Upload
others
View
8
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.
Višja strokovna šola
SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH
ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE
DIPLOMSKO DELO
Litija, maj 2018 Sandra Gajić
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.
Višja strokovna šola
Organizator socialne mreže
Diplomsko delo
SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH
ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE
Mentorica: mag. Gabrijela Hauptman Kandidatka: Sandra Gajić
Litija, maj 2018
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici mag. Gabrijeli Hauptman, ki mi je s svojo strokovnostjo in
znanjem ter vloženim trudom pomagala pri nastajanju pričujoče diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi družini za spodbudo in razumevanje pri izdelavi te diplomske
naloge.
POVZETEK
Prebivalstvo v svetu in tudi Sloveniji se stara. Obdobje starosti je treba preživeti kar
se da aktivno. V teoretičnem delu diplomske naloge so prikazane teme, kot so
starejši v sodobni družbi, aktivno oziroma dejavno staranje, medgeneracijsko
sodelovanje, vseživljenjsko učenje starejših s primerjavo med nekaterimi državami
sveta. Predstavljeni so organizacije in društva v lokalnem okolju, v Občini Litija, v
katere se vključujejo starejši odrasli v tretjem življenjskem okolju. V empiričnem delu
je izvedena manjša raziskava med odraslimi prebivalci Občine Litija o socialni
vključenosti v lokalno okolje. Rezultati dajejo vpogled v stanje na tem področju, ki
lahko služi kot iztočnica za nadaljnje ukrepe in aktivnosti v občini. Poudarjena je tudi
vloga organizatorja socialne mreže na tem področju.
KLJUČNE BESEDE: starejši, staranje, prosti čas, socialna vključenost, lokalno
okolje
ABSTRACT
Population in the world as well as in Slovenia is aging. Old people need to live this
period of life actively. In the theoretical part of the thesis areas such as old people in
modern society, active aging, intergenerational cooperation, lifelong learning of older
people with a comparison between some countries of the world are presented.
Organizations and societies in the local environment of the Municipality of Litija
where older adults in the third age of life can be involved in different activities are
presented as well. In the empirical part, a small survey was carried out among the
adult inhabitants of the Municipality of Litija focusing on social inclusion in the local
environment. The results give an insight into the situation in this field which can serve
as a source for further actions and activities in the municipality. Finally, the role of the
social networking organizer in this field is emphasized, too.
KEYWORDS: free time, retirement, elderly people, social environment, age, agein
4
Kazalo vsebine:
1 UVOD ................................................................................................................... 7
1.1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ........................................................ 7
1.2 HIPOTEZE ...................................................................................................... 8
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................... 9
2.1 STAREJŠI V SODOBNI DRUŽBI .................................................................. 10
2.1.1 Leto 2012 – Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med
generacijami ......................................................................................... 11
2.1.2 Aktivno/dejavno staranje ....................................................................... 13
2.1.3 Zdravje starejših ................................................................................... 17
2.2 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE ...................................................... 18
2.2.1 Vseživljenjsko učenje ............................................................................ 19
2.2.2 Delo in zaposlovanje v starosti ............................................................. 21
2.3 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE – IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH:
PRIMERJAVA MED NEKATERIMI DRŽAVAMI ............................................ 22
2.3.1 Nemčija ................................................................................................. 22
2.3.2 Nizozemska .......................................................................................... 23
2.3.3 Slovenija ............................................................................................... 23
2.3.4 Švedska ................................................................................................ 23
2.3.5 Velika Britanija ...................................................................................... 24
2.3.6 ZDA ...................................................................................................... 24
2.4 AKTIVNOSTI STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNEM OKOLJU .................. 24
2.4.1 Društvo upokojencev Litija .................................................................... 24
2.4.2 Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno ........... 25
2.4.3 Društvo Litijski likovni atelje (LILA) ....................................................... 26
2.4.4 Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji (MDI) ... 27
3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................ 30
3.1 RAZISKAVA ................................................................................................. 30
3.2 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ...................................................... 30
5
3.2.1 Spol anketirancev ...................................................................................... 30
3.2.2 Starost anketirancev.................................................................................. 31
3.2.3 Vprašanja 1–8 v tabelah, grafih in z interpretacijo ..................................... 32
3.3 PREVERJANJE HIPOTEZ ............................................................................ 43
4 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 45
5 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................ 47
6 PRILOGE ........................................................................................................... 50
Kazalo slik:
Slika 1: Starostna piramida prebivalstva 2016–2080 v Evropski uniji ................................... 14
Kazalo tabel:
Tabela 1: Spol anketirancev................................................................................................. 30
Tabela 2: Starost anketirancev ............................................................................................ 32
Tabela 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve ...................................................... 33
Tabela 4: Kaj anketiranci najraje delajo v svojem prostem času .......................................... 34
Tabela 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnosti v kraju .................. 36
Tabela 6: Vključenost anketirancev v kraju .......................................................................... 37
Tabela 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja .............. 39
Tabela 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne ............................... 40
Tabela 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v lokalno
okolje .................................................................................................................... 41
Kazalo grafikonov:
Grafikon 1: Spol anketirancev .............................................................................................. 31
Grafikon 2: Starost anketirancev .......................................................................................... 32
6
Grafikon 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve ................................................... 33
Grafikon 4: Kaj anketiranci najraje delajo v prostem času .................................................... 35
Grafikon 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnost v kraju ................. 36
Grafikon 6: Vključenost anketirancev v kraju ........................................................................ 38
Grafikon 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja ............ 39
Grafikon 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne ............................ 41
Grafikon 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v
lokalno okolje ..................................................................................................... 42
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
7
1 UVOD
Prebivalstvo v Sloveniji, Evropi in svetu se stara. Po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije je v letu 2017 v Sloveniji živelo 2.065.890 prebivalcev,
povprečna starost je bila 43,1 leta, delež prebivalcev, starih od 0 in 14 let, je bil 15,0
%, delež prebivalcev, starih od 15 do 64 let, je bil 65,9 %, delež prebivalcev, starih 65
ali več let, je bil 19,1 % in delež tujih državljanov med prebivalci 5,8 % (Statistični
urad Republike Slovenije, 2017).
V diplomski nalogi želim proučiti, kakšna je socialna vključenost starejših v tretjem
življenjskem obdobju v lokalno okolje. Zanima me, ali je lahko to obdobje še vedno
ustvarjalno in produktivno, kakšno socialno mrežo imajo vzpostavljeno starejši odrasli
v obdobju upokojitve in na katerih področjih so aktivni. Raziskala bom lokalno okolje,
kjer prebivam, to je mesto Litija, ki leži v osrednji Sloveniji. Proučila bom, kaj je tretje
življenjsko obdobje, s kakšnimi težavami se ljudje soočajo v tem obdobju, kako
preživljajo svoj prosti čas, kako se lahko vključujejo v družbo, kako se
medgeneracijsko povezujejo in kako lokalno okolje prepozna njihovo aktivnost.
