Smernice za model za Evropski kodeks zavezancev za davek · plačilu dolgovanih davkov pošteni. Zavezanci za davek morajo polno sodelovati in pravočasno predložiti vse davčne

Evropska komisija, B-1049 Bruselj, BELGIJA – telefon +32 22991111.

EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA OBDAVČENJE IN CARINSKO UNIJO Neposredno obdavčenje, davčno usklajevanje, gospodarska analiza in ocenjevanje Politika in sodelovanje na področju neposrednega obdavčenja

Smernice za model za

Evropski kodeks zavezancev za

davek

Evropski kodeks za davkoplačevalce zagotavlja osnovna načela, ki združujejo glavne

obstoječe pravice in obveznosti, ki urejajo odnose med davkoplačevalci in davčnimi

upravami v Evropi. Posvetovanje z državami članicami EU je bilo opravljeno na podlagi

osnutka Evropskega kodeksa za davkoplačevalce, ki ga je pripravila skupina držav članic.

Informacije in stališča, predstavljena v teh smernicah, ne odražajo nujno uradnega mnenja

Evropske unije, Evropske komisije ali držav članic EU. Ta dokument ni zavezujoč in naj

bi služil kot model, ki ga lahko države članice dopolnjujejo ali prilagajajo njegove

elemente glede na nacionalne potrebe ali razmere.

© Evropska unija, 2016

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Ref. Ares(2016)6598744 - 24/11/2016

2

1 PREDGOVOR ............................................................................................................. 4

2 UVOD ......................................................................................................................... 5

2.1 Narava in področje uporabe Evropskega kodeksa zavezancev za davek .......... 5

2.2 Podlaga in ozadje pobude na ravni EU .............................................................. 5

2.2.1 Trenutno stanje v državah članicah ..................................................... 6

2.2.2 Postopek posvetovanja in priprava Evropskega kodeksa

zavezancev za davek ............................................................................ 6

2.2.3 Prednosti Evropskega kodeksa zavezancev za davek ......................... 7

3 SPLOŠNA NAČELA IN DOBRE PRAKSE .............................................................. 7

3.1 Splošna načela ................................................................................................... 8

3.1.1 Zakonitost in pravna varnost ............................................................... 8

3.1.2 Nediskriminacija in enakost zavezancev za davek .............................. 8

3.1.3 Domneva o poštenosti ......................................................................... 8

3.1.4 Spoštljivost in obzirnost ...................................................................... 9

3.1.5 Spoštovanje zakonov ........................................................................... 9

3.1.6 Nepristranskost in neodvisnost ............................................................ 9

3.1.7 Davčna tajnost in varstvo podatkov .................................................... 9

3.1.8 Zasebnost ........................................................................................... 10

3.1.9 Zastopanje .......................................................................................... 10

3.2 Skupno delovanje ............................................................................................ 10

3.2.1 Zagotavljanje informacij in smernic zavezancem za davek .............. 11

3.2.2 Storitve za zavezance za davek ......................................................... 12

3.2.3 Ključni standardi storitev .................................................................. 12

3.2.4 Splošne razlage .................................................................................. 12

3.2.5 Vnaprejšnja davčna stališča ............................................................... 12

3.3 Postopki ........................................................................................................... 13

3.3.1 Davčne napovedi ............................................................................... 13

3.3.2 Odmera davka .................................................................................... 13

3.3.3 Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ...................................... 14

3.3.4 Plačila in izterjava dolgov ................................................................. 15

3.3.5 Prostovoljno razkritje ........................................................................ 15

3.3.6 Sankcije ............................................................................................. 15

3.4 Reševanje sporov ............................................................................................. 15

3.4.1 Notranji pritožbeni postopek ............................................................. 16

3

3.4.2 Pregled na sodišču ali pri sodnem organu ......................................... 16

3.4.3 Pravica do pritožbe ............................................................................ 17

4 SPODBUJANJE ŠIRJENJA NEKATERIH DOBRIH PRAKS IN NOVIH

ZAMISLI ................................................................................................................... 17

4.1 Elektronsko upravljanje in spletne storitve ..................................................... 17

4.1.1 Elektronsko upravljanje ..................................................................... 17

4.1.2 Spletne storitve .................................................................................. 18

4.2 Uporaba inovativnih pristopov za boljše spoštovanje davčnih predpisov ....... 20

4.2.1 Inovativno izobraževanje ................................................................... 20

4.2.2 Vedenjski pristop ............................................................................... 21

4.2.3 Okrepljeni odnosi kot podlaga za skupno spoštovanje davčnih

predpisov ........................................................................................... 21

4.3 Razpoložljivost informacij v več jezikih in spodbujanje pogosto

uporabljenega jezika ........................................................................................ 22

4.3.1 Spodbujanje pogosto uporabljenega tujega jezika ............................ 22

4.3.2 Razpoložljivost informacij v več drugih jezikih ............................... 23

4.4 Večja preglednost ............................................................................................ 23

4.4.1 Na strani zavezancev za davek .......................................................... 23

4.4.2 Na strani davčnih uprav ..................................................................... 23

4

1 PREDGOVOR

Davki so uvedeni za pokrivanje glavnih odhodkov držav članic in zagotavljanje njihove

vzdržnosti. Pobrani prihodki se porabijo za vzdrževanje in razvoj javnih storitev. Pobiranje

pravilnih zakonsko določenih zneskov davkov je vedno izredno pomembno. Da bi zaščitili

pravice državljanov in omogočili ohranitev prejemkov in storitev, ki jih lahko državljani

pričakujejo od družbe, je treba zagotoviti, da se davki pobirajo v celoti in pravočasno ter da

se preprečijo in odpravijo davčne goljufije, davčne utaje ter izogibanje davkom. Pravično bi

bilo tudi, da pošteni zavezanci za davek ne bi bili obremenjeni z dodatnimi davki, ker drugi

zavezanci za davek ne spoštujejo davčnih predpisov in ne plačujejo svojih davkov.

Osnovni pogoj za dobro delovanje držav članic je, da vsi državljani izpolnjujejo svoje

davčne obveznosti in prispevajo k davčnim prihodkom. Zavezanci za davek lahko

pričakujejo, da bodo davčne uprave držav članic zbrale samo toliko davkov, kolikor je

primerno, in da bodo države članice pobrane davke porabile za financiranje javnih dajatev in

storitev. Po drugi strani pa morajo države članice zagotoviti boljše in širše razumevanje

pomena davkov za družbo. Za zagotovitev, da lahko zavezanci za davek čim enostavneje

izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, morajo davčne uprave tesno sodelovati z njimi.

Dolžnost zavezancev za davek pa je, da so pri prijavi vseh svojih obdavčljivih dohodkov in

plačilu dolgovanih davkov pošteni. Zavezanci za davek morajo polno sodelovati in

pravočasno predložiti vse davčne napovedi oz. obračune davkov in potrebne informacije ter

pravočasno plačati davke.

Ta Evropski kodeks zavezancev za davek vsebuje smernice, katerih namen je zagotoviti

ravnovesje med pravicami in obveznostmi zavezancev za davek ter davčnih uprav. Temelji

na glavnih splošnih načelih in dobrih praksah v državah članicah, ki naj bi bile koristne za

izboljšanje sodelovanja in zaupanja med davčnimi upravami in zavezanci za davek ,

zagotavljanje večje preglednosti njihovih pravic in obveznosti ter spodbujanje bolj

storitveno usmerjenega pristopa davčnih uprav. Davčne uprave in evropske zavezance za

davek spodbuja k sprejetju in uporabi vseh teh načel in praks, vključno z novimi razvojnimi

usmeritvami in zamislimi. Ta kodeks zato ni obvezen, temveč naj bi služil kot model, ki ga

lahko države članice dopolnjujejo ali prilagajajo njegove elemente glede na nacionalne

potrebe ali razmere.

Zato bi moral Evropski kodeks zavezancev za davek prispevati k učinkovitejšemu

pobiranju davkov z izboljšanjem odnosov med zavezanci za davek in davčnimi upravami,

pri čemer bo vzajemno razumevanje davčnih pravil zmanjšalo tveganje za napake z

morebitnimi hujšimi posledicami za zavezance in posledičnimi stroški za davčne uprave.

5

2 UVOD

2.1 Narava in področje uporabe Evropskega kodeksa zavezancev za davek

Evropski kodeks zavezancev za davek je model ravnanja, ki naj bi mu sledili evropski

zavezanci za davek 1 in davčne uprave držav članic, ne pa kodeks v obliki obveznih predlog

ali listine. Je nezavezujoč instrument.

