1. TEMELJNI POJMI SOCIALNE VARNOSTI [ Zlata Š. ]

Socialni rizik – bodoč in negotov dogodek, ki v primeru, da do njega pride, povzroči škodo; individualni socialni rizik (bolezen, brezposelnost, smrt...) in kolektivni socialni rizik (masovna brezposelnost, posledice naravnih katastrof,..)

Socialni primer – ni več le bodoče in negotovo dejstvo, ampak je lahko že nastalo stanje, ki pri posamezniku povzroči zmanjšanje možnosti za prodobitev dohodka posameznika in njegove družine

a) Finančni riziki – zaradi razločnih razlogov prizadeta delovna sposobnost posameznika; poklicni (nesreče pri delu, poklicne bolezni), fiziološki (bolezen, materinstvo, smrt, starost)

b) Ekonomski riziki – izguba ali zmanjšanje plače

SOCIALNO ZAVAROVANJE – sistem, ki zagotavlja določene dajatve v 4 primerih rizikov in sicer:1. v primeru bolezni2. v primeru starosti3. v primeru invalidnosti4. v primeru smrti

Socialno zavarovanje pomeni sistem materialne varnosti zaposlenih in njihovih družinskih članov v primerih, ki jih določajo predpisi o socialnem zavarovanju.Socialna zavarovanja se pravloma financirajo iz prispevkov zavarovancev prispevni oz. kontributivni sistemi

SOCIALNO VARSTVO je sistem, ki ne temelji na upravičenosti do dajatev, kot npr. socialno zavarovanje, temveč na ideji pomoči. Gre torej za dodatni sistem, ki vskoči takrat, kadar pri posamezniku, ki je v socialni in ekonomski stiski, le-te ni mogoče blažiti z dajatvami iz zavarovanja.Tu gre na eni strani za aktivnost centrov za socialno delo in socialnih zavodov, najpogosteje pa za najrazličnejše denarne dajatve v minimalnem obsegu osebam, ki so pomoči potrebne (denarna pomoč).Pri socialnih dajatvah se uporablja načelo delitve po potrebi. O potrebnosti odločajo pristojni organi po svoji presoji.Naveden sistem se financira iz lokalnih sredstev ali iz proračuna neprispevni oz. nekontributivni sistemZnačilna 2 tipa dajatev: dajatve v naravi, denarne dajatve

SOCIALNA VARNOST je najširši sistem, ki zajema že omenjene sisteme:a) socialnega zavarovanja b) socialnega varstvac) za primer brezposelnostid) družinske dajatve.

Socialna varnost prerašča pojem socialnega zavarovanja glede kroga uporabnikov in glede socialnih primerov, prerašča pa tudi socialno varstvo v dajatvah, ki so predpisane z zakonom. Ideja socialne varnosti je prišla do veljave zlasti med drugo svetovno vojno; od takrat dalje je ta pojem začela uporabljati MOD.Sam izraz socialna varnost je bil v pravni ureditvi prvič uporabljen l. 1935 v ZDA. Takrat je bil sprejet zakon o socialni varnosti, ki je pokrival širok režim socialnega zavarovanja, in sicer socialne primere brezposelnosti,

1

starosti, smrti, kot tudi poseben režim pokojnin zunaj socialnega zavarovanja. Ta zakon je ustvaril mešani sistem socialnega zavarovanja in socialnega varstva.Nova Zelandija: sistem iz l. 1938, a sodoben tudi za današnje razmere. Značilnosti:- širok krog uporabnikov, vseh prebivalcev NZ- financiranje z davki- pokritje vseh socialnih primerov, tudi tistih, ki niso posebej navedeni v zakonu- čas trajanja dajatev ni omejen z roki: brezposelni prejema dajatve, dokler ne dobi dela, bolni, dokler ne

ozdravi

MOD je začrtala glavne smernice socialne politike in je na osnovi razvoja socialnega varstva in socialnega zavarovanja izdelala novo koncepcijo socialne varnosti, ki temelji na:

1. popolnem in skladnem pokritju vseh socialnih primerov, zaradi katerih izgubi delavec plačo začasno ali za stalno, z dopolnjenim zdravstvenim varstvom in družinskimi dokladami

2. razširitvi varstva na vse odrasle osebe v mejah njihovih potreb in na osebe, ki jih te vzdržujejo3. .... [knjiga, str. 21]

konvencija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti je socialna varnost vrsta splošnih ukrepov z nalogami:

1. zaščititi prebivalstvo pred ekonomsko bedo, v katero lahko pride zaradi bolezni, brezposelnosti, starosti ali smrti in pri tem izgubi dobiček

2. prebivalstvu zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo3. zagotoviti prispevek družinam za vzgojo otrok

Socialna varnost nadalje postavlja temelje zagotovljenemu minimumu eksistence glede na vse okoliščine, ki lahko zmanjšajo ali docela uničijo zmožnost delavca za delo in s tem za ustvarjanje ustreznih sredstev za preživljanje.

RAZLIKE MED SOCIALNO VARNOSTJO IN SOCIALNIM ZAVAROVANJEM:1. razviti sistem socialne varnosti v nasprotju s socialnim zavarovanjem pokriva vse socialne primere2. socialna varnost se razširja na vse aktivne prebivalce, člane njihovih družin in tudi na neaktivno

prebivalstvo3. pogoji za pridobitev dajatev postajajo manj strogi ali v sistemu socialne varnosti celo izginjajo4. sistem kapitalizacije je nadomeščen s sistemom financiranja prek države5. socialna varnost postane javna služba pri državnih organih

RAZLIKE MED SOCIALNO VARNOSTJO IN SOCIALNIM VARSTVOM:1. socialno varstvo temelji na ideji pomoči, socialna varnost pa daje zaščiteni osebi pravice2. socialne dajatve iz socialnega varstva so odvisne od ekonomskega položaja oseb, medtem ko se v sistemu

socialne varnosti ta pogoj ne zahteva3. socialno varstvo se financira iz proračuna, socialna varnost pa iz posebnih davkov in prispevkov4. socialno varstvo daje po pravilih sredstva za minimalno eksisitenco

Nacionalna socialna varnost je najširši pojem, ki zajema tiste nacionalne sisteme v katerih se ob nastanku socialnega primera do dajatev upravičeni vsi državljani in prebivalci, ne glede na to ali so zaposleni ali ne, pa tudi ne glede na njihov ekonomski ali socialni položaj

2

2. RAZVOJ SOCIALNE VARNOSTI V SVETU

3. NAČELA SOCIALNE VARNOSTI

1. NAČELO ENOTNOSTI - ustanovitev ene same strukture, ki bo vsebovala vse ukrepe in vse dajatve- načelo enotnosti zahteva, da se enotno določi minimum pravic in da se določijo vsaj enotni temelji za oraganizacijo, delovanje in financiranje posameznih vej socialne varnosti- danes je tako v svetu kot sloveniji to načelo uresničeno programsko, sicer pa še vedno imamo posamezne nosilce zavarovanja opredeljene posebej, na kar opozarjamo pri načelu pluralizma institucij

2. NAČELO UNIVERZALNOSTI- to načelo je zajeto v vrsti mednarodnih aktov- zagotavlja sistem varnosti, ki zajema vse delavce in njihove družinske člane s kmetijskim prebivalstvom in osebami svobodnih poklicev vred ter vse socialne primerene sposobnosti za delo, kadar dela ni moč dobiti v primerih smrti hranilca družine- z razširjanjem načela univerzalnosti se približujemo popolnosti socialne varnosti, ko naj bi bil vsakdo zavarovan od rojstva do smrti za vse rizike (res pa je, da je realizacija tega načela v veliki meri odvisna od ekonomskih faktorjev)

3. NAČELO VZAJEMNOSTI IN SOLIDARNOSTI- vsak prispeva v odstotikih enak delež, toda glede na različne dohodke, razumljivo, v različnih zneskih- solidarnost pomeni, da želimo pomagati invalidnim, za delo in pridobivanje nesposobnim oz manj

sposobnim, strejšim, otrokom, torej zlasti vsem kategorijam in posameznikom, ki ne po svoji krivdi ne morejo v celoti ali v zadostni meri sami poskrbeti zase

4. NAČELO OBVEZNOSTI- pomeni, da ke socialna varnost obvezna za vse tiste, za katere je katerakoli dajatev iz socialne varnosti

določena z zakonom- če posamezniki ne bi bili prisiljeni se vključiti v nek sistem socialne varnosti ter tako ne bi bilo treba, da bi

vplačevali prispevke, ne bi mogla delovati oz bi delovala zelo pomanjkljivo

5. NAČELO DELITVE PO DELU- višina kratkoročnih denarnih dajatev je še naprej odvisna predvsem od višine plače, višina dolgoročnih

dajatev pa tudi od ekonomskega položaja družbe v celoti- torej: vsebina načela je torej, da oseba, ki je v času aktivnega dela prejemala višje prejemke (zaradi

višje izobrazbe, delovnega mesta, osebnih rezultatov dela) tudi ob nastopu socialnega rizika, ki ima za posledico denarne dajatve prejema višje denarne dajatve

