmeroma hitro pokritje obsežnih morskih območij.

Posnetki oglašanja med letom koristno dopolnjujejo vizualno opazovanje in daljinske tehnike, npr. za opredelitev vrst.

Zbiranje trupov je del številnih programov za spremljanje lokacij na kopnem. Čeprav metoda ni dovolj zanesljiva zaradi očitnih težav, saj se trupi lahko spregledajo ali pa so jih že odstranili mrhovinarji, so vseeno lahko vir dopolnilnih in kvalitativnih informacij o vrstah, ki poginejo zaradi trkov. Zaželena je standardizirana izvedba iskanja, ki omogoča povezavo števila najdb z iskalnim naporom ter (po potrebi) s korektivnimi faktorji, npr. za stopnje učinkovitosti iskanja in mrhovinarstva

134. Za lokacije na

morju so se za zadržanje trupov ob vetrnih elektrarnah raziskovale plavajoče ograde in/ali mreže, vendar v večini primerov niso praktične in ne zagotavljajo zanesljivih informacij

135.

Vzorčenje rib in morskega živalstva: metode vzorčenja, kot sta lovljenje rib in epifavne z vlečno mrežo ter enkratno trenutno vzorčenje infavne, so lahko koristne v kombinaciji z različnimi daljinskimi tehnikami.

Daljinske tehnike so zelo koristna orodja za zbiranje podatkov, potrebnih za presoje vpliva. Radarji so široko uporabni in se lahko uporabljajo za evidentiranje premikov (dviganje in tudi smer) ptic in netopirjev ponoči in pri slabi vidljivosti. Najbolje jih je uporabljati v kombinaciji z vizualnim opazovanjem in/ali posnetki oglašanja med letom za pomoč pri opredelitvi vrste itd. Sistemi za toplotno zaznavanje živali (TADS) so novejša tehnologija na podlagi infrardečega valovanja, ki lahko zagotovi informacije o izogibanju, velikosti in višini jat ptic in netopirjev blizu krakov rotorja

136. Spremljanje z uporabo videa z

visoko ločljivostjo je tehnika za spremljanje ptic v morskem okolju, ki temelji na uporabi letal in se še razvija

137. Tudi mikrofoni za samodejno snemanje oglašanja med letom lahko koristijo pri opredelitvi

ptic in tudi količinskih ocenah138

. Ročni ali samodejni detektorji netopirjev so nujna orodja, če je pojav netopirjev ključni element v nadzornem programu. V morskih okoljih je mogoče uporabiti veliko različnih tehnik. Za raziskave morskih sesalcev se uporabljajo detektorji klikov in vlečeni hidrofoni. Sistemi za „pasivno akustično spremljanje“ (PAM), kot so naprave T-Pod za raziskave kitov in delfinov, so na trgu že veliko let, razvijajo pa se tudi naprednejše tehnologije, kot so naprave C-Pod. Vizualne metode, kot je opazovanje z ladje ali iz zrakoplova, so koristne dopolnilne metode. – Tehnike daljinsko vodenega videa (ROV) se uporabljajo za spremljanje značilnosti usedlin in morske epifavne. Za

procese, povezane z usedlino, se lahko uporabljajo hidroakustične tehnike, kot je bočni sonar.

132

Npr. Petersen in drugi (2006), glej tudi BSH (2007) in DEFRA (2005) za podrobne opise. 133

Uporabni sklici v SNH (2005b). 134

Npr. Morrison in drugi (2007). 135

Npr. Desholm in drugi (2006). 136

Npr. Desholm in drugi (2006) ter Hüppop in drugi (2006) in sklici, navedeni v teh publikacijah. Glej tudi Kunz in drugi (2007b) za pregled različnih daljinskih tehnik za nadzorovanje nočnih ptic in netopirjev.

137 Npr. Mellor in Maher (2008).

138 Npr. Hüppop in drugi (2006).


Metoda študije Vznemirjanje in selitev – na

kopnem

Vznemirjanje in selitev – na

morju

Trk Učinek pregra

de

Sprememba

strukture habitata

Vizualno opazovanje (predvsem ptice) – Transektno štetje z ladje – Opazovanje iz zrakoplova – Posnetki premikov med letom – Kartiranje ozemlja – Štetje na linijskem transektu

X X

X X

X

X

Vizualno opazovanje (morski sesalci) – Transektno štetje z ladje – Opazovanje iz zrakoplova

X X

Zbiranje trupov (ptice, netopirji) X

Detektor netopirjev X X X X

Lov z vlečno mrežo (ribe, morska epifavna)

X

Enkratno trenutno vzorčenje (morska infavna)

X X

Fotovzorčenje (morska infavna) X X

Snemanje oglašanja med letom (ptice)

X X X X

Radarske raziskave (ptice, netopirji) X X

Snemanje z mikrofonom (ptice) X

Sistemi za toplotno zaznavanje živali (TADS) po gradnji

X X

Lov z vlečno mrežo z gredjo (morske ribe, morska epifavna)

X

Pasivno akustično spremljanje (PAM; naprave T-Pod itd.; morski sesalci)

X

Vlečeni hidrofoni (morski sesalci) X

Akustika z ladje (morske ribe) X

Hidroakustične tehnike (bočni sonar itd.; morske usedline)

X X

Video transekti, npr. daljinsko vodeni video (ROV; morske usedline, morska epifavna)

X X

Hidrološke raziskave X X

Emisije hrupa turbin X X X


Smernice Združenega kraljestva za presojo vplivov gradnje vetrnih elektrarn na morju na območja Natura 2000

Številne države članice so v skladu s členom 6 direktive EU o habitatih oblikovale smernice in standarde za presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na območja Natura 2000

139. Smernice in

standardi se razlikujejo glede na pristop in stopnjo podrobnosti, od pregleda upravnih postopkov140

do predlogov s podrobnejšimi ukrepi in ustrezno metodologijo

141. Pristop, ki ga je predlagalo Ministrstvo

za okolje, hrano in podeželje Združenega kraljestva142

za presoje vplivov gradnje vetrnih elektrarn na morju na morska območja Natura 2000, je širše uporaben, in sicer tudi za lokacije na kopnem ter druge skupine vrst in habitatov, ki niso navedene spodaj.

Predlagana je postopna presoja različnih skupin vrst in habitatov, npr. kot je opisano v nadaljevanju (diagram poteka spodaj): – ptice, – morski sesalci, – ribe in lupinarji, – podplimni bentos, – medplimni bentos, – zemeljski in obalni habitati, – obalni in usedlinski procesi.

Smernice vsebujejo predloge o ustrezni metodologiji za različne skupine vrst in habitatov ter sklice na nadaljnje študije in podrobnejše informacije. Štele se bodo za delovni dokument, ki se bo pregledal, ko bo zagotovljeno boljše poznavanje zadevnih vprašanj in bodo na voljo nove informacije.

ZAČETEK ↓

Ali je vpliv verjeten?

←

Vrste vplivov? – uporaba območij (hranjenje, počitek, odraščanje, drstenje, selitvene poti itd.),

– kaj je treba upoštevati pri uvodni teoretični raziskavi.

Ne ↓ Da ↓ Ne vem

↓ Ne ←

Ali je vpliv

pomemben?

←

Osnovna presoja – Predlaganje metod (npr. opazovanja z ladje ali iz zraka, enkratno trenutno vzorčenje, daljinske tehnike)

– Vplivi na posamezne vrste ali habitate (posvetovanje)

↓ Da ↓ Ne vem

↓ Ne ←

Škodljivi vplivi?

←

Ustrezna presoja (predložiti je treba informacije, zbrane pri opredelitvi, da so vplivi pomembni, pri čemer se informacije po potrebi nadgradijo)

↓ Da ↓ Ne vem

Najboljša

praksa Spremljanje

Ublažitev Najboljša praksa

Ukrepi proti škodljivim vplivom

Spremljanje

↓ ↓ Nadaljevanje z naslednjo skupino vrst ali

habitatov

139

Priloga VI vsebuje tudi izbor nacionalnih smernic. 140

Npr. kratke švedske smernice, „Vindkraft – tillståndsprocessen och kunskapsläget“ (2007), ki jih je uredila švedska energetska agencija.

141 Npr. smernice BSH (2007) za polja vetrnih elektrarn na morju v Nemčiji, Scottish Natural Heritage

(SNH 2005b) v zvezi z učinki polj vetrnih elektrarn na ptice in DEFRA (2005) za polja vetrnih elektrarn na morju v Združenem kraljestvu.

142 DEFRA (2005).


Ko so zbrane vse informacije, potrebne za utemeljeno presojo vplivov, se lahko začne naslednja faza ustrezne presoje, in sicer opredelitev verjetnih vplivov gradnje vetrnih elektrarn na celovitost območja glede na cilje njegovega ohranjanja. To presojo vplivov je treba izvesti ob upoštevanju: – najboljših znanstvenih spoznanj na tem področju (sodba Sodišča v zadevi Waddensea –

glej zgoraj); – ciljev ohranjanja območja Natura 2000, kakor so opredeljeni v ustreznem nacionalnem

zakonodajnem okviru, in morebitnega vpliva na celovitost območja.

V poglavju 3 sta zajeta pregled vrst vplivov, ki se najpogosteje povezujejo z gradnjo vetrnih elektrarn, in opredelitev vrst ali habitatnih tipov, ki so dokazano posebej ranljivi zaradi te oblike gradnje. S tem se zagotovi dobro izhodišče o tem, na kaj je treba biti pozoren, saj temelji na sedanjih izkušnjah in znanstvenih študijah. Vendar so vplivi posameznega projekta edinstveni, zato jih je treba oceniti za vsak primer posebej. V skladu z navedeno sodbo Sodišča v zadevi Waddensea (glej zgoraj): v okviru nadaljnje presoje vplivov tega načrta ali projekta je treba njihovo pomembnost ugotavljati zlasti glede na značilnosti in posebne okoljske razmere območja, na katero se ta načrt ali projekt nanaša. Napovedovanje verjetnih vplivov je lahko težko, saj je za to potrebno dobro razumevanje ekoloških procesov in zahtev za ohranjanje posameznih vrst ali habitatnih tipov, ki so lahko prizadeti. Zato je močno priporočljivo, da pristojni organi pri izvajanju presoje vplivov zagotovijo potrebni strokovni nasvet in podporo. Ustrezno presojo je treba kot vse presoje vplivov izvesti v strukturiranem okviru, da se zagotovi čim bolj objektivno in natančno napovedovanje. V ta namen so vplivi pogosto razvrščeni na naslednje vrste: – neposredni in posredni vplivi, – kratkoročni in dolgoročni vplivi, – vplivi med različnimi fazami projekta (gradnja, delovanje, razgradnja ...), – izolirani in vzajemno delujoči vplivi, – skupni vplivi. Pri vsakem opredeljenem vplivu je njegova pomembnost odvisna od: – razsežnosti vpliva, – vrste vpliva, – obsega, – trajanja, – intenzivnosti, – časovnega okvira, – verjetnosti. Vplive je treba napovedati čim natančneje, pri čemer mora biti podlaga za te napovedi jasna (to pomeni tudi zagotovitev obrazložitve stopnje gotovosti pri napovedovanju vplivov). Kadar je to mogoče, je treba napovedi predstaviti tako, da jih je mogoče preveriti, saj je potem rezultate preskusov mogoče neposredno povezati s prihodnjim programom spremljanja (to je lahko eden od pogojev v okviru gradbenega dovoljenja – glej spodaj). V okviru presoje vplivov se morajo uporabiti tudi najboljše razpoložljive tehnike in metode za oceno obsega vplivov. V spodnjem polju so navedene nekatere pogosto uporabljene tehnike.


Pogosto uporabljene metode za napovedovanje vplivov:

– Neposredne meritve, na primer območij izgubljenega ali prizadetega habitata, sorazmernih izgub zaradi populacij vrst, habitatov in skupnosti.

– Diagrami poteka, omrežja in diagrami sistemov za opredelitev verig vplivov, ki so posledica neposrednih vplivov; posredni vplivi so označeni kot sekundarni, terciarni itd. vplivi glede na njihov nastanek. Diagrami sistemov so prilagodljivejši od omrežij pri prikazu medsebojnih razmerij in procesnih poti.

– Modeli za količinsko napovedovanje za zagotavljanje matematično pridobljenih napovedi, ki temeljijo na podatkih in predpostavkah o sili in smeri vplivov. Modeli lahko ekstrapolirajo napovedi, ki so skladne s preteklimi in trenutnimi podatki (analiza trendov, scenariji, analogije, ki temeljijo na podatkih z drugih ustreznih lokacij) ter intuitivnim napovedovanjem. Normativni pristopi k modeliranju izhajajo iz želenega rezultata in potek dogajanja raziskujejo v obratni smeri, da se oceni, ali bo predlagani projekt te cilje dosegel.

– Študije na ravni populacije: lahko prispevajo k določanju vplivov ravni populacije na primer na vrste ptic ali netopirjev ali morskih sesalcev.

– Geografski informacijski sistemi (GIS) se uporabljajo za oblikovanje modelov prostorskih razmerij, kot so skupne omejitve, ali kartiranje občutljivih območij in lokacij izgube habitata. GIS so kombinacija računalniške kartografije za shranjevanje podatkov o zemljevidih in sistema za upravljanje zbirk podatkov za shranjevanje atributov, kot so raba ali naklon zemljišč. GIS omogoča hiter prikaz, združevanje in analiziranje spremenljivk.

– Informacije iz predhodnih podobnih projektov so lahko koristne, zlasti če so se med dejavnostjo izdelale in spremljale količinske napovedi.

– Strokovna mnenja in presoje, ki temeljijo na predhodnih izkušnjah in posvetovanjih v zvezi s podobnimi polji vetrnih elektrarn.

– Opis in povezava: fizični dejavniki (vodni režim, hrup) so lahko neposredno povezani s porazdelitvijo in številčnostjo vrst. Če je mogoče napovedati prihodnje fizične razmere, je mogoče na podlagi tega napovedati prihodnjo številčnost.

– Analiza nosilnosti zajema opredelitev pragu stresa, pod katerim je mogoče ohranjati populacije in ekosistemske funkcije. Analiza nosilnosti vključuje opredelitev morebitno omejitvenih dejavnikov, pri čemer se oblikujejo matematične enačbe za opis zmogljivosti vira ali sistema glede na prag, določen za vsak omejitveni dejavnik.

– Ekosistemska analiza: cilj tega pristopa je zagotoviti širši regionalni vidik s celostnim okvirjem. Tri osnovna načela ekosistemske analize so (i) upoštevanje vidika ekosistemov „na ravni krajine“, (ii) uporaba različnih kazalnikov, vključno s kazalniki na ravni skupnosti in ekosistema, ter (iii) upoštevanje mnogih medsebojnih vplivov ekoloških sestavnih delov, ki so vključeni v ohranjanje ekosistemske funkcije.

Povzeto po: Ocena načrtov in projektov, ki pomembno vplivajo na območja Natura 2000. Metodološke smernice v zvezi z določbami člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih; http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/natura_2000_assess_en.pdf.

5.5.3 Presojanje, ali škodljivih vplivov na celovitost območja ni Po čim natančnejši napovedi morebitnih vplivov načrta ali projekta se lahko izvede naslednja faza ustrezne presoje, tj. določiti, ali bodo vplivi zajemali negativne vplive na celovitost območja Natura 2000, in sicer sami ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti.

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/natura_2000_assess_en.pdf


Ponovno je treba opozoriti, da mora biti presoja osredotočena na objektivno dokazovanje z ustreznimi dokazili, da ne bo škodljivih vplivov na celovitost območja Natura 2000 glede na cilje njegovega ohranjanja. Zato mora biti pristojni organ prepričan, da ni upravičenega znanstvenega dvoma. Če škodljivih vplivov ni mogoče izključiti ali če je znanstveni dvom prevelik, je treba sklepati, da bo do njih prišlo. Iz namena Direktive je jasno, da se „celovitost območja“ nanaša neposredno na cilje ohranjanja območja. Določanje, ali je celovitost območja prizadeta, pomeni določanje, ali bo načrt ali projekt negativno vplival na: – usklajenost ekološke strukture in funkcije celotnega območja ali – habitate, sklopa habitatov in/ali – populacije vrst, za katere je območje določeno. Pomembno je tudi posamezno območje. Tako ni mogoče sprejeti načrta ali projekta s pomembnimi škodljivimi vplivi na podlagi trditve, da bo stanje ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, ki so v njih prisotne, v državi članici ali EU kot celoti kljub temu ostalo ugodno.

Celovitost območja Biološka celovitost se lahko opredeli kot vsi tisti dejavniki, ki prispevajo k vzdrževanju ekosistema, vključno s strukturnimi in funkcionalnimi sredstvi. V okviru direktive o habitatih je „celovitost“ območja povezana s cilji ohranjanja, zaradi katerih je bilo območje določeno kot del omrežja Natura 2000 (Evropska komisija 2007b). Običajno je opredeljena kot „usklajenost ekološke strukture in funkcije celotnega območja [...], ki mu omogoča ohranjanje habitata, kompleksa habitatov in/ali populacij vrst,

za katere je območje določeno“143 (Evropska komisija 2000b, ODPM 2005). „Celovitost“ je lahko

lastnost ali stanje celostnosti ali popolnosti. V dinamičnem ekološkem okviru lahko pomeni tudi prilagodljivost in sposobnost ohranjanju ugodnega razvoja (Evropska komisija 2000b).