Smernice v tem kodeksu vse strani spodbujajo, naj na nacionalni ravni sprejmejo in

uporabijo splošna načela in dobre prakse, opisane v poglavju 3. Če bi se v državah članicah

sčasoma razvili splošna načela in dobre prakse, bi se lahko te smernice revidirale ob

upoštevanju vseh pomembnih sprememb. Redno se bo preučevala potreba po takem

pregledu. Smernice prav tako spodbujajo davčne uprave, naj upoštevajo nove razvojne

usmeritve in zamisli, opisane v poglavju 4.

Evropski kodeks zavezancev za davek naj bi se uporabljal za vse vrste davčnih razmerij

med zavezanci za davek in pristojnimi davčnimi organi držav članic (kot taki so opredeljeni

v notranjem pravu), ki so v tem dokumentu opisani kot davčne uprave.

Davčna zakonodaja in davčna politika zagotavljata pomembne temelje za dobre odnose med

zavezanci za davek in davčnimi upravami, vendar oblikovanje davčne politike presega

področje uporabe Evropskega kodeksa zavezancev za davek .

2.2 Podlaga in ozadje pobude na ravni EU

V vse bolj globaliziranem svetu, kjer velja prosto gibanje oseb, podjetij in kapitala, se lahko

zdijo pravila o obdavčenju vse bolj zapletena, njihovo izpolnjevanje pa vse težje. Zato je

treba poiskati načine, kako zavezancem za davek in davčnim upravam pomagati pri

uresničevanju pravic in spoštovanju obveznosti v zvezi z davki. Sodelovanje na tem

področju bi koristilo EU in posameznim državam članicam, saj bi se pokazala dodana

vrednost skupnega delovanja za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov kot sredstva za

preprečevanje davčnih goljufij2, davčnih utaj

3 in izogibanja davkom

4, ki omejujejo

sposobnost držav članic za pobiranje davkov in izvajanje gospodarske politike.

Kot je opredeljeno v sporočilu z dne 27. junija 20125, Evropska komisija meni, da je treba

nujno izboljšati učinkovitost in uspešnost pobiranja davkov. Komisija je kot dopolnitev tega

sporočila 6. decembra 2012 sprejela akcijski načrt6. Evropski kodeks zavezancev za davek

je ena od 34 pobud, navedenih v akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim

goljufijam in davčnim utajam. Ta ukrep je vključen v eno od njegovih posebnih strategij:

izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov v državah članicah.

1 Za namene tega kodeksa zavezanci za davek vključujejo tudi predstavnike in tretje osebe, kot so

delodajalci, banke, skupno odgovorne osebe, notarji in druge osebe, dejavne na področju davkov. V praksi

lahko davke v imenu davčnega zavezanca plača plačilni zastopnik ali avtomatiziran sistem. 2 Davčna goljufija je oblika namerne utaje davkov, ki se ponavadi kazenskopravno kaznuje. Izraz vključuje

primere namerne predložitve lažnih izjav ali ponarejenih dokumentov. 3 Davčna utaja ponavadi obsega nezakonito ravnanje, pri katerem se davčna obveznost skrije ali prezre, tj.

zavezanec za davek plača manj davka kot ga je zakonsko obvezan plačati, tako da davčnim upravam ne

razkrije vseh prihodkov ali informacij. 4 Izogibanje davkom običajno pomeni, da zavezanci za davek poskušajo najti luknje v davčni zakonodaji,

da bi plačali manj davkov. Čeprav so njihova dejanja tehnično zakonita, so lahko v nasprotju z legitimnim

finančnim ali ekonomskim pomenom davčne zakonodaje in se v tem smislu štejejo za neskladna z zakoni. 5 COM(2012) 351 final z dne 27. junija 2012. 6 COM(2012) 722 final z dne 6. decembra 2012.

6

2.2.1 Trenutno stanje v državah članicah

Vsaka jurisdikcija ima svojo kulturo, politiko, davčno zakonodajo in upravne prakse.

Vendar je za vse zavezance za davek pomembno, da so jim na voljo informacije o njihovih

davčnih zadevah ter da so preprosto razumljive. Nacionalne davčne uprave običajno

zagotavljajo splošne informacije o davčnih zadevah na svojih spletiščih in v tiskanih

brošurah. Obseg zagotovljenih informacij in razpoložljivost v drugih jezikih se med

državami članicami razlikujeta.

Nekatere države članice so uvedle dokumente, ki se pogosto imenujejo kodeksi ali listine za

zavezance za davek in v katerih so opredeljena temeljna načela, ki veljajo za davčne

zadeve, ter zlasti pravice in obveznosti zavezancev in davčnih uprav. Taki dokumenti ne

vključujejo nujno le zakonsko določenih načel, temveč lahko zajemajo tudi smernice, ki

pojasnjujejo odnos med zavezanci za davek in davčnimi upravami ter lahko celo opisujejo

konkretno ravnanje, ki se od njih pričakuje. V ostalih državah članicah neobstoj posebnega

dokumenta, v katerem so pojasnjena načela in davčne zadeve, ne pomeni, da imajo

zavezanci za davek v teh državah manj pravic in obveznosti ali da davčne uprave tem

načelom pripisujejo manjši pomen. V teh državah članicah so načela opredeljena z zakonom

ali upravnimi praksami.

Veljavni nacionalni kodeksi in listine za zavezance za davek se razlikujejo po obsegu in

vsebini. Večina jih vsebuje seznam pravic zavezancev za davek , na primer pravica do

obveščenosti, pomoči in izjave, pravica do pritožbe, pravica do plačila pravilnega zneska

davka, pravica do enake obravnave, pravica do zasebnosti ter pravica do zaupnosti in

tajnosti.

Vsebujejo tudi obveznosti zavezancev za davek, ki se običajno pričakujejo ali zahtevajo v

davčnih zadevah in davčnih postopkih, kot so poštenost, pravočasno plačevanje davkov,

kooperativnost, pravočasna predložitev točnih informacij in dokumentov ter vodenje

evidenc.

2.2.2 Postopek posvetovanja in priprava Evropskega kodeksa zavezancev za davek

Komisija je 25. februarja 2013 začela spletno posvetovanje z državljani in drugimi

zainteresiranimi stranmi o izkušnjah z nacionalnimi kodeksi zavezancev za davek ali

podobnimi instrumenti in morebitni vsebini Evropskega kodeksa zavezancev za davek .

Posvetovanje se je končalo 15. maja 2013, zbirno poročilo pa je bilo objavljeno

31. oktobra 20137.

Izraženi so bili nekateri pomisleki glede dodane vrednosti kodeksa na evropski ravni. Glede

na te pomisleke:

bi kakršen koli poskus, da kodeks postane zavezujoč, vzbudil pomisleke glede

subsidiarnosti;

bi bilo več ciljev mogoče doseči bolje na nacionalni ravni;

bi tak kodeks združil različna načela različnih jurisdikcij;

tak kodeks ne bi bil učinkovit instrument za obravnavo davčnih goljufij in davčnih

utaj.

7 http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2013_tpcode_en.htm

http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2013_tpcode_en.htm

7

Vendar je bila večina sodelujočih naklonjena razvoju Evropskega kodeksa zavezancev za

davek. Razlogi, ki so jih navedli v prid takemu razvoju, so bili, da bi se lahko s kodeksom:

zagotovilo enako obravnavanje vseh zavezancev za davek ;

zagotovila višja raven pravne varnosti;

povečala preglednost;

zmanjšalo število sporov;

standardizirali postopki spoštovanja davčnih predpisov;

vzpostavilo merilo uspešnosti za tretje države;

izboljšale prakse in predvidljivost odmere davčne obveznosti;

opredelila načela (npr. nadzora in preiskave, ugotovitve o nekaterih dejstvih);

zagotovilo boljše razumevanje pri komunikaciji z davčno upravo druge države

članice.

Kadar je bilo to mogoče, so bila pri zbiranju dobrih praks iz vse EU za oblikovanje

Evropskega kodeksa zavezancev za davek upoštevana stališča udeležencev javnega

posvetovanja.

Poleg javnega posvetovanja je bilo opravljeno posvetovanje z vsemi državami članicami na

podlagi osnutka Evropskega kodeksa zavezancev za davek, ki ga je skupina držav članic

pripravila skupaj z Evropsko komisijo.