6. NAČELO PLURALIZMA INSTITUCIJ- tega načela ne moremo interpretirati, kot da bi šlo za več sistemov, ker bi bilo to v direktnem nasprotju z

načelom enotnosti- gre le za pluralizem istitucij, ki v sistemu enotne socialne varnosti v posamezni državi opravljajo svoje delo

na zaokroženem ožjem področju- popolna koncentracija ni priporočljiva, prav tako ne popolna razpršitev

7. NAČELO NEZASTARLJIVOSTI IN NEODTUJLJIVOSTI3

- gre za pravico, ki jo upravičenec obdrži tudi v primeru, če jo v času izpolnitve pogojev ne uveljavlja oziroma če jo ueljavlja pozneje (vdova po smrti moža ne, kasneje da)

- neodtuljivost: da so pravice v socialni varnosti osebne pravice ter jih ni mogoče odtujiti ali prenesti na drugo osebo

8. NAČELO SPOŠTOVANJA PRIDOBLJENIH PRAVIC- so osebne pravice in se spoštujejo tudi v naprej- osnovno pravilo je, da se novi predpisi uporabljajo le za tiste primere, ki nastopijo po uveljavitvi novega

predpisa- edina izjema od načela spoštovanja pridobljenih pravic velja v primeru, če so na novo urejene pravice v

kasnejši zakonodaji za uporabnike ugodnejše

9. NAČELO VARSTVA PRAVIC IZ SOCIALNE VARNOSTI- če je posamezniku kršena njegova pravica iz socialne varnosti, ki ima svoje temelje v zakonu, lahko

uveljavlja varstvo te pravice- pravice iz socialnih zavarovanj se v Slo uveljavljajo v izvensodnem postopku pri nosilcih zavarovanj, v

posebnih upravnih postopkih. Pri tem se uporablja Zakon o upravnih postopkih, če določena procesna vprašanja niso urejena drugače v specialnem zakonu, ki ureja posamezno vejo zavarovanja

- postopki se vodijo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem ter na Višjem delovnem in socialnim sodiššču. Gre za dvostopenjski postopek

10. NAČELO ZAKONITOSTI- morajo biti vse pravice iz naslova socialne varnosti določene in točno kvalificirane z zakonom

5. VIRI SOCIALNE VARNOSTI

OZN – Splošna deklaracija človekovih pravic in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

Pomembnejše MOD konvencije:

1. konvencija št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti2. št. 88 o službi za posredovanje dela3. št. 103 o varstvu materinstva4. št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni5. št. 122 o politiki zaposlovanja6. št. 128 o invalidskih, starostnih in družinskih dajatvah7. št. 130 o zdravstvenem varstvu in nadomestilih za čas bolezni 8. ...

konvencija št. 102 O MINIMALNIH NORMAH SOCIALNE VARNOSTI:- L. 1952- Ratificira jo SFRJ l. 1954 vendar ne v celoti (ne 7. in ne 9. del)- Njena vsebina je povzeta v Evropskem kodeksu socialne varnosti, ki ga kasneje sprejme Svet Evrope

4

- Zajeta je v 10. delih:I. splošni pojmi, definicije, obvenostiII. zdravstveno varstvoIII. nadomestila za čas bolezniIV. dajatve za čas brezposelnostiV. dajatve z starostVI. dajatve za primer nesreče pri delu in poklicne bolezniVII. družinske dajatveVIII. dajatve za primer materinstvaIX. dajatve za primer invalidnostiX. dajatve družinskim članom v primeru smrti hranitelja družine

- v vsakem od delov (9), ki se nanašajo na socilane primere so določeni:a) definicija oz. vsebina socialnega primerab) minimalni krog upravičencev do dajatevc) minimalna višina dajatev in njihovo trajanjed) pri denarnih dajatvah – pogoji za njihovo pridobitev

Temeljna načela na katerih temelji kon. št. 102:1. NAČELO PERIODIČNEGA IZPLAČEVANJA DENARNIH DAJATEV2. VIŠINA DAJATEV MORA BITI VNAPREJ DOLOČENA S PREDPISI3. ODMERJENA DAJATEV SE OBVEZNO VALORIZIRA, ČE PRIDE DO VEČJIH SPREMEMB V

SPLOŠNI RAVNI ZASLUŽKOV4. DOLOČENO JE PRAVILO O ENAKEM RAVNANJU Z DOMAČIMI DRŽAVLJANI IN

DRŽAVLJANI DRŽAV PODPISNIC KONVENCIJE5. PRAVILA, KI SE NANAŠAJO NA IZGUBO OZ. MIROVANJE PRAVIC DO DENARNIH DAJATEV6. DOLOČENE SO ODGOVORNOSTI DRŽAVE7. S KONVENCIJO JE DOLOČENA PRAVICA DO PRAVNEGA SREDSTVA, ČE JE NJEGOV

ZAHTEVEK ZAVRNJEN + [knjiga]

To konvencijo lahko glede na njeno vsebino, načela in pomen področij urejanja označimo kot temeljno za področje urejanja socialne varnosti v katerikoli državi na svetu.

Regionalni viri:Akti Sveta Evrope:

a) Evropska socialna listinab) Evropski kodeks socialne varnosti

- po vsebini enak konvenciji mod 102

c) Evropska konvencija o socialni varnosti- ureja pravice delavcev migrantov ter tujih državljanov na področju socialne varnosti. Konvencija temelji na recipročnosti.

AKTI EVROPSKE SKUPNOSTI (EGS, ES, EU):a) Uredba o svobodi gibanja delavcevSe nanaša nasvobodo gibanja delavcev v Skupnosti7. člen: zagotavlja pravilo enakega obravnavanja vseh državljanov držav članic, ki se zaposljujejo v drugih državah: v takem primeru morajo biti delavcu, ki je tuj državljan, zagotovljene enake socialne in davčne ugodnosti, kakor domačim državljanom, pa tudi enake možnosti dostopa dp izobraževanja in prekvalifikacij

b) Uredba o uporabi sistemov socialne varnostiZagotovitev, da delavci zaradi svobode gibanja ne odo v slabšem položaju, kakor če bi ne bili migranti, v zagotovitvi, da ne bodo za enako obdobje subjekt dveh ali več zakonodaj, ter v zagotovitvi, da ne bodo izpadli iz sistemov socialne varnosti držav članic, v katerih so delali.

c) Uredba o postopku uveljavljanja uredbe o uporabi sistemov socialne varnosti

5

USTAVA RS:a) 2. člen: Slovenija je pravna in socialna država.b) 50. člen: dolčena osnovna in splošna pravica do socialne varnostic) 51. člen: pravice do zdravstvenega varstvad) 52. člen: pravice invalidov

6. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Temeljna načela:

1. NAČELO ENOTNOSTI- da so vsi, ne glede na to, iz katerega naslova so zavarovani, zavarovani pri istem nosilcu socialnega zavarovaj- predpisi morajo biti, tisti ki urejajo delovanje in organizacijo na področju zdrav zavarovanja enotni in med

seboj skladni

2. NAČELO UNIVERZALNOSTI- teži k temu, da bi bil krog zavarovancev in upravičencev čim večji, saj bi se s tem uresničila težnja po

popolni socialni varnosti

3. NAČELO OBVEZNOSTI- zahteva, da se mora zdravstveno zavarovati vsak, za katerega predpisi določajo to obveznost. Pomeni, da so

obvezno zdrav zavarovani vsi, ki sklenejo delovno razmerje, ali opravljajo podjetniško, samostojno ali drugo dejavnost

4. NAČELO VZAJEMNOSTI IN SOLIDARNOSTI- po katerem lahko zavarovanec dobi večje pravice, kot bi jih dobil, če bi se upoštevali samo njegovi plačani

prispevki

5. NAČELO ZAKONITOSTI- pomeni določenost pravic v zakonu (51. čl URS: vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki

jih določa zakon)

6. NAČELO DEMOKRATIČNOSTI- omogoča, da pri upravljanju sistema sodelujejo tudi predstavniki delodajalcev in zavarovancev

7. NAČELO VARSTVA PRAVIC- pomeni, da zoper vsako odločitev v sistemu zdravstvenega vastva predpisan oz omogočen postopek varstva pravic.

a) konvecija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnostib) št. 24 o zdravstvenem zavarovanju delavcev v industriji, trgovini in domačih služabnikovc) št. 25 o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih delavcevd) št. 130 o zdravstvenem varstvu in dajatvah za primer boleznie) št. 121 o dajatvah za nesrečo pri delu in poklicne bolezni

Zakon o zdravstveni dejavnostiZakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanjuZakon o varstvu pri deluZako o zdraniški službi

6

Pravila obvezneega zdravstvenega zavaovanja

Zdravstveno varstvo obsega sistem aktivnosti, ukrepov in storitev za preprečevanje bolezni, krepitev zdravja, zgodnje odkrivanje bolezni, pravočasno zdravljenje, nega in rehabilitacija zbolelih in poškodovanih...