Območje lahko velja za območje z visoko stopnjo celovitosti, kadar je vsebovani potencial za izpolnjevanje ciljev ohranjanja območja uresničen, kadar se ohrani sposobnost samopopravljanja in samoobnavljanja pod dinamičnimi pogoji in je potrebno minimalno zunanje upravljanje. Pri preučevanju „celovitosti območja“ je torej pomembno upoštevati vrsto dejavnikov, vključno z možnostjo kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega izražanja vplivov (Evropska komisija 2000b).

Dovoljenje za načrt ali projekt, ki je bilo dano na podlagi člena 6(3) direktive o habitatih, nujno predpostavlja, da se je štelo, da ta ni vplival na celovitost zadevnega območja in da niti ni povzročil pomembnih poškodovanj ali vznemirjanj v smislu odstavka 6(2) (sodba Sodišča v zadevi C-127/02, točka 36).

Na podlagi prve presoje vplivov je torej mogoče sprejeti dva sklepa: – škodljivih vplivov ni, zato se lahko projekt ali načrt takoj odobri; – škodljivi vplivi bodo nastali ali jih ni mogoče izključiti. Druga možnost ne pomeni nujno, da se načrt ali projekt samodejno zavrne. Pristojni organ bi lahko od nosilca projekta zahteval, da vetrno elektrarno preoblikuje ali preseli ali uvede ukrepe za ublažitev, s katerimi bi se napovedani škodljivi vplivi preprečili ali odpravili. Običajno bi to pomenilo drugo fazo ocenjevanja v ustrezni presoji, da se zagotovi dejanska zadostnost ukrepov za ublažitev/zaščitnih ukrepov. To vprašanje je podrobneje obravnavano v naslednjem oddelku.

143

PPG 9, Ministrstvo za okolje Združenega kraljestva, oktober 1994, citirano na strani 39 člena 6 priročnika Komisije o „Upravljanju območij Natura 2000“. Koncept „celovitosti območja“ je dodatno opredeljen na strani 79.


5.5.4 Obravnavanje načina ublažitve škodljivih vplivov na območje Natura 2000 Ustrezna presoja je ključno orodje za zagotavljanje, da se med oblikovanjem projekta vetrne energije preprečijo ali ublažijo škodljivi vplivi na celovitost zadevnih območij. Ublažitev vključuje vključitev ukrepov v načrt ali projekt za preprečitev teh morebitnih škodljivih vplivov na cilje ohranjanja območja Natura 2000 ali njihovo zmanjšanje do te mere, da nimajo več škodljivega vpliva na celovitost območja. Ukrepi morajo biti kot taki neposredno povezani z verjetnimi negativnimi vplivi, opredeljenimi med presojo vpliva, opisano zgoraj. Pristojni organ mora na podlagi nasvetov ekoloških strokovnjakov ali ustreznih organov za naravo določiti raven potrebnih ukrepov za ublažitev. Pristojni organ lahko nato od nosilca projekta/načrtovalca zahteva predlaganje primernih ukrepov za ublažitev (npr. spremembe lokacije, zasnove, obsega vetrne elektrarne in pripadajoče infrastrukture) ali določi nekatere pogoje ali omejitve v zvezi z gradbenim dovoljenjem kot predpogoj za odobritev načrta ali projekta (npr. v zvezi s časovnim okvirom gradbenih del ali omejitev v zvezi z delovanjem vetrnih turbin, na primer med viški obdobij razširjanja/selitev). V vsakem primeru mora vsak ukrep za ublažitev temeljiti na zanesljivih znanstvenih načelih, ki bodo zagotovila učinkovitost teh ukrepov. Ukrepi morajo kot taki zajemati: – podrobnosti o predlaganem ukrepu in obrazložitev, kako bo preprečil ali zmanjšal

opredeljene negativne vplive; – dokaze o tem, kdo jih bo izvajal in na kakšen način; – časovni razpored izvajanja glede na načrt ali projekt (nekatere bo morda treba izvesti,

preden bo mogoče nadaljevati z gradnjo); – podrobnosti o tem, kako se bo ukrep spremljal in kako se bodo rezultati prenesli v

vsakodnevno delovanje polja vetrne elektrarne (prilagodljivo upravljanje – glej spodaj). Na ta način bo pristojni organ lahko ocenil ukrepe za ublažitev v okviru ustrezne presoje (drugi krog) ter določil, ali so zadostni oziroma primerni za odpravljanje ali preprečevanje opredeljenih škodljivih vplivov (in ne povzročijo nenamerno drugih negativnih učinkov na zadevne vrste in habitatne tipe). Če se ukrepi za ublažitev ocenijo kot zadostni, postanejo sestavni del specifikacije načrta ali projekta. V primeru načrtov ali projektov vetrnih elektrarn je najočitnejši ukrep za ublažitev prilagoditev lokacije vetrne elektrarne, in sicer da ta ni v bližini območij, kjer lahko negativno vpliva na vrste in habitatne tipe, za katere je območje določeno (npr. prehranjevalne poti, letalne poti, selitvene poti, ranljiva območja, kot so mesta za razmnoževanje ali hranjenje). Dosedanji dokazi kažejo, da je neprimerna izbira lokacije polj vetrnih elektrarn in pripadajočih struktur med najpogostejšimi in najbolj razširjenimi vzroki za trke. Vendar lahko ukrepi za ublažitev zajemajo tudi spremembe v velikosti, zasnovi in postavitvi polj vetrnih elektrarn ter gradnji turbin in pripadajoče infrastrukture. Zajemajo lahko tudi začasne prilagoditve dejavnosti med gradnjo in delovanjem. V spodnjem polju je zajet pregled nekaterih ukrepov za ublažitev, ki so se uporabili zlasti pri gradnji polj vetrnih elektrarn ter lahko pomenijo koristne ideje in predloge za prihodnje gradnje.


Možni ukrepi za ublažitev, ki so se za vetrne elektrarne uporabljali ali predlagali do zdaj Spodnji seznam zajema pregled možnih ukrepov za ublažitev, ki so se predlagali ali uporabljali v zvezi s polji vetrnih elektrarn: Postavitev polj vetrnih elektrarn: pri načrtovanju polj vetrnih elektrarn je treba skrbno upoštevati zlasti pot leta ptic in netopirjev. Predlagalo se je, da lahko postavitev turbin v vrste, ki potekajo vzporedno in ne pravokotno na glavno smer letenja nekaterih ptic, pomeni učinkovit ukrep za ublažitev

144. Poleg tega se lahko s postavitvijo

turbin v bloke, tako da se ustvarijo prehodi, zagotovijo varna območja, skozi katera lahko letijo ptice. Postavitev polj vetrnih elektrarn je mogoče prilagoditi tudi pri zamenjavi starih turbin z novimi in večjimi. Gradnja turbin in pripadajoče infrastrukture: za zmanjšanje tveganja za trk so bile predlagane različne tehnične prilagoditve. Povezane so predvsem z višino turbine in lokom rotorja

145.

Počivališča in območja za sedenje: vetrne turbine so za ptice v preteklosti včasih pomenile privlačno območje za sedenje. Sodobne turbine je treba oblikovati tako, da ni primernih območij za sedenje. Če to ni mogoče, je treba ptice na različne načine odvračati od sedenja, kot na primer z zaprtjem gondol, izogibanjem mrežnim konstrukcijam in odstranitvijo pritrditvenih drogov, ki podpirajo turbine

146. Spoj med gondolo in stolpom mora biti prav tako dobro zapečaten, gondola pa

zaprta, da netopirji tam ne počivajo.

Zasnova krakov rotorja: na podlagi teoretičnega modeliranja tveganja za trk pri pticah je bilo predlagano, da lahko manj krakov rotorja in nizka hitrost konic zmanjša tveganje za trk

147, vendar

obstajajo nasprotujoči si dokazi, ali je pri turbinah z večjim območjem, ki ga zajame lok, podobno ali celo manjše število poginov ptic kot pri turbinah z manjšim območjem, ki ga zajame lok.

Povečanje vidljivosti rotorja: ptice včasih ne vidijo rotorjev, ko se jim približajo (gibalna neostrina), kar lahko vsaj delno razloži trke celo pri dobri vidljivosti

148. Rezultati različnih preskusov, ali lahko

povečanje vidljivosti rotorjev z visokokontrastnimi vzorci (npr. črno-beli pasovi) pripomore k zmanjšanju tveganja za trk, so zaenkrat mešani, kar velja tudi za trenutni preskus s kraki rotorja, prebarvanimi z UV premazom

149.

Uporaba manjšega števila večjih turbin: vedno več je dokazov, da lahko manjše število večjih in učinkovitejših turbin pomeni manjše tveganje za trk pri večjih pticah, medtem ko je večja zaskrbljenost, kar zadeva netopirje

150.

Pripadajoča infrastruktura

Namestitev kablov za povezovanje opreme in omrežna infrastruktura: kadar je to mogoče, morajo biti kabli za povezovanje opreme (npr. med turbinami in podpostajami) pod zemljo, pri čemer je treba upoštevati ustrezne vidike, npr. v zvezi z občutljivostjo habitata.

Razsvetljava polj vetrnih elektrarn: obstaja splošno soglasje, da se je treba izogibati razsvetljavi turbin na kopnem in morju, da se zmanjša tveganje za pogin. Če se razsvetljavi ni mogoče izogniti, npr. zaradi varnosti ali navigacije, je predlagana uporaba utripajoče bele stroboskopske luči, ki je manj privlačna za ptice kot npr. rdeča luč, ki neprekinjeno sveti ali utripa

151. Vendar

morajo biti uporabljene luči skladne z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi v zvezi z zdravjem in varnostjo v letalstvu/pomorstvu.

144

Npr. Drewitt in Langston (2006, 2008). 145

Vendar so dokazi za to še vedno nezanesljivi in ne temeljijo na ustreznih podatkih, npr Johnson in drugi (2007), Drewitt in Langston (2008).

146 Npr. Johnson in drugi (2007).

147 Tucker (1996a, 1996b).

148 Npr. Drewitt in Langston (2008) ter njuni navedeni sklici.

149 Npr. Drewitt in Langston (2006). Poleg tega je lahko barvanje krakov rotorja ali turbin sporno zaradi vplivov

na krajino in videza. 150

Npr. Hötker (2006), Barclay in drugi (2007), Smallwood in Karas (2009). 151

Npr. Johnson in drugi (2007).


Zmanjšanje elektromagnetnih polj okrog kablov turbin na morju: priporoča se zmanjšanje vpliva z izbiro vrste kabla, zakopanjem kabla vsaj 1 m globoko in/ali uporabo višje napetosti

152.

Ustrezna izbira temeljev za lokacije na morju153

je zelo pomembna, saj je izbira temeljev povezana predvsem z geološkimi pogoji.

Ukrepi za zmanjšanje tveganj med obdobjem gradnje

Čas gradbenih del: nekatera tveganja so zgoščena v kritičnih obdobjih leta, kot so obdobja razmnoževanja ali goljenja morskih sesalcev in obdobja razmnoževanja ali selitve občutljivih vrst ptic. Prva možnost za ublažitev je popolno izogibanje tem občutljivim obdobjem in načrtovanje gradnje v drugih obdobjih leta (npr. pozimi v primeru netopirjev, ki prezimujejo). Opredeliti je treba ustrezne letne čase (časovna okna), da se zmanjša motenje med morebitno občutljivimi življenjskimi fazami vrst.

To morda ni vedno mogoče, zlasti pri projektih na morju, pri katerih so časovna okna za gradnjo že lahko precej omejena zaradi praktičnih/varnostnih razlogov, zato je to treba analizirati za vsak primer posebej. Mnoga takšna vprašanja bodo omejena na posamezno območje. Časovna obdobja, v katerih gradnja ni priporočljiva, so odvisna od glavnih obdobij prehranjevanja, počivanja in razmnoževanja prizadetih vrst. Če to ni izvedljivo, je treba premisliti o omejitvah gradbenih del, kot so začasni in kratkoročni premori, da se zmanjša tveganje za pogin zaradi trka ali vznemirjanje.

Hrup in vibracije med gradbenimi deli: v primeru polj vetrnih elektrarn na morju je za čim večje zmanjšanje vpliva hrupa in vibracij na ribe in sesalce priporočljiv zmeren začetek zabijanja pilotov, da se posameznim živalim omogoči umik od vira hrupa (tj. mehak začetek). Poleg tega se lahko za čim večje zmanjšanje tveganja za prisotnost živali v okolici ob začetku zabijanja pilotov uporabljajo tudi pasivno akustično spremljanje in opazovalci morskih sesalcev. Druge predlagane metode, vključno s posebej zasnovanimi rešitvami, kot so zavese iz mehurčkov in pilotni blažilniki, se razvijajo. „Strašilci“ in „pingerji“ lahko pripomorejo k odganjanju morskih sesalcev od gradbišča.

Ukrepi za preprečevanje tveganj med delovanjem

Podobni elementi so lahko potrebni tudi med fazo delovanja in na dolgoročnejši podlagi, da se preprečijo tveganja med kritičnimi obdobji leta. V primeru netopirjev je lahko večina zgoraj predlaganih tehničnih sprememb neustrezna, pri čemer je ustavljanje turbin med kritičnimi obdobji omejenega trajanja zaenkrat glavni ukrep za ublažitev, da se zmanjša tveganje za pogine, npr. med selitvenimi obdobji spomladi in jeseni (zlasti od avgusta do oktobra) ali med obdobji mirnega vremena, ko se okrog turbin zadržujejo žuželke, ki jih lovijo živali (pri čemer je zmogljivost proizvajanja energije sploh lahko nizka)

154.

Začasna zaustavitev delovanja ali zmanjšanje hitrosti rotorja lahko prav tako preprečita pogine, npr. med najpomembnejšimi obdobji selitev ali glavnimi obdobji razkazovanja ptic, ali vznemirjanje med obdobjem drstenja rib.

5.5.5 Evidentiranje rezultatov ustrezne presoje Po opredelitvi in oceni teh ukrepov za ublažitev in morebitnih zaščitnih ukrepov/pogojev bo pristojni organ končno lahko dokončno odločil, ali se načrt ali projekt lahko odobri in ali pri tem veljajo kakršni koli pogoji. Rezultate je treba jasno evidentirati, ne glede na to, kakšni so. V tem okviru je treba v poročilu o ustrezni presoji dovolj natančno prikazati, kako in na kakšni znanstveni podlagi je bila sprejeta končna odločitev.

152

S spremembo napetosti s 33 kV na 135 kV se nastalo polje zmanjša za štirikrat (vendar pa se lahko v številnih primerih izkaže za nepraktično; DEFRA 2005).

153 Npr. Hammar in drugi (2008) za primerjave med različnimi vrstami temeljev.

154 Npr. Rodrigues in drugi (2008), Ahlén in drugi (2007), Baerwald in drugi (2009).


To potrjuje sodba Sodišča: Ustrezna presoja mora vključevati popolne, natančne in dokončne sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstveni dvom glede učinkov del, ki so bila predvidena na zadevnem območju. (Komisija proti Italiji, C-304/05). V poročilu je treba:

dovolj podrobno opisati projekt ali načrt, tako da lahko javnost razume njegovo velikost, obseg in cilje;

opisati osnovne pogoje in cilje ohranjanja območja Natura 2000;

opredeliti škodljive vplive projekta ali načrta na območje Natura 2000;

pojasniti, kako se bodo z blažitvijo ti vplivi preprečili;

določiti časovni okvir ter opredeliti mehanizme, s katerimi se bodo zagotovili, izvajali in spremljali ukrepi za ublažitev.

Če pristojni organ po ustrezni presoji in kljub uporabi ukrepov za ublažitev meni, da so škodljivi vplivi še vedno prisotni, se projekt ali načrt ne sme nadaljevati, dokler ni uspešno opravljen preskus odstopanja iz člena 6(4) in je objektivno sklenjeno, da ni drugih ustreznih rešitev.

FAZA 3: POSTOPEK V ZVEZI Z ODSTOPANJEM: ČLEN 6(4) 5.6 Postopek v zvezi z odstopanjem iz člena 6(4) direktive o habitatih 5.6.1 Sistem iz člena 6(4) Če na podlagi ustrezne presoje ni mogoče zagotoviti, da načrt ali projekt ne bo škodljivo vplival na celovitost zadevnega območja, je treba načrt/projekt v obstoječi obliki zavrniti ali uporabiti določbe člena 6(4) direktive o habitatih. Člen 6(4) se uporablja le pod strogimi pogoji in le v izjemnih okoliščinah. Zahteve iz člena 6(4) direktive o habitatih določajo sklop pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da pristojni organ odobri načrt ali projekt, za katerega ustrezna presoja pokaže, da bo škodljivo vplival na celovitost območja Natura 2000. Ker gre za odstopanje od člena 6(3), se izpolnjevanje pogojev, pod katerimi se lahko uporabi, razlaga ozko. Kdor želi uporabiti člen 6(4), mora najprej dokazati dejanski obstoj naslednjih pogojev: ustrezna rešitev, predložena v odobritev, najmanj škoduje celovitosti območja Natura 2000

z vidika njegovih upravičenih interesov, pri čemer ni druge izvedljive ustrezne rešitve, ki ne bi škodljivo vplivala na celovitost katerega koli območja Natura 2000;

obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa; sprejeti so bili vsi potrebni izravnalni ukrepi.

Evropska komisija je objavila napotke za uporabo člena 6(4) direktive o habitatih, v katerih so pojasnjeni pojmi drugih ustreznih rešitev, nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, izravnalnih ukrepov, celovite usklajenosti in mnenja Komisije, ki je potrebno v nekaterih primerih155.