2.2.3 Prednosti Evropskega kodeksa zavezancev za davek

Evropski kodeks zavezancev za davek zagotavlja osnovna načela, ki združujejo glavne

obstoječe pravice in obveznosti, ki urejajo odnose med zavezanci za davek in davčnimi

upravami. Poleg tega naj bi evropskim državljanom zagotovil priročen vir znanja o glavnih

pravicah in obveznostih, ki jih lahko pričakujejo, kadar se srečajo z davčno upravo v državi

članici, ki ni država njihovega stalnega prebivališča.

Kodeks bi lahko prinesel dolgoročne koristi, ker bi se:

izboljšala preglednost in omogočilo lažje razumevanje pravic in obveznosti;

spodbujali pravičnost, učinkovitost, zanesljivost, spoštovanje in odgovornost v

odnosih med davčnimi upravami in zavezanci za davek;

izboljšalo spoštovanje davčnih predpisov ter preprečila in zmanjšala davčna tveganja

in spori;

uporabljal kot možno merilo uspešnosti v davčnih sistemih.

3 SPLOŠNA NAČELA IN DOBRE PRAKSE

V tem poglavju so opisana splošna načela in dobre prakse v državah članicah, ki krepijo

sodelovanje in zaupanje med zavezanci za davek in davčnimi upravami ter s tem prispevajo

k večjemu spoštovanju davčnih predpisov. Zajeta so splošna načela, na katerih temeljijo vsi

vidiki odnosov med zavezanci za davek in davčnimi upravami, ter posebna načela in

prakse, ki zavezancem za davek in davčnim upravam pomagajo, da učinkovito sodelujejo,

med drugim med davčnimi postopki in v primeru razhajanj med mnenji, ki jih je treba rešiti.

Cilj davčnih uprav je zagotoviti, da so njihova dejanja učinkovita in uspešna, njihovi sistemi

pa zanesljivi. Morale bi si stalno prizadevati za izboljšanje produktivnosti. Ob pomoči

sistemov upravljanja, usposobljenega osebja in digitalnih rešitev bi morale učinkovito

8

razporejati vire, zmanjšati davčni primanjkljaj in zagotoviti minimalne stroške spoštovanja

zakonodaje za zavezance za davek.

3.1 Splošna načela

Naslednja splošna načela, ki so temeljna za učinkovito obdavčenje, urejajo vse vrste

odnosov med zavezanci za davek in davčnimi upravami.

3.1.1 Zakonitost in pravna varnost

Zavezanci za davek lahko pričakujejo:

da bodo plačevali davke samo, kolikor to zahteva zakon;

da bodo davčne uprave razumno in dosledno uporabljale zakonodajo;

odkritost glede namenov davčnih zakonov, pravil in postopkov;

da bodo odločbe davčnih uprav skladne z zakonskimi besedili;

da bodo davčne uprave uporabljale samo zakonsko predvidene sankcije.

Davčne uprave bodo pričakovale:

da bodo zavezanci za davek izpolnili svoje zakonske obveznosti;

da bodo zavezanci za davek spoštovali pravico davčnih uprav, da upravljajo davčni

sistem, vključno s sankcijami, v skladu z zakonodajo.

3.1.2 Nediskriminacija in enakost zavezancev za davek


da bodo davčne uprave spoštovale načelo nediskriminacije in spodbujale enako

obravnavo pred zakonom;

da bodo davčne uprave zagotovile, da so informacije in storitve po potrebi dostopne

vsem zavezancem za davek.

3.1.3 Domneva o poštenosti


da bodo obravnavani kot pošteni,

o če ni jasnega razloga za drugačno mnenje;

o čeprav lahko davčne uprave preverijo davčne zadeve zavezancev za davek

ter opravijo preiskave ali revizije.


da bodo zavezanci za davek pri izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti ravnali

pošteno;

da bodo zavezanci za davek v odnosu z njimi pošteni in odkriti;

da bodo zavezanci za davek navedli resnične, popolne in zanesljive informacije, ki

se od njih zakonito zahtevajo;

da bodo zavezanci za davek na lastno pobudo in nemudoma obvestili davčne uprave

o spremembi pomembnih okoliščin, ki lahko vplivajo na njihove davčne obveznosti;

9

da bodo zavezanci za davek plačali tisto, kar morajo plačati, in zahtevali samo to, do

česar so upravičeni.

3.1.4 Spoštljivost in obzirnost


da bodo obravnavani spoštljivo, obzirno in brez diskriminacije.

Davčne uprave pričakujejo:

da jih bodo zavezanci za davek obravnavali spoštljivo in z njimi polno sodelovali,

kolikor je to razumno mogoče.

3.1.5 Spoštovanje zakonov


da bodo davčne uprave sprejele ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih

utaj in izogibanja davkom, vključno z mednarodnim sodelovanjem, da se čim bolj

zmanjšajo možnosti za zavezance za davek, da bi izkoristili neusklajenosti

nacionalnih zakonov in tako ne bi bili nikjer obdavčeni.


da bodo zavezanci za davek izvedli samo posle in dejanja, ki so utemeljeni z

zakonitimi finančnimi ali ekonomskimi potrebami;

da se zavezanci za davek ne bodo izogibali obdavčenju z izkoriščanjem

neusklajenosti nacionalnih zakonov;

da bodo zavezanci za davek prevzeli odgovornost za dejanja, ki jih izvedejo, in da

bodo razumeli posledice nespoštovanja zakonov.

3.1.6 Nepristranskost in neodvisnost


da bodo davčne uprave svoje naloge opravljale nepristransko in brez kakršnih koli

neustreznih vplivov.


da bodo zavezanci za davek spoštovali njihovo nepristranskost in neodvisnost ter ne

bodo poskušali neustrezno vplivati na njihovo obravnavo ali vodenje zadev

zavezancev za davek.

3.1.7 Davčna tajnost in varstvo podatkov


da bodo davčne uprave varovale njihove osebne podatke in strogo spoštovale zakone

v zvezi s tem;

da podatki ne bodo posredovani tretji osebi, razen če je to zakonsko dovoljeno;

10

pravico, da v skladu z nacionalnimi določbami zahtevajo podatke, ki jih davčne

uprave hranijo o njih.


da bodo zavezanci za davek spoštovali njihovo pravico do hranjenja, razkritja in

zadržanja podatkov o zavezancih za davek, kadar je to zakonsko dovoljeno.

3.1.8 Zasebnost


da bodo davčne uprave zahtevale samo informacije, ki so pomembne za njihove

naloge;

da bodo davčne uprave dostop do teh informacij dovolile samo pooblaščenim

osebam uprave.


da bodo zavezanci za davek izpolnili zahteve glede predložitve ustreznih informacij;

odprtost in sodelovanje zavezancev za davek v zadevah, ki so pomembne za njihove

naloge.

3.1.9 Zastopanje


pravico do pomoči ali zastopanja pri obravnavanju davčnih zadev.


da jih bodo zavezanci za davek obvestili o svojih ureditvah glede zastopanja;

da bodo zavezanci za davek razumeli, da lahko davčna uprava z njimi po potrebi

neposredno stopi v stik;

da bodo zavezanci za davek še naprej odgovorni za svoje zakonske zadeve v skladu

z zakonom.

3.2 Skupno delovanje

Učinkovitost in uspešnost davčnih sistemov sta odvisni od ravnanja davčnih uprav in

zavezancev za davek. Davčne uprave bi si morale prizadevati vnaprej pojasniti značilnosti

davčnih sistemov in zavezancem za davek omogočiti čim enostavneje spoštovanje davčnih

predpisov. Zavezanci za davek bi morali davčnim upravam posredovati točne informacije in

pravočasno plačati davke. Davčne uprave in zavezanci za davek bi se morali med seboj v

vseh okoliščinah obravnavati spoštljivo in vedno delovati konstruktivno za dosego

najboljših rezultatov.

Pri zagotavljanju informacij in smernic bi si morale davčne uprave prizadevati proaktivno

opredeliti potrebo po splošnih informacijah in preprečiti morebitne težave, ki lahko ovirajo

ljudi pri spoštovanju davčnih predpisov. Prav tako bi si morale zavzeto in v duhu

11

sodelovanja z zavezanci za davek prizadevati za reševanje davčnih vprašanj in v zakonskih

mejah upoštevati posebne okoliščine, ki vplivajo na zavezance za davek.