1.1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE
Namen pričujoče diplomske naloge je:
predstaviti sodobno družbo s poudarkom na staranju prebivalstva,
predstaviti pomen tretjega življenjskega obdobja,
raziskati prosti čas starejših odraslih v lokalnem okolju,
predstaviti organizacije v lokalnem okolju, v katere so vključeni starejši odrasli,
raziskati zadovoljstvo starejših odraslih z vključevanjem v različne dejavnosti,
opredeliti vlogo organizatorja socialne mreže pri vključevanju starejših odraslih v
okolje.
Cilj diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika v lokalnem okolju pridobiti
odgovore na raziskovalna vprašanja:
kako so starejši odrasli zadovoljni s ponudbo aktivnosti in prireditev v lokalnem
okolju ter z lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje ter kako vidijo svoj položaj,
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
8
kaj bi spremenili, dodali, pohvalili v zvezi s prostim časom odraslih v Občini Litija,
ali lahko organizator socialne mreže razvija in krepi vključevanje starejših odraslih
v lokalno okolje.
1.2 HIPOTEZE
Postavljamo naslednje predpostavke/hipoteze:
Hipoteza 1: Starejši odrasli so zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športnih
prireditev in praznovanj v kraju.
Hipoteza 2: Po upokojitvi so starejši manj aktivni kot pred upokojitvijo.
Hipoteza 3: Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše
okolje.
Hipoteza 4: Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po
upokojitvi, kasneje pa manj pogosto.
Hipoteza 5: Organizator socialne mreže lahko pomaga širiti vključevanje starejših
odraslih v lokalno okolje.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
9
2 TEORETIČNI DEL
Staranje je naraven proces v življenju vsakega živega bitja. Gre za biološki proces v
telesu, ki se izraža z upadanjem fizioloških funkcij in rušenjem ravnovesja v telesu.
Staranje spremlja vrsta pojavov tako na celični ravni kot na ravni celotnega
organizma. Celice z leti izgubijo zmožnost obnavljanja, kar vodi v postopno odmrtje
tkiva in posledično upad telesnih funkcij. Staranje se na koncu vedno konča s smrtjo
(Wikipedija, 2017).
Število starejših moških in žensk narašča. Življenjska doba ljudi je vse daljša,
predvsem zaradi izboljšanih zdravstvenih in socialnih razmer. Vendar je kljub temu,
da so starejši danes aktivnejši, kot so bili pred desetletji, danes obremenjenost s
starostjo večja kot nekoč, kajti v sodobni kulturi se cenijo predvsem vrednote, kot so
mladost, lepota in uspešnost, zato se je zmanjšala vrednost staranja ter starosti.
Raziskave žal vse pogosteje omenjajo samomore prav med ljudmi tretjega
življenjskega obdobja. Najpomembnejši del oblikovanja družbenoekonomskega
razvoja je iskanje najustreznejših poti za vključevanje oseb vseh starosti v družbo
tako, da bosta zapostavljanje (diskriminacija) zaradi starosti in neprostovoljna
osamitev čim bolj redka pojava. Pravica do varstva pred revščino in socialno
izključenostjo je še posebej pomembna za starejše, zato je nujno spodbujati
medgeneracijsko solidarnost in vzajemno pomoč ter podporo. Starajočim bi moralo
biti v največji možni meri omogočeno, da kot neločljivi sestavni del družbe živijo
polno, zdravo, varno in zadovoljno življenje. Temeljna značilnost zdajšnjega razvoja
in demografske prihodnosti evropske družbe je staranje prebivalstva, kar povzroča
skrbi. OECD ocenjuje, da je v državah članicah Evropske unije (dalje EU) med
prebivalci, starimi 55–64 let, delovno aktivnih samo še 50 % (v EU je številka še
nižja, 39 %), med prebivalci, starimi 25–54 let, pa jih dela 75 %. Staranje prebivalstva
v EU je posledica: nizkega povprečnega števila otrok na žensko (splošna stopnja
rodnosti), zmanjšanja rodnosti v zadnjih desetletjih (po povojnem obdobju t. i. baby-
boom generacije), bistveno daljše pričakovane življenjske dobe ob rojstvu (od leta
1960 za več kot 8 let) in zmanjšanja umrljivosti. Tudi v Sloveniji se povprečna starost
prebivalstva stalno zvišuje: v začetku 50. let prejšnjega stoletja je znašala približno
30 let, konec leta 2004 40,3 leta, konec leta 2009 pa 41,4 leta. Še v začetku 20.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
10
stoletja je svetovno prebivalstvo štelo manj kot 2 milijardi, zdaj šteje 6,8 milijarde
ljudi, leta 2050 pa bo po demografskih projekcijah ZN štelo 9,1 milijarde ljudi. EU-28
ima zdaj skoraj 508 milijonov prebivalcev, leta 2050 pa jih bo po omenjenih
projekcijah imela 506 milijonov; Slovenija ima danes dobra 2 milijona prebivalcev,
leta 2050 pa naj bi jih imela 1,88 milijona. Na drugi strani pa bo svetovno prebivalstvo
do 2050 preseglo 9 milijard. tako se danes v svetu kažeta dva zelo različna vzorca
rasti prebivalstva: počasna rast ali celo upadanje števila prebivalcev v najbogatejših
državah in nadaljevanje hitre rasti prebivalstva v najrevnejših državah sveta (Vertot,
2010).
2.1 STAREJŠI V SODOBNI DRUŽBI
O staranju prebivalstva govorimo, kadar se sestava populacije spreminja tako, da
postaja delež starejših vse večji. Ljudje se starajo na različne načine in obstaja več
kriterijev, kdaj označiti nekoga, da je star. Vendar pa se v statistiki največ krat
uporablja kronološke starostne meje: 0–14 let – mladi, 15–64 let – odrasli, 65 in več
let – stari. Staranje prebivalstva je v polnem zagonu in Evropa (kot prva v zgodovini,
ki se sooča s tem pojavom) nima zgleda glede pravilnega ravnanja. Vzroki za
staranje prebivalstva so različni. Staranje je predvsem posledica znižane rodnosti,
zmanjšanja umrljivosti in selitve mladih v druge države, del populacije, ki najhitreje
raste, pa so ljudje, stari več kot 80 let. V prihodnje se bo staranje prebivalstva še
nadaljevalo, saj ni pričakovati povečanja rodnosti, umrljivost pa bo še naprej upadala.
Zato se bo starostna meja za upokojevanje počasi zviševala (Hlebec et al., 2013).
Življenjski cikel človeka je razdeljen na več obdobij. Najbolj temeljna delitev zajema
tri večja obdobja: mladost, srednja leta in starost. Ta obdobja lahko potem
razčlenimo še bolj podrobno:
Mladost: V tem obdobju je poudarek predvsem na rasti in razvoju ter učenju.
Ključni namen tega obdobja je priprava na samostojno življenje, družino in delo. V
današnjem času se zaradi življenjskih razmer (šolanje, pomanjkanje delovnih
mest ipd.) ta doba podaljšuje v zgodnjo odraslost.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
11
Srednja leta: To je obdobje, ko človek svoj trud vlaga v ustvarjanje svoje lastne
družine in je aktiven na delovnem področju. V današnjem času srednja leta trajajo
do redne upokojitve. V obdobju srednjih let se človek ukvarja s šolanjem otrok,
delovno je najbolj storilen in proti koncu se pripravlja na upokojitev.