155

„Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih. Pojasnilo pojmov: druge ustrezne rešitve, nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, izravnalni ukrepi, celovita usklajenost, mnenje Komisije“;


5.6.2 Neobstoj drugih ustreznih rešitev Iskanje drugih ustreznih rešitev je lahko precej obsežno in mora biti povezano s cilji javnega interesa načrta ali projekta. Druge ustrezne rešitve lahko vključujejo druge lokacije, drugačen obseg ali zasnovo gradnje ali druge postopke. Če je namen v določenem obsegu povečati zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, se je treba vprašati, ali je to mogoče doseči na manj škodljiv način, na primer z izbiro druge primernejše lokacije za gradnjo vetrnih elektrarn ali s spremembo velikosti ali zmanjšanjem obsega načrta ali projekta. V praksi so druge ustrezne rešitve običajno opredeljene že v okviru začetne presoje iz člena 6(3). Te rešitve so del iterativnega postopka, katerega cilj je izboljšati izbiro lokacije in oblikovanje načrta ali projekta v začetnih fazah. Kadar je v fazi ustrezne presoje ugotovljeno, da tudi po uvedbi ukrepov za ublažitev ni mogoče zagotoviti, da načrt ali projekt ne bo škodljivo vplival na celovitost zadevnega območja, morajo v skladu z zahtevami iz člena 6(4) druge ustrezne rešitve oceniti pristojni organi. Pristojni organi morajo najprej tudi analizirati in dokazati potrebo po zadevnem načrtu ali projektu. Tako je treba na tej stopnji obravnavati tudi možnost, da se načrt ali projekt ne odobri156. Pristojni organi morajo tudi primerjati različne druge možne ustrezne rešitve, vendar je treba poudariti, da referenčni parametri za takšne primerjave zajemajo vidike v zvezi z ohranjanjem in vzdrževanjem celovitosti območja in njegovih ekoloških funkcij. To pomeni, da je treba cilje ohranjanja in stanje ohranjenosti omrežja Natura 2000 obravnavati na podlagi kakršnih koli pomislekov glede stroškov, zamud ali vidikov druge ustrezne rešitve v skladu s postopki iz člena 6(4). Tudi za izbrane druge ustrezne rešitve je načeloma treba izvesti enako preverjanje kot za prvotni načrt ali projekt, pri čemer se lahko izvede nova ustrezna presoja, ker lahko tudi druga ustrezna rešitev, čeprav je manj škodljiva, negativno vpliva na celovitost istega ali drugega območja Natura 2000. Če je druga ustrezna rešitev podobna prvotnemu predlogu, je za ustrezno presojo običajno mogoče veliko potrebnih informacij pridobiti iz prve ustrezne presoje.

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/guidance_art6_4_sl.pdf. 156

Upravljanje območij Natura 2000: določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih, Luxembourg: Urad za uradne izdaje Evropskih skupnosti, http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/provision_of_art6_en.pdf, in

„Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih. Pojasnilo pojmov: druge ustrezne rešitve, nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, izravnalni ukrepi, celovita usklajenost, mnenje Komisije“,

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/guidance_art6_4_sl.pdf.

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/guidance_art6_4_sl.pdf


http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/provision_of_art6_en.pdf




Slika 13. Shematski prikaz pogojev iz člena 6(4)

Ali obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa?

DA

DA

Ali območje vključuje prednostni habitat ali vrsto, na katero bi lahko vplival N/P?

DA

NE

Dovoljenje se lahko izda zaradi drugih nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, po posvetovanju s Komisijo. Sprejeti je treba izravnalne ukrepe.

Ali obstajajo pomisleki v zvezi z zdravjem ljudi ali varnostjo ali pomembne koristi za okolje?

NE

Člen 6(4)

NE

Ali obstajajo druge rešitve?

N/P bi lahko negativno vplival na celovitost območja

DA

NE

Dovoljenje se ne izda

Dovoljenje se lahko izda. Sprejeti je treba izravnalne ukrepe.

5.6.3 Nujni razlogi prevladujočega javnega interesa Iz besedila člena 6(4) je razvidno, da lahko cilje ohranjanja iz Direktive odtehtajo le javni interesi ne glede na to, ali jih spodbujajo javni ali zasebni organi. Tako se lahko šteje, da projekti, ki jih načrtujejo zasebni organi, izpolnjujejo ta pogoj iz člena 6(4), le, kadar dokazano upoštevajo takšne javne interese157.

157

Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih. Pojasnilo pojmov: druge ustrezne rešitve, nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, izravnalni ukrepi, celovita usklajenost, mnenje Komisije, 2007;


Takšni javni interesi lahko vključujejo zdravje ljudi, javno varnost, koristne posledice bistvenega pomena za okolje in druge interese socialne (npr. zaposlovanje) ali gospodarske narave. V skladu z zahtevami iz člena 6(4) direktive o habitatih lahko pristojni nacionalni organi zadevne načrte in projekte odobrijo, če se ravnovesje interesov med cilji ohranjanja območij Natura, na katere vplivajo te pobude, in navedenimi nujnimi razlogi prevesi v korist slednjih. To je treba določiti glede na naslednji dejstvi: a) javni interes mora biti prevladujoč: zato je jasno, da ne zadošča vsak javni interes

socialne ali gospodarske narave, zlasti v primerjavi s posebno težo interesov, zaščitenih z Direktivo (glej npr. uvodno izjavo 4 Direktive z besedilom „naravna dediščina Skupnosti“);

b) v zvezi s tem se zdi smiselno domnevati, da je lahko javni interes prevladujoč le, če je dolgoročen; kratkoročni gospodarski interesi ali drugi interesi, ki bi družbi koristili le kratkoročno, niso zadostni, da bi prevladali nad dolgoročnimi interesi ohranjanja, zaščitenimi z Direktivo. Prevladujoči interesi se lahko kot dolgoročni, temeljni socialni interesi ustrezno predhodno opredelijo z objavljenimi politikami ter načrti rabe zemljišč in drugimi načrti.

Smiselno je upoštevati, da so „nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, vključno s tistimi socialne in gospodarske narave“, povezani s primeri, za katere je jasno, da so predvideni načrti ali projekti nujno potrebni: – v okviru ukrepov ali politik, katerih cilj je varstvo temeljnih vrednot za življenje državljanov

(zdravje, varnost, okolje); – v okviru temeljnih politik za državo in družbo; – v okviru izvajanja dejavnosti gospodarske ali socialne narave, s katerimi se izpolnjujejo

posebne obveznosti javnih storitev.

Opozoriti je treba, da so pogoji prevladujočega javnega interesa še strožji pri uresničevanju načrta ali projekta, ki bi verjetno škodljivo vplival na celovitost območja Natura 2000, na katerem so upravičeni prednostni habitati in/ali vrste, kadar so ti habitati in/ali vrste prizadeti. Načrt ali projekt je upravičen le, če se nujni razlogi prevladujočega javnega interesa nanašajo na: – zdravje ljudi in javno varnost ali – koristne posledice bistvenega pomena za okolje ali – če je v zvezi z drugimi nujnimi razlogi pred odobritvijo načrta ali projekta predloženo

mnenje Komisije (Evropska komisija 2007b).





5.6.4 Sprejetje vseh potrebnih izravnalnih ukrepov Izravnalni ukrepi, kot so opisani v členu 6(4) direktive o habitatih, se uporabijo kot „zadnja možnost“ in le, kadar se sprejme odločitev o izvajanju načrta ali projekta s škodljivim vplivom na celovitost območja Natura 2000, ker ni druge ustrezne rešitve in je bilo v zvezi s projektom ugotovljeno, da je prevladujočega javnega interesa pod zgoraj navedenimi pogoji. Izravnalni ukrepi predstavljajo ukrepe, ki se sprejmejo v zvezi z neizogibnimi škodljivimi vplivi projekta ali načrta. Njihov cilj je zagotoviti zaščito celovite usklajenosti omrežja Natura 2000 in izravnavo, ki natančno ustreza negativnim vplivom na zadevo vrsto ali habitat. Na področju projektov vetrne energije ni veliko izkušenj z izvajanjem izravnalnih ukrepov iz člena 6(4) direktive o habitatih.

Da se zagotovi zaščita celovite usklajenosti omrežja Natura 2000, morajo izravnalni ukrepi, predlagani za načrt ali projekt:

a) prispevati k ohranjanju naravnih habitatov in vrst v interesu Skupnosti „v zadevni biogeografski regiji“, da se zagotovi vzdrževanje celovite usklajenosti omrežja Natura 2000 (za območja, določena v skladu z direktivo o habitatih) ali znotraj območja razširjenosti, selitvene poti ali območja za prezimovanje za vrste ptic (tj. območja, določena v skladu z direktivo pticah) v zadevni državi članici.

b) ob upoštevanju primerljivega razmerja obravnavati habitate in vrste v interesu Skupnosti, na katere načrt ali projekt škodljivo vpliva;

c) zagotoviti funkcije, ki so primerljive s tistimi, s katerimi se je utemeljila izbira prvotnega območja, zlasti glede ustrezne geografske porazdelitve.

Za dobro prakso se šteje, da se izravnalni ukrepi sprejmejo čim bližje prizadetemu območju, da se zagotovijo čim boljše možnosti zaščite celovite usklajenosti omrežja Natura 2000. Zato je prednostna možnost izravnava na zadevnem območju Natura 2000 ali v njegovi bližini na lokaciji z ustreznimi pogoji za uspešno izvajanje ukrepov. Vendar to ni vedno mogoče, zato je treba določiti prednostne pogoje, ki se bodo uporabljali pri iskanju lokacij, ki izpolnjujejo zahteve iz direktive o habitatih. Načeloma je treba izravnalne ukrepe sprejeti in izvajati že pred začetkom del v okviru načrta ali projekta. Na ta način se prispeva k zmanjšanju škodljivih vplivov projekta na vrste in habitate, tako da se jim zagotovijo druge primerne lokacije na območju izravnave. Če to ni v celoti uresničljivo, morajo pristojni organi zahtevati dodatno izravnavo za vmesne izgube, ki bi nastale v tem času. Države članice morajo biti zlasti pozorne na negativne vplive načrta ali projekta na redke naravne habitate ali naravne habitate, ki potrebujejo veliko časa za zagotovitev iste ekološke funkcionalnosti (Evropska komisija 2007b). V teh okoliščinah je mogoče verjetnost dolgoročnega uspeha najbolje oceniti na podlagi strokovno pregledanih znanstvenih študij trendov. Informacije o izravnalnih ukrepih je treba Komisiji predložiti pred izvajanjem ukrepov in tudi pred realizacijo zadevnega načrta ali projekta. Zato je priporočljivo, da se izravnalni ukrepi Komisiji predložijo takoj po njihovem sprejetju v postopku načrtovanja, da lahko Komisija v okviru svoje pristojnosti varuha Pogodbe oceni, ali so določbe Direktive pravilno uporabljene (Evropska komisija 2007b). V primeru možnosti škodljivega vpliva na prednostne habitate in/ali vrste bo Komisija pripravila mnenje. Komisija pri pripravi mnenja preveri ravnovesje med ogroženimi ekološkimi vrednostmi in izpostavljenimi nujnimi razlogi ter oceni izravnalne ukrepe. Mnenje ni


zavezujoče, vendar se lahko v primeru neskladnosti z zakonodajo Skupnosti sproži pravni postopek. V skladu z obstoječimi napotki Evropske komisije158 lahko izravnalni ukrepi iz člena 6(4) vključujejo enega ali več od naslednjih ukrepov: – obnovitev ali povečanje obstoječih območjih Natura 2000: obnova habitata za

zagotovitev vzdrževanja ohranitvene vrednosti in usklajenosti s cilji ohranjanja območja ali izboljšanje preostalega habitata sorazmerno z izgubo zaradi načrta ali projekta na območju Natura 2000;

– ponovno oblikovanje habitata: ponovno oblikovanje habitata na novem ali večjem

območju, ki bo vključeno v omrežje Natura 2000; – določitev novih območij v skladu z direktivama o pticah in o habitatih v povezavi z

drugimi deli, kot je opisano zgoraj. Kar zadeva izravnalne ukrepe za območja, določena v okviru direktive o pticah (posebno območje varstva), je treba vsak nov habitat, oblikovan kot izravnava za škodo na posebnem območju varstva, ko doseže svoje cilje, razglasiti za posebno območje varstva, da se ohrani celovita usklajenost omrežja.

Ključna vprašanja, ki jih je treba obravnavati pri načrtovanju izravnalnih ukrepov, vključujejo:

ciljno usmerjene ukrepe za obravnavo neizogibnih škodljivih vplivov in zagotovitev zaščite celovite usklajenosti omrežja Natura 2000;

zagotovitev, da je izravnava izvedljiva in učinkovita, tj. raven tveganja neuspeha;

ocena tehnične izvedljivosti;

obseg izravnalnih ukrepov;

lokacija v zvezi s škodo;

časovni okvir v zvezi s škodo;

dolgoročno izvajanje.

158 Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih. Pojasnilo pojmov: druge ustrezne rešitve, nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, izravnalni ukrepi, celovita usklajenost, mnenje Komisije;






PRILOGA I:

Priporočila in resolucije, sprejete v okviru mednarodnih konvencij o morebitnih vplivih vetrnih elektrarn na prostoživeče živali in habitate

V okviru različnih mednarodnih konvencij in sporazumov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo so bili sprejeti ukrepi za gradnjo vetrnih elektrarn.

Bernska konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov V imenu Bernske konvencije je organizacija BirdLife International leta 2003 predložila analizo vplivov na ptice ter smernice o merilih okoljske presoje in vprašanjih izbire območja, opravljeno na podlagi pregleda literature159. Tej pobudi je sledila resolucija „o čim večjem zmanjšanju vplivov proizvodnje vetrne energije na prostoživeče živali“, ki jo je sprejel stalni odbor Konvencije leta 2004160. Pogodbenicam se priporoča, naj sprejmejo primerne ukrepe za čim večje zmanjšanje morebitnih škodljivih vplivov vetrnih turbin na prostoživeče živali, vključitev industrijskega sektorja ter zagotovitev ustreznega spremljanja in nadzora, da se izboljša razumevanje vpliva vetrnih elektrarn.

Bonnska konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali Konferenca pogodbenic Bonnske konvencije je leta 2002 sprejela resolucijo o vetrnih turbinah in selitvenih vrstah161. Resolucija poziva pogodbenice, naj med drugim opredelijo območja, na katerih vetrne turbine ogrožajo selitvene vrste in na katerih je treba vetrne turbine oceniti zaradi zaščite selitvenih vrst. Prav tako morajo uporabiti in okrepiti celovite strateške presoje vplivov na okolje za območja, na katerih se načrtujejo večja polja vetrnih turbin, ter v celoti upoštevati previdnostno načelo.

Sporazum o varstvu netopirjev v Evropi (EUROBATS) Na podlagi zgoraj navedene resolucije je bila v okviru Bonnske konvencije leta 2003 sprejeta resolucija o morebitnem vplivu vetrnih elektrarn na netopirje162. Ta vključuje zahtevo za svetovalni odbor, da oceni dokaze o vplivih in po potrebi pripravi smernice za oceno morebitnih vplivov. Te smernice so bile objavljene leta 2008163.

Sporazum o ohranjanju malih kitov in delfinov Baltskega morja in Severnega morja (ASCOBANS) Kot del sporazuma v okviru Bonnske konvencije je bila leta 2006 sprejeta tudi resolucija o „negativnih vplivih zvoka, plovil in drugih oblik motenj na male kite in delfine“164. Pogodbenice in države na območju razširjenosti poziva k izvajanju nadaljnjih raziskav vplivov na primer „ekstraktivne industrije in drugih industrijskih dejavnosti, vključno z vetrnimi elektrarnami“, na male kite in delfine ter k vključitvi fizičnih vplivov in vplivov na vedenje na ravni posameznih živali in ravni populacije. Pogodbenice in države na območju razširjenosti poziva tudi k oblikovanju ustreznih ukrepov upravljanja, smernic in tehnoloških prilagoditev, da bi se čim bolj zmanjšali škodljivi vplivi na male kite in delfine, ter k izvajanju postopkov za oceno učinkovitosti morebitnih smernic in ukrepov upravljanja. Leta 2007 je potekala delavnica o vplivih in metodologijah za oceno vplivov vetrnih elektrarn na morju na morske sesalce.

159

Langston in Pullan (2003), Svet Evrope T-PVS/Inf (2003) 12. 160

Priporočilo št. 109 (2004) stalnega odbora. 161

Resolucija št. 7.5. 162

Resolucija št. 4.7, na voljo na http://www.eurobats.org/documents/pdf/MoP4/Record_MoP4_complete.pdf. 163

Rodrigues in drugi (2008), na voljo na naslovu http://www.eurobats.org/publications/publication_series.htm. 164

Resolucija št. 4, na voljo na http://www.service-board.de/ascobans_neu/files/mop5-final-4.pdf.

http://www.eurobats.org/documents/pdf/MoP4/Record_MoP4_complete.pdf


http://www.service-board.de/ascobans_neu/files/mop5-final-4.pdf


PRILOGA II:

Vrste ptic, ki veljajo za posebej ranljive zaradi vetrnih elektrarn165

XXX = dokazi o znatnem tveganju za vpliv, XX = dokazi ali znaki o tveganju ali vplivu, X = morebitno tveganje ali vpliv, x = majhno ali nepomembno tveganje ali vpliv, ki ga je kljub temu treba obravnavati v presoji. Ta seznam je okviren, pri čemer so vsi morebitni vplivi omejeni na posamezno območje.