Vsakomur je zagotovljena pravica do najvišje možne stopnje zdravja, naložena pa mu je tudi dolžnost skrbeti za svoje zdravje.

Svet za zdravje ustanovljen pri Vladi RS

Nujna medicinska pomoč je izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena oz pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času prišlo do take ogroženosti.

Zdarvstveno zavarovanje:a) obveznob) prostovoljno

OBVEZNO ZAVAROVANJEObvezno zavarovanje obsega: - zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe izven dela- zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Poškodba pri delu – poškodba, ki je posledica neposrednega kratkotrajega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka in poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa in drugih sprememb fiziloškega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni vezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan.. poškodbe pri delu so tudi opisane poškodbe, ki jih je zavarovanec utrpel na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo.

Poklicna bolezen so lahko samo bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali pri delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Z obveznim zavarovanjem se upravičencem zagotavlja:1. plačilo zdravstvenih storitev2. nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela3. pogrebnina in posmrtnina4. povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev

1 pravice do zdravstvenih storitev: - zakon določa, katere storitve v obveznem programu imajo tak pomen, da so plačane v celoti iz zbranih

sredstev in za katere storitve je potrebno doplačati- zakon taksativno naševa upravičence, ki se jim pravice iz zdravstvenega zavarovanja zagotavljajo v celoti

(vojaški invalidi in civilni invalidi vojne,...)

2 nadomestila med začasno zadržanostjo od dela:- nadomestilo gre na podlagi mnenjaa osebnega zdravnika oz pristojne zdravniške komisije

7

- pravico do nadomestila imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, tisti, ki so zavarovani kot podjetniki, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali kot glavni poklic, vrhunski športniki in šahisti, kmetje pa, če plačujejo prispevek od osnove, določene za pokojninsko in invalidsko zavarovanje- nadomestilo gre zavarovancem praviloma od 31. dne zadržanosti od dela. Nadomestilo do 31. dne zadržanosti nosi delodajalec

3 pogrebnina in posmrtnina:- sta denarni dajatvi, ki pripradata upravičencem v primeru smrti zavarovane osebe- za to dvoje so praviloma zavaovani vsi, ki imajo pravico do nadomestila za začasno zadržanost od dela, razen njih pa še brezposelne osebe, ki prejemajo pri zavodu za zaposlovanje denarno pomoč oz nadomestilo, osebe, ki prejemajo npokojnino iz tujine, uživalci invalidnin in priznavalnin ali nadomestila po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, vojaški obvezniki in osebe z drugimi prihodki, vsi pa pod pogojem, sa imajo stalno prebivališče v Sloveniji- pripada osebi, ki je skrbela pogreb, posmrtnina pa je enkratna denarna pomoč ob mrti zavarovanca- obe dajatvi sta limitirani in sicer upravičencu ne pripadata če je imela umrla zavarovana oseba v koledarskem letu pred smrtjo dohodek višji od 150% minimalne plače v RS

4 povračilo potnih stroškov- zavarovanim osebam daje zakon pravico, da pri uresničevanju pravice do zdravstvenih storitev dobijo povrnjene stroške, ki jim nastanejo kot prevozni stroški ter stroški prehrne in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju, če morajo potovati k zdravniku ali v zdravstveni zavod v drug kraj

Sredstva za zdravsteno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki. Prispevke plačujejo zavarovanci , delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci. Stopnje prispevkov so določene z Zakonom o prispevkih za socialno varnost.

PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJEProstovoljno zavarovanje – za večji obseg pravic ali za višji standard storitev in dodatne pravice & za razliko med vrednostjo storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, in polno ceno storitev

Zavodu in drugim zavarovalnicam je zakon postavil 2 pogoja, ki ju morajo izpolniti, če hočejo uvesti prostovoljno zavarovanje:

1. v zavarovanje morajo sprejeti vse zavarovane osebe, ki se želijo pri njih zavarovati2. vse zavarovane osebe morajo glede pravic in obveznosti obravnavati enako.

ZZZS je javni zavod, ki izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje. Sedež v LJ. Dejavnost zavoda upravlja skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev in zavarovancev. Izvršilni organ skupščine je upravni odbor, poslovodni organ pa direktor. Letno pripravijo program storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, določijo obseg sredstev...

Zdravstvena dejavnost je javna služba, ki jo mora zagotavljati država.

Zdravstvena dejanost se opravlja na:a) primarni ravni - osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnostb) sekundarni ravni – specialistična ambulanta in bolnišnična dejavnostc) terciarna raven – opravljanje dejavnosti klinik, institutov in pooblaščenih zdravstvenih zavodov

8

d) drugo : zdraviliška zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost, preskrba z ortopedskimi pripomočki, preskrba s krvjo in krvnimi pripravki ter organi za presajanje, higiensko, epidemiološko in zdravstveno-ekološko dejavnost

Pravice pacientov:- do proste izbure zdravnika in zdravstvenega zavoda- do posvetovanja z ustreznimi zdravniki specialisti oz do konzilarnega pregleda- izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno trajanje zdravljenja- dati soglasje za medicinski poseg (brez soglasja poseg ni dovoljen, razen če gre za nujen medicinski poseg,

bolnik pa o njem ne more odločati)- odkloniti predlagane medicinske posege (nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen če to določa zakon)- do vpogleda v medicinsko dokumentacijo- zahtevati premestitev v drug zdravstveni zavod- do povračila povzročene škode zaradi neustreznega zdravljenja

Če bolnik ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi, ga je mogoče napotiti in sprejeti na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici tudi brez njegove privolitve, vendar mora strokovna oseba bolnišnice najkasneje v 48 urah po sprejemu o tem obvestiti pristojno sodišče.

Ugovor vesti - zaradi moralnih, religioznih, tradicionalnih pa tudi strokovnih razlogov zdravnik včasih določenega posega ne more ali noče opraviti. Ko ima zdavnik težave s svojo vestjo, pride do uporabe instituta ugovora vesti. To je ustavna pravica. Nikoli pa ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči.

Umetna oploditevAbortusEvtanazija Presajanje organovGenske spremembe

Združenja in zbornice – obvezna združitev v Zdravniško zbornico Slovenije. :- sprejema kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem

kodeksa- daje, podaljšuje in odvema dovoljenja za samostojno opravljanje dela- načrtuje, spremlja in nadzoruje sekundariat, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega

izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti- izvaja strokovni nadzor s svetovanjem- sodeluje pri pripravi zakonov, planskih aktov...- ......

Je pravna oseba zasebnega prava.

7. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavlja pravice do starostne, družinske in invalidske pokojnine, pravico do zaposlitve na drugem delu ali z ustreznim delovnim časom, pravico po poklicne rehabilitacije, pravico do ustreznih denarnih nadomestil, pravico do invalidnine. Zato jee ob zdravstvenem zavarovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti tisto zavarovanje, ki delavcem in njihovim družinam v največji meri zagotavlja socialno varnost v najširšem smislu.