Starost: V starosti človek dozori do svoje uresničitve. To je tudi obdobje, ko mu
začnejo pešati moči, predvsem telesne in duševne. Skrb za materialne dobrine
prepušča naslednjim generacijam, sam pa začne z novim obdobjem življenja po
upokojitvi. Njegovo življenje je v tem obdobju bolj sproščeno, do izraza pridejo
njegove želje, svoja znanja in izkušnje pa se čuti dolžnega deliti s potomci in
vsemi ljudmi (Ramovš, 2003).
2.1.1 Leto 2012 – Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med
generacijami
Leto 2012 je bilo v Evropi razglašeno za Evropsko leto aktivnega staranja in
solidarnosti med generacijami, kot priložnost za ustvarjanju starosti prijazne EU do
leta 2020. Poudarek je na:
spodbujanju zavedanja o pomenu in razumevanju aktivnega staranja (gibanje,
osebnostna rast, ustvarjalnost, avtonomnost…) pri vseh generacijah na
nacionalni in lokalni ravni;
spodbujanju aktivnega staranja in zaposlovanja (še ne upokojenih kot tudi
upokojenih, ki bi želeli s svojim znanjem in izkušnjam še prispevati k razvoju
družbe);
podpiranju aktivnosti za omogočanje aktivnega staranja med vsemi generacijami
na lokalni ravni (večja socialna vključenost, prostovoljstvo, ustrezna oskrba itd.);
promociji zdravega staranja ter samostojnega in neodvisnega življenja;
prizadevanju za družbo vseh starosti z večanjem solidarnosti med generacijami
(tudi s priznavanjem vrednot in identitete starejših ter upoštevanjem prispevka
vseh generacij k razvoju družbe) (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
2012).
Na ravni Evropske unije je bil sprejet tudi Manifest Starosti prijazna Evropska unija
do leta 2020 z namenom krepiti solidarnost med generacijami in vsem starostnim
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
12
skupinam omogočiti sodelovanje in vključitev v družbo. Sleherna starostna skupina
prebivalstva naj ima korist od:
1. pozitivnega odnosa do staranja (priznanje pomembnosti identitete in družbenega
prispevka sleherne starostne skupine);
2. vključujočega trga dela (vključevanje v plačljivo zaposlitev mlajšim in starejšim ter
tudi ljudem z zmanjšano delovno sposobnostjo ali kronično boleznijo, prenos znanj in
vednosti med generacijami, omogočanje zaposlenim ohranjanje zdravja ter
usklajevanje njihovega delovnega in zasebnega življenja);
3. dostopnih javnih površin, stavb in transporta kot tudi prilagojenega prebivališča in
objektov za telesno dejavnost (skupna krepitev možnosti za daljše samostojno
življenje in sodelovanje v družbi, krepitev možnosti za izmenjavo znotraj generacij in
med njimi);
4. dobrin in storitev, ki so prilagojene potrebam vseh;
5. digitalnega vključevanja (vključevanje ljudi, sodelovanje v družbi z informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo – v vlogi občanov, zaposlenih, potrošnikov in porabnikov
storitev kot tudi oskrbovalcev, prijateljev in družinskih članov);
6. možnosti biti slišan v procesih sprejemanja odločitev in raziskavah, ki imajo vpliv
nanje;
7. možnosti dejavnega sodelovanja pri prostovoljskih, kulturnih, športnih in
rekreacijskih aktivnostih (ustvarjanje in/ali ohranjanje družbenih omrežij, pridobivanje
novih znanj ter prispevek k njihovemu osebnemu izpopolnjevanju in dobremu
počutju);
8. dostopa do vseživljenjskega in medgeneracijskega učenja ter pridobivanja novih
znanj in spretnosti v katerem koli življenjskem obdobju;
9. sistema socialne varnosti, temelječega na znotrajgeneracijski in medgeneracijski
solidarnosti (ki preprečuje ali lajša revščino, zagotavlja ustrezen dohodek v starosti,
vzdržnost pokojninskih sistemov za sedanje in prihodnje generacije, dostop do
kakovostnih socialnih in zdravstvenih storitev v celotnem življenju ter podpora
neformalnih oskrbovalcev);
10. pogojev in priložnosti za staranje z dobrim telesnim in duševnih zdravjem (ukrepi
za preprečevanje obolevnosti, promocija telesne dejavnosti, zdrave prehrane,
dobrega počutja in zdravstvene ozaveščenosti ter ukrepanje zoper ključne socialne
povzročitelje slabega zdravja) (Koalicija deležnikov EY2012, 2012).
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
13
Manifest nadalje predlaga nacionalnim vladam: »Opolnomočite, vključujte,
udejanjajte. Nacionalni, regionalni in lokalni dejavniki morajo s pomočjo Evropske
unije razviti načrte za nastajanje starosti prijaznih okolij, ki naj bodo odziv na
demografske spremembe. Takšni načrti morajo težiti k lažjemu vključevanju široke
pahljače akterjev v Omrežje starosti prijaznega okolja EU. Prav tako bi morali načrti
krepiti udeležbo vseh pomembnih deležnikov, vključno z organizacijami civilne
družbe in samimi državljani, v razvijanju, udejanjanju in nadzorovanju ustreznih in
vzdržnih rešitev za naše starajoče se prebivalstvo. Krajevne oblasti in dejavniki,
poslovni svet, javne ustanove, organizacije civilne družbe, socialni partnerji,
ponudniki storitev, urbanisti, raziskovalci, organizatorji vzgoje in izobraževanja, mediji
in državljani – vsi so poklicani, da naredijo svoje.« (Koalicija deležnikov EY2012,
2012, 2).
2.1.2 Aktivno/dejavno staranje
O tem, kaj pomeni aktivno staranje, govori več dokumentov, med njimi tudi Kako se
želimo postarati?(Kampanja za boljšo družbo za starejše in mlajše iz leta 2012,
navaja: »Aktivno staranje pomeni, da se staramo v dobrem zdravstvenem stanju in
kot polnopravni člani družbe, da se počutimo izpolnjeni na naših delovnih mestih, bolj
neodvisni v našem vsakdanjem življenju in bolj vključeni kot državljani. Starost ne
sme predstavljati ovire, da smo še vedno lahko enakopravni del družbe in uživamo
kakovostnejše življenje. Kar najbolj je treba izkoristili ogromne potenciale, ki so v nas
tudi v poznejših letih.« (Evropska komisija, 2012, 1).
Starostna piramida prebivalstva v Evropski uniji – primerjava med letoma 2016 in
2080, ponazarja kako se bo število prebivalcev spreminjalo glede na starost (Slika 1).
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
14
Slika 1: Starostna piramida prebivalstva 2016–2080 v Evropski uniji
Vir: Eurostat, 2018
»Povprečna starost v Evropski uniji (EU) danes znaša 39,8 leta, do leta 2060 se bo
zvišala na 47,2 leta. Delež starih 65 let ali več bo do leta 2060 skoraj 30 %
prebivalstva EU (leta 2010 jih je bilo 16 %). V nekaj letih se bo število delovno
sposobnega prebivalstva v Evropi zmanjšalo, medtem ko bo število prebivalcev
starih 65 let ali več še naprej naraščalo za približno dva milijona ljudi na leto.«
(Evropska komisija, 2012, 2).