Vrsta/skupina vrst Stanje

ohranjenosti v

Evropi166

Navedena v Prilogi I k direktivi

EU o pticah

Sprememba habitata

Trk/trčenje s pticami

Učinek pregrade

Sprememba strukture habitata

Morebiten pozitivni vpliv

Gavia stellata (obdobje razmnoževanja) (razredčena vrsta) DA X X X

Gavia stellata (prezimovanje) (razredčena vrsta) DA XXX X

Gavia arctica (ranljiva vrsta) DA X X

Podiceps auritus (število ptic se zmanjšuje)

DA X X

Morus bassanus varna vrsta NE X X

Phalacrocorax carbo varna vrsta NE X x x

Phalacrocorax aristotelis (varna vrsta) NE167 X

Ciconia nigra redka vrsta DA x

Ciconia ciconia razredčena vrsta DA XX X

Cygnus cygnus varna vrsta DA X X

Anser fabalis (prezimovanje) varna vrsta NE X

Anser brachyrhynchus varna vrsta NE Glej opombo168 X

Anser albifrons (prezimovanje) varna vrsta NE169 XX X

Branta leucopsis varna vrsta DA X X

Branta bernicla ranljiva vrsta NE X X

Anas penelope (obdobje, ko ni razmnoževanja) varna vrsta NE XX x

Aythya ferina (letenje med območji za hranjenje in počitek pozimi)

(število ptic se zmanjšuje)

NE x X

165

Seznam temelji predvsem na podatkih iz virov avtorjev Barrios in Rodrígues (2007), Bevanger in drugi (2008), Bright in drugi (2006), Carrete in drugi (2009), de Lucas in drugi (2007b), Devereux in drugi (2008), Dirksen in drugi (2007), Everaert in Stienen (2007), García de la Morena in drugi (2009), Gonzáles in Margalida (2008), Hötker in drugi (2005, 2006), Kruckenberg in Jaene (1999), Langston in Pullan (2003), Larsen in Madsen (2000), Lawrence in drugi (2007), Lekuona in Ursúa (2007), Madsen in Boertmann (2008), Madders in Whitfield (2006), Pearce-Higgins in drugi (2008, 2009), Petersen in drugi (2006), Petersen in Fox (2007) ter Thelander in Smallwood (2007).

166 Sklic: BirdLife International (2004).

167 Razen P.a. desmarestii.

168 Začetni učinek spremembe, vendar so prisotni znaki dolgoročnega bivanja (npr. Madsen in Boertmann, 2008).

169 Razen A.a. flavirostris.


Vrsta/skupina vrst Stanje

ohranjenosti v

Evropi170


EU o pticah

Sprememba habitata


Učinek pregrade



Aythya fuligula (letenje med območji za hranjenje in počitek pozimi)


NE x X

Aythya marila (letenje med območji za hranjenje in počitek pozimi)


NE x X

Somateria mollissima varna vrsta NE X X X X

Somateria mollissima (počitek, prezimovanje) varna vrsta NE X x

Clangula hyemalis (prezimovanje) (varna vrsta) NE XX X X X

Melanitta nigra (obdobje razmnoževanja) (varna vrsta) NE X

Melanitta nigra (prezimovanje) (varna vrsta) NE XX171 X X X

Bucephala clangula (letenje med območji za hranjenje in počitek pozimi)

(varna vrsta) NE x x

Mergus serrator (varna vrsta) NE x172

Pernis apivorus (varna vrsta) DA x

Milvus migrans (ranljiva vrsta) DA X X X

Milvus milvus število ptic se zmanjšuje

DA X XXX x

Haliaeetus albicilla redka vrsta DA XXX XXX

Gypaetus barbatus (ranljiva vrsta) DA X X

Gyps fulvus varna vrsta DA X XXX173 X

Neophron percnopterus ogrožena vrsta DA XXX XX XXX

Circaetus gallicus (redka vrsta) DA X XXX X

Circus aeroginosus varna vrsta DA X x x

Circus cyaneus razredčena vrsta DA XX X x

Circus pygargus varna vrsta DA X XX

Accipiter gentilis varna vrsta NE174 x

Accipiter nisus varna vrsta NE175 x x

Buteo buteo varna vrsta NE x XX x

Buteo lagopus (varna vrsta) NE X

170

Sklic: BirdLife International (2004). 171

Začetno izogibanje, izboljšanje stanja v 3–5 letih (Petersen in Fox, 2007). 172

Znaki, da je na območjih okoli vetrnih turbin prisotnih vedno več vrst (Petersen in drugi, 2006). 173

Glede na študijo v Navarri je bilo v Španiji v obdobju 2000–2002 63,1 % poginulih ptic in netopirjev (13 vetrnih elektrarn, 741 turbin, skupaj 360 poginov, Lekuona in Ursúa, 2007). 174

Razen A.g. arrigonii. 175

Razen A.n. granti.


Vrsta/skupina vrst Stanje ohranjenosti v

Evropi176


EU o pticah

Sprememba habitata


Učinek pregrade



Aquila pomarina (število ptic se zmanjšuje)

DA XX

Aquila heliaca redka vrsta DA X X

Aquila adalberti (ogrožena vrsta) DA XXX x x XX

Aquila chrysaetos redka vrsta DA X XXX

Hieraaetus fasciatus ogrožena vrsta DA X X

Falco naumanni razredčena vrsta DA x

Falco tinnunculus število ptic se zmanjšuje

NE X XX X

Falco columbarius (varna vrsta) DA x

Falco subbuteo (varna vrsta) NE x

Falco peregrinus varna vrsta DA X X x

Lagopus lagopus varna vrsta NE177

X XX

Tetrao tetrix razredčena vrsta NE178

X X X X

Tetrao urogallus (varna vrsta) DA X X X

Alectoris rufa (število ptic se zmanjšuje)

NE X x

Phasianus colchicus (varna vrsta) NE X x

Crex crex razredčena vrsta DA X X

Grus grus (razredčena vrsta) DA X X x

Tetrax tetrax ranljiva vrsta DA XX X x x

Pluvialis apricaria (varna vrsta) DA XX X X

Vanellus vanellus ranljiva vrsta NE XX X x

Calidris maritima (mesto prezimovanja) (varna vrsta) NE X x x

Calidris alpina (razredčena vrsta) NE179

X X

Calidris spp. x

Gallinago gallinago število ptic se zmanjšuje

NE XX X

Limosa limosa ranljiva vrsta NE X x X

176


Razen L.l. pyrenaicus in L.l helveticus. 178

Razen T.t. tetrix. 179

Razen C.a. schinzii.



Evropi180


EU o pticah

Sprememba habitata


Učinek pregrade



Numenius arquata število ptic se zmanjšuje

NE XX X

Stercorarius parasiticus (varna vrsta) NE X X

Larus minutus (razredčena vrsta) DA x181

Larus argentatus varna vrsta NE x x x

182

Sterna sandvicensis razredčena vrsta DA XX x

Sterna hirundo varna vrsta DA XX x

Sterna hirundo/S. paradisea DA X

Sterna albifrons (varna vrsta) DA XX x

Uria aalgle/Alca torda (varna vrsta) NE183

XX X X

Golobi (Columbidae) x

Cuculus canorus varna vrsta NE x

Bubo bubo (razredčena vrsta) DA X

Asio otus (varna vrsta) NE x

Caprimulgus europaeus (razredčena vrsta) DA X X

Tachyparptis melba varna vrsta NE X

Apus apus (varna vrsta) NE x

Upupa epops (število ptic se zmanjšuje)

NE x

Pevci (več vrst) X184 X

185

Chersophilus duponti (razredčena vrsta) DA XX X XX XX

Alauda arvensis (winter) (razredčena vrsta) NE X

Anthus pratensis (varna vrsta) NE X

Oenanthe oenanthe (število ptic se zmanjšuje)

NE XX

Acrocephalus schoenobaenus varna vrsta NE x186

180




Razen U.a. ibericus. 184

Zlasti nočne selivke (npr. Langston in Pullan, 2003). 185

Razen škorcev in vran (Hötker in drugi, 2005, 2006).



Evropi187


EU o pticah

Sprememba habitata


Učinek pregrade



Pyrrhocorax pyrrhocorax število ptic se zmanjšuje

DA X x

Sturnus vulgaris (obdobje, ko ni razmnoževanja)

število ptic se zmanjšuje

NE XX x

Semenojede ptice kmetijske krajine

(pozimi)188

Glej opombo189

NE x

Emberiza schoeniclus varna vrsta NE x190

186

Znaki, da je na območjih okoli vetrnih turbin prisotnih vedno več vrst, verjetno zaradi pozitivnega odziva na spremembo habitata okoli preučevanih vetrnih turbin (Hötker in drugi, 2005, 2006). 187


Emberiza citriniella, E. schoeniclus, Passer montanus in Miliara calandra. 189

Emberiza citriniella in E. schoeniclus sta „varni vrsti“, pri vrstah Passer montanus in Miliara calandra pa se „število ptic zmanjšuje“. 190

Znaki, da je na območjih okoli vetrnih turbin prisotnih vedno več vrst, verjetno zaradi pozitivnega odziva na spremembo habitata okoli preučevanih vetrnih turbin (Hötker in drugi, 2005, 2006).


PRILOGA III:

Obnašanje netopirjev v zvezi s polji vetrnih elektrarn191:

Vrsta Navedena v

Prilogi II k direktivi EU o

habitatih192

Lov v bližini struktur habitata

Selitev ali premiki na

velike razdalje

Letenje na visoki

višini (< 40 m)

Letenje na

nizki višini

Morebitno vznemirjanje

zaradi ultrazvoka

turbin

Privablja jih

svetloba

Hranjenje v gondolah

Znana izguba

habitata za lov

Tveganje izgube

habitata za lov

Znani primeri trkov

Tveganje za trk

Rhinolophus ferrumequinum X X X

Rhinolophus hipposideros X X X

Rhinolophus euryale X X X

Rhinolophus mehelyi X

Rhinolophus blasii X

Myotis myotis X X X X X X

Myotis blythii X X X X X

Myotis punicus

Myotis daubentonii X X X X X

Myotis emarginatus X X ? X X

Myotis nattereri X X

Myotis mystacinus X X X

Myotis brandtii X X X X X

Myotis alcathoe X X

Myotis bechsteinii X X X

Myotis dasycneme X X X X X X

Myotis capaccini X X

Nyctalus noctula X X X X ? X X X

Nyctalus leisleri X X X X ? X X X

Nyactalus lasiopterus ? X ? X X X

Eptesicus nilssonii X X X X

Eptesicus serotinus ? X X X (X) X X

Vespertilio murinus X X X X X X

Pipistrellus pipistrellus X X X ? X X X

Pipistrellus pygmaeus X X X X ? X X X

Pipistrellus kuhlii X X X ? X X X

Pipistrellus nathusii X X X X ? X X X

Hypsugo savii X X X ? X X X

191

Rodrigues in drugi (2008). 192

Poleg tega je „Microchiroptera, vse vrste“ vključena v Prilogo IV(a) k direktivi o habitatih, kar v praksi pomeni, da se obveznosti iz člena 12 navedene direktive uporabljajo za vse evropske vrste netopirjev.


Vrsta Navedena v Prilogi II k

direktivi EU o

habitatih193

Lov v bližini struktur habitata

Selitev ali premiki na

velike razdalje

Letenje na visoki

višini (< 40 m)

Letenje na

nizki višini

Morebitno vznemirjanje

zaradi ultrazvoka

turbin

Privablja jih

svetloba

Hranjenje v gondolah

Znana izguba

habitata za lov

Tveganje izgube

habitata za lov

Znani primeri trkov

Tveganje za trk

Plecotus auritus X X X X X

Plecotus austriacus X X X X X

Plecotus macrobullaris ? X

Plecotus kolombatovici

Barbastella barbastellus X X X

Miniopterus schreibersii X ? X X X X X X

Tadarida tenotis X X X X X

Rousettus aegipticus194

X

193

Poleg tega je „Microchiroptera, vse vrste“ vključena v Prilogo IV(a) k direktivi o habitatih, kar v praksi pomeni, da se obveznosti iz člena 12 navedene direktive uporabljajo za vse evropske vrste netopirjev.

194 Za vrsto Rousettus aegiptiacus ni podatka v viru avtorjev Rodrigues in drugi (2008).

Smernice EU za razvoj vetrne energije v skladu z zakonodajo EU o varovanju narave 101

PRILOGA IV:

Vodne vrste iz Prilog II in/ali IV(a) direktive o habitatih, za katere se priporoča posebna obravnava v zvezi z negativnim vplivom polj vetrnih elektrarn (seznam je nepopoln195).

Vrsta, skupina vrst Priloga Razlog za obravnavo

Tjulnji (Phocidae) Halichoerus grypus II Vznemirjanje (hrup itd.) zaradi vetrnih elektrarn

na morju, predvsem med gradnjo. Monachus monachus II

(prednostno), IV(a)

Čeprav podatki o vplivih niso bili najdeni, je treba kljub temu obravnavati tveganje vznemirjanja (hrup itd.) zaradi vetrnih elektrarn na morju v fazi gradnje, podobno kot pri ugotovitvah za druge morske sesalce in pri zaskrbljenosti zaradi splošnega neugodnega stanja ohranjenosti te vrste.

Phoca hispida bottnica II Čeprav ni na voljo študij o morebitnem vplivu vetrnih elektrarn, je treba kljub temu obravnavati tveganje vznemirjanja (hrup itd.) zaradi vetrnih elektrarn na morju v fazi gradnje, podobno kot pri ugotovitvah za druge morske sesalce in pri zaskrbljenosti zaradi stanja ohranjenosti te podvrste, ki je endemična za Baltsko morje.

Phoca vitulina II Vznemirjanje (hrup itd.) zaradi vetrnih elektrarn na morju, predvsem med gradnjo.

Kiti, delfini in pliskavke (Cetacea) Vse vrste IV(a) Vznemirjanje (hrup itd.) zaradi vetrnih elektrarn

na morju, predvsem med gradnjo in po možnosti tudi med delovanjem, podobno kot pri ugotovitvah za vrsto Phocoena phocoena.

Phocoena phocoena II Vznemirjanje (hrup itd.) zaradi vetrnih elektrarn na morju, predvsem med gradnjo, vendar tudi nasprotujoči si dokazi o vplivu med delovanjem.

Tursiops truncatus II Vznemirjanje (hrup itd.) zaradi vetrnih elektrarn na morju, predvsem med gradnjo in po možnosti tudi med delovanjem, podobno kot pri ugotovitvah za vrsto Phocoena phocoena.

Kopenski sesalci196

: Lutra lutra

II, IV(a)

Ugotovljen posredni vpliv sprememb v hidrologiji itd., povezan z gradnjo polj vetrnih elektrarn na mokriščih v zgornjem toku rek (vključno s šotišči).

Ribe: Salmo salar

II


Mehkužci: Margaritifera margaritifera

II


195

Seznam temelji predvsem na podatkih iz virov avtorjev Hötker in drugi (2005, 2006), Lucke in drugi (2006), Rodrigues in drugi (2008) ter Thomsen in drugi (2006) v zvezi z netopirji in morskimi sesalci.

196 Sklic na opombe škotskih in irskih članov začasne skupine (avgust 2008).

Smernice EU za razvoj vetrne energije v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU 102

PRILOGA V

Nekateri primeri predlaganih ali potrjenih vplivov vetrnih elektrarn na vrste in skupine vrst

Vrsta vpliva Na kopnem Na morju Vznemirjanje in selitev, ptice

Za vodne ptice, ki počivajo in prezimujejo, je dokazano vznemirjanje na območju od 0 m do približno 800 m ter na razdalji 600 m od elektrarn kot pogosto sprejeto „pravilo približnega merjenja“

197, vendar je dokazano tudi, da se

vodne ptice, ki počivajo, na vetrne elektrarne lahko sčasoma navadijo

198.

Študije o prezimujočih pticah kmetijske krajine v Združenem kraljestvu kažejo le minimalne vplive

199.

Ptice, ki se razmnožujejo, naj bi bile odpornejše od ptic, ki počivajo in prezimijo

200, vendar je to predpostavko treba

dodatno preveriti z dolgoročnimi študijami. Vseeno za posamezne vrste ptic obstajajo dokazi o učinkih selitve v obdobju razmnoževanja

201.

To je bilo še dodatno potrjeno s študijo o višavskih habitatih v severnem delu Združenega kraljestva, kjer se je pogostost razmnoževanja 7 od 12 vrst zmanjšala za 15–53 % na območju 500 m okoli vetrnih turbin

202.

Danske študije o vetrnih elektrarnah na morju za obdobje 1999–2007 so pokazale selitev in tudi izboljšanje stanja posameznih vrst ptic, ki so počivale ali prezimovale v vodah okoli vetrnih elektrarn

203.

Začetni znaki izogibanja območjem do najmanj 2 km so bili opaženi npr. pri rdečegrlem slapniku (Gavia stellata), črni raci (Melanitta nigra) ter njorkah (Uria aalge in Alca torda). Očitno izboljšanje stanja je bilo ugotovljeno 3–5 let po izgradnji pri črni raci, pri čemer je še vedno treba pojasniti, ali je bilo to izboljšanje povezano s spremembo oskrbe s hrano ali bivališčem. Pri rdečegrlem slapniku ni bilo ugotovljenih znakov izboljšanja stanja tudi 5–6 let po izgradnji.

Vznemirjanje in selitev, morski sesalci in ribe

n. r. Vpliv hrupa je bilo glavno vprašanje študije o morskih sesalcih (tjulnjih, delfinih in kitih) ter ribah.

