SOCIALNA KLIMA V PREVZGOJNEM DOMU - MSS · mladoletnika. Mladostnik je s tem, ko je izvršil kaznivo dejanje, pokazal družbi, da v njegovi vzgoji nekaj manjka, da ni primerna in

UNIVERZA V LJUBLJANI

PRAVNA FAKULTETA

SOCIALNA KLIMA V

PREVZGOJNEM DOMU diplomsko delo

Avtorica: Nika Fabjančič

Mentorica: prof. dr. Katja Filipčič

Ljubljana, september 2014

SOCIALNA KLIMA V PREVZGOJNEM DOMU

2

POVZETEK

Osrednje vprašanje, na katerega poskušam v diplomski nalogi odgovoriti je, kakšna je

socialna klima v prevzgojnem domu. Glede na ugotovljeno klima ni ugodna in pomembno je,

da se zaposleni v prevzgojnem domu tega zavedajo in poskušajo popraviti stanje, ki vlada v

prevzgojnem domu. Na začetku naloge predstavljam namen vzgojnega ukrepa oddaje v

prevzgojni dom, ki je v prevzgoji. Vendar pa ne mladoletniki ne zaposleni vzgojnega ukrepa v

večini ne dojemajo tako, ampak ga v prvi vrsti dojemajo kot kazen za mladoletnike. V

diplomski nalogi sem naredila še primerjavo socialne klime med leti 1985 in 2014 in

ugotovila, da se klima spreminja, vendar pa je v splošnem negativna. Glede na rezultate

nekajletnih raziskav lahko opazimo, da se stanje na tem področju počasi premika v smeri

pozitivnih stališč. Iz ugotovljenega lahko sklepamo,da bo potrebno v Sloveniji to področje

preučiti in spremeniti, saj na ta način ne sledimo namenu vzgojnega ukrepa in s tem ne

pomagamo mladoletnikom. Prevzgojni dom ni zapor in tega se je potrebno zavedati.

Ključne besede: prevzgojni dom, prevzgoja, socialna klima, odnosi, mladoletniki, zaposleni,

pomoč.


3

SUMMARY

In the thesis I try to identify the social climate in the correctional home. According to the

findings, the climate is not suitable and it is important for the employees of the correctional

home to be aware of this and try to correct it. At the beginning of the thesis I present the

purpose of the re-education measure to put juveniles into a correctional home – re-education.

However, the majority of juveniles andemployees of the correctional home do not perceive it

as re-education, but rather as a punishment of the juveniles. I also conducted a comparison of

the social climate between the years 1985 and 2014, where I found that the climate changes,

but is generally negative. According to the results of several years of research we can see that

the state in this field is slowly improving. Based on the findings we can conclude that, in

Slovenia, this field will need to be studied and changed in order to follow thepurpose of the

re-education measure and thus help the juveniles. The correctional home is not a prison and

everybody needs to be aware of this.

Keywords: correctional home, re-education, social climate, relationships, juveniles,

employees, help


4

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................................. 5

2. VZGOJNI UKREP ODDAJE V PREVZGOJNI DOM .................................................................. 7

2.1. NAMEN VZGOJNEGA UKREPA ODDAJE V PREVZGOJNI DOM ................................. 7

3. SOCIALNA KLIMA V PREVZGOJNEM DOMU ...................................................................... 10

3.1. KAJ JE SOCIALNA KLIMA IN KAKO JO MERIMO ............................................................ 10

3.2. RAZSEŽNOST DRUŽBENEGA VZDUŠJA ....................................................................... 13

3.2.1. DOŽIVLJENJE DRUŽBENEGA VZDUŠJA S STRANI MLADOLETNIKOV ........ 13

3.2.2. DOŽIVLJENJE DRUŽBENEGA VZDUŠJA S STRANI ZAPOSLENIH .................. 17

3.2.3. RAZLIKE V DOŽIVLJENJU DRUŽBENEGA VZDUŠJA S STRANI

MLADOLETNIKOV IN ZAPOSLENIH ..................................................................................... 19

3.3. STALIŠČA MLADOLETNIKOV IN ZAPOSLENIH DO PREVZGOJNEGA DOMA ..... 21

3.3.1. STALIŠČE MLADOLETNIKOV DO PREVZGOJNEGA DOMA ............................. 21

3.3.2. STALIŠČE ZAPOSLENIH DO PREVZGOJNEGA DOMA ....................................... 22

3.3.3. SPLOŠNA STALIŠČA ZAPOSLENIH ........................................................................ 22

3.3.4. SPLOŠNA STALIŠČA MLADOLETNIKOV ............................................................. 23

3.4. MLADOLETNIKOVO DOŽIVLJANJE ZAPOSLENIH PREVZGOJNEGA DOMA ....... 23

4. PRIMERJAVA SOCIALNE KLIME V PREVZGOJNEM DOMU GLEDE NA PREJŠNJA

LETA ..................................................................................................................................................... 25

5. SKLEPNE UGOTOVITVE…………………………………………………………………………27

6. LITERATURA .............................................................................................................................. 29

KAZALO TABEL

TABELA 1……………………………………………………………………………………………..9

TABELA 2…………………………………………………………………………………………....25


5

1. UVOD

Kriminaliteta med mladimi je pojav, ki ga v družbi ni mogoče prezreti, kljub temu, da v

Sloveniji ne narašča, pa je še vedno prisotna in je problem družbe kot celote, kot družba

moramo na to odreagirati. Čas mladosti je čas, ko posameznik išče svoje mesto v družbi, gre

za obdobje spreminjanja in odraščanja. Vendar pa nekateri posamezniki zaradi takšnih in

drugačnih razlogov zavijejo na stran pota, na pot kriminala in takšen posameznik potrebuje

pomoč, da v prihodnje ne bi več izvrševal kaznivih dejanj, ampak bi živel v skladu z

družbenimi normami. Eden od načinov, da mladostnika vrnemo zopet na pravo pot, je tudi

vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Osnovni namen tega vzgojnega ukrepa je prevzgoja

mladoletnika. Mladostnik je s tem, ko je izvršil kaznivo dejanje, pokazal družbi, da v njegovi

vzgoji nekaj manjka, da ni primerna in družba mu mora dati možnost in pomoč, da ga

prevzgoji in usposobi za normalno življenje.

Temeljno vprašanje, ki se tu zastavi je, ali ta vzgojni ukrep dosega svoj namen, torej pomoč,

vzgojo in prevzgojo. V svoji diplomski nalogi bom raziskala, kako mladostniki doživljajo ta

ukrep, ali po njihovem mnenju dosega svoj namen ali pa zanje pomeni predvsem kazen. Ker

gre v tem primeru za odvzem svobode mladoletniku in, ker so mladoletniki pod nadzorom, se

podrejajo avtoriteti, to najverjetneje vpliva na to, kako oni sami doživljajo ta vzgojni ukrep.

Hkrati pa se bom osredotočila tudi na to, kako dojema ta vzgojni ukrep strokovna skupina, ki

dela z mladoletnikom.

Socialna klima se kaže skozi delo skupine, skozi občutke mladostnikov in zaposlenih, kako

eni in drugi doživljajo vzgojni ukrep,v povezanosti skupine, odnosih med mladoletniki in

zaposlenimi, predvsem pa se pokaže s tem ali smo dosegli namen, ali je posameznik

pripravljen na normalno življenje v družbi. Skušala bom prikazati, da v prevzgojnem domu

stremijo k pozitivni klimi, da so učinkoviti pri svojem delu in, da si medsebojno pomagajo, da

skupaj dosežejo cilj, ter kako se je glede na raziskave socialna klima spreminjala skozi čas.

Najprej bom predstavila izsledke raziskave, ki sem jo sama opravila v prevzgojnem domu,

nato pa bom te izsledke primerjala z raziskavami, ki so bile opravljene v letih 1985,1995,

2000, 2005 in 2010, ter prikazala, kako se socialna klima glede na posamezna obdobja

spreminja. Hipoteze, ki jih bom poskušala potrditi ali zavrniti v raziskavi, so naslednje:

Socialna klima v prevzgojnem domu je dobra.


6

Socialna klima je boljša kot v preteklih letih.

Mladoletniki drugače doživljajo prevzgojni dom kot zaposleni.

Socialna klima je različna tudi med različnimi skupinami zaposlenih v prevzgojnem

domu.

Sledi opredelitev namena vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. V nadaljnji obravnavi

pa sledi povzetek raziskave o socialni klimi v prevzgojnem domu Radeče, nato primerjava

glede na prejšnja leta in na koncu predstavitev zaključnih ugotovitev, predvsem ali so zgornje

hipoteze z raziskavo potrjene ali zavrnjene.