Mednarodni pravni viri:- konvencija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti (l. 1952)- št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni- št. 128 o invalidskih, starostnih in družinskih dajatvah- št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

9

Temeljna načela:

1. NAČELO ENOTNOSTI ZAVAROVANJA- vsi so zavarovani pri istem nosilcu socialnega zavarovana, ne gleda na to iz katerega naslova so

zavarovani

2. NAČELO OBVEZNOSTI ZAVAROVANJA- zahteva, da vsak, ki sklene delovno razmerje ali prične opravljati podjetniško, samostojno ali drugo

dejavnost, že po zakonu postane zavarovanec pokojninskega in invalidskega zavarovanja- je posledica ustavne določbe, da je slovenija socialna država (2. čl. URS) in določbe, da je država tista, ki

ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje tre skrbi za njegovo delovanje- delodajalci morajo prijaviti v zavarovanje delavce, ki sklenejo pri njih delovno razmerje

3. NAČELO ZAKONITOSTI

4. NAČELO DEMOKRATIČNOSTI- sodelovanje pri upravljanju

5. NAČELO NEZASTARLJIVOSTI- pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo

6. NAČELO VRSTVA PRAVIC- ugovor, sodno varstvo

7. NAČELO VAROVANJA PRIDOBLJENIH PRAVIC- pomeni, da bodo upravičenci, ki bodo uveljavili pravice v skladu s predpisi, veljavnimi v času uveljavitve

pravice

8. NAČELA VAROVANJA PRIČAKOVANIH PRAVIC- zaradi tega načela bodo zavarovanci z določeno zavarovalno dobo ali določeno starostjo lahko ostali v

starem zavarovanju in tudi pridobili pravice po starih predpisih, drugi pa bodo na podlagi doseženih obdobij zavarovanja po starih predpisih dobili pravico do sorazmernega dela pravice po starih predpisih, vendar bo tudi v tem primeru uživanje teh pravic potekalo tako, kot je urejeno po novih predpisih

9. NAČELO POSTOPNEGA UVELJAVLJANJA SPREMEMB10. NAČELO PROSTE IZBIRE ČASA UPOKOJITVE PO IZPOLNITVI MINIMALNIH POGOJEV

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)

TRIJE STEBRI

Nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja obsega tri različne vrste zavarovanj (tri stebre). In sicer: 1. obvezno zavarovanje na podlagi dokladnega sistema (pay-as-you-go sistem)

[??]

Prvi steber- je osnova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga predstavlja obvezno zavarovanje na podlagi

medgeneracijske solidarnsti- financira se predvsem iz prispevkov delavcev in delodajalcev in sredstev RSlovenije, v manjšem delu pa

iz sredstev Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih virov, ki jih določa zakon

10

- obvezno zavarovanje zavarovancem zagotavlja pravico do pokojnine, pravice iz invalidskega zavarovanja, dodatne pravice in druge pravice

-

Pravica do pokojnine zagotavlja možnost, uveljaviti več pokojnin, ki zagotavljajo socialno varnost v primeru starosti, smrti družinskega člana ali izgube delovne zmožnosti:

1. pravica do starostne pokojnine2. pravica do invalidske pokojnine3. pravica do vdovske pokojnine4. pravica so družinske pokojnine5. pravica do delne pokojnine

Pravice iz invalidskega zavarovanja:1. pravica do poklicne rehabilitacije2. pravica do nadomestila za invalidnost3. pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom od polnega4. pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja5. pravica do povrnitve potnih stroškov

Dodatne pravice- pravica do dodatka za pomoč in postrežbo- pravica do invalidnine- pravica do varstvenega dodatka k pokojnini

Druge pravice:- pravica do odpravnine- pravica do oskrbnine- pravica do dodatka za rekreacijo ali pravica do enkratnega letnega dodatka

Drugi steber- sestavljata obvezno in prostovoljno dodatno zavarovanje prek podjetij- je nova oblika obveznega zavarovanja

Tretji steber:- predstavlja zavarovanje posameznikov, ki se ne bodo mogli ali se ne bodo hoteli vključiti v drugi steber.

Ti se zavarujejo sami in sklenejo ustrezno pogodbo z zavarovalnico, ki bo ravno tako morala pripraviti pokojninski načrt in organizirati pokojninski sklad

Izvajalec in nosilec obveznega zavarovanja ostaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ohranja status javnega zavoda.Dodatno obvezno zavarovanje ima drugega nosilca, saj je z zakonom ustanovljen posebni sklad, in tudi nosilci prostovoljnega zavarovanja so drugi pokojninski skladi. Zakon zahteva, da so pokojninski skladi jasno razvidni in da imajo že v firmi vsebovani besedi »pokojninski sklad«, ki sta zaščiteni, zato ju ne sme v firmi uporabljati nobena pravna oseba, ki ni ustanovljena kot pokojninski sklad.

11

ZAVAROVANEC je vsak, ki je obvezno ali prostovoljno vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje

OBVEZNO ZAVAROVANJE- kdo mora biti obvezno zavarovan, določa zakon, ki kot zavarovance našteva vse zaposlene v RS,

državljane RS, zaposlene pri tujcih, samozaposlene, kmete, vajence, vrhunske športnike in šahiste, brezposelne zavarovance, starejše in zapornike

Samozaposleni (self-employment) so obsežna skupina, v katero lahko vštevamo samostojne podjetnike, posameznike in tiste, ki z osebnim delom opravljajo samostojne dejavnosti. Zakon določa, da se kot samozaposleni štejejo:- osebe, ki so samostojni podjetniki, obrtniki, zasebni trgovci- osebe, ki opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev- osebe, ki opravljajo duhovniško ali drugo versko službo- osebe, ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost- osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti

Kot kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe se obvezno zavarujejo tisti, ki samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost in na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače.

Posebni primeri zavarovanja:Zakon določa, da so samo za primere invalidnosti, telesne okvare ali smrti kot posledice nesreče pri delu ali poklicne bolezni zavarovane nekatere osebe, ki sicer ne opravljajo dejavnosti, na podlagi katere bi bile obvezno zavarovane. Tudi v teh primerih gre za obliko obveznega zavarovanja, ki jo zakon poimenuje posebni primeri zavarovanja. Med te osebe štejejo dijaki, študenti pri praktičnem pouku, otroci in mladostniki z mornjami v duševnem ali telesnem razvoju…

Zakon določa zavarovalne primere, ki so podlaga za pridobitev pravic iz pokojninskega in iinvalidskega zavarovanja in sicer:

- starost- invalidnost- potreba po stalni pomoči in postrežbi- telesna okvara- smrt

STAROSTNA POKOJNINA

Starostna pokojnina je pokojninska dajatev, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje v zakonu določene pogoje.

- je že po namenu dolgoročna dajatev (prvica) pokojninskega zavarovanja trajne narave in periodično izplačljiva, ki upravičencu omogoča socialno varnost tudi po prenehanju delovnega razmerja oz opravljanja dejavnosti, ki mu je predstavljala edini in glavni poklic

- da bi upokojenec po upokojitvi vsaj približno ostal v enakem ekonomskem položaju, kot ga je imel, ko je bil aktiven

12

Pogoji za pridobitev pravice:Zakon določa, da pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe, zavarovanka pa 38 let pokojninske dobe. Če zavarovanec nima dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, ima pa dopolnjenih 20 let pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine pri dopolnitvi starosti 63 let. Zavarovanka, ki nima dopolnjenih 38 let pokojninske dobe, ima pa dopolnjenih 20 let pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine pri dopolnitvi starosti 61 let. To je starost, ki jo zakon imenuje polna starost, in pomeni, da je v primeru doseganja te starosti višina pokojnine odvisna le še od dopolnjene pokojninske dobe. Če zavarovanec nima dopolnjenih 20 let pokojninske dobe, ima pa dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, zavarovanka pa pri starosti 63 let.

Znižanje starostne meje:Zakon določa, da se starostni pogoji za priznanje pravice do pokojnine lahko znižajo v dveh primerih.

1. znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje vsakega rojenega ali posvojenega otroka. To pomeni, da se zavarovancu ali zavarovanki splošno določena starostna meja zniža, če je za otroka, ki je slovenski državljan, skrbel in ga vzgajal vsaj 5 let. Starostna meja se zniža za 8 mesecev za enega otroka, 20 mesecv za dva otroka in 36 mesecev za tri otroke. Pri večjem številu otrok se starostna meja za vsakega nadaljnega otroka zniža za dodatnih 20 mesecev. Kdo od staršev bo znižanje starostne meje koristil, se starša praviloma dogovorita sporazumno, če sporazuma ni, pa je do znižanja upravičen tisti od staršev, ki je v večjem obsegu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Po tej določbi se lahko minimalna upokojitvena starost moškemu zniža največ do 58. leta starosti, ženski pa največ do 56. leta starosti.

2. znižanje starosti za ženske zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti

POKOJNINSKA OSNOVA

Višina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove.

Pokojninska osnova je mesečno povprečje plač in zavarovalnih osnov v določenem obdobju, ki se skladno z zakonom valorizira na raven zadnjega koledarskega leta pred upokojitvijo.Predstavlja jo mesečno povprečje plač, ki jih je zavarovanec prejel, oz. zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki v katerih koli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Najnižja pokojninska osnova je tako najmanjši znesek, od katerega se zavarovancu lahko odmeri pokojnina v primeru, če je bil zavarovan od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne omogočajo odmera take pokojnine, ki bi upokojencu zagotavljala vsaj minimalno socialno varnost.