Gradbena dela, zlasti zabijanje pilotov, lahko povzročijo kratkoročne, vendar dolgo trajajoče vplive

204 s slišnostjo 80 km za

197

Npr. Drewitt in Langston (2006) ter navedeni sklici. 198

Npr. Madsen in Boertmannn (2008) v zvezi s kratkokljuno gosjo (Anser brachyrhynchos). 199

Devereux in drugi (2008). 200

Npr. Hötker in drugi (2005, 2006) na podlagi pregleda literature, ki zajema 127 študij. 201

Npr. za belorepca (Haliaeetus albicilla, Follestad in drugi 2007) ter zlato prosenko (Pluvialis apricaria, Pearce-Higgins in drugi 2008). 202

Pearce-Higgins in drugi (2009). 203

Npr. Petersen in drugi (2006), Petersen in Fox (2007) ter navedeni sklici. 204

Npr. Nedwall in drugi (2007) ter Diederichs in drugi (2008).


pristaniško rjavo pliskavko (Phocoena phocoena) in navadnega tjulnja (Phoca vitulina) ter možnimi vedenjskimi odzivi na razdalji 15–20 km. V neposredni bližini ni mogoče izključiti težkih poškodb zaradi dejavnosti zabijanja

205.

Izkazalo se je, da gradnja bolj vpliva na pliskavke kot na tjulnje. Podrobne študije o populacijah navadnega tjulnja ob vetrnih elektrarnah na morju Nysted in Horns Rev so pokazale zmanjšano število živali med zabijanjem pilotov, niso pa pokazale splošne spremembe številčnosti vrste v fazi gradnje

206. Pri pristaniških rjavih

pliskavkah je bil ugotovljen bistven, vendar kratkotrajni vpliv zabijanja pilotov. Pri vetrni elektrarni Horns Rev je bilo med gradnjo ugotovljeno rahlo zmanjšanje številčnosti vrste, med delovanjem pa vpliva ni bilo. Pri vetrni elektrarni Nysted je bilo ugotovljeno jasno zmanjšanje števila med gradnjo, pri čemer je bil ta vpliv prisoten tudi po dveh letih delovanja, vendar z znaki počasnega postopnega izboljšanja stanja

207.

Hrup med delovanjem je na splošno majhen in večinoma ne presega spreminjajočih se razmer, ki so prisotne v običajni življenjski dobi živali. (Morebiten) vpliv je lokalen, vendar dolgotrajen

208, pri čemer

je lahko na različnih mestih različen209

. Elektromagnetna polja, ki nastanejo v bližini podvodnih kablov, so

bila pomembno vprašanje zaradi motenja električnih polj, ki jih nekatere vrste rib uporabljajo za odkrivanje plena, orientacijo v prostoru itd., in magnetnih polj, ki se uporabljajo za navigacijo; to zlasti zadeva morske pse, raže in piškurje

210, čeprav na podlagi

razpoložljivih podatkov ni mogoče sklepati o velikih vplivih211

. Pri morskih bentoških živalih statična magnetna polja podmorskih

205

Thomsen in drugi (2006). 206

Teilmann in drugi (2006). 207

Teilmann in drugi (2008). 208

Npr. Nedwall in drugi (2007) ter Diederichs in drugi (2008). 209

Npr. v zvezi s pristaniško rjavo pliskavko (Phocoena phocoena) ter primerjavami med vetrnima elektrarnama na morju Nysted in Horns Rev na Danskem (Teilmann in drugi 2008).

210 Npr. OSPAR (2006a).

211 Npr. Meissner in Sordyl (2006).


kablov med preskusi v umetnih pogojih očitno niso imela jasnega vpliva na orientacijo, gibanje in fiziologijo, vendar so potrebne dodatne študije, ki bodo osredotočene na dolgoročni vidik

212.

Nekatere vrste rib, vključno s trsko in atlantskim sledom, lahko hrup zaradi delovanja zaznajo na razdalji do 4 km , nekatere druge vrste pa na razdalji do približno 1 km; to lahko pomeni tveganje za motenje komunikacije znotraj vrst. Vedenjski in fiziološki stres se pričakuje le v neposredni bližini

213.

Polja vetrnih elektrarn na morju lahko delujejo kot kombinacija umetnih grebenov in naprave za združevanje rib

214, zato lahko

omejitve ribolova v bližnji okolici dodatno pozitivno vplivajo na staleže rib

215.

Smrtni primeri zaradi trkov, ptice

Stopnje trkov so na splošno zelo nizke, omeniti pa je treba izjemo veliko pogostost poginov med pticami roparicami. Posebno zaskrbljenost je treba izraziti na primer v zvezi z beloglavim jastrebom (Gyps fulvus), egiptovskim jastrebom (Neophron percnopterus), belorepcem (Haliaeetus albicilla), planinskim orlom (Aquila chrysaetos), rjavim škarnikom (Milvus milvus) in navadno postovko (Falco tinnunculus)

216.

Posamezni primeri z veliko smrtnostjo na različnih lokacijah, npr. v Kaliforniji, Španiji in na Norveškem, so pritegnili široko zanimanje javnosti, vendar so tveganja zelo krajevno omejena

217.

Za lokacije na morju so podatki o poginih zaradi trkov še vedno omejeni, vendar neposrednja opazovanja, radarske študije in modeliranje kažejo na zelo nizka tveganja, kot je bilo na primer ugotovljeno za gago (Somateria mollissima)

219.

212

Bochert in Zettler (2006). 213

Npr. Keller in drugi (2006), Thomsen in drugi (2006). 214

Npr. Wilhelmsson in drugi (2006). 215

Npr. Fiskeriverket (2007). 216

Npr. Barrios in Rodrígues (2004, 2007), Hötker in drugi (2005, 2006), Lekuona in Ursúa (2007), Follestad in drugi (2007), Thelander in Smallwood (2007) ter Carrete in drugi (2009).

217 Drewitt in Langston (2008) ter navedeni sklici.


Ptice, ki zaradi prehranjevanja stalno letijo med mesti hranjenja in mesti gnezdenja, so lahko izpostavljene večjim tveganjem

218.

Smrtni primeri zaradi trkov, netopirji

Večja tveganja smrtnosti kot pri pticah, predvsem za selitvene vrste (na kratke in dolge razdalje) na lokacijah na kopnem in na morju

220.

V okviru enoletne študije vplivov delovanja na netopirje na območju okoli Freiburga v južni Nemčiji, ki je vključevala standardizirano iskanje mrtvih živali okoli 16 turbin, je bilo najdenih 50 mrtvih netopirjev, od katerih je bilo največ primerov vrst Pipistrellus pipistrellus in Nyctalus leisleri, medtem ko je bilo najdenih le 9 ptic (5 vrst). Večina netopirjev je bila najdena konec poletja, pri čemer je bila večina poginov zabeležena v gozdovih, nobeden pa na odprtih območjih. Pri 2 turbinah, kjer se je dejavnost preučevala s termovizijsko kamero, se je okoli 25 % netopirjev ob približevanju rotorju odzvalo z umikom

221.

Večja tveganja smrtnosti kot pri pticah, predvsem za selitvene vrste na lokacijah na kopnem in na morju

222.

Učinki pregrade Na podlagi pregleda literature je mogoče sklepati, da je izogibanje sorazmerno pogost, vendar še vedno slabo raziskan pojav. Tako se večina podatkov nanaša na opazovanja podnevi, medtem ko še vedno ni dovolj podatkov za čas noči, ko poteka večina selitev

223.

Ob polju vetrnih elektrarn na morju (7 turbin), ki se nahaja na pogosto uporabljeni selitveni poti čez ožino Kalmarsund na jugovzhodnem Švedskem, je bilo med selitvenimi vrstami vodnih ptic (predvsem pri gagi, Somateria mollissima) ugotovljeno izogibanje na razdalji 1–2 km. Pri spomladanski selitvi (vendar ne jesenski) je bil koridor letenja prilagojen na vzhodnejšo lokacijo. Ocenjuje se, da se je celotna dolžina selitve in tako poraba energije povečala za 0,2–0,5 %

224.

Izogibanje pri različnih vrstah vodnih ptic (vključno z gago) dobro

219

Npr. Pettersson (2005), Petersen in drugi (2006). 218

Npr. Everaert in Stienen (2007) v zvezi s študijo o treh vrstah čiger, ki se razmnožujejo na obalnih območjih za razmnoževanje. 220

Npr. Rodrigues in drugi (2008). 221

Brinkmann in drugi (2006). 222

Npr. Rodrigues in drugi (2008). 223

Hötker (2005, 2006). 224

Pettersson (2005).


dokazujejo tudi primeri danskih vetrnih elektrarn na morju, pri katerih je večina jat ptic mimo polja vetrnih elektrarn letela na razdalji 1,5–2 km, čeprav so bili odzivi zelo odvisni od posameznih vrst

225.

Pri ribah in morskih sesalcih za učinek pregrade ni bilo najdenih dokazov

226.

225

Npr. Petersen in drugi (2006), Masden in drugi (2009). 226

OSPAR (2006a) v zvezi s študijami vetrnih elektrarn Horns Rev in Nysted na Danskem.

Smernice EU za razvoj vetrne energije v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU 107

PRILOGA VI:

Pomembne evropske in nacionalne smernice na področju presoje vplivov vetrnih elektrarn Seznam že obstoječih smernic Evropske komisije in nacionalnih smernic, ki bi lahko bile pomembne za presoje vplivov načrtov in projektov vetrnih elektrarn, ni izčrpen. Nacionalni dokumenti temeljijo predvsem na informacijah, ki so jih predložili člani začasne skupine. Seznam vključuje tudi nekatere smernice, ki so jih pripravile nevladne organizacije. Evropa Spodaj navedene dokumente je pripravila Evropska komisija. Vsebujejo podrobne smernice o uporabi zakonodaje EU o varovanju narave. Evropska komisija, Upravljanje območij Natura 2000: določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS o habitatih

(Managing Natura 2000 sites: the provisions of Article 6 of the habitats directive 92/43/EEC), Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2000; http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/provision_of_art6_en.pdf.

Evropska komisija, Ocena načrtov in projektov, ki pomembno vplivajo na območja Natura 2000. Metodološke

smernice v zvezi z določbami člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (Assessment of plans and projects significantly affecting Natura 2000 sites. Methodological guidance on the provisions of articles 6(3) and (4) of the Habitats Directive 92/43/EEC), Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2002; http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/natura_2000_assess_en.pdf.

Evropska komisija, Izvajanje Direktive 2001/42 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,

2003; http://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/030923_sea_guidance.pdf.

Evropska komisija, Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih. Pojasnilo pojmov: druge

ustrezne rešitve, nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, izravnalni ukrepi, celovita usklajenost, mnenje Komisije, 2007; http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/guidance_art6_4_sl.pdf.

Evropska komisija, Smernice o strogem varstvu živalskih vrst v interesu Skupnosti iz Direktive 92/43/EGS o

habitatih (Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the ‘Habitats Directive’92/43/EEC), končna različica, februar 2007; http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/index_en.htm.

Druge smernice, pomembne na nadnacionalni ravni (izbor) Diederichs, A., Nehlds, G., Dähne, M., Adler, S., Koschinski, S., in Verfuss, U., Metodologije za merjenje in

ocenjevanje morebitnih sprememb v vedenju, številu ali porazdelitvi morskih sesalcev zaradi gradnje, delovanja in razgradnje vetrnih elektrarn na morju (Methodologies for measuring and assessing potential changes in marine mammal behaviour, abundance or distribution arising from the construction, operation and decommissioning of offshore windfarms), 2008. Po naročilu COWRIE Ltd.; http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/Latest%20COWRIE_CHANGE_report_final.pdf.

Kettunen, M., Terry, A., Tucker, G., in Jones, A., Napotki za ohranjanje najpomembnejših krajinskih elementov

za prostoživeče rastlinske in živalske vrste – napotki za izvajanje člena 3 Direktive 79/43/EGS o pticah in člena 10 Direktive 92/43/EGS o habitatih (Guidance on the maintenance of landscape features of major importance for wild flora and fauna – guidance on the implementation of Article 3 of the Birds Directive

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/provision_of_art6_en.pdf

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/natura_2000_assess_en.pdf

http://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/030923_sea_guidance.pdf



http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/Latest%20COWRIE_CHANGE_report_final.pdf


(79/43/EEC) and Article 10 of the Habitats Directive (92/43/EEC), Inštitut za evropsko okoljsko politiko (IEEP), Bruselj, 2007; http://ec.europa.eu/environment/nature/ecosystems/docs/adaptation_fragmentation_guidelines.pdf.

Smernice OSPAR o okoljskih vidikih za gradnjo vetrnih elektrarn na morju (OSPAR guidance on environmental

considerations for offshore wind farm development), 2008 – referenčna številka Komisije OSPAR 2008-3; http://www.ospar.org/v_measures/get_page.asp?v0=08-03e_Consolidated%20Guidance%20for%20Offshore%20Windfarms.doc&v1.

Rodrigues, L., Bach, L., Duborg-Savage, M-J., Goodwin, J., in Harbusch, C., Smernice za upoštevanje netopirjev pri projektih vetrnih elektrarn (Guidelines for consideration of bats in wind farm projects), serija objav EUROBATS št. 3 (angleška različica), Sekretariat UNEP/EUROBATS, Bon, 2008; http://www.eurobats.org/publications/publication_series.htm.

Seeley, B., Parr, J., Evans, J., in Lear, D., Vzpostavljanje najboljše prakse za dokumentiranje in razširjanje

morskih bioloških podatkov (Establishing best practice for the documentation and dissemination of marine biological data), 2008. Po naročilu COWRIE Ltd.; http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/DATA_14_11_08_FINALREPORT.pdf.

Nacionalne smernice

Belgija

Gouvernement Wallon, Cadre de référence pour l’implantation d’éoliennes en région Wallonne, 2002; http://mrw.wallonie.be/DGATLP/DGATLP/Pages/DAU/Dwnld/NoteEolienne.pdf.

Everaert, J., Effecten van windturbines op de fauna in Vlaanderen: onderzoeksresultaten, discussie en aanbevelingen (Vplivi vetrnih turbin na živalske vrste v Flandriji. Rezultati študije, razprava in priporočila), Rapporten van het Instituut voor Natuur- en Bosonderzoek, 2008(44); http://www.inbo.be/content/page.asp?pid=en_fau_bir_windturbines.

Vlaamse regering, Omzendbrief EME/2006/01-RO/2006/02. Afwegingskader en randvoorwaarden voor de inplanting van windturbines, Belgisch Staatsblad, 24. 10. 2006, str. 56705–56713; http://www.energiesparen.be/node/912.

Finska

Ministrstvo za okolje, Tuulivoimarakentaminen (Razvoj vetrne energije), Helsinki, 2005 (na voljo v finskem in švedskem jeziku); http://www.ymparisto.fi/download.asp?contentid=42234&lan=fi.

Francija

DIREN Bourgogne, Définition et cartographie des enjeux avifaunistiques vis à vis du développement de l’énergie éolienne en Bourgogne, Direction Régionale de l’Environnement, Bourgogne, Dijon, 2007; http://www.bourgogne.ecologie.gouv.fr/plugins/fckeditor/UserFiles/EPOB%20rapport%20carto%20final(1).pdf.

Ministère de l’Ecologie, du Développement et de l’Aménagement Durables, Guide de l’étude d’impact sur l’environnement des parcs éoliens, 2006; http://www.developpement-durable.gouv.fr/IMG/pdf/guide_etude_impact_eolien_2006.pdf.

Ministère de l’Ecologie, du Développement et de l’Aménagement Durables, Les questions-réponses sur les zones développement de l’éolien (ZDE), 2007; http://www.industrie.gouv.fr/energie/renou/questions-zde.htm.

Nemčija

http://ec.europa.eu/environment/nature/ecosystems/docs/adaptation_fragmentation_guidelines.pdf

http://www.ospar.org/v_measures/get_page.asp?v0=08-03e_Consolidated%20Guidance%20for%20Offshore%20Windfarms.doc&v1=5

http://www.ospar.org/v_measures/get_page.asp?v0=08-03e_Consolidated%20Guidance%20for%20Offshore%20Windfarms.doc&v1=5


http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/DATA_14_11_08_FINALREPORT.pdf

http://mrw.wallonie.be/DGATLP/DGATLP/Pages/DAU/Dwnld/NoteEolienne.pdf

http://www.inbo.be/content/page.asp?pid=en_fau_bir_windturbines

http://www.energiesparen.be/node/912

http://www.ymparisto.fi/download.asp?contentid=42234&lan=fi

http://www.bourgogne.ecologie.gouv.fr/plugins/fckeditor/UserFiles/EPOB%20rapport%20carto%20final(1).pdf

http://www.bourgogne.ecologie.gouv.fr/plugins/fckeditor/UserFiles/EPOB%20rapport%20carto%20final(1).pdf

http://www.developpement-durable.gouv.fr/IMG/pdf/guide_etude_impact_eolien_2006.pdf

http://www.industrie.gouv.fr/energie/renou/questions-zde.htm

109 Smernice EU za razvoj vetrne energije v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU 109

BSH (2007) Standard. Untersuchung der Auswirkungen von Offshore-Windenergieanlagen auf die Meeresumwelt (StUK 3), Bundesamt für Seeschiffahrt und Hydrographie (Zvezni pomorski in hidrografski urad), Hamburg in Rostock, februar 2007; http://www.bsh.de/de/Produkte/Buecher/Standards_Windenergie/7003.pdf.