7

2. VZGOJNI UKREP ODDAJE V PREVZGOJNI DOM

2.1. NAMEN VZGOJNEGA UKREPA ODDAJE V PREVZGOJNI DOM

Namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike je, da se mladoletnim storilcem kaznivih

dejanj z varstvom in s pomočjo, z nadzorstvom nad njimi, njihovim strokovnim

usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo njihova vzgoja,

prevzgoja in pravilen razvoj.Gre za določbo 73. člena KZ, ki se sicer nanaša na namen vseh

vzgojnih ukrepov, je pa to tudi poglavitni namen vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni

dom.Oddaja v prevzgojni dom je zavodski ukrep. Mladoletnika moramo izločiti iz

dotedanjega okolja, ki je zanj neprimerno kar je pokazal s tem, ko je izvršil kaznivo dejanje in

s prevzgojo poskusiti v okviru zavoda.Tam bo posameznik podrejen določeni avtoriteti. Gre

za trajnejše ukrepe,s katerimi želimo mladoletniku pomagati, da se bo prevzgojil in da v

prihodnje ne bo več izvrševal kaznivih dejanj.1

V prevzgojni dom so večinoma napoteni mladoletniki, ki so izvršili težja kazniva dejanja.

Glede na podatke, ki sem jih dobila v prevzgojnem domu, prevladujejo premoženjska kazniva

dejanja, predvsem velika tatvina in rop, ter tudi kazniva dejanja, ki vključujejo spolno nasilje

(posilstvo) in pa kazniva dejanja povezana s prepovedanimi drogami. Večina mladoletnikov,

ki se znajde za zidovi prevzgojnega doma, je bila v preteklosti že v različnih vzgojnih zavodih

ali pa jim je bil izrečen že vsaj eden izmed vzgojnih ukrepov. Nekaj je pa tudi takšnih, ki so v

prevzgojnem domu že bili in so v prevzgojni dom ponovno poslani.

Pri mladoletnikih je namen vzgojnih ukrepov drugačen kot pri kazenskih sankcijah izrečenih

polnoletnim storilcem kaznivih dejanj, kjer je v ospredju predvsem kazen za storjeno kaznivo

dejanje. Pri mladoletnikih pa, ker gre za osebe v razvoju, smatramo, da jih z ustrezno pomočjo

in vzgojo lahko še vrnemo na pravo pot, zato z vzgojnimi ukrepi zasledujemo predvsem ta

vzgojni oziroma prevzgojni namen. Seveda pa vsaj pri vzgojnem ukrepu oddaje v prevzgojni

dom ne moremo mimo tega, da gre tudi za elemente kazni, gre namreč za poseg v svobodo

mladoletnika. Ta ukrep se namreč izvršuje zunaj domačega okolja. Mladoletnik je v

prevzgojnem domu podrejen avtoriteti, mora spoštovati hišni red, slediti programu, ki mu ga

pripravijo, opravljati določena dela, kar seveda vpliva na to, kako posameznik dojema vzgojni

ukrep.

1 Bavcon L., Šelih A., 2013, Kazensko pravo-splošni del, pp. 497-505


8

V prevzgojnem domu sem opravila anketo o socialni klimi, obenem pa sem mladoletnikom in

zaposlenim postavila tudi vprašanje, kako eni in drugi dojemajo ta vzgojni ukrep. Jasno je, da

ga mladoletniki doživljajo drugače, kot pa zaposleni, ki se trudijo, da bi mladoletnikom

pomagali pri resocializaciji. Menim pa tudi, da ga različni zaposleni doživljajo drugače,

predvsem imam tu v mislih pravosodne policiste, ki v prevzgojnem domu opravljajo

predvsem nadzor nad mladoletniki in niso vključeni v resocializacijske programe.

V anketi, ki sem jo opravila 16.6.2014, je sodelovalo 10 mladoletnikov, 5 inštruktorjev, 6

vzgojiteljic oz. strokovnih delavcev in 3 pravosodni policisti. Zanimivo je, da 60% vprašanih

mladoletnikov dojema vzgojni ukrep kot kazen2, 40% pa ne. Bolj zgovorno pa je to, da prav

nihče od vprašanih mladoletnikov ne dojema vzgojnega ukrepa kot pomoč pri prevzgoji, da v

prihodnje ne bi več izvrševal kaznivih dejanj, kar je nadvse zaskrbljujoče, saj to lahko pomeni

tudi, da vzgojni ukrep sploh ne dosega svojega namena.3 Razlog za takšne odgovore je lahko

v tem,da nekateri mladoletniki želijo nadaljevati z izvrševanjem kaznivih dejanj, kar sta

ugotovila tudi Cvikl in Lesjak v članku o prevzgojnem domu4.Nekateri mladoletniki ne

poznajo drugeganačina življenja, ker so odrasli v takšni družini in so bili del takšne družbe.

Razlogi so lahko na strani mladoletnikov, ki nočejo sprejeti nudene pomoči ali pa je mogoče

iskati razloge tudi na strani zaposlenih, ki delajo z mladoletniki, da mogoče nimajo pravega

pristopa.Pri zaposlenih v prevzgojnem domu je slika o dojemanju vzgojnega ukrepa nekoliko

drugačna. Od šestih vprašanih strokovnih delavcev, kar štirje menijo, da je ta vzgojni ukrep

predvsem kazen za mladoletnike. To menijo tudi štirje od petih vprašanih inštruktorjev.

Zanimivo pa je, da vsi vprašani pravosodni policisti menijo, da vzgojni ukrep ne pomeni

kazni za mladoletnike. Takšen odgovorne kaže jasne slike, ker v anketi niso sodelovali vsi

zaposleni v zavodu, ampak prisotni v tisti delovni izmeni, vendar pa je to vseeno nek

pokazatelj tega, kakšno mnenje imajo o vzgojnem ukrepu v samem prevzgojnem domu. Vsi

anketirani zaposleni pa menijo, da bo s tem vzgojnim ukrepom doseženo to, da mladoletniki v

prihodnje ne bodo več izvrševali kaznivih dejanj. V tabeli so podrobneje predstavljena stališča

mladoletnikov in zaposlenih prevzgojnega doma o namenu namestitve prestopnikov v

prevzgojni dom.5

2Vprašanje je bilo: »Ali vzgojni ukrep dojemate kot kazen?«, isto vprašanje so imeli tudi zaposleni.

3Vprašanje je bilo: »Ali vzgojni ukrep dojemate kot pomoč pri prevzgoji, da v prihodnje ne boste več izvrševali

kaznivih dejanj?«, isto vprašanje so imeli v svojih vprašalnikih tudi zaposleni. 4Cvikl L., Lesjak P., 2005, Prevzgojni dom Radeče v Pravna praksa, pp. 20-21

5Vprašanje je bilo: Kaj je po vašem mnenju namen zapiranja mladoletnikov v prevzgojni dom?, zaposleni in

mladoletniki so lahko obkrožili več odgovorov in vsi so predstavljeni v tabeli.


9

Tabela 1: Odgovori mladoletnikov in zaposlenih na vprašanje o namenu zapiranja

prestopnikov.

Odgovori

mladoletnikov

Odgovori zaposlenih

Da se jih kaznuje za storjeno

kaznivo dejanje

60% 36%

Da se jih zastraši, da ne bi

ponavljali kaznivih dejanj

60% 14%

Da se jim v času prestajanja

vzgojnega ukrepa prepreči

izvrševanje novih kaznivih

dejanj

20% 64%

Da se z njihovim zapiranjem v

zavod zavaruje družbo pred

kriminalom

10% 36%

Da se jih prevzgoji 20% 79%

Da se s kaznijo zastrašijo drugi

ljudje, da ne bi izvrševali

kaznivih dejanj

0% 0%

Da se s kaznovanjem krepi

morala in odgovornost ljudi

20% 21%

Iz povedanega lahko sklenem, da moja hipoteza, da zaposleni v zavodu drugače dojemajo

vzgojni ukrep kot mladoletniki, ni bila pravilna, saj je več kot polovica vprašanih zaposlenih

odgovorila, da dojemajo vzgojni ukrep predvsem kot kazen za mladoletnike. Tu uporabljam

podatke, ki sem jih dobila iz vprašanja, »Ali vzgojni ukrep dojemate kot kazen?«. Tudi večina

mladoletnikov je na to vprašanje odgovorila pritrdilno. Prav tako pa je bila nepravilna

hipoteza, da bodo pravosodni policistimenili,da je vzgojni ukrep najprej in predvsem kazen,

saj zanimivo, vsi vprašani so odgovorili, da vzgojnega ukrepa prvenstveno ne dojemajo kot

kazen.