Včasih zavezanci za davek morda potrebujejo storitve, ki presegajo informacije in

smernice. Da bi davčne uprave zagotovile pomoč in da bi zavezanci za davek prejeli

visokokakovostne storitve, morajo zavezanci takoj zagotoviti točne informacije v zvezi s

posameznim primerom. Zavezanci za davek od davčnih uprav ne bi smeli pričakovati, da

jim bodo svetovale glede finančnega ali davčnega načrtovanja.

Ključni standardi storitev8 bi morali vključevati elemente glede kakovosti in količine, se pa

lahko zaradi različnih davčnih sistemov razlikujejo med državami članicami. Ti ključni

standardi storitev so splošni in povprečni. Pričakovanja glede ključnih standardov storitev bi

morala ostati realistična. Zavezanci za davek jih v posameznem primeru ne morejo

zahtevati. Ne glede na to bi morale davčne uprave na podlagi teh standardov preveriti svojo

uspešnost in poročati o njej ter uporabiti informacije in rezultate za izboljšanje svojih

dejavnosti.

Poleg smernic in storitev lahko davčne uprave objavijo splošne razlage kot uradna stališča.

Kadar je to na voljo, lahko davčne uprave zagotovijo storitve vnaprejšnjega davčnega

stališča9.

3.2.1 Zagotavljanje informacij in smernic zavezancem za davek


da jim bodo davčne uprave zagotovile točne in pravočasne informacije, da bodo

lahko izpolnili svoje davčne obveznosti;

da bodo davčne uprave stalno posodabljale informacije;

da si bodo davčne uprave prizadevale za uvedbo izboljšanih in proaktivnih načinov

komuniciranja10

, kadar se to zdi primerno;

da bodo davčne uprave izboljšale svoje znanje in razumevanje o zavezancih za

davek , da bi lahko proaktivno usmerjanje osredotočile na različne vrste zavezancev

za davek ali ciljnih skupin (npr. zagonska podjetja) in svoje komuniciranje

prilagodile glede na potrebe teh ciljnih skupin;

da si bodo davčne uprave prizadevale zagotoviti ciljno usmerjeno proaktivno

usmerjanje, ki bo zavezancem za davek pomagalo predvideti davčne obveznosti in

zmanjšati napake;

da bodo davčne uprave upoštevale, da nove digitalne komunikacijske poti morda

zavezancem za davek niso enostavne za uporabo in da se lahko predvidi zakonsko

odstopanje glede njihove uporabe.


da bodo zavezanci za davek prebrali informacije, ki so jim poslane;

8 Ključni standardi storitev za zavezance za davek lahko med drugim vključujejo povprečen čas za obravnavo prošnje za informacije

in prilagoditve ter odstotke in časovne razpone za obdelavo korespondence, telefonskih klicev, odločb in razlag. 9 V okviru takih storitev lahko oseba zaprosi za pisno stališče davčne uprave o tem, kako se določbe davčnih predpisov in pravil

uporabljajo za določeno osebno okoliščino ali ureditev, navedeno v prošnji. Pred izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča je treba

zagotoviti vse podrobne podatke in ta je lahko predmet plačila pristojbine ali določenih drugih zahtev. 10 Izboljšani in proaktivni načini komuniciranja so na primer glasila, spletne informacije in kampanje ozaveščanja javnosti.

12

da bodo zavezanci za davek uporabili splošne informacije, zagotovljene prek

različnih komunikacijskih poti, na primer odzivanje na javne kampanje in uporaba

spletišč (če imajo možnost uporabe informacijske tehnologije);

da bodo zavezanci za davek vprašali za nasvet, kje lahko poiščejo ustrezne

informacije, kadar jih ne morejo najti.

3.2.2 Storitve za zavezance za davek


da se bodo lahko v zvezi z davčnimi zadevami obrnili na davčne uprave;

dialog z davčnimi upravami, kadar bo ta potreben;

da bodo imeli pravico zaprositi za pomoč in pridobiti razumne storitve (npr. dežurne

telefonske številke ali javni uradi);

da bodo davčne uprave celovito in pravočasno obravnavale prošnje za pomoč;

da bodo davčne uprave obveščale javnost o vrstah storitev, ki jih zagotavljajo.


da bodo zavezanci za davek uporabljali storitve, ki so jim namenjene, da bi dobili

najboljšo mogočo pomoč;

da bodo zavezanci za davek postavljali vprašanja, kadar bodo potrebovali pojasnila;

da bodo zavezanci za davek nemudoma predložili točne informacije;

da se bodo zavezanci za davek takoj odzvali na vsako prošnjo davčnih uprav po

dodatnih informacijah.

3.2.3 Ključni standardi storitev


da bodo davčne uprave opredelile in vzpostavile ključne standarde storitev ter

zagotovile njihovo dostopnost;

da si bodo davčne uprave prizadevale izpolniti svoje ključne standarde storitev.

3.2.4 Splošne razlage


da bodo davčne uprave objavile splošne razlage in jih dosledno uporabljale;

da si bodo davčne uprave prizadevale zagotoviti smernice v zvezi s prošnjami

zavezancev za davek za tehnične razlage in da bodo nanje pravočasno odgovorile.

3.2.5 Vnaprejšnja davčna stališča


da bodo davčne uprave zagotovile zanesljivost glede uporabe zakona v posameznem

primeru, kadar je vzpostavljen sistem vnaprejšnjih davčnih stališč.


da bodo zavezanci za davek pri prepoznavanju in delitvi tveganj zaprosili za

vnaprejšnja davčna stališča, kadar so ta mogoča;

13

da bodo zavezanci za davek v prošnji, naslovljeni na davčno upravo, navedli vse

ustrezne informacije in jih predložili v dobri veri;

da jih davčna odločba ne bo več zavezovala, kadar se okoliščine spremenijo, in da

bodo zavezanci za davek razumeli, da vnaprejšnje davčno stališče v teh primerih ne

velja več.

3.3 Postopki

Davčne uprave pričakujejo, da bodo zavezanci za davek izvajali in spoštovali postopke, ki

veljajo za davčne napovedi, obračune davka, odmero davka, , postopek davčnega nadzora11

,

plačevanje in izterjavo dolgov, prostovoljno razkritje ter sankcije. Ti postopki se lahko med

državami članicami razlikujejo. Davčne uprave bi morale med vsemi postopki spoštovati

pravice zavezancev za davek, zavezanci za davek pa bi morali pri izpolnjevanju svojih

obveznosti ravnati pošteno in ne bi smeli ovirati postopkov.

Da bi lahko zavezanci za davek ravnali v skladu s temi postopki, bi morali za točno in

pošteno predstavitev svojega stanja ali dejavnosti izpolnjevati računovodske standarde ter

voditi kakovostne in berljive evidence in izvorno dokumentacijo za utemeljitev prihodkov in

odhodkov v predpisanem obdobju hrambe in v skladu z zakoni. Te zahteve veljajo tudi,

kadar se katere koli od teh evidenc ali vse te evidence vodijo elektronsko.

Davčne uprave bi si morale prizadevati za odpravljanje administrativnih ovir za zavezance

za davek in zaščititi tiste, ki spoštujejo davčne predpise, pred nelojalno konkurenco, ki

temelji na davčni goljufiji, davčni utaji in izogibanju davkom. Uspešen davčni nadzor ima

preventivni učinek. Davčne uprave bi morale z upravljanjem tveganj davčni nadzor usmeriti

v prave skupine zavezancev za davek. Postopek davčnega nadzora bi morale prilagoditi

obsegu tveganja in značilnostim zavezancev za davek. Izvajati bi morale nadzor, da bi lahko

preverile pravilnost davčnega položaja. Sodelovanje zavezancev za davek davčnim

upravam pomaga, da na podlagi konstruktivnega dialoga učinkovito in sorazmerno dolgo

izvajajo postopek davčnega nadzora.

3.3.1 Davčne napovedi


da bodo imeli na voljo informacije o postopkih in časovnem okviru za vložitev

davčnih napovedi.


da jim bodo zavezanci za davek v rokih in v skladu z davčno zakonodajo predložili

točne davčne napovedi.

3.3.2 Odmera davka


da bo davčna uprava odmerila davek v skladu z zakonom;

11

Davčni nadzor pomeni pregled poslovnih knjig in evidenc v prostorih zavezanca za davek ali davčnega organ za določitev točnega

zneska dolgovanega davka.