Irska

Smernice za razvoj vetrne energije (Wind Energy Development Guidelines ) – smernice, namenjene organom za načrtovanje, Ministrstvo za okoljsko dediščino in lokalno upravo, Dublin, 2006. http://www.environ.ie/en/Publications/DevelopmentandHousing/Planning/FileDownLoad,1633,en.pdf

Italija

Di Bene, A., in Scazzoni, L., Gli impianti eolici: suggerimenti per la progettazione e la valutazione paesaggistica, Minestori per i beni e le attività culturali in Gangemi Editore, Rim, različica 2006; http://www.parc.beniculturali.it/ita/paesaggio/linee_guida/inserimentopaes/min_beni_imp_eolici.pdf.

Švedska

Energimyndigheten (švedski urad za energetiko), Vindkraft – tillståndsprocessen och kunskapsläget, Energimyndigheten, Eskilstuna, 2007; http://www.energimyndigheten.se/Global/Om%20oss/Vindkraft/vind.pdf.

Boverket (švedski nacionalni odbor za gradnjo, stanovanjske objekte in načrtovanje), Vindkraftshandboken - planering och prövning av vindkraftverk på land och i kustnära vattenområden, Boverket, Karlskrona, 2009; http://www.boverket.se/Global/Webbokhandel/Dokument/2009/Vindkraftshandboken.pdf.

Združeno kraljestvo BERR, Smernice o pogojih za načrtovanje vetrne energije na kopnem (Onshore wind energy planning

conditions guidance note), Poročilo za svetovalni odbor za obnovljive vire energije in BERR, Ministrstvo za poslovanje, podjetništvo in regulativno reformo, 2007; http://www.berr.gov.uk/files/file35240.pdf.

BERR, Atlas Združenega kraljestva o morskih virih obnovljive energije (Atlas of the UK Marine Renewable

Energy Resources), Ministrstvo za poslovanje, podjetništvo in regulativno reformo, 2007; http://www.renewables-atlas.info.

BWEA, WWF, English Nature in RSPB, Razvoj vetrnih elektrarn in ohranjanje narave – smernice, namenjene

organizacijam za ohranjanje narave in projektantom pri posvetovanju o predlogih za vetrne elektrarne v Angliji (Wind farm development and nature conservation, A guidance document for nature conservation organisations and developers when consulting over wind farm proposals in England), Britansko združenje za vetrno energijo, London, 2001; http://www.bwea.com/pdf/wfd.pdf.

DEFRA, Vetrne elektrarne na morju, Smernice za presojo vpliva na okolje glede na zahteve FEPA in CPA (Offshore Wind Farms, Guidance note for Environmental Impact Assessment in respect of FEPA and CPA requirements), 2004; http://www.cefas.co.uk/publications/files/windfarm-guidance.pdf.

DEFRA, Napotki za ohranjanje narave pri gradnji vetrnih elektrarn na morju, Napotek za uporabo direktiv Evropske komisije o pticah in o habitatih za nosilce projektov gradnje vetrnih elektrarn na morju (Nature conservation guidance on offshore windfarm development, A guidance note on the applications of the EC Wild Birds and Habitats Directives for developers undertaking offshore windfarm developments), različica R1.9, marec 2005; http://www.defra.gov.uk/WILDLIFE-COUNTRYSIDE/ewd/windfarms/windfarmguidance.pdf.

http://www.bsh.de/de/Produkte/Buecher/Standards_Windenergie/7003.pdf

http://www.environ.ie/en/Publications/DevelopmentandHousing/Planning/FileDownLoad,1633,en.pdf

http://www.parc.beniculturali.it/ita/paesaggio/linee_guida/inserimentopaes/min_beni_imp_eolici.pdf

http://www.energimyndigheten.se/Global/Om%20oss/Vindkraft/vind.pdf

http://www.boverket.se/Global/Webbokhandel/Dokument/2009/Vindkraftshandboken.pdf

http://www.berr.gov.uk/files/file35240.pdf

http://www.renewables-atlas.info/

http://www.bwea.com/pdf/wfd.pdf

http://www.cefas.co.uk/publications/files/windfarm-guidance.pdf

http://www.defra.gov.uk/WILDLIFE-COUNTRYSIDE/ewd/windfarms/windfarmguidance.pdf


DTI, Smernice, Postopek izdaje soglasja za gradnjo vetrne elektrarne na morju (Guidance notes, Offshore wind farm consent process), Ministrstvo za trgovino in industrijo, London, 2004; http://www.berr.gov.uk/files/file22990.pdf.

JNCC, Natural England and Countryside Council for Wales, Zaščita evropskih morskih zaščitenih vrst pred poškodbami in vznemirjenjem (osnutek) (The protection of marine European Protected Species from injury and disturbance), za objavo leta 2010; http://www.jncc.gov.uk/page-4226.

Združeno kraljestvo, Anglija

Bright, J.A., Langston, R.H., in Anthony, S., Kartirana in pisna navodila v zvezi s pticami in razvojem vetrne energije na kopnem v Angliji (Mapped and written guidance in relation to birds and onshore wind energy development in England), Raziskovalno poročilo št. 35, RSPB, 2009; https://www.rspb.org.uk/Images/EnglishSensitivityMap_tcm9-237359.pdf.

Združeno kraljestvo, Škotska

SNH, Raziskovalne metode, ki se uporabljajo pri presoji vplivov vetrnih elektrarn na kopnem na jate ptic (Survey methods for use in assessing the impacts of onshore windfarms on bird communities), Scottish Natural Heritage, 2005; http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewable/bird_survey.pdf.

SNH, Strateške lokacijske smernice za vetrne elektrarne na kopnem v zvezi z naravno dediščino (Strategic locational guidance for onshore wind farms in respect to the natural heritage), Politična izjava št. 02/02, posodobljeno marca 2009, Scottish Natural Heritage, 2009; http://www.snh.gov.uk/planning-and-development/renewable-energy/onshore-wind/.

SNH, Presoja skupnega vpliva gradnje vetrnih elektrarn na kopnem (Assessing the cumulative effect of onshore wind energy developments), različica 3, OSNUTEK za posvetovanje, november 2009, Scottish Natural Heritage, 2009; http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewables/A307913.pdf.

Nevladne organizacije Belgija

Natagora, L’implantation d’éoliennes en région Wallonne. Natagora vzw, Association de protection de la nature en Wallonie et à Bruxelles, 2008; http://www.natagora.org/images/stories/docu/position_eoliennes_natagora.pdf.

Vanholme, S., in Vanderbeuren, R., Windmolens in Vlaanderen te land en ter zee. Beleidskader en regelgeving. Natuurpunt vzw, 2009; http://www.natuurpunt.be/uploads/natuurbehoud/natuurbeleid/documenten/pag_363_windenergie_nota.pdf.

Grčija

Dimalexis A., Saravia Mullin, V., Xirouchakis S., in Grivas, K., Presoja vplivov vetrnih elektrarn na ptice: Smernice za izvajanje ustrezne ornitološke presoje predlaganih projektov (Assessment of the impacts of wind farms on birds: Guidelines for the implementation of the appropriate ornithological assessment of proposed projects), Helensko ornitološko združenje – življenje ptic v Grčiji, str. 77 (v grščini), Atene, 2009; http://ornithologiki.gr/gr/politiki/show_article.php?artID=391&locale=gr.

Dimalexis A., Kastritis, T., Manolopoulos, A., Korbeti, M., Fric, J., Saravia Mullin, V., Xirouchakis, S., in

Bousbouras, D., Opredelitev in kartiranje območij, občutljivih za gradnjo vetrnih elektrarn zaradi ptic, v

http://www.berr.gov.uk/files/file22990.pdf

http://www.jncc.gov.uk/page-4226

https://www.rspb.org.uk/Images/EnglishSensitivityMap_tcm9-237359.pdf

http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewable/bird_survey.pdf

http://www.snh.gov.uk/planning-and-development/renewable-energy/onshore-wind/

http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewables/A307913.pdf

http://www.natagora.org/images/stories/docu/position_eoliennes_natagora.pdf

http://www.natuurpunt.be/uploads/natuurbehoud/natuurbeleid/documenten/pag_363_windenergie_nota.pdf

http://www.natuurpunt.be/uploads/natuurbehoud/natuurbeleid/documenten/pag_363_windenergie_nota.pdf

http://ornithologiki.gr/gr/politiki/show_article.php?artID=391&locale=gr


Grčiji (Identification and mapping of bird sensitive areas to wind farm development in Greece), Helensko ornitološko združenje – življenje ptic v Grčiji, str. 126 (v grščini s povzetkom v angleščini), Atene, 2010; http://ornithologiki.gr/gr/politiki/show_article.php?artID=391&locale=gr.

Luksemburg

Biver, G., in Pir, J., Abstandsempfehlungen zu besonderen Tiervorkommen bei der Planung von Windkraftanlagen. Die Seiten der Centrale ornithologique. Regulus 2008/12: str. 12–13. LNVL.

Poljska

PWEA, Smernice za presojo vplivov vetrnih elektrarn na ptice (Guidelines for assessment of wind farms’ impact on birds), Poljsko združenje za vetrno energijo (PWEA), Poljsko združenje za varstvo ptic (OTPO) in Zahodno Pomorjansko združenje praktične ekologije (ZTEP), Szczecin, 2008; http://www.elektrownie-wiatrowe.org.pl/en/files/guidelines_for_assessment__of_wind_farms_impacts_on_birds.pdf.

Španija

Atienza, J.C., Martín Fierro, I., Infante, O. in Vallis, J. , Directrices para la evaluación del impacto de los parques eólicos en aves y murciélagos (versión 1.0). – SEO/BirdLife, Madrid, 2008; http://www.seo.org/media/docs/MANUAL%20PARQUES%20E%C3%93LICOS%20para%20web.pdf.

Združeno kraljestvo

Dodd, A.M., Cleary, B.E., Dawkins, J.S., Byron, H.J., Palframan, L.J., in Williams, G.M., Ustrezna presoja prostorskih načrtov v Angliji: zakaj, kdaj in kako to storiti (The Appropriate Assessment of spatial plans in England: a guide to why, when and how to do it), Kraljevsko društvo za varstvo ptic (RSPB), Sandy, 2007; http://www.seit.ee/failid/470.pdf.

Bowyer, C., Baldock, D., Tucker, G., Valsecchi, C., Lewis, M, Hjerp, P., in Gantioler, S., Pozitivno načrtovanje razvoja vetrne energije na kopnem – širitev zmogljivosti vetrne energije na kopnem ob ohranjanju narave (Positive planning for onshore wind – expanding onshore wind energy capacity while conserving nature),

Inštitut za evropsko okoljsko politiko (IEEP) in Kraljevsko društvo za varstvo ptic (RSPB), 2009; http://www.ieep.eu ali http://www.rspb.org.uk.

http://ornithologiki.gr/gr/politiki/show_article.php?artID=391&locale=gr

http://www.elektrownie-wiatrowe.org.pl/en/files/guidelines_for_assessment__of_wind_farms_impacts_on_birds.pdf

http://www.elektrownie-wiatrowe.org.pl/en/files/guidelines_for_assessment__of_wind_farms_impacts_on_birds.pdf

http://www.seo.org/media/docs/MANUAL%20PARQUES%20E%C3%93LICOS%20para%20web.pdf

http://www.seit.ee/failid/470.pdf

http://www.ieep.eu/

http://www.rspb.org.uk/


UPORABLJENI VIRI Ahlén, I., Vindkraft - ett hot för fladdermöss och fåglar, Biodiverse, zvezek 13(1), 2008, str. 10–11. Ahlén, I., Baagøe, H.J., in Bach, L., Vedenje skandinavskih netopirjev med preseljevanjem in prehranjevanjem

na morju (Behavior of Scandinavian bats during migration and foraging at sea), Journal of Mammology, zvezek 90, 2009, str. 1318–1323.

Ahlén, I., Baagøe, H.J. Bach, L., in Pettersson, J., Netopirji in vetrne turbine na morju na jugu Skandinavije (Bats

and offshore wind turbines studied in southern Scandinavia), Naturvårdsverket Rapport 5571, 2007, 35 strani.

Azkorra, Z., Aizpurua, A., Riga, P., Heras, P., Ibargoitia, M., Gallejones, P., Gartzia, N., Gonzálz, A., in Camps

Arbestian, M., Karakterizacija organskega ogljika na močvirnatih in pustih tleh pri vetrni elektrarni Elgea-Urkilla na severu Španije (Characterisation of organic carbon in mire and heath soils at the Elgea-Urkilla Wind Farm, northern Spain), Mires and Peat, zvezek 4, 2008/9, članek 05

227.

Baerwald, E.F., D’Amours, G.H., Klug, B.J., in Barclay, R.M.R., Barotravma je pomemben vzrok za smrtnost

netopirjev v vetrnih turbinah (Barotrauna is a significant cause of bat fatalities at wind turbines), Current Biology, zvezek 18, 2008, str. 695–696.

Baerwald, E.F., Edworthy, J., Holder, M., in Barclay, R.M.R., Obsežen poskus ublažitve za zmanjšanje smrtnosti

netopirjev v objektih za vetrno energijo (A large-scale mitigation experiment to reduce bat fatalities at wind energy facilities), Journal of Wildlife Management, zvezek 73, 2009, str. 1077–1081; doi: 10-2193/2008-233.

Band, W., Madders, M., in Whitfield, D.P., Razvijanje področnih in analitskih metod za ocenjevanje nevarnosti

trčenja ptic v vetrne elektrarne (Developing field and analytical methods to assess avian collision risk at wind farms), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 15, str. 259–275.

Barclay, R.M.R., Baerwald, E.F., in Gruver, J.C., Odstopanja pri smrtnosti ptic in netopirjev v vetrnih

elektrarnah: ocenjevanje vplivov velikosti rotorja in višine stolpa (Variation in bird and bat fatalities at wind energy facilities: assessing the effects of rotor size and tower height), Can. J. Zool., zvezek 85, 2007, str. 381–387; doi 10.1139/Z07-011.

Barrios, L., in Rodrígues, A., Vedenjska in okoljska povezanost smrtnosti letečih ptic v vetrnih turbinah na

kopnem (Behavioural and environmental correlates of soaring-bird mortality at on-shore wind turbines), Journal of Animal Ecology, zvezek 41, 2004, str. 72–81.

Barrios, L., in Rodrígues, A., Prostorsko-časovni vzorci smrtnosti ptic v dveh vetrnih elektrarnah na jugu Španije

(Spatiotemporal patterns of bird mortality at two wind farms of Southern Spain), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 13, str. 231–239.

Bevanger, K., Clausen, S., Dahl, E.L., Flagstad, Ø., Follestad, A., Gjershaug, O.G., Halley, D., Hanssen, F., Hoel,

P.L., Jacobsen, K-O., Johnsen, L., May, R., Nygård, T., Pedersen, H.C., Reitan, O., Stenheim, Y., in Vang, R., Pred in pokonstrukcijske študije o stikih med pticami in vetrnimi turbinami na obali Norveške (Pre- and postconstruction studies of conflicts between birds and wind turbines in coastal Norway), Progress Report 2008, NINA Report 409, 2008, str. 55.

BirdLife International, Ptice v Evropi: ocena populacije, trendi in stanje ohranjenosti (Birds in Europe:

population estimates, trends and conservation status), BirdLife Conservation, serija št. 12, Cambridge, 2004.

227

Na voljo na strani http://www.mires-and-peat.net/mpj3.html.

http://www.mires-and-peat.net/mpj3.html


Bochert, R., in Zettler, M., Vpliv elektromagnetnih polj na morske organizme (Effect of electromagnetic fields on marine organisms), v Köller in drugi, 2006, str. 223–234.

Bowyer, C., Baldock, D., Tucker, G., Valsecchi, C., Lewis, M, Hjerp, P., in Gantioler, S., Pozitivno načrtovanje za

veter na kopnem – širitev zmogljivosti vetrne energije na kopnem ob ohranjanju narave (Positive planning for onshore wind – expanding onshore wind energy capacity while conserving nature), Inštitut za

evropsko okoljsko politiko (IEEP) in Kraljevsko društvo za varstvo ptic (RSPB), 2009228.

Bragg, O., Derrybrien: kjer se je začelo vprašanje (Derrybrien: where the question began), glasilo International

Mire Conservation Group (IMCG) št. 2007/4, str. 3–8229

. Bright, J.A., Langston, R.W., Bullman, R., Evans, R.J., Gardner, S., Pearce-Higgins, J., in Wilson, E., Karta

občutljivosti za ptice kot lokacijski vodič za vetrne elektrarne na kopnem na Škotskem (Bird sensitivity map to provide locatitional guidance for onshore wind farms in Scotland), Raziskovalno poročilo št. 20, RSPB, 2006.

Bright, J.A., Langston, R.W., Bullman, R., Evans, R.J., Gardner, S., Pearce-Higgins, J., in Wilson, E., Karta

občutljivost ptic na vetrne elektrarne na Škotskem: pripomoček za načrtovanje in ohranjanje (Bird sensitivity map to provide locatitional guidance for onshore wind farms in Scotland: A tool to aid planning and conservation), Biological Conservation, zvezek 141, 2008, str. 2342–2356.

Bright, J.A., Langston, R.H., in Anthony, S., Kartirana in pisna navodila v zvezi s pticami in razvojem vetrne

energije na kopnem v Angliji (Mapped and written guidance in relation to birds and onshore wind energy development in England), Raziskovalno poročilo št. 35, RSPB, 2009.

Brinkmann, R., Schauer-Weisshahn, H., in Bontadina, F., Raziskava o morebitnih operativnih vplivih, ki jih imajo

vetrne elektrarne na netopirje v južni Nemčiji (Survey of possible operational impacts on bats by wind facilities in Southern Germany), končno poročilo, ki ga je predložilo upravno okrožje Freiburg, enota za ohranjanje in upravljanje pokrajine, s podporo Naturschutzfonds Baden-Württemberg, Ekološko svetovanje

Brinkmann, Gundelfingen/Freiburg, 2006230.