10

3. SOCIALNA KLIMA V PREVZGOJNEM DOMU

3.1. KAJ JE SOCIALNA KLIMA IN KAKO JO MERIMO

«Socialna klima oziroma družbeno vzdušje, je skupnost organizacijskih lastnosti in pogojev,

ki jih doživljajo zaposleni in mladoletniki v zavodu.«6

Socialno klimo v prevzgojnem domu ustvarjajo tako zaposleni kot tudi mladoletniki. Zelo

pomembno je v kakšnih odnosih sta ti dve skupini, ki sobivata skupaj. Če so odnosi dobri,

potem je klima pozitivna, delo je lažje in tudi doseganje ciljev je lažje, predvsem pa se na ta

način zasleduje namen, ki ga ima vzgojni ukrep.

Mladoletniki in zaposleni so individualne osebe z različnimi osebnostmi, socialna klima je

zato rezultat individualnih občutij posameznikov. Pomembno pa je, da te individualne

osebnosti v skupini delujejo povezano, saj delo v prevzgojnem domu temelji na skupinskem

delu. Bolj kot je skupina povezana, boljša je klima in lažje je delo, zato so tudi v skupinah

posamezniki s sorodnimi individualnimi programi,ker je sodelovanje posameznikov s

podobnimi osebnimi lastnostmi lažje. Ugodna socialna klima je predpogoj za

socioterapevtsko usmeritev zavoda.7

Merjenje socialne klime ni lahka naloga, saj se socialna klima spreminja dnevno, odvisna je

predvsem od počutja tako zaposlenih kot tudi mladoletnikov. Nekateri bi se vprašali, zakaj pa

je pomembno, kako se počutijo v prevzgojnem domu, saj so to prestopniki, ki so storili huda

kazniva dejanja, vendar pa ne smemo biti tako ozkogledni. Res gre za osebe, ki so izvršile

kaznivo dejanje, vendar kot družba se moramo zavedati, da če jim ne bomo poskušali

pomagati, bodo ti posamezniki potem še vedno izvrševali kazniva dejanja. Dati jim moramo

priložnost, da se spremenijo in zato je tudi zelo pomembno, da merimo socialno klimo, da se

zanimamo za to, kako se ti mladi počutijo tam in na podlagi meritev se je potrebno odločiti

kaj bi lahko spremenili, da bi bilo stanje boljše. Ne gre za to, da mladoletnikom olajšamo

bivanje v prevzgojnem domu, ampak za to, da poskušamo delo opraviti tako, da bo zanje

imelo največjo korist, da se bo dosegel namen, ki ga zasledujemo, to je prevzgoja.

6Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu Radeče 2010,

pp. 8, v tem delu sem popravila avtorjevo definicijo v delu, kjer govori o obsojencih, sem to besedo spremenila v

mladoletnike, ker se diplomska naloga tiče mladoletnikov. 7Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp. 8-18


11

Namen raziskave, ki sem jo naredila v prevzgojnem domu je ugotoviti kakšna je socialna

klima tako z vidika mladoletnikov kot tudi z vidika zaposlenih v prevzgojnem domu. Za

merjenje sem uporabila vprašalnike, ki jih je v svojih merjenjih uporabljal že prof. dr. Franc

Brinc, ki meri družbeno vzdušje v zaporih in prevzgojnem domu že od leta 1980. Uporabila

sem Moosov vprašalnik, ki vsebuje v mojem primeru 77 vprašanj, ki se nanašajo na

mladoletnike in zaposlene v prevzgojnem domu. Anketiranci na vprašanja odgovarjajo z RES

JE in NI RES. Ta vprašanja zajemajo 9 sestavin, ki merijo tri različne razsežnosti enotnega

družbenega vzdušja:8

Prvo razsežnost družbenega vzdušja predstavljajo odnosi med zaposlenimi in

mladoletniki, ter med mladoletniki. Zanima nas predvsem vključenost mladoletnikov v

delo prevzgojnega doma, prizadevanje za opravo nalog, ki jih imajo mladoletniki,

sodelovanje, medsebojno spodbujanje za razprave in izraženje čustev, ter pomoč

zaposlenih. To merijo tri sestavine: angažiranost, pomoč in odprtost izražanja.

Druga razsežnost je rehabilitacijska –tretmanska usmerjenost zavoda. Pokaže

predvsem, koliko je zavod rehabilitacijsko usmerjen, kako mladoletnike spodbujajo k

samostojnosti, kako jih spodbujajo k temu, da bi se soočili z osebnimi težavami in jih

naučili le–te premagovati. To merijo tri sestavine: avtonomija, usmerjenost na

reševanje osebnih problemov in praktična usmerjenost na reševanje življenjskih

vprašanj.

Vzdrževanje reda in discipline v zavodu je tretja razsežnost družbenega vzdušja in se

predvsem kaže v tem, koliko se poudarja pomen reda in organizacije, koliko so jasna

pravila, kako se načrtujejo dejavnosti mladoletnikov, do kod gre nadzor nad

mladoletniki. To merijo tri sestavine: red in organizacija, jasnost programa in

nadzorstvo zaposlenih nad mladoletniki.

Naslednji vprašalnik, ki sem ga uporabila pri raziskavi, je Modificirana Uhrbockovaskala, ki

meri stališča zaposlenih in mladoletnikov do zavoda. Vprašalnik sestavlja 20 trditev,

anketiranec nanje odgovarja tako, da obkroži TAKO JE, NI TAKO ali NE VEM in s tem

izrazi svoj pozitivni ali negativni odnos do zavoda. Vsak odgovor v vprašalniku se vrednoti s

plus ali minus točko glede na vsebino vprašanja; višji kot je rezultat, bolj pozitivna je socialna

klima v zavodu.9

8Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp. 26-30

9Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp. 30-31


12

Z vprašalnikom Mladoletnikovo doživljanje zaposlenih v prevzgojnem domu želimo

ugotoviti, kako mladoletniki doživljajo vzgojitelja, inštruktorja in pravosodnega policista.

Mladoletnik na vprašanja odgovarja z DA ali NE, in glede na vsebino odgovora ocenimo ali

je njegovo stališče do zaposlenih pozitivno ali negativno. Če mladoletnik pozitivno odgovori

na tri od petih vprašanj, se šteje njegov odnos do zaposlenega pozitiven, sicer pa je

negativen.10

V vprašalniku o zaposlenih in njihovih stališčih je zajetih 16 vprašanj. Najprej nekaj osnovnih

podatkov o zaposlenih, potem pa ugotavljamo njihovo zadovoljstvo s službo in njihovih

stališčih do rehabilitacijskih programov, zapiranja mladoletnikov v zavode in druga podobna

vprašanja.11

Zadnji izmed vprašalnikov je vprašalnik o mladoletnikovem doživljanju prevzgojnega doma.

Sestavlja ga 26 vprašanj o, zadovoljstvu s hrano, spalnico, o občutku ogroženosti, nasilju v

zavodu…12

Anketo sem v prevzgojnem domu v Radečah opravila 16.6.2014, v dopoldanskem času. V

tem času je bilo v prevzgojnem domu nastanjenih 17 mladoletnikov, samo fantje. 10

mladoletnikov je ankete izpolnilo, dva sta bila v tem času na letnem dopustu, 5 mladoletnikov

ni izpolnilo ankete. Večinoma so anketo izpolnjevali sami, nekateri so me za posamezna

vprašanja vprašali, kaj pomenijo, kar sem jim razložila. Enemu fantu, ki ne zna brati sem

pomagala tako, da sem mu vprašanja brala, on pa je obkrožil, kar je zanj veljalo. Isti dan sem

opravila anketo tudi med zaposlenimi; v anketi je sodelovalo 5 inštruktorjev, sicer jih v

oddelku za izobraževanje dela 11, 6 vzgojiteljev oz. strokovnih delavcev, na oddelku za

vzgojo dela 6 delavk in 3 pravosodnipolicisti, zaposlenih pa je 16. Zaposleni so anketo

opravili sami brez moje pomoči.

10

Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp. 31, v naslovu vprašalnika sem namesto besede gojenec uporabila besedo

mladoletnik, ker je vodstvo zavoda reklo, da besede gojenec ne uporabljajo in, ker se je tudi meni zdela nekoliko

zastarela. 11

Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp. 31 12

Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp. 32


13

3.2. RAZSEŽNOST DRUŽBENEGA VZDUŠJA

Družbeno vzdušje oziroma socialna klima se dnevno spreminja, vendar pa želim v tem delu

prikazati neko splošno vzdušje, ki vlada v prevzgojnem domu. Najprej bom analizirala

doživljanje socialne klime s strani mladoletnikov in potem še s strani zaposlenih v

prevzgojnem domu, ter na koncu primerjala rezultate obeh in poskušala iskati razlike med

njimi in argumentirati zakaj, do teh razlik prihaja.