Določitev najnižje pokojninske osnove od katere se lahko odmeri starostna pokojnina, je izrazit socialni korektiv. Ta institut zavarovancu jamči, da se mu bo pokojnina odmerila od najnižje pokojninske osnove, če pokojnina ob upoštevanju pokojninske osnove, izračunane od njegovih prejemkov in ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe, ne bi dosegala zneska starostne pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove.

Zakonsko je omejena tudi najvišja pokojninska osnova, ki je določena v višini štirikratnika najnižje pokoninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova je najvišji znesek, od katerega se zavarovancu lahko odmeri pokojnica, ne glede na višino plač ali zavarovalnih osnov.

13

ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Starostna pokojnina se odmerja v odvisnosti od starosti, pokojninske oz zavarovalne dobe in spola zavarovanca. Zakon uvaja možnost fleksibilnega upokojovanja, kar pomeni, da je možno zavarovancu trajno priznati višjo ali nižjo pokojnino, kot bi mu šla z upoštevanjem polne starosti in 40 oziroma 38 let pokojninske dobe.

Za 15 let zavarovalne dobe se zavarovancu odmeri pokojnina v višimi 35% pokojninske osnove, za zavarovanko v višini 38% pokojninske osnove, za vsako nadaljnje polno leto pokojninske dobe pa se odstotek poveča za 1,5%. Če znaša pokojninska doba manj kot leto, vendar več kot 6 mesecev, se odstotek poveča za 0,75%.

Če se odmerja starostna pokojnina zavarovancu z delovno dobo, daljšo od polne delovne dobe, se mu pokojninska osnova poveča.

Pri manjši starosti od polne starosti, se zavarovancu, ki nima 40 let, in zavarovanki, ni nima 38 let delovne dobe, pokojnina, odmerjena ob upoštevanju pokojninske dobe in pokojninske osnove, zniža za vsak mesec starosti, ki jima manjka do dopolnjene polne starosti.

Zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pa ostane v zavarovanju po dopolnitvi 63. oz. 61. leta starosti, se pokojnina poveča.

Minimlna pokojnina, ki jo zavarovanec lahko dobi v skladi z veljavnimi predpisi, je določena v višini 35% najnižje pokojninske osnove.

Pogoj za pridobitev pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja.Za kmeta velja, da pridobi pravico, ko kmetijo odda prevzemniku, ko jo proda ali odda v dolgoročni najem.

DELNA POKOJNINA

- enaki pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine- za zavarovanca predstavlja krajši ali daljši čas prilagajanja v načinu življenja, ko prehaja iz aktivnega

življenja v pokoj- zavarovancu omogoča, da ostane največ s polovico polnega delovnega časa v delovnem razmerju in za ta

čas prejema ustezno plačo, razliko pa mu pokrije zavod v obliki delne pokojnine- odmeri se v višini polovice starostne pokojnine ob upoštevanju zavarovančeve pokojninske dobe,

pokojninske osnove in starosti

Ko prenega pravica do uživanja delne pokojnine, ima zavarovanec 3 možnosti:1. da se mu izplačuje že izračunana in usklajena pokojnina v celoti, namesto samo polovice2. da se mu odstotno poveča prej odmerjena pokojnina, glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo oz

starost, v času prejemanja delne pokojnine3. da se mu pokojnina ponovno odmeri

DRŽAVNA POKOJNINA- je prejemek, ki se ob dopolnitvi določene starosti zagotavlja osebam, ki niso dopolnile minimalne

zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine in izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonom

- je po vsebini posebna oblika pravice socialne varnosti za tiste prebivalce RS, ki pri starosti 65 let in pod pogojem, da so med 15 in 60 letom starosti najmanj 30 let prebivali v RS, nimajo zagotovljenih najmanj toliko sredstev za preživljanje, da bi jim bila v primeru priznanja katere pravice iz obveznega zvarovanja priznana pravica do varstvenega dodatka

- znaša 33,3% najnižje pokojninske osnove

14

PRAVICE NA PODLAGI INVALIDNOSTI

Invalidnost je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene po zakonu, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje.

3 kategorije invalidnosti:

I. kategorija: zaradi dveh razlogov:- zavarovanec splo ni več zmožen opravjati organiziranega pridobitnega dela- pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti preostala delovna zmožnost: če zavarovanec brez nevarnosti za poslabšanje invalidnosti sposoben polni delovni čas opravljati delo na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz . usposobljenosti, če se lahko za tako delo usposobi s poklicno rehabilitacijo ali pa če lahko določeno delo opravlja vsaj polovico delovnega časa

II. kategorija: ko je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več

III. kategorija: ko zavarovanec tudi s poklicno rehabilitacijo ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, vendar:- lahko opravlja določeno delo vsaj s polovico delovnega časa- je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50%- lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, ni pa zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega

je razporejen

Vzroki za nastanek invalidnosti: poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen, poškodba izven dela.

Poškodba pri delu – poškodba, ki je posledica neposrednega kratkotrajega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka in poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa in drugih sprememb fiziloškega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni vezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan.. poškodbe pri delu so tudi opisane poškodbe, ki jih je zavarovanec utrpel na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo.

Poklicna bolezen so lahko samo bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali pri delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti:Pravice na podlagi invalidnosti pridobi zavarovanec, pri katerem se ugotovi I., II., III. Kategorija invalidnosti, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 63 let oz ni dopolnila 61 letČe je vključen v obvezno zavarovanje, za priznanje pravice dopolnjena pokojninska doba ni pomembna, če pa ne, mora za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjevati pogoj zavarovalne dobe oz pokojninske dobe, kot se to zahteva za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Invalidska pokojnina je pokojninska dajatev, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom.

15

- je edina dolgoročna pravica iz invalidskega zavarovanja

Pravico do nje pridobi zavarovanec, ki postane invalid 1,2,3, kategorije invalidnosti, ki ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni več zagotovljena, in zavarovanec 2. ali 3je kategorije invalidnosti, ki mu zaradi starosti ni več zagotovljena ustrezna zaposlitev ali razporeditev.

Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec ne glede na pokojninsko dobo, če je ta posledica poškodbe pri delu alu poklicne bolezni, drugače pa le, ča je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdoblja od dopolnjenega 20. leta starosti. Ta leta so poseben pogoj za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in se imenujejo delovna leta.

Praviloma se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.

Invalidska pokojnina, priznana za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je odmerjena enako, kot starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo, s tem da se zaradi starosti ne zmanjšuje.

Najmanjša višina invalidske pokojnine za zavarovanca, ki je postal invalid pred 63 letom starosti (moški) oz 61 letom (ženske) je 45% oz 48% (ženske) pokojninske osnove.

Če zavarovanec izpolnjuje tako pogoje za invalidsko pokojnino kot pogoje za starostno pokojnino sam izbira, katero od obeh bo užival (t.i. IZBIRNA PRAVICA)

POKLICNA REHABILITACIJA

Poklicna rehabilitacija je celostni proces v katerem se zavarovanca strokovno, fizično ali psihosocialno usposobi za drug poklic, da se lahko vključi v normalno ali prirejeno delovno okolje.

Pravico do poklicne rehab lahko pridobi zavarovanec, pri kateren je ugotovljena 2. kategorija invalidnosti in ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, če se lahko glede na preostalo delovnio zmožnost usposobi za opravljanje ustreznega dela v polnem delovnem času.

Zavarovanec ima pravico do začasnega denarnega nadomestila za čas od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije do konca rehabilitacije. Denarno nadomestilo mu je odmerjeno v višini 100% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če se izobražuje na šolah in drugih oblikah izobraževanja oz s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu. Če se zavarovanec usposablja ob delu pa ima pravico do denarnega nadomestila v višini 40% invalidske pokojnine.

Po pričetku dela na novem delovnem mestu, ima zavarovanec pravico do denarnega nadomestila v višini 20% invalidske pokojnine.

PRAVICA DO PREMESTITVE

Premestitev je pravica, ki jo dobi delovni invalid:- po končani rehabilitaciji- s preostalo delovno zmožnostjo, če je pri njem ugotovljena II. Kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50 letu

starosti- če je pri njem ugotovljena III kategorija invalidnosti (če mu je delovna zmožnost zmanjšana za mnj kot 50%

ali če lahko dela v svojem poklicu, vendar na drugem delovnem mestu od tistega, na katerega je razporejen)

Premestitev je delovnem invalidu dolžan zagotoviti delodajalec.

16

Pravica do nadomestila:[knjiga, ker manjka]

Delovni invalid lahko namesto do premestitve zahteva, da se mu prizna pravica do poklicne rehabilitacije. V takem primeru pridobi pravice, kot so določene za delovne invalide, ki jim je priznana pravica do poklicne rehabilitacije.

Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan oz je po lastni krivdi delo ali obvezno zavarovnje izgubil že po ugotovitvi invalidnosti, se mora v 30 dneh po dokončnosti odločbe o priznani pravici oz prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijaviti pri prostojnem Zavodu za zaposlovanje, če hoče uživati pravice do nadomestil za invalidnost.

PRAVICA DO DELA S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM IN DELNA INVALIDSKA POKOJNINA

Zavaovanec, pri katerem se ugotovi III kategorijo invalidnosti in niti s poklicno rehabilitacijo ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, pridobi pravico:

a) do dela z delovnim časom, ki je krajši od polnegab) pravico do delne invalidske pokojnine.

Delna invalidska pokojnina se odmeri od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in to v odstotku, ki usteza skrajšanju polnega delovnega časa.

Delna invalidska pokojnina se poveča, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mesu, na katero je razporejen in je zato razporejen na drugo delovno mesto (za 30%), ali če izgubi delo brez lastne volje ali krivde (za 40%). Tako povečana dena invalidska pokojnina ne sme presegati 80% invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti

Če zavarovancu po lastni volji ali krivdi preneha delovno razmerje, se delna invaldska pokojnina zmanjša za 30%.

Delne invalidske pokojnine zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje zavod.

DOLŽNOSTI DELODAJALCA

Delodajalec je, rzen izjemoma in v skladu z zakonskimi določbami, dolžan obdržati v delovnem razmerju zavarovanca, pri katerem je nastala II ali III kategorija invalidnosti. Po prejemu sklepa zavoda ga je dolžan premestiti na delovno mesto, primerno njegovi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oz usposobljensot, oz mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo in delo s krajšim delovnim časom os polnega.___________________________________________________________________________________________

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, če delovnemu invalidu za preostalo delovno zmožnost ne more zagotoviti delovnega mesta oz dela s krajšim delovnim časom od polnega, delodajalec lahko delovnemu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi, če delovni invalid brez opravičljivega razloga v določenem roku:

1. ne nastopi poklicne rehabilitacije2. ne konča poklicne rehabilitacije3. ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o poklicni rehabilitaciji4. ne nastopi ela na drugem delovnem mestu5. ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega

17

Kontrolni pregled – če zavaovanec pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja zaradi ugotovljene invalidnosi pred dopolnjenim 45 letom starosti, se pri njem invalidnost ponovno ugotavlja z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se praviloma opravljajo vsakih 5 let

PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI

Za pridobitev pravic po umrlem zavarovancu morajo biti izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega, sa lahko vdova ali vdovec oz drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico do pokojnine, če je umrli zavarovanec:

1. dopolnil najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe

2. izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne oz invalidske pokojnine

3. bil uživalec starostne ali invalidske pokojnine ali je užival pravice na podlagi invalidnosti.

Vdovska pokojnina je pokojinski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju oz. ob izpolnjevanju pogojev tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v izvenzakonski skupnosti umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon.Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine z vdovo ali vdovca:- dopolnitev starosti 53 let- nezmožnost za delo- otroci

Za vdovo ali vdovca je v zakonu predvidena čakalna doba. To pomeni, da vdova oz vdovec, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnila oz dopolnil starosti 53 let, je pa dopolnila starost 48 let pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 53 let starosti.

[knjiga]

Vdova ali vdovec trajno izgubi pravico do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo (ali izvenzakonsko skupnost) pred dopolnitvijo 58 leta starosti, razen v primeru popolne nezmožnosti za delo.Življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerij v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, mora za možnost priznanja pravice do vdovske pokojnine trajati tri leta pred dmrtjo zavarovanca, razen če sta partnerja kadarkoli imela skupnega otroka. V takem primeru za priznanje pravice zadošča že skupnost v zadnjem letu pred smrtjo zavarovanca.

Razvezani zakonec ima pravico do vdovske pokojnine, če mu je bila s sodno odločbo ali s sporazumom ob razvezi zakonske zveze priznana pravica do preživnine, ki jo je moral do smrti plačevati umrli zakonec.

Vdova oz vdovec ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine, če je bila oz bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.

18

DRUŽINSKA POKOJNINA

Družinska pokojnina se po smrti zavarovanca prizna zakonskim ali izvenzakonskim otrokom ter posvojencem, pastorkom, vnukom in drugim otrokom brez staršem in posvojiteljem, ki jih je zavarovanec preživljal, pod dodatnim pogojem, da nimajo lastnih sredsev za preživljanje.

a) OtrociMed otroke zavarovanja štejemo:- njegove zakonske in nezakonske otroke- njegove posvojence- pastorke- vnuke- drzge otroke brez staršev. Pri tem se šteje, da so otroci brez staršev (lahko tudi vnuki) takrat, kadar so njihovi starši sicer še živi, a popolnoma nezmožni za delo.

Ko otrok dopolni 15 let, ima pravico do družinske pokojnine samo, če je prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje (do dopolnjenega 18 leta starosti) oziroma če se redno šola (max do 26. leta starosti).

Otrok izgubi pravico do družinske pokojnine oz pravice ne pridobi, če je sklenil zakonsko zvezo, razen če gre za otroka, ki je trajno nezmožen za delo ali če se oba zakonca šolata in nista zavarovanca.

b) Starši

Starši lahko dobijo pravico do druž pokojnine po umrlem zavarovancu pod ogojem, da je zavarovanec do smrti preživljal, in če so do smrti zavarovance izpolnili starost 58 let. Če starostnega pogoja ne izpolnjujejo, pa v primeru, da so bili ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožni za delo.

c) Bratje in sestre

Lahko pridobijo pravico do druž pokojnine pod enakimi pogoji, kot to velja za otroke ali starše umrlega zavarovanca, s tem, da mora biti pri njih izpolnjen še dodatni pogoj, da nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

ODMERA VDOVSKE OZ DRUŽINSKE POKOJNINEOsnova za odmero vdoske oz družinske pokojnine je starostna oz invalidska pokojnina, ki bi j o zavarovanec pridobil ob smrti ali ki jo je ob smrti užival.

Po določitvi osnove za odmero, se vdovska pokojnina odmeri v višini 70% od osnove. Vdova ali vdovec, ki ima pravico tudi do starostne pokojnine ali invalidske pokojnine, uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.

ODPRAVNINA IN OSKRBNINAV primerih, ko vdova ali vdovec ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, ker ne izpolnjuje posebnih pogojev, ki so določeni za priznanje te pravice, pridobi pravico do odpravnine in oskrbnine, ki predstavljata začasni pravici, po svojem značaju in vsebini pa sta predvsem socialni dajatvi.

Pravico do odpravnine ima vdova ali vdovec, ki ni zavarovan, in sice v višini 6mesečnega zneska vdovske pokojnine, ki bi mu šla če bi imel pravico do te pokojnine.

19

Do oskrbnine pa ima pravico po prenehanju izplačevanja odpravnine, le se v 30 dneh od dneva izgube pravice do odpravnine prijavi pri Zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Vdova ali vdovec ima pravico do oskrbnine največ 24 mesecev, oskrbnina pa znaša toliko, kolikor bi znašala vdovska pokojnina, vendar največ v višini osnove najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.

VARSTVENI DODATEKJe denarni dodatek upokojencu s pokojninsko dobo, krajšo od 40 let (m) oz 38 let (ž), ki izpolnjuje premoženjski cenzus in čigar pokojnina je nižja od osnove za odmero dodatnih pravic.

[knjiga 111]

Varstveni dodatek se zagotavlja socialni korektiv, njegova višina pa je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe in tudi od števila uživalcev.

Od 111 do 148 v knjigi

Dodatek za pomoč in posrežbo je denarni prejemek, kiga upravičenec pridobi, če ne more opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb.

Invalidnina je denarni prejemek, do katerega je zavarovanec upravičen v primeru telesne okvare.

Zavarovalna doba je obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter obdobja, za katera so plačani prispevki.

Dodatna doba je čas, prebit izven zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Dokupljena doba je z zakonom določeno obdobje, v katerem zavarovanec ni bil vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje pa se v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov.Dokup pokojninske dobe je omogočen v 4 primerih:

a. če gre za dokup zaradi izpolnite pogojev za prdobitev pokojnine presežnih delavcev,b. če gre za dokup za ugodnejšo odmeroc. če gre za dokup zaradi odmere pokojnine brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne

starostid. če gre za dokup za izpolnitev pogojev in odmero dohodnine

Pokojninski načrt je akt, ki določa pogoje za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg pravic ter postopek za uveljavitev pravic.