Aktivno oziroma dejavno staranje pomeni dostop do družbenih virov, kot so
izobraževanje, kultura, delo, zdravje, prevoz, prebivališče, pomeni biti in ostati zdrav,
biti bolj zadovoljen, imeti možnost odločanja, prispevati k družbenemu razvoju, živeti
samostojno in neodvisno. Povezano je s celotnim življenjem. Temelji na darežljivosti
do mladih in sovrstnikov, sodelovanju v družbenem in ekonomskem razvoju, varni
starosti. Za starejše dejavno staranje pomeni vključenost v družbo, samostojnost pri
odločanju, ohranitev telesnega in duševnega zdravja, vključenost v družbo,
svetovanje mlajšim generacijam, optimizem in zdravje, spreminjanje z namenom
pomagati drugim, ki te potrebujejo in si pomoči želijo. Dejavno staranje pomeni
ustanovitev majhne skupine, s katero izmenjuješ mnenja in izkušnje, vključevanje v
družbo in medgeneracijsko povezovanje, da si obravnavan kot posameznik, ki
prispeva k blagostanju družine, skupnosti, prijateljev in nisi drugim v breme. Težave
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
15
dejavnega staranja so izločenost iz družbe, socialnih omrežij, čustvena prikrajšanost,
preveč poudarjanja, da je posameznik strošek in ne prispevek, zdravstvena
neozaveščenost, nemoč pri soodločanju, majhne možnosti plačanega dela, nizka
stopnja zaposlenosti ter neenake možnosti do stanovanja, prevoza, dohodkov,
kulture. Dejavniki, ki vplivajo na staranje je kultura (odgovornost do družbenih skupin
z nizkim kulturnim kapitalom; starejši pogosto obravnavani skupaj z invalidi, starost
kot bolezni ali hendikep, zahteva po pomoči ali zdravstvenih storitvah, socialni
varnosti, dolgotrajni negi …; še vedno je zaznati predsodke, stereotipe, povezane s
staranjem in starostjo – predvsem v besednih povezavah »starejši so odvisni,
potrebujejo nego, potrebujejo podporo pri odločanju, potrebujejo pomoč pri
aktivnostih, so osamljeni (Findeisen, 2015).
Med pomembnimi ustanovami, ki skrbijo za aktivno vključevanje odraslih v družbo, je
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je bila ustanovljena leta 1984 na
pobudo Dušane Findeisen in Ane Krajnc ob prostovoljnem sodelovanju številnih
navdušencev vseh generacij. Uradna ustanovitelja sta bila Andragoško društvo
Slovenije in Filozofska fakulteta v Ljubljani. Od takrat pa do danes je Slovenska
univerza za tretje življenjsko obdobje zrasla v nacionalno mrežo 52 univerz v 51
krajih po Sloveniji (Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2018).
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje se posveča kulturi, poudarek daje
kulturni dediščini starejših in njihovi pomembni vlogi pri prenašanju le-te na druge.
Osnutek nacionalnega programa za kulturo 2013–2015 starejšim ne daje možnosti
za ustvarjanje visoke kulture, ampak jih obravnava kot prejemnike le-te (Slovenska
Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2018).
Avtorica Findeisen (2015) v dokumentu Dejavno staranje navaja temeljna načela
dejavnega staranja, ki so:
povezanost s celoto življenjske poti,
darežljivost do mladih generacij in sovrstnikov,
sodelovanje v družbenem in ekonomskem razvoju,
varnost v poznejših letih življenja.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
16
Nadalje dokument navaja dejavnike in težave dejavnega staranja. Poudarja, da se
ljudje ne staramo dejavno:
če smo izločeni iz socialnih omrežij, družbe, če imamo čustvene primanjkljaje, če
ne moremo vstopati v javno sfero,
če družba preveč poudarja stroške s starejšimi in premalo njihov prispevek,
če je premalo zdravstvenega ozaveščanja in zdravstvene pismenosti starejših,
če obstoja družbeni in kulturni pritisk na življenjski slog (določajo potrebe starejših,
starejšim postavljajo meje, namesto njih sprejemalo odločitve, onemogočajo njihovo
avtonomnost),
če imajo starejši malo možnosti za opravljanje plačanega dela,
če je stopnja zaposlenosti starejših nizka,
če starejši nimajo enakovrednega dostopa do: stanovanja, primerljivih dohodkov,
transporta, kulture, zdravja, izobraževanja (okolje, ki povečuje zmožnosti starejših)
(Findeisen, 2015).
Dejavno staranje vključuje naslednje vidike:
Fizično okolje: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) vodi kampanjo o starosti
prijaznih mestih, ki so se ji pridružila tudi nekatera slovenska mesta (gradbeniški
zakoni obravnavajo arhitektonske ovire, nekatere stavbe in domove starejših so
opremili primerno za gibalno ovirane, obstaja svetovalna služba za sobivanje
(skupno življenje); ta nova iniciativa posveča pozornost pametni ureditvi stanovanj,
problem nastane pri starejšem kmečkem prebivalstvu, ki nima dostopa do javnega
prometa in infrastruktur oziroma je ta slab; majhne trgovine v bližini domovanj pa so
nadomestili večji trgovski centri, ki so po večini v večjih mestih).
Družbeno okolje: dejavniki družbenega okolja so dosegljivost in podpora
družbenih omrežij, na primer sosedov, prijateljev, družine, in bližina storitev, ki jih
potrebujejo starejši. Pomembno je tudi varno življenjsko okolje. Poleg tega bi morali
imeti na voljo tudi odprta socialna omrežja, v katera so vključeni tudi mlajši. Tako bi
starejši pridobivali informacije in znanja, čustveno in tudi materialno podporo. Od teh
dejavnikov je odvisno, ali se starejši starajo dejavno ali ne. Obstajajo pa tudi druga
omrežja, ki skrbijo za družbeno okolje starejših: mreža slovenskih univerz za tretje
življenjsko okolje, zveza društev upokojencev, centri za dnevne dejavnosti itd.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
17
Ekonomski dejavniki: za ekonomsko stabilnost potrebujemo dohodek, delo,
socialno varstvo in funkcionalno pismenost. Državna politika na žalost ne podpira
dela starejših. Ne malokrat so za delo tudi »kaznovani«. Sprejemljive so le močno
obdavčene pogodbe »po zakonu o avtorskem delu«. Mnogi starejši nimajo niti
povprečne pokojnine (na podeželju), ki je leta 2017 znašala 620,65 evra. To jim
omejuje dostojno življenje, saj se ne morejo prehranjevati raznoliko, nimajo ustreznih
bivališč, zdravstvene in socialne oskrbe. Najbolj ogroženi so tisti, ki živijo sami, s
premajhnimi dohodki ali od socialne pomoči, ki so brez otrok ali družinskih članov in
je njihova usoda nepredvidljiva in celo obstaja nevarnost brezdomstva (Findeisen,
2015).