3.2.1. DOŽIVLJENJE DRUŽBENEGA VZDUŠJA S STRANI

MLADOLETNIKOV

Socialno klimo merimo glede ne posamezne sestavine družbenega vzdušja in na celovitem

družbenem vzdušju.13

Prva izmed sestavin družbenega vzdušja je angažiranost, ki jo

mladoletniki prevzgojnega doma doživljajo negativno; od najvišjega možnega rezultata, ki je

8, so pri tej sestavini dosegli rezultat 3,2. Rezultat je dokaj nizek.Angažiranost je osnova za

delovanje kateregakoli zavoda, saj morajo zaposleni organizirati delo in življenje

mladoletnikov na ta način, da bodo v času prestajanja vzgojnega ukrepa lahko čim bolj

dosegli prevzgojo mladoletnikov.14

Vzgojni program prevzgojnega doma temelji na

socioterapevtski usmeritvi, skupinskih in individualnih oblikah tretmana.15

Pomembno je tako

individualno delo s posameznikom, kot tudi skupinsko delo, s katerim krepimo sodelovanje

med mladoletniki in jih spodbujamo k reševanju konfliktov in medsebojni komunikaciji.V

vzgojni skupini so mladoletniki s sorodnimi individualnimi programi. Ker imajo ti

mladoletniki podobne potrebe je zato učinkovito, da so skupaj v skupini, ker bo tudi

skupinsko delo naravnano tako, da bo čim bolj pripomoglo k prevzgoji mladoletnikov. Zelo

pomembno, predvsem z vidika socialne klime in pa tudi z vidika učinkovitosti vzgojnega

ukrepa je, da se v skupini vzpostavi sodelovanje in zaupanje. Delo v skupini je usmerjeno

predvsem v vzpostavitev kritičnega odnosa do kaznivih dejanj. Pomembno je, da mladoletniki

spoznajo, da z izvršitvijo kaznivega dejanja niso delali prav in, da spoznajo da so za svoja

dejanja odgovorni.16

Delo v prevzgojnem domu je naravnano tako, da bolj kot je mladoletnik

13



Prelić D., 2007, Učinkovitost vzgojnega ukrepa oddaje v Prevzgojni dom z vidika socioterapevtske usmeritve,

pp. 61 16

Duff.A., 2002, Punishingjuveniles, principleandcritique, pp. 131-133


14

aktiven pri delu in sodelovanju v skupini, več ima ugodnosti, zato je zelo pomembna njegova

angažiranost.

Glede na nizek rezultat je potrebno iskati razloge zanj. Mogoče bi morali zaposleni poizkusiti

z drugačnimi načini, da bi pritegnili pozornost mladoletnikov, biti bi morali bolj organizirani

in bolj motivirati mladoletnike, da bi se res dosegal namen vzgojnega ukrepa, saj sicer le – ta

nima smisla. Kot ugotavlja tudi Brinc v eni izmed svojih raziskav, ni razlike med

izvrševanjem kazni mladoletniškega zapora in vzgojnega ukrepa. Ugotavlja namreč, da je

družbeno vzdušje v prevzgojnem domu nizko, podobno kot v zaprtih oddelkih zapora, kar pa

seveda ni prav, saj je namen vzgojnega ukrepa drugačen od namena zaporne kazni. Zato je

pomembno, da zaposleni v prevzgojnem domu delo preusmerijo v namen vzgojnega ukrepa,

ki je predvsem v prevzgoji in pomoči mladoletniku, ne pa da je tako kaznovalno usmerjeno.17

Druga sestavina je pomoč. Od 10 možnih točk so mladoletniki ocenili pomoč kot pozitivno,

dosegli so rezultat 5,2. To je spodbuden rezultat, saj je tudi namen vzgojnega ukrepa pomoč

mladoletniku.V prevzgojnem domu se srečujejo tudi z mladoletniki, ki imajo težave z

drogami, zato je ključno predvsem izobraževanje o negativnem vplivu, ki ga imajo droge na

človeka. Potrebno jih je naučiti kako se uprejo drogi in graditi na samopodobi in

obvladovanju pritiska s strani vrstnikov.18

Odprtost izražanja je v prevzgojnem domu zelo nizka; od 9 možnih točk so mladoletniki

dosegli samo 1,7 točke, kar kaže na to, da zaposleni ne spodbujajo mladoletnikov k izražanju

čustev, kar pomaga pri resocializaciji. Mladoletniki pred zaposlenimi skrivajo svoja čustva in

svoje težave, na ta način pa jim je težko pomagati.19

Glede na nizek rezultat je nujno, da

zaposleni v prevzgojnem domu spremenijo delo v smeri čim bolj odprtega izražanja čustev,

tako pozitivnih kot negativnih. Le na ta način lahko mladoletniki osebnostno rastejo in si

prizadevajo za spremembe v življenju.

Mladoletniki sodijo med ranljive družbene skupine, ki nimajo še izoblikovane svoje

osebnostne identitete. Gre za negotove osebe, ki so odprte za sprejemanje negativnih vplivov

družbe. Ključno vlogo v razvoju mladoletnikov imajo starši. Vendar pa veliko mladoletnikov,

ki izvršujejo kazniva dejanja izhaja iz družin, kjer ni bilo razumevanja, zato jim je potrebno

17

Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp 46 18

Meško G., 2002, Osnove preprečevanja kriminalitete,pp. 211-226 19

Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp.52


15

dati novo priložnost. Zaposleni v prevzgojnem domu, jim morajo biti na voljo in jih poskušati

razumeti, ter jim nuditi to kar jim primarna družina ni, predvsem čustveno stabilnost.20

Avtonomija je zelo pomembna pri delu z mladoletniki, saj jih je potrebno pripraviti na

samostojno življenje, da bodo znali samostojno sprejemati odločitve in usmerjati svoje

življenje na pravo pot. Rezultati so sicer spodbudni; od 8 točk so mladoletniki ocenili delo

prevzgojnega doma na tem področju s 4,1 točke. Gre za pozitiven rezultat.

Naslednja izmed sestavin, ki meri družbeno vzdušje, je praktična usmerjenost, ki jo

mladoletniki ocenjujejo negativno; od 9 možnih točk je rezultat pri tej sestavini 3,9 točke.

Bistveno za prevzgojni dom je, da mladoletnike pripravi na življenje po odpustu iz zavoda.

Osebni načrt predvideva tudi izobraževanje, tako osnovnošolsko kot tudi poklicno, nekateri

imajo tudi možnost, da opravijo vozniški izpit.21

Izpite opravljajo mladoletniki na matičnih

šolah. Prevzgojni dom namreč sodeluje s šolami v okolici, s tem se kaže tudi odprtost

prevzgojnega doma.

Reševanje osebnih problemov je naslednja sestavina. Glede na rezultate ankete bi delo

prevzgojnega doma v tej smeri ocenili kot pozitivno; od 8 točk so mladoletniki ocenili delo

prevzgojnega doma s 4,2 točkami. Višji kot je rezultat, bolj je zavod rehabilitacijsko

usmerjen.22

Ta sestavina je še toliko bolj pomembna, ker veliko, po nekaterih podatkih kar

90%, mladoletnikov izhaja iz neurejenega družinskega okolja, kjer je bilo življenje

mladoletnikov zaznamovano z alkoholom, nasiljem, zlorabami in ločitvami staršev. Problem

nekaterih mladoletnikov je tudi slaba samopodoba, zato je pomembno, da je delo v

prevzgojnem domu usmerjeno v dejavnosti, ki spodbujajo osebnostno rast mladoletnikov.

Veliko je dejavnikov, ki pripeljejo do tega, da mladoletniki pričnejo izvrševati kazniva

dejanja. Pomembno pa je, da se mladoletniki spopadejo s težavami, ki jih imajo, saj jih bodo

sicer spremljale še celotno odraslo življenje in bodo potem samo nadaljevali s takšnim

načinom življenja.23

Red in organizacija sta bila v prevzgojnem domu ocenjena negativno; od 9 točk so

mladoletniki ocenili delo na tem področju s 4,4 točkami.Veliko mladoletnikov je prepuščenih

20

Lisec M.,Metelko Lisec T., 2004, Vzpostavljanje programa socialnega treninga: vsebina, načrti in dileme v

Preprečevanje kriminalitet-teorija, praksa in dileme, pp. 223-232 21

41., 42. člen Pravilnika 22

Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje,pp. 55 23

Cvikl L., Lesjak P., 2005, Prevzgojni dom Radeče, pp. 20-21


16

samemu sebi. V njihovem življenju ni reda,zato je toliko bolj pomembno, da se v

prevzgojnem domu mladoletnike nauči reda in organizacije,ter tudi odgovornosti.

