Socialna varnost

Socialna varnost

Barbara Kobal Tomc

[email protected]

Fakulteta za psihoterapijo

Predmet: Uvod v zdravstveno in socialno varstvo

II. del

Socialna politika

‘Socialna politika blaži vpliv nehumane racionalnosti kapitalističnega načina gospodarjenja' (Stritih) in hkrati dejansko posega v ekonomijo, saj neposredno vpliva na plačilno sposobnost prebivalstva ter (s tem) na zvišanje davkov.

Socialna politika v RS

• V bivši družbeno politični ureditvi je bila značilna izenačevalna socialna politika (izenačevanje državljanov): socialna politika je dopolnilo ekonomski politiki, s katero se staplja v splošno družbeno politiko.

• Socialne politike, ki bi izhajala iz dejanskega družbenega stanja, ni bilo: revščina ni bila predmet politik, storitveni servisi so bili kontrolni in izključevalni, značilna je bila institucionalizacija in kategorizacija tistih, ki niso spadali v večinsko podobo družbe (Leskošek).

Socialna država 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in

socialna država. Osnovni pogoj za delovanje Slovenije kot

socialne države je usklajen gospodarski in socialni razvoj (Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, Ur. l. RS št. 91/01).

Socialna država

Država je socialna, če ima politiko in predpise, s katerimi se uresničuje kratkoročni in dolgoročni družbeni in osebni socialni interes (Bubnov-Škoberne).

Moderna socialna država

Svojo dejavnost usmerja v preventivo,

s katero naj bi se uredile razmere, v katerih bi posamezniki in družine uspešno funkcionirali v družbi, s čimer bi lahko omejevala kurativno delovanje v korist prebivalcev v stiski (Bubnov-Škoberne).

Država blaginje

Država, ki je prevzela odgovornost za socialno varnost in blagostanje državljanov, katerim zagotavlja tudi ustrezni življenjski standard (Novak).

Socialna zaščita

Označitev najširšega obsega ukrepov, ki obsegajo različne potrebe in različen materialni položaj, t.j.

• socialno varnost prebivalstva • zaščito dohodka ranljivih družbenih skupin • zdravstveno zavarovanje imenujemo socialna zaščita

prebivalstva

Socialne pravice

predstavljajo zadnji sklop sprejetih državljanskih pravic:

• kot prve so se začele urejati človekove pravice (1789)

• nato politične (na prehodu iz 19. v 20. stoletje)

• v 50-ih letih prejšnjega stoletja pa so se začele urejati še socialne pravice.

Temeljne socialne pravice v RS

Ustava RS zagotavlja: pravica do socialne varnosti pravica do zdravstvenega varstva pravice invalidov pravica do primernega stanovanja

Temeljne socialne pravice v RS

pravica do varstva družine in koristi otrok (Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 8. člen, Evropska socialna listina, 7., 16., 17. člen)

pravica do izobrazbe (13. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah)

Socialna varnost

Goodin: socialna varnost se nanaša na socialna zavarovanja.

Socialno varnost opredeli kot sredstvo za upravljanje s tveganji preko socialnih zavarovanj.

Socialna varnost – temeljne značilnosti

1. Zaščita zoper temeljne socialne rizike (smrt, bolezen, nesreče, starost ipd.), ki si jo posameznik zagotavlja na podlagi varčevanja.


2. Temelji na statusu zaposlitve - plačevanje prispevkov se veže na delovno dobo in je odvisno od višine plače.


3. Prispevke za socialno varnost plačujejo delojemalci, delodajalci in država, zbirajo pa se v ločenih skladih, iz katerih se izplačujejo konkretne pridobljene pravice.


4. Nadomestila, do katerih so na podlagi plačevanja prispevkov upravičeni državljani, so odvisna od višine prispevkov, katerih garancijo zagotavlja država.


5. V Sloveniji izplačevanje pravic za kmete in brezposelne opravlja država po univerzalističnem principu - torej na osnovi potrebe in ne na osnovi prispevka.

Pravica do socialne varnosti v RS

• Zagotavlja jo Ustava RS. • Državljani imajo pravico do socialne varnosti,

država pa ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje (Ustava RS).