2.1.3 Zdravje starejših
Zdravje je naše največje bogastvo in tudi starost je zelo lepa, če si zdrav. V raziskavi,
ki je izšla v Reviji za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje (Filej et al., 2015). so
ugotavljali, kako kronične bolezni vplivajo na kakovost življenja v starosti. Sodelovalo
je 100 anketirancev, starejših od 65 let. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se z
večanjem števila kroničnih bolezni kakovost življenja zmanjšuje. Ugotovili so, da ob
pojavu kronične bolezni stari ljudje potrebujejo tako zdravstveno kot tudi psihično,
čustveno in socialno oskrbo. Glede na vse višjo življenjsko dobo je vse pogostejši
tudi pojav kroničnih bolezni. Kronične nenalezljive bolezni so po definiciji Svetovne
zdravstvene organizacije tiste bolezni, ki so neozdravljive in različno hitro
napredujejo do smrti. Trajajo več kot tri mesece, lahko tudi do konca življenja, lahko
se slabšajo postopno, lahko potekajo po fazah mirovanja in poslabšanja ali pa
vztrajajo v dokaj stabilnem stanju. Strokovnjaki trdijo, da se opešanost načeloma
pojavi kasneje in manj akutno, če niso prisotne kronične bolezni.
V raziskavi »Ocena pogostosti kroničnih bolezni med polnoletnimi prebivalci
Slovenije«, ki so jo izvedli leta 2009, je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji razširjenost
kroničnih bolezni visoka (70,5 %), kar je v skladu z ugotovitvami v svetu. Kronične
bolezni se večinoma pojavljajo pri ljudeh z nižjim socialno-ekonomskim standardom,
pogostejše pa so tudi v starosti. Kronična bolezen vpliva na vsakodnevno delovanje
starejših in posledično na njihovo kakovost življenja v starosti. V raziskavi je bilo
ugotovljeno, da so najpogostejše kronične bolezni visok krvni tlak, posledice
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
18
možganske kapi, sladkorna bolezen, osteoporoza, revma, depresija/tesnobnost,
astma, kronična obstruktivna bolezen in rak. Rezultati raziskave kažejo na to, da
kronične bolezni močno vplivajo na kakovost življenja v starosti (Filej et al., 2015).
Podobno kažejo tudi raziskave, ki so bile opravljene drugod po svetu; z večanjem
števila kroničnih bolezni se kakovost življenja zmanjšuje. Človek s kronično boleznijo
potrebuje celostno obravnavo – skupaj z zdravljenjem bolezni te treba obravnavati
tudi njegov čustveni in socialni vidik. Le z uspešnim delovanjem na vseh področjih
lahko posamezniku kljub kronični bolezni zagotovimo kakovostno starost (Filej et al.,
2015).
2.2 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Sodobna družba se spopada z različnimi problemi, med katerimi je tudi upokojevanje
mladih starejših, katerih znanja in izkušnje so dragoceni in bi jih bilo škoda zapraviti.
Njihovo znanje bi bilo lahko izjemno koristno za mlajše generacije. Pri uravnoteženju
razvoja družbe so lahko starejši velik potencial. Svoje delovanje bi lahko uporabili na
različnih področjih, kot so:
mentorstvo v različnih društvih,
sodelovanje na različnih področjih, kot so: kultura, politika, izobraževanje ipd.,
pomoč pri preživljanju prostega časa otrok, starejših, bolnikov ipd.
Ne glede na njihovo sposobnost pa so vse prevečkrat odrinjeni na rob družbe v
okviru splošnega odnosa družbe do starejših.
Avtorici Kump in Jelenc Krašovec (2009) poudarjata, kako velik bi lahko bil prispevek
starejših generacij k razvoju družbe v celoti. V sodobni družbi je zaradi demografskih,
socialnih in ekonomskih razmer omejeno medgeneracijsko učenje, ki predstavlja
neformalen in priložnosten način za sistematičen prenos znanja, kompetenc veščin
ipd. med generacijami. Ločenost med generacijami omejuje možnosti za ustaljeno
medgeneracijsko učenje in podporo; obe skupini sta v tem primeru prikrajšani in
ranljivi.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
19
Povezovanje mladih in starejših, brezpogojna ljubezen, razumevanje in
medgeneracijsko učenje so pomembni elementi integracije v družbo (Komotar in
Hauptman, 2011).
Milavec Kapun (2011) navaja možne oblike medgeneracijskega druženja:
skupine za samopomoč – starejši se srečujejo in skupaj premagujejo različne
težave, se spodbujajo in podpirajo,
medgeneracijsko učenje (mlajša in srednja generacija učita starejšo, tok informacij
in učenja pa naj bi bil tudi v nasprotni smeri),
prostovoljno delo (Rdeči križ, gasilci, Karitas, pomoč onemoglim v domačem kraju,
čistilne akcije ipd.).
medgeneracijsko druženje v okviru šol in vrtcev (obiski starostnikov v domovih,
obiski vrtcev ipd.),
družabni dogodki in prireditve v okviru lokalne skupnosti (proslave, srečanja,
praznovanja, obujanje šeg in običajev),
športne aktivnosti (v različnih športnih društvih),
kulturna društva (starejši skrbijo za podmladek in za prenos kulturne dediščine:
gledališče skupine, pevski zbori, folklorne skupine ipd.),
medgeneracijski tabori,
organizirana potovanja.
Nadalje avtorica pravi, da ima medgeneracijsko druženje izjemen pomen pri učenju
socialnih veščin (mlajše generacije spoznavajo izkušnje starejših, preživljajo prijetne
skupne trenutke, mlajši pa s svojo neposrednostjo, odprtostjo in življenjsko energijo
prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja starejše generacije). S tem zagotavljajo
razvojno potrebo starostnikov po medgeneracijski povezanosti z vnuki in drugimi
mladimi ljudmi. Mlajše generacije imajo možnost seznaniti se z razlikami med ljudmi
različnih starosti (Milavec Kapun, 2011).
2.2.1 Vseživljenjsko učenje
Vseživljenjsko učenje pomeni učenje od rojstva do smrti, zato je izobraževanje
starejših odraslih ena glavnih sestavin koncepta vseživljenjskega učenja. V Sloveniji
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
20
je sprejeta strategija vseživljenjskosti učenja, katere prvi cilj je omogočiti učenje
vsem, v vseh obdobjih življenja, na vseh področjih in v vseh okoljih, saj naj bi to
vplivalo na izgradnjo boljše družbe in na višjo kakovost življenja. V večini držav je
vseživljenjsko učenje povezano z izobraževanjem in usposabljanjem na delovnem
mestu in je namenjeno predvsem redno zaposlenim. Ideja o vseživljenjskem učenju
ne pripisuje velikega pomena ciljni skupini starejših odraslih, razen redno zaposlenih.