Naslednja sestavina je jasnost pravil. Mladoletniki morajo vedeti, kaj lahko počnejo in česa

ne smejo. Pravila bivanja v zavodu določa hišni red prevzgojnega doma in pa tudi

individualni program,ki natančno določa cilje vsakega mladoletnika, ki jih mora

zasledovati.Ko mladoletnik pride v prevzgojni dom, najprej sledi sprejemna faza. V tem

obdobju se zbira podatke o njegovem zdravstvenem stanju, izobrazbi, vedenju, družinskih

razmerah, osebnosti, ter vse druge podatke, ki tako ali drugače vplivajo na mladoletnikovo

vedenje in osebnost. Na podlagi zbranih podatkov strokovna skupina, ki dela z

mladoletnikom, pripravi ustrezen individualni program, prilagojen potrebam mladoletnika. Ta

program vključuje izhodišča za ravnanje z mladoletnikom, njegovo sodelovanje,

izobraževanje, delo in zaposlitev, specifične terapevtske oblike dela z njim, cilje, ki jih želimo

doseči na posameznih področjih in metode, s katerimi bomo te cilje dosegli, vsebino in način

opazovanja mladoletnikovega vedenja med potekom izvajanja ukrepa.24

Mladoletniki pa to

sestavino ocenjujejo negativno; od 9 točk so ji pripisali le 3,4 točke. Za zaposlene je to znak,

da morajo na tem področju spremeniti svoje delo, pravila morajo biti znana in jasna že

vnaprej, ne sme biti samovolje, saj je to za mladoletnike negativen znak pri njihovi

prevzgoji.25

Zadnja izmed sestavin, ki meri družbeno vzdušje, je nadzor nad mladoletniki. Rezultat v tem

primeru je 6 točk od 9, kar pa ne pomeni, da gre za pozitiven rezultat, ker višji rezultat

pomeni manj ugodno družbeno vzdušje. Mladoletniki torej nadzor ocenjujejo negativno, kar

je nekako pričakovano, saj so mladoletniki tu zaprti, podrejati se morajo pravilom, so pod

vplivom avtoritete in vse to vpliva na to, kako doživljajo vzgojni ukrep.26

Vendar pa v

prevzgojnem domu ne bi smel biti toliko v ospredju nadzor, saj gre prvenstveno za prevzgojo

mladoletnikov in mora biti delo prevzgojnega doma usmerjeno predvsem resocializacijsko in

ne toliko nadzorstveno.

Teh 9 sestavin se združi nato v tri razsežnosti družbenega vzdušja. Prva razsežnost so odnosi

med zaposlenimi in mladoletniki; slednji jo ocenjujejo negativno, 10,1 točke od 27 možnih

točk. Druga razsežnost je rehabilitacijska usmeritev zavoda, ki jo mladoletniki tudi ocenjujejo

24

Prelić D.,2007, Učinkovitost vzgojnega ukrepa oddaje v Prevzgojni dom z vidika socioterapevtske usmeritve,

pp. 63 – 64 25


Filipčič K. in drugi, 2010, Osnutek zakona, pp. 15


17

negativno, vendar se že zelo bliža pozitivnemu rezultatu; 12,2 točki od 25 možnih točk. In

zadnja, tretja razsežnost je vzdrževanje reda in organizacija zavoda, ki jo mladoletniki

ocenjujejo najslabše, samo z 1,8 točke od 26 možnih. Skupni seštevek družbenega vzdušja v

prevzgojnem domu s strani mladoletnikov je 36,1 točke. Idealno vzdušje je, če imamo 69

točk. Iz povedanega lahko sklenem, da je družbeno vzdušje, vsaj po ocenah

mladoletnikov,negativno,ponekod se sicer približuje pozitivnemu. Razloge in morebitne

predloge sem navedla pri vsaki sestavini družbenega vzdušja posebej, dodala bi še, da je za

dobro delo in pozitivno klimo pomembno tako delo zaposlenih kot tudi delo mladoletnikov.

Ne smemo biti kritični samo do zaposlenih. Pomembno je tudi, da mladoletniki res sodelujejo

pri delu skupine, saj je sicer ves trud zaposlenih zaman, če je mladoletnikom vseeno. Je pa

res, da bi morala ekipa zaposlenih razmisliti o stanju, ki je v prevzgojnem domu in svoje delo

spremeniti v smeri, ki bi bila za zavod in predvsem za mladoletnike najboljša.

3.2.2. DOŽIVLJENJE DRUŽBENEGA VZDUŠJA S STRANI ZAPOSLENIH

Tudi zaposleni so ocenjevali družbeno vzdušje zavoda. Seveda je razumljivo, da se bodo

njihovi rezultati razlikovali od rezultatov mladoletnikov, saj gre za dve različni skupini,ki se

razlikujeta med seboj.

Zaposleniangažiranost ocenjujejo pozitivno. Od možnih 8 točk so to sestavino ocenili s 4,8

točke, to pomeni, da zaposleni ocenjujejo, da je delo v prevzgojnem domu dobro

organizirano, da so zavzeti pri izvajanju programov in so zainteresirani za to, kaj se dogaja z

mladoletniki.27

Naslednja sestavina je pomoč mladoletnikom. Zaposleni ocenjujejo nudenje pomoči kot

pozitivno, od 9 možnih točk je rezultat 7,6 točk kar je ugoden in spodbuden rezultat. Delo v

prevzgojnem domu ni enostavno, pomembno vlogo pri tem delu poleg strokovnosti igra tudi

osebnost posameznega zaposlenega, saj je od njih v veliki meri odvisno, koliko bodo

mladoletniki odnesli od prevzgojnega doma in ali se bodo zares prevzgojili. Zaposleni morajo

biti predvsem posamezniki, ki v ospredje postavljajo pomoč posamezniku v vsaki situaciji in

so pripravljeni prisluhniti težavam mladoletnikov.28

27




18

Odprtost izražanja je s strani zaposlenih relativno visoka; od 8 točk so zaposleni tej

sestavini namenili 6,6 točk, to pomeni, da so zaposleni odprti za komunikacijo z mladoletniki,

da spodbujajo mladoletnike k izražanju čustev in jih pri tem ne zavirajo.

Tudi avtonomijo ocenjujejo pozitivno; 5,8 točke od 8 možnih, višja kot je avtonomija, bolj je

poudarjena rehabilitacijska usmeritev. Mladoletnike je treba naučiti samostojnosti, odločanje

ne sme biti samo na strani zaposlenih, ampak tudi mladoletnikov, da bodo tudi oni znali

kasneje sprejemati odločitve, ki bodo zanje pomembne.29

Praktična usmerjenost prevzgojnega doma je osnova za dosego cilja, ki ga z vzgojnim

ukrepom zasledujemo. Mnenje zaposlenih je tudi takšno, saj so ocenili to sestavino s 7,7

točkami od 9 možnih. To je pozitivno, ker to pomeni, da zaposleni spodbujajo mladoletnike k

aktivnostim, ki jim bodo pomagale v življenju po odpustu iz zavoda. Veliko truda je potrebno

vložiti v izobraževanje mladoletnikov in iskanju ciljev, ki jim bodo v življenju sledili.

Reševanju osebnih problemov mladoletnikov bi moralo biti namenjeno veliko časa, gre za

osnovo rehabilitacijskih programov. Zaposleni v zavodu so svoje delo na tem področju ocenili

kot pozitivno, s 5,6 točkami od 8. Vendar menim, da bi tu lahko naredili še več, ker je osnova

za normalno življenje spopadanje z osebnimi problemi in njihovo reševanje. Mladoletnike

morajo usmerjati, da rešujejo probleme na primeren način in ne z izvrševanjem kaznivih

dejanj.

Redu in organizaciji bi morali v prevzgojnem domu namenjati več pozornosti. Sicer

zaposleni to sestavino ocenjujejo pozitivno, s 5,4 točkami od 9. Od reda in organizacije je

namreč tudi odvisno doseganje ciljev, ki jih ima zavod. Nered in slaba organizacija pa na

mladoletnike vpliva negativno in jim ne daje spodbud za samostojno življenje.30

Jasnost pravil ocenjujejo zaposlenipozitivno, s 6,9 točkami od 9. Pravila morajo biti čim bolj

jasna in jih je potrebno mladoletnikom predstaviti. Vedeti morajo, kakšna pravila zanje

veljajo, da ne prihaja do samovolje s strani zaposlenih in preferiranja nekaterih

mladoletnikov.