14

obrazložitev, kadar davčne uprave popravijo davčne napovedi.


da bodo davčne napovedi, ki se štejejo za nepravilne, popravljene v skladu z

zakonom;

da bodo imele pravico opraviti pregled dokumentacije pri davčnem organu12

ali

nadzor za preverjanje točnosti informacij, ki jih predložijo zavezanci za davek;

da bodo zavezanci za davek na zahtevo predložili dodatne informacije.

3.3.3 Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora


da jih bodo na začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ali ob uradnem obvestilu o

postopku inšpekcijskega nadzora vprašali o njihovih pravicah in obveznostih ali jih

seznanili z njimi;

da jih bodo davčne uprave seznanile z značilnostmi davčnega inšpekcijskega

nadzora;

da bodo obveščeni, če bodo davčne uprave pregledale ali prilagodile celoten obseg

inšpekcijskega nadzora;

da bodo lahko v skladu z zakonom predložili informacije za obrazložitev in boljšo

pojasnitev svojega položaja;

da bodo imeli na splošno možnost razpravljati o rezultatih inšpekcijskega nadzora

pred pripravo končnega poročila;

da jih bodo davčne uprave jasno seznanile s sklepi in posledicami davčnega

inšpekcijskega nadzora;

da jih bodo davčne uprave obvestile o možnosti, da zaprosijo za ponovni pregled

posledic davčnega inšpekcijskega nadzora.


da bodo zavezanci za davek razumeli, da imajo davčne uprave pravico začeti

inšpekcijski nadzor in da je zavezanci za davek nimajo pravice zavrniti;

da bodo zavezanci za davek sodelovali med davčnim inšpekcijskim nadzorom ter

predložili popolne in resnične informacije v skladu z zakonom;

da bodo zavezanci za davek nemudoma predložili poslovne knjige, evidence in

druge dokumente, uporabljene za izračun davka;

da bodo nemudoma in ustrezno predložili vse evidence, ki se vodijo elektronsko;

da bodo po potrebi zagotovljene kopije poslovnih knjig, evidenc in drugih

dokumentov zavezancev za davek (vključno z elektronskimi kopijami elektronskih

evidenc);

da bodo zavezanci za davek na zahtevo predložili dodatne informacije in odgovorili

na dodatna vprašanja v zvezi z obsegom davčnega inšpekcijskega nadzora.

12 Pregled dokumentacije se lahko nanaša na pregled, ki se izvede pri davčnem organu v zvezi s

posameznimi postavkami. Nanaša se lahko tudi na posege za skladnost z davčnimi predpisi v zvezi s

posameznimi postavkami.

15

3.3.4 Plačila in izterjava dolgov


da bodo v primeru preplačila upravičeni do obresti v skladu z zakonom;

da bodo lahko v primeru finančnih težav uporabili plačilno ureditev za odplačevanje

dolga.


da bodo zavezanci za davek pravočasno in v celoti plačevali davke;

da bodo zaračunavale zakonite zamudne obresti;

da bodo lahko v primeru neplačila uvedle posebne zakonsko določene ukrepe za

izterjavo.

3.3.5 Prostovoljno razkritje


dostop do informacij o prostovoljnem razkritju in vseh povezanih motivacijskih

pobudah, kadar so te mogoče v skladu z zakonom.


da bodo zavezanci za davek davčni upravi prostovoljno predložili točne in popolne

informacije, če ugotovijo, da niso prijavili ali plačali pravilnega zneska davka ali da

je treba popraviti druge elemente njihovih davčnih zadev.

3.3.6 Sankcije


da se bodo sankcije uporabljale v skladu z zakoni, na primer za nespoštovanje

davčnih predpisov;

da bodo lahko davčne uprave v določenih primerih omilile ali opustile sankcijo le v

skladu z zakonom.


da bodo zavezanci za davek izvršili sankcijo v skladu z zakonom (npr. s plačilom

denarnih kazni).

3.4 Reševanje sporov

Včasih imajo zavezanci za davek in davčne uprave različna stališča o davčnih položajih in

v teh primerih je potrebno reševanje sporov.

Davčne uprave bi morale preučiti vsako nesoglasje, spor, izpodbijanje, pritožbo ali ugovor

ter se strokovno in objektivno odzvati.

Kadar obstajajo notranji pritožbeni postopki za ponovni pregled davčne zadeve, bi jih

morale davčne uprave in zavezanci za davek razumeti kot možnost za odpravo morebitnih

16

nesporazumov ter razjasnitev, razumevanje in učenje, pri čemer je cilj reševanje morebitnih

sporov.

Zavezanci za davek ali davčne uprave lahko tudi zaprosijo, da zadevo pregleda drugi

neodvisni nosilec odločanja, kot je sodišče, sodnik ali sodni organ.

Zavezanci za davek bi morali imeti tudi pravico do pritožbe, zlasti kadar niso predvidene

notranje pritožbe. Pritožba se lahko na primer nanaša na ravnanje uradnika, obravnavo

davčnih zadev ali zagotavljanje storitev zavezancem za davek.

Zavezanci za davek bi morali biti obveščeni o tem, kdaj in kako lahko izpodbijajo odločbe

in ukrepe davčnih uprav, vključno s pravico, da jih pregleda sodišče ali sodni organ, če

obstajajo pravice do pravnega sredstva.

Zavezanci za davek ne bi smeli izpodbijati odločb ali ukrepov davčnih uprav zgolj zato, da

bi zavlačevali postopek ali ovirali davčne uprave pri izvajanju dolžnosti.

3.4.1 Notranji pritožbeni postopek


da jih bodo spodbujali k uporabi notranjih ali pritožbenih postopkov pred vložitvijo

tožbe pri sodišču ali sodnem organu;

da se bodo pozorno preučila njihova stališča in dokazi;

da se bo zaradi upravne pritožbe samo v nekaterih predpisanih okoliščinah odložilo

pobiranje spornega zneska davka v skladu z zakonom;

da bodo zaprosili za obnovo postopka v skladu z zakonom, zlasti če so se pojavila

nova dejstva ali dokazi, ki jih ni bilo mogoče uveljavljati med postopkom, ki se je že

končal.


da bodo zavezanci za davek konstruktivno sodelovali v notranjem ali upravnem

pritožbenem postopku;

da notranji pritožbeni postopek ne bo potreben, če je pritožba očitno neutemeljena.

3.4.2 Pregled na sodišču ali pri sodnem organu


da bi moralo biti mogoče v skladu nacionalnimi določbami v primeru nesoglasja

glede odločb ali ukrepov davčnih uprav vložiti pritožbo pri neodvisnem pristojnem

sodišču, ki lahko razsoja o zadevi na podlagi njene vsebine;

da jim bo pojasnjena pravica do pritožbe ali pregleda;

da si bodo davčne uprave čim bolj prizadevale za učinkovit in kratek sodni

postopek.


da bodo zavezanci za davek ravnali v skladu s pritožbenim postopkom, vključno s

predpisanimi roki;

da si bodo zavezanci za davek čim bolj prizadevali za učinkovit in kratek sodni

postopek.

17

3.4.3 Pravica do pritožbe


da bodo lahko vložili pritožbo na davčni upravi ali pri drugem ustreznem pristojnem

preiskovalnem organu;

da bodo o svoji pritožbi začeli dialog z davčno upravo ali drugim ustreznim organom

in da jim bodi ti prisluhnili;

da ne bodo obravnavani drugače, ker so se pritožili;

da bo njihova pritožba rešena objektivno in pravočasno;

da bodo vse napake v davčnih zadevah zavezancev za davek čim prej popravljene.


da bodo zavezanci za davek razumeli, da pritožba v večini primerov ne posega v

davčne postopke ali jih odloži, vključno s pobiranjem davkov;

da bodo zavezanci za davek v pritožbi navedli resnične in natančne podatke.

4 SPODBUJANJE ŠIRJENJA NEKATERIH DOBRIH PRAKS IN NOVIH

ZAMISLI

V nasprotju s prejšnjimi deli tega Evropskega kodeksa zavezancev za davek , v katerih so

zbrane dobre prakse, ki se izvajajo v večini držav članic, se ta četrti del osredotoča na

nekatere primere dobrih praks, ki se izvajajo v nekaterih državah članicah ter bi se lahko

upoštevale za nadaljnjo preučitev in razvoj.

Dejansko bi lahko dodatno preučili mogoče nadaljnje ukrepe, ki bi jih bilo koristno

spodbujati v prihodnosti, da se olajša spoštovanje davčnih predpisov.