20

8. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Brezposelna oseba: oseba sposobna za delo, je pripravljena delati, aktivno išče zaposlitev

Konvencija št. 168 v zvezi z upravičenostjo do denarnih dajatev. Opredeljena sta 2 primera:- primer polne brezposelnosti- primer delne brezposelnosti

Polna brezposelnost – izguba zaslužka zaradi nezmožnosti dobiti primerno zaposlitev, za osebo, ki je zmožna za delo, je na voljo in aktivno išče zaposlitev.

Delna brezposelnost – brezposelnost, ki doleti osebo, ki ji ni prenehalo delovno razmerje, vendar začasno izgubi celotni dohodek, ker začasno ne dela ali dela s krajšim delovnim časom. Tu se lahko šteje tudi oseba, zaposlena s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Delno brezposelna je oseba, ki ne opravlja dela s polnim delovnim časom in občasno ne dela ali dela s krajšim delovnim časom.

VZROKI IN VRSTE BREZPOSELNOSTI

1. Ciklična brezposelnost nastane zaradi pomanjkanja povpraševanja na individualni ravni (povpraševanje po potrošnih dobrinah) in na ravni gospodarstva (povpreševanje po finančnih sredstvih zaradi investicije). Zniževanje po proizvodih vpliva na zmanjšanje števila delovnih mest in negativno vpliva na odpiranje novih delovnih mest. Taka gibanja lahko vplivajo na nastanek visokih stopenj brezposelnosti in ob ekonomskih krizah tudi na množično brezposelnost kot najhujšo obliko brezposelnosti.

2. Sezonska brezposelnost nastane zaradi sezonskih nihanj v intenziteti proizvodnje in dela v določenih dejavnostih v različnih letnih obdobjih. Značilna je za nekatere panoge, zlasti gradbeništvo, turizem, gostinstvo, sodi pa med lažje oblike brezposelnosti, saj se v prihodnosti delavci spet lako zaposlijo.

3. Tehnološka brezposelnost nastaja zaradi uvajanja novih tehnologij in novih metod upravljanja in organizacije dela. Tehnološka, komunikacijska in računalniška revolucija so med glavnimi generatorji brezposelnosti v razvitih industrijskih državah. Zamenjava človeškega dela s tehnologijo povzroča, da je na trgu dela nepotrebnih vedno več poklicnih in kvalifikacijskih profilov: najizrazitejši je presežek nekvalificirani in nizko kvalificiranih oseb, ki jih je zamenjala cenejša tehnologija.

4. Strukturna brezposelnost je posledica neskladja med izobrazbo oz. usposobljenostjo, zahtevano za razpoložljiva delovna mesta, in dejansko izobrazbo in usposobljenostjo brezposelnih oseb. Strukturna brezposelnost je posledica tehnološkega razvoja in sprememb v strukturi povpraševanja glede na izobrazbo in usposobljenost, ki je potrebna za delo na novih delovnih mestih v podjetjih.

5. Frikcijska brezposelnost je posledica redne fluktacije delovne sile in nastane zaradi menjave zaposlitve v času, ko posameznik preneha z eno zaposlitvijo in čaka na začetek nove zaposlitve. Ta brezposelnost se šteje za normalno brezposelnost, ki je posledica rednih procesov zaposlovanja v vsaki državi.

6. Množična brezposelnost nastopi ob ekonomskih krizah v posamezni državi, ko ostane brez dela veliko število do tedaj zaposlenih delavcev, novo zaposlenih pa ni, ker ni delovnih mest. Ta oblika je za vsako državo najhujša, saj je dolgoročna. Odpraviti jo je mogoče le z ekonomskimi in pogosto tudi političnimi spremembami, v preteklosti pa je bila pogosto tudi vzrok velikih socialnih pretresov.

7. Brezposelnost kot posledica globalizacije proizvodnjo selijo v druge države zaradi cenejše delovne sile.

21

Dejavniki, ki vplivajo na brezposelnost:1. EKONOMSKA GIBANJA 2. POVEČEVANJE PRODUKTIVNOSTI NA ZAPOSLENO OSEBO3. SKRAJŠEVANJE DOLŽINE DELOVNEGA ČASA4. CENA DELA V POSAMEZNI DRŽAVI

Pravice iz zavarovanja za brezposelnost so:a) denarno nadomestilob) denarna pomočc) povračilo prevoznih in selitvenih stroškovd) pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Pravico do denarnega NADOMESTILO za primer brezposelnosti ima lahko zavarovanec, ki ob izpolnjevanju splošnih pogojev, čigar delovno razmerje pred prenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih.Zavarovanec, ki je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravljal sezonsko delo, ima pravico do denarnega nadomestila, če ima po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom najmanj 12 mesecev zavazovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti.

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Denarno nadomestilo znaša prve tri mesece prejemanja 70%, v naslednjih mesecih pa 60% osnove.

Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila lahko traja najdlje:a) 3 mesece za zavarovanje 1 do 5 letb) 6 mes 5 do 15 letc) 9 mes od 15 do 25 letd) 12 mes za zavarovanje nad 25 lete) 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 letf) 24 mesece z zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let

Denarno nadomestilo se za dobo 2 mesecev zniža za 50%, če zavarovanec odkloni primerno zaposlitev.

Denarno nadomestilo vs denarna pomoč

Denarna POMOČ:Zavarovanec lahko v roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila uveljavlja pravico do denarne pomoči. Pravico do denarne pomoči dobi če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči v povprečju ne presegajo 80% zajamčene plače po zakonu.

AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA pomeni sodelovanje brezposelne osebe pri določenih aktivnostih, ki jih organizira in praviloma financira nsilec zaposlovanja ali država zaradi povečanja možnosti brezposelnih oseb, da se čimprej redno zaposlijo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Vključitev je povezana z temeljno obveznostjo brezposelne osebe, da aktivno sodeluje v določenem programu, na primer v programu usposabljanja, izobraževanja, dela ali drugega ukrepa aktivne politike zaposlovanja. Za brezposelno osebo je aktivnost v celoti ali delno brezplačna.V svetu se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da dolžnosti države do brezposelne osebe ne morejo biti omejene na pasivne programe denarnih dajatev za čas brezposelnosti, temveč je temeljna dolžnost države, da skrbi za organiziranje aktivnosti za brezposelne. Pravica do denarne dajatve, bi morala biti praviloma pogojena z določeno aktivnostjo brezposelne osebe.Ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvajajo zavod, pooblaščene organizacije oz delodajalci, skladi dela in ministrstvo, pristojno za delo.

22

Delodajalcu, ki je zaposlil brezposelno osebo, ki je bila neprekinjeno prijavljena pri zavodu več kot 12 mesecev, zavod za dve leti povrne polovico prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za starševsko varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Posebnosti veljajo tudi za zaposlitev starejše brezposelne osebe (nad 50) ter za prve iskalce zaposlitve, prijavljene na zavodu več kot 6 mesecev

Zaposlitveni načrt – v njem se določijo in predvidijo aktivnosti pri iskanju zaposlitve in vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja.

Vključitev in način ter pogoji za izvajanje programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja so urejeni s pogodbo med brezposelno osebo in zavodom oziroma drugo pooblaščeno organizacijo. V pogodbi so določene zlasti pravice, obveznosti in odgovornosti brezposelne osebe ter nosilca izvajanja ukrepov ter kontrola nad njihovim izvajanjem.

JAVNA DELA so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovastvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.Program javnih del in število vključenih oseb določi Vlada RS v okviru programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za proračunsko obdobje.Za brezposelne osebe, ki so vključene v javna dela na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklepajo z izvajalcem javnih del, se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih, ki urejajo delovni čas, odmore, počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, varnost in zdravje pri delu ter posebno varstvo delavcev.Brezposelna oseba je praviloma četrtino časa trajanja javnih del vključena v programe usposabljanja in izobraževanja.Vključitev v javna dela lahko traja največ eno leto in se lahko podaljša, če brezposelni osebi ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve.