Zadnja izmed sestavin je nadzor, ki ga tudi delavci ocenjujejo razmeroma visoko in sicer s

6,1 točke od 9 možnih, kar ni dober rezultat. Zaposleni bi morali stremeti k čim manjšemu

29




19

nadzoru, saj prevelik nadzor zavira rehabilitacijo in neugodno prispeva k družbenem vzdušju

v zavodu.31

Ob združitvi teh sestavin v tri osnovne smeri družbenega vzdušja pridemo do rezultatov, da so

odnosi med zaposlenimi in mladoletniki s strani zaposlenih ocenjeni kot pozitivni, z 19,1

točkami od 25. Rehabilitacijska usmeritev zavoda je tudi ocenjena pozitivno, od 25 točk so

zaposleni namenili tej usmeritvi 19,2 točki. Vzdrževanje reda in organizacija zavoda pa je od

27 možnih točk dosegla 6,2 točke kar je dokaj nizek rezultat. Celotno gledano, zaposleni

družbeno vzdušje ocenjujejo s 56,5 točkami. Optimalno bi bilo vzdušje, če bi dosegli 69 točk,

vendar pa je tudi v tem primeru socialna klima s strani zaposlenih ocenjena kot pozitivna.

3.2.3. RAZLIKE V DOŽIVLJENJU DRUŽBENEGA VZDUŠJA S STRANI

MLADOLETNIKOV IN ZAPOSLENIH

Mladoletniki dojemajo socialno klimo negativno, zaposleni pa pozitivno. Razloge za to je

potrebno iskati predvsem v tem, da mladoletniki v prevzgojnem domu niso

prostovoljno,podrejati se morajo pravilom, ki vladajo v zavodu.

Če pogledamo po posameznih sestavinah, je pri angažiranosti razlika med zaposlenimi in

mladoletniki negativna; razlika je 1,6 točke,kar pomeni, da zaposleni v zavodu dojemajo svoje

delo kot pozitivno, mladoletniki pa ne. Očitno je, da zaposleni s sedanjo organizacijo dela ne

pritegnejo večine mladoletnikov k sodelovanju, to pomeni, da bi bilo potrebno nekatere

usmeritve spremeniti, saj niso učinkovite. Pri pomoči je razlika -2,4 točke, kar zopet pomeni,

da mladoletniki ocenjujejo, da jim zaposleni nudijo premalo pomoči. Zaposleni se morajo

zavedati, da so tam predvsem zato, da mladoletnikom pomagajo na poti resocializacije.Pri

odprtosti izražanja čustev, je razlika že precej večja, -4,9 točke, kar kaže, da zaposleni

nimajo pravega pristopa pri spodbujanju mladoletnikov k izražanju čustev. Pri avtonomiji je

ta razlika nekoliko manjša, -1,7 točke, to pomeni, da tudi nekaj mladoletnikov dojema delo

strokovne skupine kot delo,ki jim bo pomagalo na poti k samostojnosti. Pri praktični

usmerjenosti je razlika – 3,8 točke, to pomeni, da delo zaposlenih ni dovolj usmerjeno k

usposabljanju mladoletnikov za samostojno življenje po odpustu. Ne samo z vidika

izobraževanja in dela, ampak je pomembno usposabljanje tudi z drugih vidikov,kot je recimo

reševanje problemov, komunikacija z drugimi, postavljanje življenjskih ciljev in podobno.

Razlika pri sestavini reševanje osebnih problemov je -1,45. Menim, da je takšen rezultat

31

Brinc F., 2011, Družbeno vzdušje, pp. 78-80


20

posledica neaktivnosti mladoletnikov, ki v nezadostni meri sodelujejo pri reševanju težav, ki

jih imajo, nekateri si težav tudi ne priznajo. Pri redu in organizaciji je razlika – 0,96 točke.

Ne gre za večje odstopanje, vendar pa je potrebno delo organizirati in ne sme biti samovolje s

strani zaposlenih. Pri jasnosti pravil je odstopanje za -3,5 točke.Zaposleni menijo, da so

navodila jasna, vendar nekateri mladoletniki mogoče ne razumejo vsega in bi jim bilo

potrebno bolj natančno razložiti stvari. Pri nadzoru ni velike razlike, še ta pa je pozitivna in

sicer 0,7 točke, kar pomeni, da tako zaposleni kot mladoletniki ocenjujejo, da je prevzgojni

dom predvsem nadzorstveno usmerjen, kar pa seveda ni prav. Delo bi morali spremeniti

prvenstveno v prevzgojno funkcijo. Nadzorna funkcija bi morala biti le ob strani, saj tako ni

razlike med prevzgojnim domom in zaporom.

Rezultati razsežnosti družbenega vzdušja se medsebojno tudi razlikujejo. Glede odnosov med

zaposlenimi in mladoletniki je razlika – 8,9 točk. Dobri medsebojni odnosi so temelj za

pozitivno socialno klimo. Zaposleni medsebojne odnose ocenjujejo bolje kot mladoletniki, kar

je v določeni meri pričakovano zaradi medgeneracijskih razlik. Normalno je, da v takih

primerih prihaja do nesoglasij, zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da so v prevzgojnem

domu zaposleni mlajši ljudje, ki bolj razumejo mladoletnike in, ker bodo tudi mladoletniki v

njih videli nekoga, ki se mu lahko zaupajo. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno,

koliko spoštovanja in zaupanja si bo pridobil. Zato je zelo pomembno, kakšne kadre se

zaposluje v prevzgojnem domu, ker le strokovno usposobljeni in osebnostno močni ljudje

bodo lahko kos nalogi, ki jih čaka pri delu z mladoletniki. Pri drugi razsežnosti družbenega

vzdušja, rehabilitacijski usmeritvi, je razlika – 6,9 točk. To pomeni, da mladoletniki ne

dojemajo dela v prevzgojnem domu rehabilitacijsko, zanje ima predvsem kaznovalno

funkcijo, kar sem ugotovila in prikazala tudi v delu diplomske naloge o namenu vzgojnega

ukrepa. Zadnja izmed razsežnosti družbenega vzdušja je vzdrževanje reda. Razlika tu je –

4,22. Tako mladoletniki kot zaposleni v ospredje postavljajo predvsem nadzorstveno

funkcijo, zato bi bile potrebne spremembe v tej smeri.

Skupno je razlika – 20,44 točk. Rezultat ni ugoden, zaposleni morajo ugotoviti kaj bi lahko

naredili,da bi se stanje izboljšalo. Potrebno je še enkrat poudariti, da ni vse odvisno samo od

zaposlenih, ampak tudi od mladoletnikov. Tudi oni so del skupine in soustvarjajo socialno

klimo.


21

3.3. STALIŠČA MLADOLETNIKOV IN ZAPOSLENIH DO

PREVZGOJNEGA DOMA

Pomembno pri socialni klimi je tudi, kako eni in drugi doživljajo prevzgojni dom; bolj kot

imajo pozitivna stališča do institucije, boljša je socialna klima. V prvem delu bom predstavila

stališča mladoletnikov in zaposlenih do prevzgojnega doma ter pri tem navedla nekaj

razlogov, zakaj menim, da je stanje takšno kot je. V drugem delu pa bodo predstavljena

splošna stališča zaposlenih in mladoletnikov. V prvem delu sem uporabila vprašalnik

Modificirana Uhrbockova skala, ki meri doživljanje zavoda s strani zaposlenih in

mladoletnikov. Gre predvsem za vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med zaposlenimi in

mladoletniki in glede prizadevnosti mladoletnikov in zaposlenih do dela v prevzgojnem

domu. V drugem delu, ko analiziram splošna stališča zaposlenih in mladoletnikov sem

uporabila Vprašalnik o zaposlenih in njihovih stališčih, kjer se vprašanja nanašajo na trajanje

zaposlitve v prevzgojnem domu, zadovoljstvo s službo in njihovim mnenjem o programih, ki

se izvajajo v prevzgojnem domu. Za mladoletnike pa sem uporabila Vprašalnik o razmerah in

doživljanju prevzgojnega doma, kjer se vprašanja nanašajo na zadovoljstvo s hrano in

spalnico, glede nasilja v zavodu in splošna vprašanja o kaznovanju.