Zato je pomembno, da se države članice seznanijo z dobrimi praksami ali zamislimi, ki se

izvajajo drugod, da bi lahko ocenile, ali bi lahko tudi same izvajale ali razvijale takšne nove

prakse ali zamisli. Naslednje zamisli in primeri bi lahko bili izhodišče za preučitev v

državah članicah.

4.1 Elektronsko upravljanje in spletne storitve

Cilj davčnih uprav je z več ukrepi zmanjšati bremena zavezancev za davek pri spoštovanju

davčnih predpisov. Zlasti bi bilo treba zagotoviti več elektronskih storitev za zmanjšanje

ponavljajočih se podatkov, ki se zahtevajo od zavezancev za davek, in nepotrebnega

osebnega stika ter za pospešitev postopka izpolnitve davčnih obveznosti. Stalni razvoj

elektronskega upravljanja in spletnih storitev bo prispeval k skrajšanju časa in znižanju

stroškov za zavezance za davek pri izpolnjevanju davčnih obveznosti.

4.1.1 Elektronsko upravljanje

Davčne uprave bi morale okrepiti odnose z drugimi javnimi organi ali tretjimi osebami (npr.

finančnimi institucijami), da bi dobile točno in popolno sliko o položaju zavezancev za

davek. To bi moralo davčnim upravam omogočiti, da bolje ciljno usmerijo davčni nadzor in

zagotovijo pobiranje davkov ob upoštevanju veljavnih pravil o tajnosti in varstvu podatkov.

Na primer, redna izmenjava podatkov med davčnimi upravami in institucijami socialnega

varstva bi omogočila boljše navzkrižno preverjanje informacij ter zmanjšala potrebo

zavezancev za davek, da iste informacije predložijo dvakrat.

18

4.1.2 Spletne storitve

V zadnjih letih so nekatere države članice razvile spletne storitve za zavezance za davek, ki

jim omogočajo stik z davčnimi upravami v zvezi s posameznimi dejanji, povezanimi z

njihovim davčnim položajem.

4.1.2.1 Davčne napovedi

V številnih državah članicah je mogoče davčne napovedi v določenem obsegu izpolniti

elektronsko. To metodo bi lahko razvili v vseh državah članicah, saj je obdelava

elektronskih napovedi hitrejša in lažja kot uporaba napovedi na papirju.

Na primer, v Avstriji lahko od leta 2003 vsi zavezanci za davek (zaposleni,

podjetja in občine) prek interneta dostopajo do spletnih storitev „FinanzOnline“.

Pri tem ni potrebna posebna programska oprema za uporabnike . Na voljo je 24 ur

na dan in sedem dni v tednu. Na podlagi spletne registracije in prijave je mogoče

elektronsko izpolnjevati davčne napovedi (enkratni spletni dialog ali paket XML)

ter uporabljati številne druge aplikacije (npr. obvestilo o odmeri davka v

elektronski obliki, spletna poizvedba glede davčnih evidenc in obračunov davka,

spletno upravljanje osebnih podatkov, takojšen spletni izračun davka). Koristi za

davčno upravo so višja kakovost podatkov zaradi vnaprejšnjega spletnega

preverjanja veljavnosti, krajši čas obravnave zaradi odprave poštnega dostavljanja

in ročnega posredovanja ter obsežna analiza tveganja zaradi visoko avtomatizirane

rešitve z moduli za obvladovanje tveganj.

Spletne storitve so zlasti koristno orodje za potrjevanje ali spreminjanje davčnih napovedi,

ki so predizpolnjene z informacijami iz različnih virov, vključno z informacijami drugih

javnih organov ali od tretjih oseb, kot so informacije o finančnem in socialnem položaju ter

informacije o podjetju.

Nekatere države članice so vzpostavile „medsistemske postopke“, tj. elektronske sisteme, ki

omogočajo samodejen prenos podatkov iz računovodskih sistemov podjetij v sisteme

davčnih uprav. Tak samodejni prenos bi lahko znatno zmanjšal upravno breme podjetij, ki

morajo izpolnjevati obveznosti davčnega poročanja.

4.1.2.2 Plačevanje davkov

V zadnjem času je bilo veliko razvojnih dosežkov na področju načinov elektronskega

plačevanja, ki so na voljo zavezancem za davek. Na primer:

Združeno kraljestvo je uvedlo storitev BillPay, ki omogoča plačevanje različnih

davkov s kreditnimi ali debetnimi karticami. Poleg tega se lahko zavezanci za

davek odločijo za direktno obremenitev za pobiranje enkratnih plačil v

določenem obdobju. Če zavezanci za davek sproti plačujejo zneske, ki jih

odmerijo sami, se lahko odločijo tudi za mesečni ali tedenski finančni plačilni

načrt za plačevanje davkov.

Leta 2012 je Francija uvedla aplikacijo za pametne telefone («impots.gouv»)

Android in iPhone. Aplikacija je za zavezance za davek brezplačna. Zavezanci za

davek , ki jim ni treba vnesti nobenih sprememb v predhodni izpolnjeni davčni

napovedi, lahko pošljejo potrditev prek mobilnega telefona. Če davčna napoved

vsebuje kodo QR, aplikacija ponuja tudi možnost plačevanja davčne obveznosti

19

neposredno prek pametnega telefona. Če se izbere ta način plačila, se znesek

knjiži v breme bančnega računa davčnega zavezanca.

V Estoniji se lahko od leta 2013 davčna napoved za odmero dohodnine podobno

kot v Franciji predloži prek aplikacije za pametni telefon.

4.1.2.3 Izdaja potrdil

Za zavezance za davek je to, da lahko hitro pridobijo podrobne podatke o svojem davčnem

položaju, prednost.

Na primer, v Španiji je mogoče pridobiti davčno potrdilo prek spleta.

4.1.2.4 Davčni račun

V nekaterih državah članicah imajo zavezanci za davek namenska spletišča, na katerih

lahko z varno prijavo in geslom opravljajo več nalog s področja davkov ter kadar koli

pridobijo podrobne podatke o svojem sedanjem in preteklem davčnem položaju.

Na primer, na Danskem je mogoče davčno napoved poslati prek spleta; vse

davčne operacije se lahko izvedejo prek računa na spletišču, ki je dostopen samo

določenemu davčnemu zavezancu, ki se prijavi z uporabniškim imenom in

geslom. Na danskem spletišču so na voljo videoposnetki, ki na primer prikazujejo,

kako lahko zavezanec za davek na spletu uporabi in preveri svoje obvestilo o

davčni odmeri. Nekaj izbranih videodatotek je na voljo tudi v angleškem in

švedskem jeziku.

V Estoniji je bil leta 2000 za zavezance za davek odprt kanal za elektronske storitve e-

davki/e-carina. Vsak zavezanec za davek ima na portalu e-davki/e-carina varovani

osebni račun. Po prijavi lahko elektronsko predloži vse davčne napovedi, obračune

davka in carinske deklaracije, spremlja obračunavanje davkov, plača davke, varno

komunicira z davčno upravo ter vidi vse informacije, ki jih ima davčna uprava na

voljo v zvezi z zavezancem. Nenehno se razvijajo nove storitve za zavezance za

davek. Zadnja taka storitev je elektronsko ustvarjanje potrdil, na primer potrdilo, da ni

neplačanih davkov. Vsak zavezanec za davek lahko sam ustvari in pošlje potrdilo kot

uradni dokument na elektronski naslov institucije, ki potrebuje tak dokument, za

potrditev pa uporabi digitalni žig davčne uprave. Od januarja 2013 se uporablja sistem

obveščanja IRIS za upravljanje davčnih dolgov zavezancev za davek in predložitev

davčne napovedi oz. obračuna davka. Sistem pošilja elektronska obvestila (po

elektronski pošti ali s SMS-sporočili) o prihodnjih in/ali že zapadlih davčnih

obveznostih. Poleg tega sistem IRIS omogoča elektronsko ustvarjanje in pošiljanje

upravnih aktov. Akt se pošlje v poštni predal zavezanca za davek na portalu e-

davki/e-carina, hkrati pa zavezanec za davek prejme obvestilo o dostavljenem

dokumentu po elektronski pošti ali z SMS-sporočilom.