BSH, Standard Untersuchung der Auswirkungen von Offshore-Windenergieanlagen auf die Meeresumwelt

(StUK 3), Bundesamt für Seeschiffahrt und Hydrographie (Zvezni pomorski in hidrografski urad), Hamburg in Rostock, februar 2007

231.

Carrete, M., Sánchez-Zapata, J., Bernítez, J.R., Lobón, M., in Donázar, J.A., Obsežna ocena tveganja vetrnih

elektrarn za sposobnost preživetja populacije svetovno ogrožene dolgoživeče ptice roparice (Large scale risk-assessment of wind-farms on population viability of a globally endangered long-lived raptor), Biological Conservation, zvezek 142, 2009, str. 2954–1961; doi: 10.1016/j.biocon.2009.07.027.

Chamberlain, D.E., Rehfisch, M.R., Fox, A.D., Desholm, M., in Anthony, S.J., Vpliv izogibanja na smrtnost ptic na

podlagi modelov tveganja za trk z vetrnimi turbinami (The effect of avoidance rates on bird mortality predications made by wind turbine collision risk models), Ibis, zvezek 148 (dodatek), 2006, str. 198–202.

Cryan, P.M., in Barcley, R.M., Vzroki za smrtnost netopirjev v vetrnih turbinah: hipoteza in napovedi (Causes of

bat mortality at wind turbines: hypothesis and predictions), Journal of Mammology, zvezek 90, 2009, str. 1330–1340.

DEFRA, Napotki za ohranjanje narave pri gradnji vetrnih elektrarn na morju, Napotek za uporabo direktiv

Evropske komisije o pticah in o habitatih za nosilce projektov gradnje vetrnih elektrarn na morju (Nature

228 http://www.ieep.eu ali http://www.rspb.org.uk. 229

http://www.imcg.net/imcgnl/pdf/nl0704.pdf. 230

http://www.buero-brinkmann.de/downloads/Brinkmann_Schauer-Weisshahn_2006.pdf. 231

http://www.bsh.de/de/Produkte/Buecher/Standards_Windenergie/7003.pdf.

http://www.ieep.eu/

http://www.rspb.org.uk/

http://www.imcg.net/imcgnl/pdf/nl0704.pdf

http://www.buero-brinkmann.de/downloads/Brinkmann_Schauer-Weisshahn_2006.pdf

http://www.bsh.de/de/Produkte/Buecher/Standards_Windenergie/7003.pdf


conservation guidance on offshore windfarm development, A guidance note on the applications of the EC Wild Birds and Habitats Directives for developers undertaking offshore windfarm developments), različica R1.9, marec 2005.

De Lucas, M., Janss, G.F.E., in Ferrer, N., (ur.), Ptice in vetrne elektrarne – ocena tveganja in ublažitev (Birds

and wind farms – risk assessment and mitigation), Quercus, Madrid, 2007a. De Lucas, M., Janss, G.F.E., in Ferrer, N., Vplivi vetrnih elektrarn na ptice v Gibraltarski ožini (Wind farm effects

on birds in the Strait of Gibraltar), 2007b, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 12, str. 219–227. De Lucas, M., Janss, G.F.E., Whitfield, D.P., in Ferrer, M., Smrtnost ptic roparic zaradi trčenja v vetrne

elektrarne ni odvisna od številčnosti teh ptic (Collision fatality of raptors in wind farms does not depend on raptor abundance), Journal of Applied Ecology, zvezek 45, 2008, str. 1695–1703; doi: 10.1111/j.1365-2664.2008.01549.x.

Desholm, M., Smrtnost pri pticah: prednostno obravnavanje selitvenih vrst ptic pri ocenjevanju za predlagane

vetrne elektrarne (Avian sensitivity to mortality: Prioritising migratory bird species for assessment at proposed wind farms), Journal of Environmental Management, zvezek 90, 2009, str. 2672–2679.

Desholm, M., Fox, A.D., Beasley, P.D.L., in Kahlert, J., Daljinske tehnike štetja in ocenjevanja števila trkov ptic v

vetrne turbine na morju – pregled (Remote techniques for counting and estimating the number of bird-wind turbine collisions at sea – a review), Ibis, zvezek 148 (dodatek), 2006, str. 76–89.

Devereux, C.L., Denny, M.J.H., in Whittingham, M.J., Minimalni vplivi vetrnih turbin na porazdelitev ptic

kmetijske krajine, ki prezimujejo (Minimal effects of wind turbines on the distribution of wintering farmland birds), Journal of Applied Ecology, zvezek 45, 2008, str. 1968–1694: doi: 10.1111/j.1365-2664.2008.01560.x.

Diederichs, A., Nehlds, G., Dähne, M., Adler, S., Koschinski, S. in Verfuss, U., Metodologije za merjenje in

ocenjevanje morebitnih sprememb v vedenju, številu ali porazdelitvi morskih sesalcev zaradi gradnje, delovanja in razgradnje vetrnih elektrarn na morju (Methodologies for measuring and assessing potential changes in marine mammal behaviour, abundance or distribution arising from the construction, operation and decommissioning of offshore windfarms), 2008. Po naročilu COWRIE Ltd.

232 Dirksen, S., Spaans, A.L., in van der Winden, J., Tveganje za trčenje rac, ki se potapljajo, pri vetrnih elektrarnah

na sladkovodnih jezerih (Collision risks for diving ducks at semi-offshore wind farms in freshwater lakes: a case study), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 11, str. 201–218.

Drewitt, A.L., in Langston, R.H.W., Presoja vplivov vetrnih elektrarn na ptice (Assessing impacts of wind farms

on birds), Ibis, zvezek 148 (dodatek), 2006, str. 29–42. Drewitt, A.L., in Langston, R.H.W., Vplivi trčenja z generatorji na vetrno energijo in druge ovire za ptice

(Collision effects of wind-power generators and other obstacles on birds), Annals, zvezek 1134, New York Academy of Sciences, 2008, str. 233–266; doi: 10.1196/annals.1439.015.

EEA, Potencial vetrne energije v Evropi na kopnem in morju. Ocena okoljskih in gospodarskih ovir (Europe’s

onshore and offshore wind energy potential. An assessment of environmental and economic constraints),

Tehnično poročilo Evropske agencije za okolje št. 6/2009233.

Evans, P.G.H. (ur.), Ukrepi delavnice ASCOBANS o vetrnih elektrarnah na morju in morskih sesalcih: vpliv in

metodologije za presojo vplivov (Proceedings of the ASCOBANS workshop on offshore wind farms and

232

http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/Latest%20COWRIE_CHANGE_report_final.pdf. 233

http://www.energy.eu/publications/a07.pdf.

http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/Latest%20COWRIE_CHANGE_report_final.pdf

http://www.energy.eu/publications/a07.pdf


marine mammals: impact & methodologies for assessing impacts), ECS Special Publications Series, št. 49, 2008

234.

Everaert, J., in Stienen, E.W.M., Vpliv vetrnih turbin na ptice na območju Zeebrugge (Belgija) (Impact of wind

turbines on birds in Zeebrugge (Belgium)), Biodiversity and Conservation, zvezek 16, 2007, str. 3345–3359. Fagúndez, J., Vplivi gradnje in delovanja vetrnih elektrarn na močvirsko rastlinje in mokro resavo na območju

Monte Maior OPS na severozahodu Španije (Effects of wind farm construction and operation on mire and wet heath vegetation in the Monte Maior SCI, north-west Spain), Mires and Peat, zvezek 4, 2008/9, članek 02

235.

Fiskeriverket, Revidering av kunskapsläget för vindkraftens effekter på fisket och fiskbestånden. Fiskeriverket

(švedski odbor za ribištvo), Göteborg, 2007. Follestad, A., Flagstad, Ø., Nygård, T., Reitan, O., in Schulze, J., Vetrna energija in ptice na območju Smøla

2003–2006 (Wind power and birds at Smøla 2003-2006), NINA Rapport, zvezek 248, 2007, 78 strani (v norveščini, povzetek v angleščini).

Fox, A.D., Desholm, M., Kahlert, J., Christensen, T.K., in Petersen, I.K., Informacijske potrebe v podporo presoje

vplivov na okolje pri vplivu evropskih vetrnih elektrarn na morju na ptice (Information needs to support environmental impact assessment of the effects of European marine offshore wind farms on birds), Ibis, zvezek 148 (dodatek), 2006, str. 129–144.

Fraga, M.I., Romero-Pedreira, D., Souto, M., Castro, D., in Sahuquillo, E., Ocenjevanje vpliva vetrnih elektrarn

na raznolikost rastlin na barju na velikih površinah na gorskem območju Xistral (severozahodna Španija) (Assessing the impact of wind farms on the plant diversity of blanket bogs in the Xistral Mountains (NW Spain)), Mires and Peat, zvezek 4 (2008/9), članek 06

236.

Garcia de la Morena, E.L., Bota, G., Silva, J.P., Pojoan, A., De Juana, E., Suárez, F., Mañosa, S., in Morales, M.B.,

Patrones de movimiento estacional del sisón común (Tetrx tetrax) en la península ibérica, 2009 – VI Congreso de Ornitologia y IV Congreso Ibérico de Ornitologia. Elvas, 5.–8. december 2008.

Garthe, S., in Hüppop, O., Primerjanje morebitnih škodljivih vplivov vetrnih elektrarn na morju na morske

ptice: oblikovanje indeksa ranljivosti (Scaling possible adverse effects of marine wind farms on seabird: developing a vulnerability index), Journal of Applied Ecology, zvezek 41, 2004, str. 724–734.

Gonzáles, L.M., in Margalida, A. (ur.), Varstvena biologija španskega kraljevega orla (Aquila adalberti) (Biología

del águila imperial ibérica (Aquila adalberti)), Organismo Autónomo Parques Nacionales, Ministerio de Medio Ambiente y Medio marino y Rural, Madrid, 2008.

Grieve, I., in Gilvear, D., Vplivi gradnje vetrnih elektrarn na koncentracije in izločanje raztopljenega organskega

ogljika in neraztopljene usedline iz šotišč na območju Braes of Doune, osrednja Škotska (Effects of wind farm construction on concentrations and fluxes of dissolved organic carbon and suspended sediment from peat catchments at Braes of Doune, central Scotland), Mires and Peat, zvezek 4, 2008/9, članek 03

237.

Hammar, L., Andersson, S., in Rosenberg, R., Miljömässig optimering av fundament för havsbaserad vindkraft,

Naturvårdsverket (švedska agencija za varstvo okolja), Stockholm, 2008, v švedščini, povzetek v angleščini

238.

234

http://www.service-board.de/ascobans_neu/files/Wind%20Farm_Workshop2007_final.pdf. 235

Na voljo na strani http://www.mires-and-peat.net/mpj3.html. 236



http://www.naturvardsverket.se/Documents/publikationer/620-5828-9.pdf.

http://www.service-board.de/ascobans_neu/files/Wind%20Farm_Workshop2007_final.pdf




http://www.naturvardsverket.se/Documents/publikationer/620-5828-9.pdf


Hötker, H., Vpliv povečanja zmogljivosti vetrnih elektrarn na ptice in netopirje (The impact of repowering of wind farms on birds and bats), Michael-Otto-Institut im NABU, Bergenhausen (Raziskavo je naročil Landesamt für Natur und Umwelt des Landes Schleswig-Holstein), 2006.

Hötker, H., Ujede in vetrne elektrarne: analiza težav in morebitne rešitve (Birds of prey and wind farms:

Analysis of problems and possible solutions), dokumentacija iz mednarodne delavnice v Berlinu, 21. in 22. oktobra 2008, Micheal-Otto-Institut im NABU, Bergenhausen, 2009.

Hötker, H., Thomsen, K.-M., in Köster, H., Auswirkungen regenerativer Energiegewinnung auf die biologische

Vielfalt am Beispiel der Vögel und der Fledermäuse – Fakten, Wissenslücken, Anforderungen an die Forschung, ornithologische Kriterien zum Ausbau von regenerativen Energiegewinnungsformen, BfN-Schriften 142, Bonn in Michael Otto-Institut im NABU, Bergenhausen, 2005.

Hötker, H., Thomsen, K.-M., in Jeromin, H., Vplivi izkoriščanja obnovljivih virov energije na biotsko

raznovrstnost: primer ptic in netopirjev – dejstva, pomanjkljivo znanje, povpraševanje po nadaljnjih raziskavah in ornitološke smernice za razvoj izkoriščanja obnovljivih virov energije (Impacts on biodiversity of exploitation of renewable energy sources: the example of birds and bats – facts, gaps in knowledge, demands for further research, and ornithological guidelines for the development of renewable energy exploitation), Michael Otto-Institut im NABU, Bergenhausen, 2006.

Hunt, G., in Hunt, T., Trend poseljevanja zlatega orla na ozemlju v bližini območja vetrnih elektrarn Altamont

Pass: raziskava leta 2005 (The trend of Golden Eagle territory occupancy in the vicinity of the Altamont Pass Wind Resource Area: 2005 survey), California Energy Commission, z energijo povezana okoljska raziskava PIER, CEC-500-2006-056, 2006.

Hüppop, O., Dierschke, J., Exo, K-M., Fredrich, E., in Hill, R., Študije o preseljevanju ptic in potencialno tveganje

pri vetrnih turbinah na morju (Bird migration studies and potential risk with offshore wind turbines), Ibis, zvezek 148 (dodatek), 2006, str. 90–109.

Inger, R., Attrill, M.J., Bearhop, S., Broderick, A.C., Grecian, W.J., Hodgson, D.J., Mills, C., Sheehan, E., Votier,

S.C., Witt, M.J., in Godley, B.J., Morski viri obnovljive energije: morebitne prednosti za biotsko raznovrstnost? Nujen poziv za raziskave (Marine renewable energy: potential benefits to biodiversity? An urgent call for research), Journal of Applied Ecology, zvezek 46, 2009, str. 1145–1153; doi: 10.1111/j.1365-2664.2009.01697.x.

Johnson, G.D., Strickland, M.D., Erickson, W.P., in Young, D.P. ml., Uporaba podatkov za oblikovanje ukrepov

ublažitve zaradi vpliva razvoja vetrne energije na ptice (Use of data to develop mitigation measures for wind power development impact to birds), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 14, str. 241-257.

Keeley, B., Uogretz, S., in Strickland, D., Ekologija netopirjev in vidiki vetrnih turbin (Bat ecology and wind

turbine considerations), 2001, v Schwartz, 2001, str. 135–141. Keller, O., Lüdemann, K., in Kafemann, R., Pregled literature o vetrnih elektrarnah na morju v zvezi z ribami

(Literature review of offshore wind farms with regard to fish fauna), 2006, v Zucco in drugi, 2006, str. 47–130.

Kettunen, M., Terry, A., Tucker, G., in Jones, A., Napotki za ohranjanje najpomembnejših krajinskih elementov

za prostoživeče rastlinske in živalske vrste – napotki za izvajanje člena 3 Direktive 79/43/EGS o pticah in člena 10 Direktive 92/43/EGS o habitatih (Guidance on the maintenance of landscape features of major importance for wild flora and fauna – guidance on the implementation of Article 3 of the Birds Directive (79/43/EEC) and Article 10 of the Habitats Directive (92/43/EEC), Inštitut za evropsko okoljsko politiko

(IEEP), Bruselj, 2007239.

239

Na voljo na strani http://ec.europa.eu/environment/nature/ecosystems/docs/adaptation_fragmentation_guidelines.pdf.

http://ec.europa.eu/environment/nature/ecosystems/docs/adaptation_fragmentation_guidelines.pdf


Köller, J., Köppel, J., in Peters, E. (ur.), Vetrna energija na morju: raziskava o vplivih na okolje (Offshore wind energy: Research on environmental impacts), Springer, Berlin, 2006.

Kruckenberg, H., in Jaene, J., Zum Einfluss eines Windparks auf die Verteilung weidender Blässgänse im

Rheiderland (Landkreis Leer, Niedersachsen). Natur und Landschaft, zvezek 74, 1999, str. 420–427. Kunz, T.K., Arnett, E.B., Erickson, W.P., Alexander, A.R.H., Johnson, G.D., Larkin, R.P., Strickland, M.D.,

Thresher, R.W., in Tuttle, M.D., Ekološki vplivi razvoja vetrne energije na netopirje: vprašanja, raziskave, potrebe in hipoteze (Ecological impacts of wind energy development on bats: questions, research, needs and hypotheses), Front. Ecol. Environ., zvezek 5, 2007a, str. 315–324.

Kunz, T.K., Arnett, E.B., Cooper, B.M., Erickson, W.P., Larkin, R.P., Mabee, T., Morrison, M.L., Strickland, M.D.,

in Szewczak, J.M., Presoja vplivov razvoja vetrne energije na nočne ptice in netopirje: smernice (Assessing impacts of wind-energy developments on nocturnally active birds and bats: a guidance document), Journal of Wildlife Management, zvezek 71, 2007b, str. 2449–2486; doi: 10.2193/2007-270.

LAG-VSW (Länder-Arbeitsgemainschaft der Vogelschutzwarten), Abstandsregelungen für Windenergieanlagen

zu bedeutsamen Vogellebensräumen sowie Brutplätzen ausgewählter Vogelarten, Berichte Zum Vogelschutz, zvezek 44, 2007, str. 151–153 (v nemščini, povzetek v angleščini).

Langston, R.H.W., in Pullan, J.D., Vetrne elektrarne in ptice: analiza vpliva vetrnih elektrarn na ptice ter

smernice o merilih okoljske presoje in vprašanjih izbire območja (Windfarms and birds: an analysis of the effect of windfarms on birds, and guidance on environmental assessment criteria and site selection issues),

Svet Evrope T-PVS/Inf (2003) 12, 58 strani240.