Izobraževanje brezposelnih oseb: - ministrstvo pristojno za delo in ministrstvo pristojno za šolstvo pripravita za vsako šolsko leto program

izobraževanja za brezposelne osebe, ki ga sprejme Vlada RS- brezposelna oseba, ki ima ali si pridobi strokovna znanja in spretnosti, potrebna za opravljanje poklica ali

posameznih zadolžitev v okviru poklica, lahko pridobi poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje z listino- s poklicno kvalifikacijo ni mogoče pridobiti poklice oz strokovne izobrazbe, ki se pridobi po izobraževalnih

programih

kadrovske štipendije dodeljujejo organizacije in delodajalci v skladu s svojimi potrebamirepubliške štipendije vajenci, dijaki in študentje, ki nimajo kadrovse štipendije oz nimajo posojil za študij se lahko prijavijo na razpis. Lahko jo pridobi kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ni presegal celoletnega zneska 130% zajamčene plače. Zoisova štipendija – za izrazito nadarjeni vajenci, dijaki in študentje

23

8. OTROŠKO VARSTVO – DRUŽINSKI PREJEMKI

- na začetku zaradi dviga natalitete- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

Iz naslova zavaovanja lahko zavarovanci uveljavljajo naslednje pravice:- starševski dopust- starševsko nadomestilo- pravice iz naslova krajšega delovnega časa

vrste starševskega dopusta:a) porodniški dopustb) očetovski dopustc) dopust za nego in varstvo otrokad) posvojiteljski dopust

Porodniški dopust matere je določen v trajanju 105 koledarskih dni; če mati rodi mtrvega otroka še 42 dni od dneva porodaMati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni, lahko pa ga 42 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog

-.--- [stara zakonodaja]

Pravica do starševskega nadomestila obsega: (pravico do njega imajo osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po ZSDP pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta. Tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po ZSDP najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta)

1. porodniško nadomestilo2. očetovsko nadomestilo3. nadomestilo za nego in varstvo otroka4. posvojiteljsko nadomestilo

ZSDP določa tudi pravice do družinskih prejemkov, ki obsegajo:1 – starševski dodatek2 – pomoč ob rojstvu otroka3 – otroški dodatek4 – dodatek za veliko družino5 – dodatek za nego otroka6 – delno plačilo za izgubljeni dohodek

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, če po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.

Otroški dodatek je denarna dajatev, s katero se staršem oz otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po ZSDP. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov vseh otrok.Do otr dodatka je upravičena oseba do dopolnjenega 18. leta starosti, starejša oseba pa, če se šola, dokler ima status študenta dodiplomskega študija (in manj), vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseb po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let ali če šolanja v predpisanem roku ni končala zaradi daljše bolezni, poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem. Status

24

otroka se podaljša za toliko časa, za kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo. Pravica se prizna za dobo 1 leta.

Dodatek za veliko družino je namenjen družini z več otroki.

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kdar prekine delovno razmerje ali začne delai krajši delovni čas zaradi nega in varsta otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka.

Pravice do družinskih prejemskov se uveljavljajo v skladu z ZUP: na prvi stopmji odloča CSD, ki ga določi minister, o pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo, v sporih zoper odločbe mininstrstva pa odloča prostojno delovno in socialno sodišče.

9. SOCIALNO VARSTVO

= sistem, ki naj zagotavlja dajatve (denarne in v naravi) tistim, ki so v socialni ali ekonomski stisti ter zato potrebujejo pomoč.

Celoten sistem SV se v teoretični opredelitvi deli na 2 dela:a) sistem pomoči določenim skupinam prebivalstva, ki potrebujejo posebno pomoč (npr. starejši, kki živijo

sami, invalidi, otroci brez staršev,...). Ta sistem označujemo tudi kot sistem socialnega skrbstva.

b) Sistem splošnega varstva vseh tistih prebivalcev, ki se znajdejo v socialni ali ekonomski stiski, ki pa je lahko tudi le začasna

Sistem SV je financiran ali iz državnih ali iz lokalnih sredstev, možna je tudi kombinacija obojega. Ker se ne financira iz prispevkov, ga označujemo kot ne-prispevni sistem (ne-kontributivni sistem). Temelji na ideji pomoči isebam, ki so pomoči potrebne, ne pa na upravičenju tistih, ki so za sistem prispevali sredstva v predhodnem obdobju.

Zakon o socialnem varstvu:Pravice iz socialnega varstva po tem zakonu obsegajo storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva, ter dajatve, namenjene tistim posameznikom, ki si sami materialne vrednosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati.Upravičenci so državljani RS, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ter tujci, ki imajo dovolenje za stalno prebivanje v Sloveniji.Državljani RS , ki nimajo stalnega prebivališča v RS, ter tujci, ki nimajjo dovolenja za stalno prebivanje v Sloveniji, uveljavljajo pravice do posameznih storitev in dajatev v primerih in pod pogoji, ki jih določa ZSV.

Socialnovarstveni program, ki ga sprejme Državni zbor RS:1. določi strategijo razvoja socialnega varstva2. opredeli prednostna razvojna področja socialnega varstva Pomoč družini3. opredeli specifične potrebe in možnosti posameznih območij4. določi mrežo javne službe, ki jo zagotavlja država

25

Socialnovarstvene storitve v RS, ki so namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav so:.- prva socialna pomoč- osebna pomoč- pomoč družini- institucionalno varstvo- vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji- pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih

prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialnovarstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi, ter o obveznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialnovarstvene storitve in dajatve. Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočil razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti.

obsega pomoč za dom, pomoč na domu in socialni servis.

Socialni servis obsega pomoč na domu pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primeri, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

Institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerim se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstevno varstvo.

Vodenje in varstvo obsegata organizirano celovito skrb za odraslo telesno in duševno prizadeto osebo, razvijanje individualnosti in harmoničnrga vključevanja v skupnost in okolje.

Pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih obsega svetvanje in pomoč pri razreševanju težav, ki jih imajo delavci v zvezi z delom v delovni sredini in ob prenehanju delovnega razmerja, ter pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in ivalidskega zavarovanja ter otroškega in družinskega varstva.

Socialnovarstvene dajatve po ZSV so opredeljene kot:- denarna pomoč kot edini vir preživljanja- denarni dodatek

DENARNA POMOČ kot edini vir preživljanja so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dogodkov oz prejemkov, brez premoženja ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter živijo doma.

DENARNI DODATEK – do njega je upravičena oseba, ki začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ne more vplivati

Opravljanje dejavnosti socialnega varstva je v RS opredeljeno kot javna služba, ki jo opravljajo javni socialnovarstveni zavodi, na podlagi koncesije pa tudi drugi.Javni socialnovarstveni zavodi so:- CSD

26

- Domovi za starejše- Posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle- Varstveni delovni centri- Socialnovarstveni zavodi za usposabljanje

10. SOCIALNI SPORI

- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih ureja pristojnost, organizacijo in sestavo socialnih sodišči in določa tista pravila postopka, k se v socialnih sporih razlikujejo od pravil, ki urejajo pravdni postopek.

- Socialno sodišče je samostojen oddelek delovnega sodišča v LJ- Socialni spor je spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko

nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča.

- V socialnih sporih na prvi stopnji odloča socialno sodišče prve stopnje, na drugi stopnji pa višje delovno ali socialno sodišče, zoper njih pa Vrhovno sodišče, ki ima v sestavi tudi delovno-socialni oddelek.

Zakon določa, da je pristojnost socialnega sodišča podana na področju:1. pokojninsko in invalidsko zavarovanje2. zdravstveno zavarovanje3. zavarovanje za primer brezposelnosti 4. zaposlovanja na področju starševskega varstva5. družinski prejemki, socialni prejemki

11. DEMOGRAFSKA GIBANJA IN SOCIALNA VARNOST

Če je v neki državi relativno veliko starejših in starih, število rojstev (in mladine) pa upada je vzrok za zaskrbljenost na dlani: ne gre le za preživetje naroda, temveč tudi za možnosti financiranja socialne varnosti na srednji oz dolgi rok. Rojstva v Sloveniji upadajo od leta 1955.

V svoji rodni dobi je ženska v Sloveniji še rojevala po 2,11 otroka v letu 1980, leta 2003 pa le še po 1,2 otroka.

Ker pa je pričakovana življenjska doba daljša, to dodatno prispeva k večjim izdatkom za socialno varnost, tako zaradi daljšega obdobja izplačevanja pokojnin kot tudi zaradi višjih izdatkov za zdravstveno zavaovanje.

Ker imajo sistemi socialne varnosti podrobne podatke o uporabnikih, njihovi strukturi in dajatvah zanje, so navedeni podatki zelo koristna informacija tudi za demografe.

Vidimo torej, da se v primeru staranja prebivalstva stanje zelo poslabša, ker terja najmanj reforme sistema glede na dejansko situacijo.

Ob vseh opozorilih glede spremenjene demografske situacije pa je vendarle treba povedati tudi to, da ima vsako stanje tudi drugo plat. Dejstvo je namreč, da staranje prebivalstva, ki prejema pokojninske dajatve, omogoča tudi nova delovna mesta v negi, servisnih storitvah, zdravstvu, zdravilišlemu turizmu ipd., razen tega pa starejša generacija predstavlja porošnike, socialni varnosti prihrani določene stroške...

27