Na Irskem si finančni organ prizadeva za zagotavljanje najrazličnejših spletnih

storitev za podjetja in fizične osebe, ki so zavezanci za davek. Spletne storitve

finančnega organa zagotavljajo strankam hitre in varne možnosti za izpolnjevanje

davčnih napovedi oz. obračunov davka, plačevanje davčnih obveznosti in dostop

do njihovih davčnih podatkov. PAYE Anytime je spletna storitev, prek katere si

lahko zaposleni ogledajo in posodobijo osebne informacije, prijavijo dodatne

dohodke in zahtevajo davčne olajšave.

20

V Italiji so registriranim uporabnikom na voljo različne spletne storitve za

zavezance za davek. Cassetto Fiscale (davčni predal) je spletna storitev, ki

zavezancem za davek omogoča, da popolnoma varno poiščejo svoje davčne

podatke. S pomočjo Cassetto Fiscale lahko državljani iščejo po davčnem registru,

ki jim omogoča dostop do informacij o njihovih osebnih podatkih in stalnem

prebivališču, predloženi davčni napovedi oz. obračunu davka, plačilih, vračilih

neposrednih in posrednih davkov ter listinah v registru, ki jih zadevajo.

V Franciji so na voljo najrazličnejše spletne storitve. Zavezanci za davek lahko

izpolnijo davčno napoved oz. obračune davka, plačajo davke (davek od dohodkov

pravnih oseb, DDV, dohodnina, lokalni davki itd.) in pošljejo zahtevek. Cilj je

zagotoviti enake storitve, kot če bi zavezanci za davek odšli v prostore svojega

davčnega organa.

4.2 Uporaba inovativnih pristopov za boljše spoštovanje davčnih predpisov

Zagotavljanje boljšega spoštovanja predpisov pri plačevanju davkov pomeni, da davčne

uprave za izboljšanje prostovoljnega spoštovanja davčnih predpisov uporabijo inovativne

načine dela z zavezanci za davek na področju izobraževanja in odnosov, ki lahko temeljijo

na primer na vedenjskem pristopu ali na skupnem spoštovanju davčnih predpisov.

4.2.1 Inovativno izobraževanje

Zavezanci za davek bi morali biti zmožni jasno razumeti pomen plačevanja davkov za

boljše delovanje celotne družbe, na podlagi takega razumevanja pa bi se bili bolj

pripravljeni naučiti, kako davčni sistemi delujejo v praksi.

Da bi zavezanci za davek pravočasno plačali točen znesek davka, bi morali dobro poznati

delovanje davčnih sistemov ter vedeti, kdaj zapadejo davki in zlasti kaj je predmet

obdavčenja.

Ker so lahko davčni predpisi zapleteni in ker včasih zavezanci za davek brez predhodnega

znanja o davčni zakonodaji težko poiščejo ter razumejo ustrezne informacije, bi morale

davčne uprave poiskati inovativne načine za izobraževanje in obveščanje zavezancev za

davek.

Prvič, že v zgodnji starosti je treba razmisliti o uvedbi izobraževanja, ki bi moralo biti stalen

proces.

Na primer, v Avstriji je davčna uprava začela pobudo v več šolah in razvila

izobraževalni program o spoštovanju davčnih predpisov za dijake in študente,

stare od 16 do 19 let.

Predstavniki davčne uprave bodo skupaj z dijaki in študenti v okviru učnega

procesa razpravljali o prostovoljnem pristopu k spoštovanju davčnih predpisov.

Po eni strani ima davčna uprava možnost izobraževati mlado generacijo o davčnih

zadevah na splošno (npr. „zakaj moramo plačevati davke in kaj se zgodi s

prihodki“ itd.), po drugi strani pa lahko dijaki, študenti in učitelji s predstavniki

davčne uprave razpravljajo o posebnih davčnih položajih.

Drugič, davčne uprave bi morale izvajati izobraževalne programe za zavezance za davek in

slediti možnostim uporabe sodobnih medijev (npr. družabnih omrežij), da bi zavezancem za

davek pomagale pri izpolnjevanju sedanjih in prihodnjih davčnih obveznosti. Koristna

orodja bi lahko bili seminarji za posredovanje prilagojenih informacij posebni ciljni skupini

21

in brezplačni spletni izobraževalni tečaji za zavezance za davek. Poleg tega bi lahko bile

kampanje ozaveščanja dobro sredstvo za opozarjanje na zakonodajne spremembe, druge

razvojne usmeritve ali vprašanja, ki so opredeljena kot pomembna.

Na primer, v Združenem kraljestvu organizirajo posebne spletne seminarje (ki se

imenujejo Webinars). Ti lahko potekajo v živo ali so posneti vnaprej, uporabljajo

pa se za zagotavljanje informacij zavezancem za davek o različnih vprašanjih, kot

so na primer začetki poslovanja za delodajalce, razumevanje odgovornosti

direktorja podjetja ter davki in upokojevanje.

V Italiji je davčna uprava uvedla kanal na YouTubu

(www.youtube.com/entrateinvideo), kjer so na voljo hitre in lahko dostopne

informacije o vprašanjih, ki so praktičnega pomena za zavezance za davek

(spoštovanje davčnih predpisov, storitve, ki se zagotavljajo, novosti na področju

obdavčenja). Videoposnetki so osredotočeni na najbolj iskane in gledane teme na

podlagi najbolj iskanih izrazov v iskalniku Google. En videoposnetek, namenjen

tujim državljanom (kako pridobiti davčno identifikacijsko številko v Italiji), je bil

objavljen v dveh pogosto uporabljenih tujih jezikih (angleščini in španščini).

Poleg tega je bil leta 2014 na Twitterju uveden kanal

(twitter.com/Agenzia_Entrate) za zagotavljanje pravočasnih in jasnih informacij o

davčnih zadevah in rokih ter obveščanje o novostih na tem področju. Kanala na

YouTubu in Twitterju se urejata interno brez dodatnih stroškov za davčno upravo.

V Franciji ima davčna uprava od decembra 2012 svojo stran na Facebooku in

račun na Twitterju. Namen tega vključevanja v družabna omrežja je širše

obveščati zavezance za davek, ki so fizične in pravne osebe, pa tudi spodbujati

spletne storitve.

4.2.2 Vedenjski pristop

Zavezanci za davek so odgovorni za svoja dejanja in sami nosijo odgovornost za

izpolnjevanje davčnih zahtev. Boljše razumevanje vedenjskih dejavnikov, ki vplivajo na

spoštovanje ali nespoštovanje davčnih predpisov, lahko davčnim upravam pomaga uvesti

pristope, ki povečajo prostovoljno spoštovanje davčnih predpisov ter izboljšajo učinkovitost

ukrepov za odpravo nespoštovanja davčnih predpisov.

Na primer, v Združenem kraljestvu se je nedavno začela izvajati kampanja za

električarje: električarjem, ki delajo kot samostojni podjetniki, so poslali dopis o

prostovoljnem razkritju, v tisku pa so bila objavljena obvestila; po izteku

možnosti za prostovoljno razkritje je davčna uprava Združenega kraljestva izvedla

ciljno usmerjene preiskave in dejavnosti v zvezi s spoštovanjem davčnih

predpisov v tej panogi.

4.2.3 Okrepljeni odnosi kot podlaga za skupno spoštovanje davčnih predpisov

V nekaterih državah članicah odnosi temeljijo na vrsti pogodbe med zavezanci za davek in

davčnimi upravami, ki pomeni, da se partnerja med seboj poznata. Pri tem pristopu imajo

davčne uprave in zavezanci za davek skupen cilj polnega spoštovanja davčnih zakonov.

Zavezanci za davek se zavežejo, da bodo svoje davčne zadeve urejali na lastno pobudo ter

pravočasno in v celoti plačevali davke. Davčne uprave pa so pripravljene razmisliti o

http://www.youtube.com/entrateinvideo

22

zagotavljanju prilagojenih in primernih postopkov izbranim zavezancem za davek na

podlagi programov okrepljenih odnosov.

Programi okrepljenih odnosov trenutno niso običajna praksa v državah članicah. Zanje se

lahko šteje, da na podlagi učinkovitega posvetovanja in dialoga omogočajo višje ravni

spoštovanja davčnih predpisov ter zagotavljajo smernice in večjo jasnost. Zavezanci za

davek bi morali za izpolnjevanje pogojev za status izpolniti vrsto meril, ki se lahko med

državami članicami razlikujejo. Davčne uprave bi morale imeti pravico opredeliti, kdo se

lahko vključi v programe okrepljenih odnosov.