Nova starostna struktura z vse večjim deležem starejšega prebivalstva potrebuje
nove rešitve za vzdrževanje ravnovesja na področju izobraževanja odraslih. S tem bi
se izognili tveganjem, ki jih starejšim prinašajo izpad dohodka, zmanjšani življenjski
standard in krčenje socialnih omrežij. V Sloveniji kot starajoči se družbi je predvsem
pomembno spremeniti odnos do staranja in starejših ljudi, da se na njih ne bi gledalo
kot na onemoglo, nekoristno skupino, temveč na skupino, ki je aktivna in ki lahko s
svojim znanjem, izobraževanjem in življenjskimi izkušnjami veliko prispeva sodobni
družbi. Poiskati je treba načine, kako starejše čim dlje obdržati aktivne na delovnem
področju in v družbi ter lokalnem okolju. Izobraževanje starejših odraslih vpliva na
njihovo aktivno vključevanje v družbo. Predvsem je pomembno kolektivno učenje, ko
se učijo drug od drugega, izmenjujejo svoja znanja in izkušnje, s tem pa krepijo svoja
socialna omrežja. Švedski raziskovalci so v raziskavi ugotovili, da je starejšim
najpomembnejši dejavnik kakovosti življenja socialno omrežje (vnuki, otroci, svojci,
domače živali…), in to pred zdravjem. Kljub temu so Nizozemski raziskovalci
ugotovili veliko pomanjkanje stikov starejših odraslih z mladimi, s katerimi niso v
sorodstvenem razmerju. Takih, ki imajo stike z ljudmi, mlajšimi od 35 let, s katerimi
niso v sorodstvenem razmerju, je le 0,10 %. Za starejše odrasle je zelo pomembno
sodelovanje z mladimi, saj tako spodbujajo materialno, čustveno, informacijsko in
socialno podporo, ki je pomembna za dobrobit starejših. Medgeneracijsko učenje v
Sloveniji še ni tako razširjeno kot v drugih državah, kjer imajo bolje razvito
medgeneracijsko učenje, vendar kljub temu obstajajo določene organizacije, ki se
ukvarjajo z razvijanjem medgeneracijskih programov za sodelovanje med
generacijami in krepitev socialnih mrež starejših ljudi; med njimi so Zveza
medgeneracijskih društev za kakovostno starost, Inštitut Antona Trstenjaka… V
vsebinsko pripravo ter izvajanje programov medgeneracijskega učenja bi v prihodnje
morali vključiti univerze, univerze za tretje življenjsko obdobje, društva prijateljev
mladine, društva upokojencev, nevladne organizacije itd. Izvajalci programa pa bi
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
21
morali biti dobro usposobljeni za načrtovanje in izvajanje programov (Kump in Jelenc
Krašovec, 2009).
O pomenu izobraževanja in učenja starejših govori tudi Milavec Kapun (2011), ki
pravi, da se mora vsaka generacija prilagajati spremembam, ki jih prinaša življenje.
To omogoča vključenost v družbeno dogajanje, uspešnost ter zadovoljstvo in
kakovost bivanja. Starejši so neizčrpen vir življenjskih izkušenj in modrosti, vendar
jim primanjkuje sodobnega znanja. Z učenjem pa postanejo zadovoljni in uspešni
posamezniki, ki krepijo družbo in pozitivno vplivajo na ekonomski in družbeni razvoj
celotne države. Področja, kot so nove informacijsko-komunikacijske tehnologije,
medicina, upravne spremembe, nepremičninski trg, zavarovanje, denarništvo, pravo,
ekonomija, od starejših zahtevajo sprotno učenje, védenje in informiranje. Brez
obnavljanja znanja se starejši počutijo izgubljene in za vsako malenkost nadlegujejo
svoje že tako preobremenjene otroke ali vnuke. Potrebno je učenje – formalno in
neformalno pridobivanje znanja v vsakem obdobju življenja. Sprejeti je treba ukrepe
za povečanje dostopnosti učenja.
2.2.2 Delo in zaposlovanje v starosti
Starejši po upokojitvi so v nezavidljivem položaju, saj v družbi ni infrastrukture, prek
katere bi se ponovno vključevali v družbo in svoje znanje in izkušnje delili z drugimi v
dobro vseh generacij. Starejši delavci imajo iz izkušenj pridobljeno znanje in
izostrene sposobnosti za sprejemanje modrejših in ustreznejših odločitev. Z
izkušnjami in leti delavec pridobiva na življenjski širini. To ga vodi v preverjanje
različnih mnenj, ki ga po temeljitem primerjanju in dobri presoji pripelje do smotrne
odločitve. Dejstvo je, da je znanje starejših že preverjeno in bi te informacije mladim
zelo pomagale ter jim skrajšale pot do ciljev in pripomogle k ustreznejši odločitvi.
Kot družba bi morali sprejeti naslednje odločitve glede zaposlovanja:
nadaljevanje dela oz. zaposlitve po upokojitvi bi moralo biti pravilo, ne izjema;
to ne bi smelo biti breme niti delodajalcu niti zaposlenemu;
delovna mesta bi se morala prilagajati starejšim (delovne razmere, zahtevnost,
urnik itd.);
davčni sistem in sistem socialne varnosti bi morala imeti več olajšav za potrebe
starejših;
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
22
primerno izobraževanje in usposabljanje bi morala imeti več podpore;
celotna družba bi morala biti osredotočena na izzive staranja (Milavec Kapun,
2011).
Odločilnega pomena za kakovostno staranje je upokojitveni prehod v tretje
življenjsko obdobje. V podjetjih je treba uvajati tečaje priprave na upokojitev v
zadnjem obdobju zaposlitve, med upokojenci pa predvsem usposabljanje za sožitje z
mlajšimi generacijami. Ne glede na to, da se v podjetjih zavedajo kakovosti
starejšega delavca (izkušnje, strokovno znanje, pripadnost podjetju itd.), ga pogosto
zamenja mlajši delavec (znanje tujih jezikov, mobilnost, fleksibilnost, tehnološka
spretnost itd.), ki ga odlikujejo drugačne sposobnosti. Pomembno vlogo pri
zaposlovanju starejših ima Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za
obdobje 2007–2013, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 23. novembra 2006.
Delodajalce spodbuja k zaposlovanju ranljivih skupin, med njimi tudi starejših
(Milavec Kapun, 2011).
2.3 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE – IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH:
PRIMERJAVA MED NEKATERIMI DRŽAVAMI
V publikaciji Vseživljenjsko učenje – izobraževanje starejših odraslih avtorici Kump in
Jelenc Krašovec (2009), podajata primerjavo med nekaterimi državami.
2.3.1 Nemčija
v osemdesetih letih je izobraževanje starejših postalo del ponudbe izobraževanja
odraslih in od takrat ga obravnavajo zelo resno, saj je sredstvo za pridobivanje moči,
samoorganizacijo in neodvisno življenje starejših. V večini ga financira država.
Izobraževanje starejših pomaga odpravljati neenakost med spoloma, sloji in
starostnimi skupinami. Velja prepričanje, da je treba starejše vključiti v svet dela, saj
bo to pozitivno vplivalo na celotno družbo. Izobraževanje podpirajo tudi sindikati
(Kump in Jelenc Krašovec, 2009).