3.3.1. STALIŠČE MLADOLETNIKOV DO PREVZGOJNEGA DOMA

Rezultati ankete kažejo, da mladoletniki doživljajo prevzgojni dom negativno.Negativno so

ocenili odnos zavoda do njih, predvsem z vidika pravičnega nagrajevanja za uspešno delo in z

vidika upoštevanja njihovih predlogov, ter sodelovanja med zaposlenimi in

mladoletniki.Rezultat je nekako pričakovan, saj kot sem že večkrat omenila, je oddaja v

prevzgojni dom za mladoletnike predvsem kazen. Gre za odvzem svobode in podrejanje

pravilom. Pomembno pa je, da vemo, kakšno stališče imajo mladoletniki do zavoda, saj lahko

na ta način spremenimo ustaljene smernice in poskušamo mladoletnike motivirati na drugačen

način. Kje iskati razloge za tak rezultat, je težko reči. Seveda ima velik vpliv na takšna

stališča že zgoraj omenjeno stališče, da gre za kazen. Menim, da bi morali zaposleni narediti

prevzgojni domza mladoletnike zanimivejši, bolj bi morali upoštevati predloge mladoletnikov

in predvsem morajo biti do vseh pravični. Naloga zaposlenih je, da vsi postavijo v ospredje

pomoč mladoletnikom in, da delo zasnujejo na način, ki bo v ospredje postavljal

resocializacijo mladoletnika, ne pa kaznovanje in nadzor. Le na tak način lahko pridemo do


22

tega, da bodo tudi mladoletniki začeli spreminjati stališče v smeri pozitivnega, do tega pa je

seveda še dolga pot.

3.3.2. STALIŠČE ZAPOSLENIH DO PREVZGOJNEGA DOMA

Ugotavljanje stališča zaposlenih do prevzgojnega doma je razdeljeno na tri skupine

zaposlenih v prevzgojnem domu: strokovne delavce, inštruktorje in pravosodne policiste.

Strokovni delavci so izrazili pozitivno stališče do prevzgojnega doma, prav takotudi

pravosodni policisti, negativno stališče pa so izrazili inštruktorji. Gre za stališče o

sodelovanju med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi, o nagrajevanju zaposlenih in o

vključenosti zaposlenih v zavod. Strokovni delavci so ves vzgojni tim, ki dela z

mladoletnikom- vzgojitelji, socialni delavci in psihologi. Oni se z mladoletniki ukvarjajo

predvsem na področju izobraževanja, pomoči pri osebnih problemih, sestavijo mu tudi

individualni program. Inštruktorji se ukvarjajo z mladoletniki predvsem na

praktičnem,delovnem področju. Razloge, zakaj so stališče do prevzgojnega doma ocenili

negativno, lahko iščemo na različnih področjih. Delo v prevzgojnem domu je naporno in

stresno, za marsikoga celo preveč, kar tudi botruje takšnemu rezultatu. Pomembno je tudi

razumevanje med samimi zaposlenimi in pa tudi odnos mladoletnikov do zaposlenih.

Pravosodni policisti imajo tudi pozitivno stališče. Oni so predvsem tisti, ki v prevzgojnem

domu izvajajo nadzor. Niso strokovno podkovani v pomoči mladoletnikov, vendar pa bi bilo

potrebno tudi njih izobraževati za delo z mladoletniki,saj prevzgojni dom ne sme biti tako

nadzorstveno usmerjen.

Kot celota pa so rezultati vseh treh skupin zaposlenihnegativni, kar za socialno klimo ni

ugoden rezultat. Zaposleni bi si morali prizadevati, da bi v zavodu ustvarjali pozitivno

klimo,v prevzgojni dom bi morali radi prihajati in se medsebojno razumeti. Potrebno je

ugotoviti, kaj so tisti razlogi, ki so pripeljali do takšnega rezultata in to stanje morajo

spremeniti.32

3.3.3. SPLOŠNA STALIŠČA ZAPOSLENIH

32



23

V tem delu predstavljam izsledke iz Vprašalnika o zaposlenih in njihovih stališčih. Gre

predvsem za splošna vprašanja, ki se tičejo zadovoljstva zaposlenih s službo v prevzgojnem

domu in pa njihova stališča o rehabilitacijskih programih. Pomembno je, da se zanimamo za

to, kako se zaposleni počutijo v službi, saj tisti, ki na delo radi prihajajo in jim je služba v

veselje, bodo tudi bolje delali in bo njihov prispevek pri prevzgoji mladoletnikov večji.

Večina anketiranih zaposlenih je starejša od 40 let. Predvsem so starejši pravosodni policisti,

nekaj vzgojiteljev je tudi mlajših, kar se mi zdi pomembno, saj sama menim, da so mlajši

ljudje bolj dovzetni za sprejemanje novosti, lažje se vživijo v občutja mladoletnikov in jim na

ta način lažje pomagajo. Pomembno pa je seveda tudi, da imamo ljudi z izkušnjami pri delu z

mladimi, kar gotovo prispevajo posamezniki, ki so že dlje časa tu zaposleni. Kot kažejo

rezultati ankete je 64% vprašanih v prevzgojnem domu zaposlenih že več kot 10 let. Večina

zaposlenih je tudi zadovoljna s službo in nima želje po menjavi poklica. Med tistimi, ki si

želijo menjati poklic, je največ vzgojiteljev. Razloge za tak rezultat lahko iščemo na več

področjih – naporno delo, težavni mladoletniki, slaba plača, slabi medsebojni odnosi. Vsi

zaposleni pa so prepričani, da rehabilitacijski programi niso izguba časa in denarja, kar je

pozitivno.

3.3.4. SPLOŠNA STALIŠČA MLADOLETNIKOV

V tem delu me predvsem zanima, kako mladoletniki doživljajo prevzgojni dom z vidika

nastanitvenih, higienskih in varnostnih razmer v zavodu. Glede hrane in bivanjskih prostorov

so izrazili pozitivno stališče, tudi kar se tiče varnosti, se mladoletniki počutijo varne. Seveda

kdaj pa kdaj prihaja do sporov in nasilja med njimi, kar je nekako razumljivo. Tu gre za

različne osebnosti, veliko mladoletnikov, ki so v prevzgojnem domu, je impulzivnih in hitro

lahko pride do nesoglasij. 60% mladoletnikov prestaja že drug vzgojni ukrep ali več, kar

pomeni,da je kar nekaj povratnikov.

3.4. MLADOLETNIKOVO DOŽIVLJANJE ZAPOSLENIH

PREVZGOJNEGA DOMA

Od mladoletnikovega doživljanja zaposlenega, je odvisno vedenje zaposlenih in

mladoletnikov, pa tudi kakovost odnosov med njimi. Bolj pozitivno kot mladoletnik doživlja


24

zaposlenega, bolj so pozitivni medsebojni odnosi, ki so ključni za uspešno delo in

resocializacijo. Seveda je od različnih skupin zaposlenih odvisno, kako jih bo mladoletnik

doživljal. Razumljivo je, da bo najmanj ugodno doživljal pravosodne policiste, ki nad

mladoletniki izvajajo nadzor.Mladoletniki so jim podrejeni, z njimi preživijo tudi največ časa,

saj so pravosodni policisti v prevzgojnem domu prisotni dan in noč in posredujejo, kadar

pride do nasilja med mladoletniki. Menim, da mladoletniki v njih vidijo predvsem strah in

avtoriteto.33

Tudi rezultati potrjujejo negativno stališče mladoletnikov do pravosodnih

policistov;od 3 točk, ki so potrebne za pozitivno stališče so mladoletniki pripisali

pravosodnim policistom le 1,2 točke.

Na drugem mestu po številu točk so vzgojitelji; od 3 točk, ki bi jih morali zbrati za pozitivno

stališče, so jim mladoletniki namenili 1,8 točke. Gre za zaskrbljujoč rezultat, saj so prav

vzgojitelji tisti, na katere naj bi se mladoletniki obrnili, ko bi potrebovali pomoč. Vzgojitelji

so strokovno podkovani za delo z mladoletniki vendar po ocenah mladoletnikov svojega dela

ne opravljajo tako, kot bi bilo potrebno.

Tudi delo inštruktorjev je ocenjeno negativno, z 2,6 točke, vendar se ocena tega področja še

najbolj bliža pozitivnem stališču.

Očitno je pri nas potrebno zaposlene še bolj usposabljati za delo z mladoletniki. Predvsem jih

je potrebno usmerjati v resocializacijo.