Na primer, na Nizozemskem so razvili programe okrepljenih odnosov na podlagi

okvira za davčni nadzor. Ključni elementi nizozemskih programov okrepljenih

odnosov, znanih kot horizontalno spremljanje, so medsebojno zaupanje,

razumevanje in preglednost. Davčne uprave z zavezanci za davek v skladu z

davčno zakonodajo sklenejo sporazum o spoštovanju davčnih predpisov, ki

vključuje dogovore o načinu in intenzivnosti spremljanja ter skupnega delovanja

obeh strani. Nizozemski zavezanci za davek imajo koristi od boljšega spoštovanja

davčnih predpisov in izboljšav v nadzornih sistemih, saj lahko že v zgodnji fazi

obravnavajo svoje davčne zadeve, scenarije in vprašanja. Nizozemske davčne

uprave pa so v zameno pripravljene zagotoviti vnaprejšnje odgovore in prilagoditi

modele nadzora za izvajanje bolj odprtega in odzivnega pristopa ter zavezancem

za davek ponuditi visoko raven zanesljivosti v davčnih zadevah.

V Franciji se je v 11 podjetjih začela izvajati poskusna pobuda, imenovana

Relation de Confiance (okrepljen odnos), za okrepitev komunikacije in

zagotavljanje boljše pravne varnosti med podjetji in francosko davčno upravo. Ta

odnos je formalno urejen s protokoli, ki so jih podpisali davčna uprava in podjetja,

ter temelji na načelih, kot so preglednost, razpoložljivost, pragmatizem in

medsebojno zaupanje. Davčna uprava na podlagi protokola izda letno mnenje o

davčnih obveznostih in možnostih podjetja, če podjetje navede točne in zanesljive

informacije.

4.3 Razpoložljivost informacij v več jezikih in spodbujanje pogosto

uporabljenega jezika

Posvetovanje, ki ga je Komisija začela leta 2013 o izkušnjah z nacionalnimi kodeksi za

zavezance za davek ali podobnimi instrumenti in mogoči vsebini Evropskega kodeksa za

zavezance za davek, je pokazalo na pomen zmanjševanja jezikovnih ovir in zagotavljanja

boljšega razumevanja zavezancev za davek pri komuniciranju z davčnimi upravami druge

države članice.

4.3.1 Spodbujanje pogosto uporabljenega tujega jezika

Razpoložljivost osnovnih objavljenih informacij v pogosto uporabljenem tujem jeziku,

običajno v angleščini, bi bilo koristno tako za zavezance za davek kot tudi za davčne

uprave drugih držav članic.

V določenem obsegu bi lahko bile tudi posebne ali prilagojene objavljene informacije na

voljo v takem pogosto uporabljenem tujem jeziku.

23

Na primer, v Španiji nacionalno spletišče vsebuje posebne informacije o

priseljenih delavcih v angleščini.

V Franciji spletišče, namenjeno davkom, vsebuje predstavitev francoskega

obdavčenja v angleščini.

4.3.2 Razpoložljivost informacij v več drugih jezikih

Nekatere nacionalne davčne uprave na svojih spletiščih v določenem obsegu že ponujajo

informacije v drugih jezikih poleg uradnih jezikov in pogosto uporabljenega tujega jezika.

Na primer, na Irskem so pokrite tako češčina, nemščina, španščina, francoščina,

litovščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, romunščina in bolgarščina kot tudi

ruščina in kitajščina.

Na Švedskem so poleg angleščine, nemščine, španščine, francoščine, poljščine in

finščine v določenem obsegu pokrite tudi arabščina, perzijščina, ruščina, srbščina,

somalijščina, tajščina in turščina.

4.4 Večja preglednost

Zavezanci za davek in davčne uprave bi si morali prizadevati za večjo preglednost.

4.4.1 Na strani zavezancev za davek

Vzpostavitev ukrepov za preglednost bi lahko ob upoštevanju pravil o tajnosti in varstvu

podatkov spodbudila spoštovanje davčnih predpisov in imela odvračilni učinek na

zavezance za davek, ki ne izpolnjujejo davčnih obveznosti.

Večjo preglednost na strani zavezancev za davek bi lahko zlasti dosegli s spodbujevalnimi

ukrepi, ki omogočajo javno objavljanje informacij, da podjetja plačujejo davke. Davčne

uprave bi lahko tudi razmislile, ali bi lahko večja ozaveščenost javnosti o odločbah in

ukrepih na področju davka od dobička pravnih oseb prispevala k zmanjšanju davčnih

goljufij, davčnih utaj ter izogibanja davkom. Večja preglednost davčnih odločb bi lahko

dejansko imela odvračilni učinek. Na primer, na drugih področjih, kot je okolje, se

uporabljajo potrdila, da se potrošnikom omogoči kupovanje blaga od podjetij, ki spoštujejo

njihove socialne in moralne vrednote.

Na davčnem področju so na primer na Švedskem na voljo vse informacije o

dolgovanih davkih (neposrednih in posrednih), socialnih prispevkih in druge vrste

informacij, tako da lahko vsakdo vpraša, koliko davka je plačal ali ga mora plačati

nekdo drug.

Na Finskem imajo odprto spletno zbirko podatkov o podjetjih, kjer je mogoče

videti obdavčen prihodek in znesek davkov, ki jih je treba plačati.

4.4.2 Na strani davčnih uprav

Javno posvetovanje o Evropskem kodeksu za zavezance za davek leta 2013 je pokazalo

pričakovanja glede učinkovitosti odnosa med zavezanci za davek in davčnimi upravami.

Odgovornost javne uprave je odločilnega pomena in davčne uprave pri tem niso izjema.

24

Davčne uprave bi morale biti pripravljene odgovarjati na vprašanja o svojih dejavnostih, na

primer z objavo statističnih podatkov in rednih poročil.

V vsaki državi članici mora biti vzpostavljen sistem, da se pravilno oceni, ali davčne uprave

učinkovito in uspešno dosegajo svoje cilje.

V ta namen bi lahko davčne uprave opredelile in posodobile ključne standarde, kot je

učinkovitost, ob upoštevanju mednarodnih standardov in meril uspešnosti13

.

Na primer, na Danskem se vidiki merjenja štejejo za dobro prakso. Vključujejo

nekatere kazalnike uspešnosti, povezane z zadovoljstvom zavezancev za davek z

davčno upravo ter obstojem neodvisne enote za ocenjevanje zakonitosti v davčni

upravi, poleg varuha človekovih pravic, ki ga imenuje Parlament, in neodvisnega

davčnega odbora, ki je pristojen za odločanje o določenih zadevah.

V Združenem kraljestvu so leta 2011 objavili študijo o mednarodni davčni

primerjalni analizi, ki zajema področja, kot so stroški in kakovost obravnavanja

klicev ter trajanje reševanja zapletenih poizvedb14

.

13 Glavni viri informacij, ki se uporabljajo za mednarodne standarde in merila uspešnosti, so primerjalne

študije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada (npr.

primerjalne informacije OECD za 44 držav), fiskalni načrti EU, pripravljeni za samooceno držav

pristopnic, orodja za upravljanje uspešnosti davčnih uprav, ki sta jih razvili Svetovna banka in MDS

(IAMTAX – Integrated Assessment Model for Tax Administration (celovit model ocenjevanja za davčne

uprave) in TADAT – Tax Administration Diagnostic Assessment Tool (diagnostično orodje za

ocenjevanje davčnih uprav)) ali regionalne organizacije (npr. modul primerjalne analize vseameriškega

centra davčnih uprav (CIAT – Inter-American Center of Tax Administrations)).

Študija za količinsko opredelitev in analizo primanjkljaja DDV v državah članicah EU-27, objavljena na

spletišču TAXUD EUROPA. Cilj študije je boljše razumevanje nedavnih gibanj na področju pobiranja

DDV s posodobitvijo ocen primanjkljaja DDV za obdobje 2000–2006 iz poročila Reckon iz leta 2009 in

zagotovitvijo ocen glede primanjkljaja DDV za obdobje 2007–2011.

http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/publications/studies/vat-gap.pdf 14 http://www.hrmc.gov.uk/research/benchmarking.htm. Ta povezava ne deluje. Končna različica poročila

je na voljo na naslednji povezavi: http://www.hmrc.gov.uk/research/benchmarking.pdf.

http://www.hrmc.gov.uk/research/benchmarking.htm

Documents

Smernice za model za Evropski kodeks zavezancev za davek · plačilu dolgovanih davkov pošteni. Zavezanci za davek morajo polno sodelovati in pravočasno predložiti vse davčne