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
23
2.3.2 Nizozemska
Večina univerz na Nizozemskem je vezana na tradicionalne univerze in s tem
omejena na njihove stroge standarde. Pogoste so razprave o potrebi razširitve
programov, da bi bili dostopnejši širšemu krogu uporabnikov. Starejši odrasli imajo
tudi možnost izobraževanja na daljavo, a je ta način najbolj primeren za nemobilne
študente. Na pobudo upokojencev, ki so se zaradi upokojitve počutili odrinjeni in
nekoristni, so začele nastajati tako imenovane bratovščine, v katerih starejši odrasli s
svojimi izkušnjami pomagajo na različnih področjih (Kump in Jelenc Krašovec, 2009).
2.3.3 Slovenija
Skupina prostovoljcev je leta 1986 postavila temelj Univerze za tretje življenjsko
obdobje. Univerza je neprofitna in temelji na prostovoljstvu. Starejši odrasli se lahko
učijo različnih vsebin – od arheologije, zgodovine, glasbe do književnosti, psihologije
itd. Slovenska Univerza je prav tako ustanovna članica Evropske mreže univerz LILL
s sedežem v Ulmu. Glede na to, da so pokojnine nizke in ne sledijo ustreznemu
življenjskemu standardu, je vse več starejših prisiljenih v izobraževanje, saj tako
ostanejo konkurenčni na delovnem trgu. Nekatere od ustanov, ki ponujajo tako
izobraževanje, so: Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost, Združenje
za socialno gerontologijo in gerontogogiko Slovenije, Gerontološko društvo, Inštitut
Antona Trstenjaka (Kump in Jelenc Krašovec, 2009).
2.3.4 Švedska
Na Švedskem je stopnja izobrazbe mladih vse večja in večja, zato je razlika med
njimi in starimi še toliko večja. Država spodbuja srečevanje starejših in mladih,
razvijajo skupne javne prostore, kjer se srečujejo generacije. Eden od programov je
tudi »Stari očetje«. Zasnovala sta ga starejša moška in kot poskusni projekt se je
zelo izkazal, saj je na šolah, ki ga izvajajo, sodelovanje med učitelji, učenci in
»dedki« dobro sprejeto in starejšim vliva večje zaupanje, oporo in varnost. Že več kot
100 let država subvencionira tudi študijske krožke za starejše (Kump in Jelenc
Krašovec, 2009).
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
24
2.3.5 Velika Britanija
Čeprav so bili na začetku navdušeni nad francoskim modelom, so razvili svoj model
izobraževanja, ki temelji na prostovoljstvu, izvajajo pa ga študenti. Gre za primer
povezovanja prostovoljnega dela z javnim sektorjem. Po tem modelu so kasneje
začeli delati v Avstraliji in na Novi Zelandiji. V glavnem se financirajo s članarinami in
prispevki svojih članov. Plačila ne dobijo niti mentorji niti organizatorji, stroške pa
pokrivajo s članarinami, občasno subvencijami in lokalnimi sponzorji, bolj v smislu
oddaje prostorov po nižji ceni ali zastonj. Veliko dejavnosti pa se tudi odvija po
domovih članov univerz. Število udeležencev v formalni obliki izobraževanja je tako
kot drugje po svetu nizko, saj morajo predložiti dokazila o predhodni izobrazbi, zato
jih večina študira na britanski Odprti univerzi, kjer vpisni pogoji niso tako strogi (Kump
in Jelenc Krašovec, 2009).
2.3.6 ZDA
Tudi v ZDA je vse več potreb po izobraževanju odraslih, vendar glede na to, da
večino sredstev porabijo za vzgojo in izobraževanje otrok in mladih, izobraževanje
starejših financirajo predvsem iz članarin, prostovoljnih prispevkov in šolnin. Za
starejše nimajo posebnih programov, ampak se študirajo skupaj z mlajšimi, zato je
tudi možnost pridobitve izobrazbe omogočena predvsem starejšim z akademsko
izobrazbo, ker so vpisni pogoji strogi (Kump in Jelenc Krašovec, 2009).
2.4 AKTIVNOSTI STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNEM OKOLJU
Tematika diplomske naloge je prosti čas starejših v lokalnem okolju, zato v tem
podpoglavju povzemamo aktivnosti, ki so ponujene starejšim v lokalnem okolju, to je
v Občini Litija.
2.4.1 Društvo upokojencev Litija
Društvo upokojencev Litija je splošna dobrodelna in humanitarna organizacija, ki se
zavzema za pravice in interese upokojencev in drugih starejših ljudi, za učinkovito
reševanje socialnih vprašanj in za dvig kakovosti njihovega življenja. Člane navaja k
aktivnemu življenju in delovanju, spoznavanju naravnih in kulturnih lepot, kulturno-
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
25
umetniškim in športno-rekreativnim dejavnostim. Opravlja še druge dejavnosti za
zdravo, smotrno in aktivno izrabo prostega časa upokojencev.
Dejavnost društva temelji na prostovoljstvu, zato funkcionarji, člani upravnega odbora
in številni drugi člani društva opravijo veliko prostovoljnega dela.
Društvo si stalno prizadeva članom ponuditi različne aktivnosti. Na socialnem
področju je odmevno izvajanje projekta ZDUS Starejši za starejše in delovanje obeh
pogovornih skupin. Posebna pozornost je namenjena tudi starejšim članom in
njihovemu družabnemu življenju ter reševanju njihovih težav. Zelo pestre so že
utečene dejavnosti v pohodniško-planinski sekciji, ki s prenovljenim programom
ponuja tudi lažje pohode za širši krog članov. V športni sekciji lahko člani vadijo in
tekmujejo v sedmih športnih panogah, predvsem v okviru društev Zasavske
pokrajinske zveze. Za ljubitelje petja delujeta Mešani pevski zbor in ženska vokalna
skupina Mavrica, v društvu poteka učenje citer in deluje citrarski orkester. Že peto
sezono pa deluje tudi literarna skupina, v kateri udeleženci snujejo kratko prozo in
poezijo, pripravljajo proslave in literarne večere ter skupaj s Knjižnico Litija
organizirajo branje za Bralno značko za odrasle. Stalna dejavnost društva so že več
let tudi zanimive ustvarjalne delavnice. Poteka tudi medgeneracijsko sodelovanje s
predšolsko in šolsko mladino. Društvo organizira spomladi in jeseni za člane
letovanja v hotelu Delfin v Izoli. Zaradi številnih dejavnosti, ki jih organizira društvo,
so že deveto leto uspeli na javnem razpisu za izbor programov javnih del in pridobili
delavca na javnih delih za pomoč pri druženju starejših, kar pripomore k razširitvi in
kakovostnejšemu izvajanju dejavnosti društva (Društvo upokojencev Litija, 2015).
2.4.2 Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno, ki spada pod okrilje
Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, se ukvarja z izobraževanjem v
tretjem življenjskem obdobju, in sicer v študijskih skupinah, na predavanjih,
terenskem delu in izobraževalnih taborih. Organizira veliko aktivnosti, kot so:
razstave, literarna srečanja, kuharske delavnice, ekskurzije, predavanja (kulturna
dediščina), ustvarjalnice (slikanje na platno,) študijski krožki (keramika), zdrava
prehrana, spoznavanje kulturne dediščine, debatni večer (voda), družabni dogodki
ipd. V zadnjem času izvaja pouk angleščine za odrasle. Sedež društva je v Knjižnici
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
26
Litija, Parmova 9 (Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno,
2018 a).