Larsen, J.K.n in Madsen, J., Vplivi vetrnih turbin in drugih fizičnih elementov na polja, na katerih so kratkokljune

gosi (Anser brachyrhynchos): pokrajinski vidik (Effects of wind turbines and other physical elements on field utilisation by pink-footed geese (Anser brachyrhynchos): A landscape perspective), Landscape Ecology, zvezek 15, 2000, str. 755–764.

Lawrence, E.S., Painter, S., in Little, B., Odzivi ptic na vetrno elektrarno Blyth Harbour, Northumberland,

Združeno kraljestvo (Responses of birds to the wind farm at Blyth Harbour, Northumberland, UK), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 2, str. 47–69.

Lekuona, J.M., in Ursúa, C., Smrtnost ptic v vetrnih elektrarnah v Navarri (severna Španija) (Avian mortality in

wind power plants of Navarra (Northern Spain)), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 9, str. 177–192. Lindsay, R., Vetrne elektrarne in šotišča: motnje zaradi skupnih vplivov okoliščin (Windfarms and peat: conflicts

from a confluence of conditions), glasilo International Mire Conservation Group (IMCG) št. 2007/4, str. 17–22

241.

Lindsay, R., in Bragg, O., Vetrne elektrarne in nizka barja na veliki ravni površini: udor barja 16. oktobra 2003

pri Derrybrienu v okrožju Galway na Irskem (Wind farms and blanket mires: The bog slide of 16th

October 2003 at Derrybrien, Co. Galway, Ireland), School of Health and Biosciences, University of East London, 2004.

Lucke, K., Storch, S., Cooke, J., in Siebert, U., Pregled literature o vetrnih elektrarnah na morju v zvezi z

morskimi sesalci (Literature review of offshore wind farms with regard to marine mammals), 2006, v Zucco in drugi, 2006, str. 199–284.

Maar, M., Bolding, K., Petersen, J.K., Hansen, J.L.S., in Timmermann, K., Lokalni vplivi užitne klapavice ob

temelju turbine v ekosistemskem modelu vetrne elektrarne Nysted na morju, Danska (Local effects of blue mussel around turbine foundation in an ecosystem model of Nysted off-shore wind farm, Denmark), Journal of Sea Research, zvezek 62, 2009, str. 159-174; doi: 10-1016/j.seares.2009.01.008.

240

http://www.birdlife.org/eu/pdfs/BirdLife_Bern_windfarms.pdf. 241

http://www.imcg.net/imcgnl/pdf/nl0704.pdf.

http://www.birdlife.org/eu/pdfs/BirdLife_Bern_windfarms.pdf

http://www.imcg.net/imcgnl/pdf/nl0704.pdf


Madders, M., in Whitfield, D.P., Gorske ptice roparice in presoja vplivov vetrnih elektrarn (Upland raptors and

the assessments of wind farm impacts), Ibis, zvezek 148 (dodatek), 2006, str. 43–56. Madsen, P. T., Wahlberg, M., Tougaard, J., Lucke, K., in Tyack P., Podvodni hrup, ki ga povzročajo vetrne

turbine, in morski sesalci: pomen sedanjega znanja in potreba po podatkih (Wind turbine underwater noise and marine mammals: implications of current knowledge and data needs), Marine Ecology Progress Series, zvezek 309, 2006, str. 279–295.

Madsen, J., in Boertmann, D., Prilagajanje vedenja živali na spreminjajoče se pokrajine: gosi na spomladanskih

počivališčih, navajene na vetrne elektrarne (Animal behavioral adaptation to changing landscapes: spring-staging geese habituate to wind farms), Landscape Ecology, zvezek 23, 2008, str. 1007–1011; doi: 10.1007/s10980-008-9269-9.

Masden, E.A., Haydon, D.T., Fox, A.D., Furness, R.W., Bullman, R., in Desholm, M., Oviranje gibanja: vplivi

vetrnih elektrarn na ptice selivke (Barriers to movement: impacts of wind farms on migrating birds), ICES Journal of Marine Science, zvezek 66, 2009, str. 746–753.

Meissner, K., in Sordyl, H., Pregled literature o vetrnih elektrarnah na morju v zvezi z bentoškimi skupnostmi in

habitati (Literature review of offshore wind farms with regard to benthic communities and habitats), 2006, v Zucco in drugi, 2006, str. 1–46.

Mellor, M., in Maher, M., Obsežen preskus spremljanja območij vetrnih elektrarn na morju z uporabo videa z

visoko ločljivostjo (Full scale trial of High Definition Video survey for offshore windfarm sites), 2008. Po naročilu COWRIE Ltd.(COWRIE HIDEF.03-08).

Mitchell-Jones, T., in Carlin, C., Netopirji in vetrne turbine na kopnem (Bats and onshore wind turbines),

začasne smernice, tehnično-informativni dokument Natural England, TIN051242

, 2009. Morrison, M.L., Sinclair, K.C., in Thelander, C.G., Vzorčni okvir za izvajanje študij vpliva razvoja vetrne energije

na ptice in druge živali (A sampling framework for conducting studies of the influence of wind energy developments on birds and other animals), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 5, str. 101–115.

Nayak, D.R., Miller, D., Nolan, A., Smith, P., in Smith, J., Izračun prihrankov ogljika v zvezi z vetrnimi

elektrarnami na škotskih šotiščih – nov pristop (Calculating carbon savings from wind farms on Scottish peat lands – a new approach), končno poročilo, 2008. Projekt financira Direktorat škotske vlade za podeželske in okoljske raziskave in analizo, oddelek za znanstveno politiko in usklajevanje.

Nedwall, J.R., Parvin, S.J., Edwards, B., Workman, R., Brooker, A.G., in Kynoch, J.E., Meritve in razlaga

podvodnega hrupa med gradnjo in delovanjem vetrnih elektrarn na morju v vodah Združenega kraljestva (Measurement and interpretation of underwater noise during construction and operation of offshore windfarms in UK waters), 2007. Poročilo o zvočnosti št. 544R0738 za COWRIE Ltd.

243

OSPAR, Pregled sedanjega stanja znanja o vplivih lokacije, delovanja in razgradnje vetrnih elektrarn na morju

na okolje (Review of the current state of knowledge on the environmental impacts of the location, operation and removal/disposal of offshore wind-farms), 2006a. Konvencija OSPAR BDC 06/4/5-E.

OSPAR, Pregled sedanjih pomanjkljivosti v znanju o vplivih vetrnih elektrarn na morju na okolje (Review of the

current gaps in knowledge on the environmental impacts of offshore wind-farms), 2006b. Konvencija OSPAR BDC 06/4/7-E.

OSPAR, Osnutek presoje vplivov vetrnih elektrarn na morju na okolje (Draft assessment of the environmental

impact of offshore wind farms), 2008. Konvencija OSPAR BDC 08/5/9-E.

242

http://naturalengland.etraderstores.com/NaturalEnglandShop/TIN051. 243

http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/Final%20noise%20report%2022.02.08.pdf.

http://naturalengland.etraderstores.com/NaturalEnglandShop/TIN051

http://www.offshorewindfarms.co.uk/Assets/Final%20noise%20report%2022.02.08.pdf


Pearce-Higgins, J.W., Stephen, L., Langston, R.H.W., in Bright, J.A., Ocenjevanje skupnih vplivov vetrnih elektrarn na ptice na šotiščih: študija primera zlate prosenke Pluvialis apricaria na Škotskem (Assessing the cumulative impacts of wind farms on peatland birds: a case study of golden plover Pluvialis apricaria in Scotland), Mires and Peat, zvezek 4, 2008, str. 1–13

244.

Pearce-Higgins, J.W., Stephen, L., Langston, R.H.W, Baibridge, I.P., in Bullman, R., Porazdelitev ptic, ki se

razmnožujejo, v bližini gorskih vetrnih elektrarn (The distribution of breeding birds around upland wind farms), Journal of Applied Ecology, zvezek 46, 2009, str. 1323–1331; doi: 10.1111/j.1365-2664,2009,01715.x.

Petersen, I.K., Christensen, T.K., Kahlert, J., Desholm, M., in Fox, A.D., Končni rezultati študij o pticah, izvedenih

za vetrne elektrarne na morju na območju Nysted in Horns rev, Danska (Final results of bird studies at the offshore wind farms at Nysted and Horns rev, Denmark), Nacionalni okoljski raziskovalni inštitut (NERI), København (zahtevek za poročilo po naročilu DONG energy in Vattenfall A/S), 2006.

Petersen, I.K., in Fox, A.D., Spremembe v izkoriščanju habitata ptic v bližini vetrne elektrarne na morju Horns

rev 1 s poudarkom na črni raci (Changes in bird habitat utilization around Horns rev 1 offshore wind farm, with particular emphasis on Common Scoter), Nacionalni okoljski raziskovalni inštitut (NERI), Aarhus (zahtevek za poročilo po naročilu Vattenfall A/S), 2007.

Petersen, J.K., in Malm, T., Vetrne elektrarne na morju: grožnje ali možnosti za morsko okolje (Offshore

windmill farms: threats to or possiblities for the marine environment), Ambio, zvezek 35, 2006, str. 75–80. Pettersson, J., Havsbaserade vindkraftsverks inverkan på fågellivet i södra Kalmarsund. En slutrapport baserad

på studier 1999–2003. Univerza v Lundu in švedska agencija za energetiko (v švedščini), 2005. Rasran, L., Mammen, U., in Hötker, H., Vpliv vetrnih elektrarn na gibanje populacije in uspešnost

razmnoževanja rjavega škarnika in drugih ujed (Effect of wind farms on population trend and breeding success of Red Kites and other birds of prey), 2009, v Hötker, 2009, str. 25–28.

Rodrigues, L., Bach, L., Duborg-Savage, M-J., Goodwin, J., in Harbusch, C., Smernice za upoštevanje netopirjev

pri projektih vetrnih elektrarn (Guidelines for consideration of bats in wind farm projects), serija objav

EUROBATS št. 3 (angleška različica), Sekretariat UNEP/EUROBATS, Bon, 2008245.

Sæther, B.E., in Bakke, Ø., Spremembe v življenju ptic skozi zgodovino in prispevek demografskih značilnosti k

stopnji rasti populacije (Avian life history variation and contribution of demographic traits to the population growth rate), Ecology, zvezek 81, 2000, str. 642–653.

Schwartz, S.S. (ur.), Poročilo s četrtega nacionalnega srečanja o načrtovanju vetrne energije v Carmelu,

Kalifornija, 16.–17. maj 2000 (Proceeding of the National Avian-Wind Power Planning Meeting IV, Carmel, CA, May 16-17, 2000), 179 strani.

Smallwood, K. S., in Karas, B., Smrtnost ptic in netopirjev v starih vetrnih turbinah s povečano zmogljivostjo v

Kaliforniji (Avian and bat fatality rates at old-generation and repowered wind turbines in California), Journal of Wildlife Management, zvezek 73, 2009, str. 1062–1071; doi: 10.2193/2008-464.

SNH, Raziskovalne metode, ki se uporabljajo pri presoji vplivov vetrnih elektrarn na kopnem na jate ptic

(Survey methods for use in assessing the impacts of onshore windfarms on bird communities), Scottish Natural Heritage, 2005

246.

SNH, Strateške lokacijske smernice za vetrne elektrarne na kopnem v zvezi z naravno dediščino (Strategic locational guidance for onshore wind farms in respect to the natural heritage), Politična izjava št. 02/02, posodobljeno marca 2009, Scottish Natural Heritage, 2009a

247.

244


Na voljo na strani http://www.eurobats.org/publications/publication_series.htm. 246

http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewable/bird_survey.pdf.



http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewable/bird_survey.pdf


SNH, Presoja skupnega vpliva gradnje vetrnih elektrarn na kopnem (Assessing the cumulative effect of onshore wind energy developments), različica 3, OSNUTEK za posvetovanje, november 2009, Scottish Natural Heritage, 2009b

248.

Sterner, D., Orloff, S., in Spiegel, L., Raziskava o trkih v vetrne turbine v Združenih državah (Wind turbine

collision research in the United States), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 4, str. 81–100. Stewart, G.B., Pullin, A.S., in Coles, C.F., Vplivi vetrnih turbin na številčnost ptic. Zbirno poročilo (Effects of wind

turbines in bird abundance. Summary Report), sistematični pregled št. 4, Centre for Evidence-based Conservation, Birmingham, 2004.

Stewart, G.B., Pullin, A.S., in Coles, C.F., Nezadostni dokazi za presojo vplivov vetrnih elektrarn na ptice (Poor

evidence-base for assessment of windfarm impacts on birds), Environmental Conservation, zvezek 34 (1), 2007, str. 1–11; doi: 10.1017/S037682907003554.

Teilmann, J., Tougaard, J., Carstensen, J., Dietz, R., in Tougaard, S., Povzetek spremljanja tjulnjev v obdobju

1999–2005 v bližini vetrnih elektrarn na morju na območju Nysted in Horns Rev (Summary on seal monitoring 1999-2005 around Nysted and Horns Rev Offshore Wind Farms), tehnično poročilo za Energi E2 A/S in Vattenfall A/S, Ministrstvo za okolje, Danska, 2006.

Teilmann, J., Tougaard, J., in Carstensen, J., Vplivi vetrnih elektrarn na morju na pristaniške rjave pliskavke na

Danskem (Effects from offshore wind farms on Harbour Porpoises in Denmark), 2008, v Evans, 2008, str. 50–59.

Thelander, K., in Smallwood, K.S., Vplivi na ptice na območju vetrne elektrarne Altamond Pass: študija primera

(The Altamont Pass Wind resource Area’s effects on birds: a case study), 2007, v de Lucas in drugi, 2007a, poglavje 1, str. 25–46.

Thomsen, F., Lüdemann, K., Kafemann, R., in Piper, W., Vplivi hrupa vetrnih elektrarn na morju na morske

sesalce in ribe (Effects of offshore wind farm noise on marine mammals and fish), 2006, Biola, Hamburg v imenu COWRIE, Ltd.

249

Tucker, V.A., Matematični model trkov ptic z rotorji vetrnih turbin (A mathematical model of bird collisions

with wind turbine rotors), Journal of Solar Energy Engineering, zvezek 118, 1996a, str. 253–262. Tucker, V.A., Uporaba modela trkov za načrtovanje rotorjev vetrnih turbin, ki bodo varnejše za ptice (Using a

collision model to design safer wind turbine rotors for birds), Journal of Solar Energy Engineering, zvezek 118, 1996b, str. 263–269.

Wilhelmsson, D., Malm, T., in Öhman, M., Vpliv vetrne energije na pridnene vrste rib (The influence of

windpower on demersal fish), ICES Journal of Marine Science, zvezek 63, 2006, str. 775–784; doi: 10.1016/j.icesjms.2006.02.001.

Wilhelmsson, D., Malm, T., Thompson, R., Tchou, J., Sarantakos, G., McCormick, N., Luitjens, S., Gullström, M.,

Petterson Ewards, J.K., Amor, O., in Dubi, A., Okolju prijaznejša modra energija: opredelitev in obvladovanje tveganj biotske raznovrstnosti ter priložnosti za obnovljive vire energije na morju (Greening Blue Energy: Identifying and managing the biodiversity risks and opportunities of offshore renewable energy), IUCN,

Gland, 2010250.

247

http://www.snh.gov.uk/planning-and-development/renewable-energy/onshore-wind. 248

http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewables/A307913.pdf. 249

http://www.energieeffizienz-im-service.de/page/fileadmin/offshore/documents/Naturschutz/Geraeuschauswirkungen_der_Offshore-Windparks_auf_Voegel__maritime_Saeuger_und_Fische.pdf. 250

http://data.iucn.org/dbtw-wpd/edocs/2010-014.pdf.

http://www.snh.gov.uk/planning-and-development/renewable-energy/onshore-wind

http://www.snh.org.uk/pdfs/strategy/renewables/A307913.pdf

http://www.energieeffizienz-im-service.de/page/fileadmin/offshore/documents/Naturschutz/Geraeuschauswirkungen_der_Offshore-Windparks_auf_Voegel__maritime_Saeuger_und_Fische.pdf



http://data.iucn.org/dbtw-wpd/edocs/2010-014.pdf


Zervos, A., in Kjaer, C., Čista energija – cilji vetrne energije za leto 2020 in 2030 (Pure power – wind energy

targets for 2020 and 2030), Evropsko združenje za vetrno energijo, 2009251.

Zucco, C., Wende, W., Merck, T., Köchling, I., in Köppel, J. (ur.), Ekološke raziskave na področju vetrnih

elektrarn na morju: mednarodna izmenjava in izkušnje. Del B: Literarni pregled ekoloških vplivov (Ecological research on offshore wind farms: international exchange and experience. Part B: Literature overview of ecological impacts), BfN-Skripten 186, Bundesamt für Naturschütz, Bon, 2006

252.

251

http://www.ewea.org/fileadmin/ewea_documents/documents/publications/reports/Pure_Power_Full_Report.pdf. 252

Na voljo na strani www.dnl-online.de.

http://www.ewea.org/fileadmin/ewea_documents/documents/publications/reports/Pure_Power_Full_Report.pdf

http://www.ewea.org/fileadmin/ewea_documents/documents/publications/reports/Pure_Power_Full_Report.pdf

http://www.dnl-online.de/

Evropska komisija

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije 2011 121 str. 21.0 x 29.7 cm ISBN 978-92-79-20337-4 doi: 10.2779/88254