• Pravico do socialne varnosti imajo vsi državljani oz. vsi zaposleni ter tisti, ki jih le-ti vzdržujejo.

Načela in izhodišča socialne varnosti v RS

1. Posameznik si mora socialno varnost zase in za svojo družino načeloma zagotoviti sam. Naloga države je, da za to ustvari ustrezne pogoje.

2. Država v okviru proračuna in celote javnofinančnih sredstev oblikuje državni socialni program, ki vsebuje denarne prejemke, storitve in ustrezno institucionalno mrežo.

3. Proti znanim in predvidljivim tveganjem se organizira obvezno socialno zavarovanje. Država zagotavlja socialno varnost tistim posameznikom, ki si je ne morejo zagotoviti sami (Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005).

Dajatve / prejemki socialne varnosti v RS

• Denarne dajatve: nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela iz zdravstvenih razlogov, pokojnina, otroški dodatek, pogrebnina ipd.

• Dajatve v naravi (naturalne): pomoč za opremo novorojenca.

Izplačujejo oz. dodeljujejo jih nosilci oz. izvajalci sistema socialne varnosti.

Panoge socialne varnosti

• Zdravstveno zavarovanje• Pokojninsko in invalidsko

zavarovanje• Zavarovanje za primer

brezposelnosti• Družinsko varstvo• Socialno varstvo

Javni socialni izdatki• Javni socialni izdatki:

– izobraževanje– zdravstvena zaščita– stanovanjska oskrba– pokojnine– nadomestila za brezposelnost– druge oblike dohodkovnih nadomestil in socialnih storitev.

• Izdatki za socialno zaščito: javni izdatki brez izobraževanja in stanovanjske oskrbe v obliki objektnih subvencij - tveganja bolezni/zdravstveno varstvo, invalidnost, starost, smrt hranitelja družine, družina/otroci, brezposelnost, nastanitev, druge oblike socialne izključenosti.

• Izdatki za socialno varnost: javni izdatki za socialno zaščito brez ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja in javnih izdatkov za stanovanjsko oskrbo v obliki subjektnih subvencij.

Izdatki za socialno zaščito

Javno financiranje socialne varnosti

• značilna “socializacija” tveganja– prispevki, ki jih plačuje posameznik, niso v sorazmerju z

individualnimi tveganji

• razlogi za javno financiranje– Dobrine socialne varnosti so meritorna dobrina:

– povzroča zunanje učinke, npr. lažje vključevanje v družbo in dostojno življenje

– njihova potrošnja bi bila manjša od družbeno želene, če bi odločitev prepustili posamezniku;

– specifični egalitarizem - zaželena stopnja egalitarizma (prerazdeljevanje)

• SLO: prispevki kot % bruto plače, pokojnine omejene s spodnjo in zgornjo mejo

Vrste financiranja socialne varnosti

– pretežno s prispevki - sistemi socialnega zavarovanja

• kontinentalna Evropa

– pretežno davčno financiranje• predvsem skandinavske države

– posebna primera VB in Irska• tudi pomembni prispevki, vendar drugačen sistem kot

kontinentalna Evropa

Elementi socialnega zavarovanja

• Financirano s prispevki delodajalcev/delojemalcev & države (davki) – načelo tripartitnosti (zapisano v konvencijah Mednarodne

organizacije dela (ILO) prispevne stopnje za delodajalce > prispevne stopnje delojemalcev

• Obvezna participacija• Pravica zavarovanca utemeljena z vplačanimi prispevki• Pravice in prispevki pogosto vezani na dohodek

zavarovanca – praviloma pokrivajo večji del prebivalstva– lahko dodatne zahteve– običajno sprotno financiranje obveznosti– kriterij pravičnosti: ni nujno zmeraj načelo

recipročnosti/ekvivalence, lahko načelo potreb ali načelo univerzalnosti

Izdatki za socialne dajatve/prejemke

po področjih, Slovenija Vir: SURS

Financiranje socialne varnosti v RS vir: SURS

1. financiranje iz prispevkov in iz davkov (proračun)

2. za programe socialne zaščite je bilo v l. 2009 namenjenih 8.550 mio EUR (7 % več sredstev kot v preteklem l.)