33



25

4. PRIMERJAVA SOCIALNE KLIME V PREVZGOJNEM DOMU

GLEDE NA PREJŠNJA LETA

V tem delu bom predstavila izsledke raziskav, ki jih je opravil profesor Brinc, ki v

prevzgojnem domu Radeče meri socialno klimo od leta 1985, vsakih pet let in na ta način

prikazuje, kako se socialna klima v času spreminja.V tabeli bom predstavila le nekaj ključnih

rezultatov iz preteklih let, da bom potem lahko na podlagi ugotovitev primerjala, kakšna

klima je bila v preteklosti in kakšna je danes.

Tabela 2: Skupna ocena vseh treh ravni družbenega vzdušja s strani mladoletnikov in

zaposlenih v letih od 1985 do 2014.

Ocena družbenega vzdušja s

strani mladoletnikov

Ocena družbenega vzdušja

s strani zaposlenih

1985 Negativno; 29,8 točke Pozitivno; 53,7 točke


2000 Negativno; 38,4 točke Negativno; 48,3 točke

2005 Negativno; 35,5, točke Negativno; 44,0 točke

2010 Negativno; 24,1 točke Negativno; 41,6 točke


Iz tabele 2 izhaja, da je socialna klima vsaj z vidika mladoletnikov skozi vsa obdobja merjenja

negativna. Predvsem je kritično leto 2010, ko so rezultati dosegli najnižjo raven, tako z vidika

mladoletnikov kot tudi z vidika zaposlenih. V letošnjem letu se klima izboljšuje, vendar je še

vedno nižja kot leta 1995 in 2000. Zaposleni socialno klimo ocenjujejo sprva pozitivno, v treh

zaporednih merjenjih pa negativno. Glede na zadnje merjenje se je stanje izboljšalo, saj je

vsaj z vidika zaposlenih klima pozitivna.

V letu 1995 so socialno klimo ocenili tako mladoletniki kot tudi zaposleni precej nižje, kot

leta 1985. Največje razlikepri doživljanju, so predvsem glede reševanja osebnih problemov in

pomoči. Očitno so v tem obdobju nazadovali iz rehabilitacijske usmeritve v bolj

nadzorstveno, kar je bil seveda korak nazaj pri razvoju.34

34

Brinc F., 1995, Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v RS, pp. 81-113


26

V letu 2000 so rezultati glede na leto 1995 sicer boljši, vendar so zopet nizko ocenjene

predvsem tiste sestavine, ki poudarjajo tretmansko usmeritev zavoda.35

Letošnji rezultati so boljši, seveda pa je od posameznikov, ki so del skupine v prevzgojnem

domu odvisno, kakšno vzdušje bo vladalo. Prevzgojni dom mora delo usmeriti predvsem v

smer rehabilitacije in ne toliko v nadzor,ki se je v preteklih letih preveč poudarjal.

Če povzamem ugotovitve, se stanje v teh letih slabša tako po mnenju mladoletnikov kot tudi

po mnenju zaposlenih. V merjenju, ki sem ga sama opravila, je opaziti nekoliko boljše

rezultate, ki so spodbuda za delo v prihodnje.

35

Brinc F., 2001 Družbeno vzdušje za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji, pp. 38-88


27

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Hipoteza 1: Socialna klima v prevzgojnem domu je dobra.

Hipoteza je delno potrjena. Mladoletniki socialne klime namreč ne ocenjujejo pozitivno, kar

je za uspeh vzgojnega ukrepa ključno. Mladoletniki so negativno ocenili tako družbeno

vzdušje, prevzgojni dom kot tudi zaposlene prevzgojnega doma. Na tem področju bo potrebno

še veliko narediti, da se bo stanje spremenilo. S strani zaposlenih je ugotovljena pozitivnejša

socialna klima.

Hipoteza 2: Socialna klima je boljša kot v preteklih letih.

Hipoteza je potrjena. Glede na primerjave, je sedanje stanje boljše kot je bilo ob zadnjem

merjenju in tudi merjenjih v prejšnjih letih, kar je dobra napoved za naprej. S strani

mladoletnikov je bila socialna klima bolje ocenjena le leta 1995 in 2000. Zaposleni se morajo

še naprej truditi in delati v tej smeri, da bo klima iz leta v leto boljša.

Hipoteza 3: Mladoletniki drugače doživljajo prevzgojni dom kot zaposleni.

Hipoteza je potrjena. Glede na ugotovitve, mladoletniki v večini primerov izražajo negativna

stališča do prevzgojnega doma. Za zaposlene mora biti to alarm, da v prihodnje začnejo delati

na drugačen način, da se bodo mladoletniki počutili bolj povezane s prevzgojnim domom.

Hipoteza 4: Socialna klima je različna tudi med različnimi skupinami zaposlenih v

prevzgojnem domu.

Hipoteza je deloma potrjena. V splošnem vse skupine zaposlenih podobno ocenjujejo socialno

klimo v prevzgojnem domu. Razlike so pri njihovih stališčih do prevzgojnega doma, kjer je

stališče inštruktorjev negativno, pravosodni policisti in strokovni delavci, pa so izrazili

pozitivno stališče. Nekaj razlik med različnimi skupinami zaposlenih, je tudi pri splošnih

stališčih. Seveda so razlike razumljive, saj te tri skupine zaposlenih opravljajo različne naloge

v prevzgojnem domu.

Pričakovano je, da mladoletniki ocenjujejo klimo v prevzgojnem domu slabše kot zaposleni,

saj so podrejeni avtoriteti, uklanjati se morajo pravilom in v njem niso prostovoljno. Delo v

prevzgojnem domu je vsaj po raziskavah sodeč preveč nadzorstveno usmerjeno, kar je


28

napaka. S tem mladoletnikom ne pomagamo, ampak jih zaviramo pri prevzgoji. Zato bi

morali razmisliti o spremembi, ki bi bila bolj rehabilitacijsko usmerjena. Verjamem, da se

zaposleni trudijo, da bi pomagali mladoletnikom in nerealno je pričakovati, da se bodo vsi

mladoletniki spremenili, saj nekateri nimajo niti želje po spremembah.

Zaključila bi še s stavkom Martine Tomori, ki se mi zdi pri delu z mladoletniki še posebej

pomemben: »Pomemben je tudi mladostnikov odnos do prihodnosti ter motiviranost za nekaj,

kar ga še čaka. Ob tem pa mora biti seveda vsaj nekaj zavzetosti za prizadevanje v tej

smeri.«36

Ključno pri celotnem delu z mladoletniki je njihovo sodelovanje in njihova želja po

boljšem življenju. Če tega ni, je ves trud zaman, na zaposlenih pa je, da mladoletnike

motivirajo tako, da bodo ti našli nek cilj v življenju, ki ga bodo želeli doseči.

36

Tomori M., 2000, Psihosocialni dejavniki pri mladoletniškem prestopništvu v: Prestopniško in odklonsko

vedenje mladih, pp. 109


29

6. LITERATURA

Bavcon, L., Filipčič, K., Ambrož, M., Korošec, D., & Šelih, A. (2013). Kazensko pravo-

splošni del. Ljubljana: Založba uradni list.

Brglez, A. (2006). Socialno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem

domu leta 2005. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo.

Brinc, F. (2011). Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem

domu Radeče. Ljubljana: Inštitut zakriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Brinc, F. (2001). Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v Republiki

Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo.

Brinc, F. (1995). Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v RS. Ljubljana:

Inštitut za kriminologijo.

Cvikl, L., & Lesjak, P. (2005). Prevzgojni dom Radeče. Pravna praksa , 20-21.

Duff, A., & Weijers, I. (2002). Punishing juveniles principle and critique. Oxford and

Portland, Oregon: Hart Publishi

Filipčič, K. in drugi (2010). Obravnava mladoleltnih prestopnikov v Sloveniji- analiza in

osnutek zakona.

Kazenski zakonik, Ur.l.RS št. 63/1994.

Meško, G. (2002). Osnove preprečevanja kriminalitete. Ljubljana: Visoka policijsko-

varnostna šola Ljubljana.

Meško, G. (2004). Preprečevanje kriminalitete-teorija, praksa in dileme. Ljubljana: Inštitut za

kriminologijo.

Pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v Prevzgojni dom, Ur.l. RS,

št.22/20.

Prelić, D. (2007). Učinkovitost vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom z vidika

socioterapevtske usmeritve- magistersko delo. Ljubljana: Pravna fakulteta.

Šelih, A. (2000). Prestopniško in odklonsko vedenje mladih. Ljubljana: Bonex.


30

Documents

SOCIALNA KLIMA V PREVZGOJNEM DOMU - MSS · mladoletnika. Mladostnik je s tem, ko je izvršil kaznivo dejanje, pokazal družbi, da v njegovi vzgoji nekaj manjka, da ni primerna in