3. Cca. ¼ BDP

4. Največ sredstev: • starost: 3.256 mio EUR• bolezen in zdravstveno varstvo: 2.743 mio EUR• družina in otroci (nosečnost, rojstvo otroka, posvojitve, vzgoja

otrok, vzdrževanje drugih družinskih članov): 762 mio EUR• Invalidnost: 602 mio EUR• smrt hranitelja družine: 614 mio EUR

Skupine pravic iz sistema socialne varnosti glede na

vire financiranja– pravice, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja

• financirane s prispevki

– pravice, pogojene z dohodkovnim ali premoženjskim stanjem

• pretežno financirane z davki

– pravice, povezane s pripadnostjo določeni skupini

• dostikrat upravičene z višjimi življenjskimi stroški

• niso pogojene z vplačevanjem prispevkov

Denarne dajatve socialne varnosti v RS

• Izplačuje se v denarju• trajanje:

– enkratne (pomoč za novorojenca, pogrebnina) vs. periodične (otroški dodatek),

– kratkoročne (denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti) vs. dolgoročne (starostna pokojnina, invalidnina)

Storitve socialne varnosti v RS

Nosilci posameznih panog socialne varnosti iz zbranih prispevkov financirajo izvajanje storitev, npr. plačilo zdravstvenih storitev zavarovancem zdravstvenega zavarovanja.

Krog upravičencev socialne varnosti

• različen po posameznih državah• različen po posameznih področjih: V

Slo je krog upravičencev najožji pri zavarovanju za brezposelnost.

Nosilci socialne varnosti

Praviloma samostojne organizacije - v Slo so to javni zavodi

• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (obvezno zdravstveno zavarovanje)

• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninsko in invalidsko zavarovanje)

• Zavod RS za zaposlovanje (strokovne naloge v zvezi z zaposlovanjem, zavarovanjem za primer brezposelnosti, izvajanje ukrepov APZ)

• Centri za socialno delo (družinski prejemki)

Izvajalci socialne varnosti

Nosilci niso vedno tudi izvajalci socialno varstvene dejavnosti

• Zdravstveni zavodi (izvajanje zdravstvene dejavnosti)• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

(nosilec in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja)

• Centri za socialno delo (izvajalci javne službe na področju socialnega varstva - to lahko opravljajo tudi drugi javni socialno varstveni zavodi)

• lahko izvajajo tudi drugi zavodi, gospodarske družbe, nevladne organizacije, zasebniki ipd.

• koncesije!!!!

Literatura in viri Bubnov-Škoberne Anjute (1993): Predpisi o socialnem varstvu

– uvodna pojasnila. ČZ Uradni list RS, Ljubljana. Evropska socialna listina. Uradni list RS, št. 24/1999

(10.4.1999)- MP, št. 7/99 Goodin, Robert E. (2001): Perverse Principles of Welfare

Reform. Dostopno prek: http://www.sefos.uib.no/, 20.5.2007. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Uradni list RS(13.6.1994) MP, št. 7-41/1994 (RS 33/1994) Leskošek, Vesna (2002): Mesto nevladnih organizacij v

socialnem varstvu. V: Socialno delo, letnik 41, december 2002, številka 6, str. 351-363. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Generalna skupščina Združenih narodov 16. december 1966 z resolucijo št. 2200 A (XXI) - Veljati je začel 3. januarja 1976 v skladu s 27. členom.)

Literatura in viri Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, Ur.

l. RS št. 91/01 Novak, Mojca (1997a): Razvoj evropskih modelov države

blaginje. Visoka šola za socialno delo in Inštitut RS za socialno varstvo, Ljubljana.

Spletno mesto EF. Dostopno prek: http://www.ef.uni-lj.si/ Spletno mesto SURS. Dostopno prek: http://www.stat.si/ Stritih, Bernard (1998b): Strategija in evalvacija

socialnega dela. VŠSD, Ljubljana. Ustava RS (Ur.l. RS 33/91, 42/1997, 66/2000, 24/2003,

69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006)

Documents

Socialna varnost