Dejavnosti Društva so opredeljene kot neprofitne in pridobitne dejavnosti. Glavne
neprofitne dejavnost so: izobraževanje v študijskih skupinah, predavanja,
izobraževalni tabori, izobraževalni turizem in druge oblike izobraževanja na
področjih, ki zanimajo starejše. Prestale neprofitne dejavnosti pa so: javne
predstavitve, razstave, predstavitve publikacij, literarna srečanja, strokovna srečanja,
posvetovanja, sestanki, seminarji, delavnice in različne druge oblike izobraževanja,
študijsko povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini. Razvija
informativno in publicistično dejavnost. Pridobitne dejavnosti pa so: organizacija
izobraževanj za odrasle in starejše s področja delovanja društva, organizacija
izobraževalnega turizma, prodaja publikacij in izdelkov, nastalih na delavnicah.
Izvajajo jih za uresničevanje namenov, nalog in dejavnosti iz 6. člena v obsegu,
potrebnem za uresničevanje svojih nalog in ciljev, in v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo SKD (Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje,2018 b).
2.4.3 Društvo Litijski likovni atelje (LILA)
V Litiji že od leta 2001deluje tudi Društvo LILA (Litijski likovni atelje). Člani so odrasli
ljubiteljski likovniki iz občin Litija in Šmartno pri Litiji. Društvo deluje v kletnih prostorih
Kulturnega centra na Stavbah. Od leta 2007 je samostojno, vodi pa ga predsednica
Joža Ocepek. Ves čas je mentor skupine akademski kipar mag. Zoran Poznič. Od
leta 2009 delujejo v okviru društva tudi CICI LILA (predšolski otroci) ter MALA LILA
(osnovnošolci) ter LIKOVNA USTVARJALNICA za gimnazijce in osnovnošolce litijske
in šmarske občine. Med prednostnimi nalogami društva sta izobraževanje in
predstavljanje likovne dejavnosti širši skupnosti. Leta 2008 se je LILA včlanila v
Zvezo likovnih društev Slovenije in tako tudi aktivno sodeluje na natečaju Zlata
paleta, kjer njeni člani prejemajo številna priznanja. Društvo LILA je zaradi uspehov
in aktivnosti že prejelo srebrno plaketo na natečaju Zlata paleta (Društvo Litijski
Likovni Atelje, 2015 b).
Dne 22. maja 2015 je LILA praznovala 15-letnico delovanja. Dogodek je bil v novih
prostorih VDC Litija - Šmelc. Hkrati je bilo odprtih 6 razstav, na katerih je sodelovalo
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
27
100 avtorjev z 200 izdelki. V VDC so bile tri razstave: likovna razstava Lila; likovna
razstava CICI LILA, likovna razstava MALA LILA, v parku Šmelc readymade Litijske
legende, v Knjižnici Litija likovna razstava mladih, v avli Občine Litija pa fotografska
razstava (Društvo Litijski Likovni Atelje, 2015 a).
2.4.4 Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji (MDI)
Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji se je prvotno
imenovalo le Društvo invalidov in je bilo ustanovljeno leta 1982, leta 2003 se je
preimenovalo, leta 2016 pa postalo še socialno podjetje. Prostore ima v središču
mesta nasproti Knjižnice Litija. Osnovna naloga je pomoč invalidom na vseh
življenjskih področjih. Društvo deluje neprofitno, temelji na prostovoljstvu – tako bo
tudi v prihodnje –, dobiček iz podjetniške dejavnosti pa namenja financiranju lastnega
delovanja. Njihovo temeljno poslanstvo je pomoč invalidom na vseh ravneh življenja.
Že več kot devet let izvajajo pet osnovnih socialnih programov:
Skrb za invalide (pomoč posameznim in osamelim invalidom z osnovnimi
življenjskimi potrebščinami, organiziranje prevoza do zdravstvenega doma, obiski
invalidov na domu, v zavodih in bolnišnicah, organizacija srečanj in družabnih
srečanj invalidov, obiskovanje invalidov; posebna pozornost ob osebnem prazniku,
svetovanje delovnim invalidom in obveščanje o dejavnostih društva).
Prva osebna socialna pomoč ter informiranje (točna in pravočasna pomoč ter
informacija o pravicah na več področjih – zaposlovanje, izobraževanje, delovna
razmerja, nudijo psihološko pomoč, obiske v družini; pomoč po operacijah ipd.).
Ohranjanje zdravja (večdnevno zdraviliško zdravljenje za člane, redno mesečno
kopanje v zdraviliških bazenih, merjenje krvnega tlaka in sladkorja).
Ohranjanje psihofizičnih sposobnosti skozi rekreacijo in šport (enkrat tedensko
organizirajo: pohode v naravo v okolici Litije, plavanje z vodeno telovadbo v vodi,
razne rekreativne dejavnosti v športnih panogah: balinanje, kegljanje, pikado, šah,
ribolov, namizni tenis ipd.), dosegajo tudi pomembne uspehe na območnih in
državnih prvenstvih, ki se jih redno udeležujejo.
Integracija skozi ustvarjalnost in kulturo (ustvarjalne delavnice – ročna dela,
novoletne voščilnice, darila za člane, obisk gledališč, razstav, delavnic umetniškega
in praktičnega ustvarjanja, predavanja s področja zdravstva in družbenega življenja)
(Medobčinsko društvo invalidov Litija in Šmartno pri Litiji, 2018).
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
28
2.4.5 Društvo Šola zdravja
Projekt Šola zdravja deluje v Sloveniji od februarja 2007, ko je nastala prva skupina v
Piranu. Leta 2009 so se registrirali kot Društvo s sedežem v Domžalah. Koncem
novembra 2011 jim je Ministrstvo za šolstvo znanost in šport dodelilo status društva,
ki deluje v javnem interesu na področju športa. Idejni vodja in ustanovitelj projekta je
dr. Nikolay Grishin. Skupin je že veliko, trenutno jih je okoli 140 in imajo 3000
registriranih članov. Njihova prepoznavna znaka sta oranžna barva in telovadba
vsako jutro (razen nedelje in praznikov) ob 7.30 zunaj na prostem, v bližini njihovega
doma in v vseh letnih časih. Telovadbo vodijo usposobljeni prostovoljci. Namen Šole
zdravja je posameznikom podati temeljne napotke, kako zagotavljati čim boljše in
zdravo življenje. Zato organizirajo poučna predavanja in praktične delavnice, ki jih
izvajajo strokovnjaki z različnih področij. Društvo Šola zdravja si prizadeva jutranjo
telovadbo pripeljati v vsak kraj po Sloveniji (Društvo šola zdravja, 2018 a).
V Šolo zdravja je vključena tudi Skupina LITIJA, ki je bila ustanovljena 6. septembra
2010. Takrat je štela 5 članov, danes pa jih šteje 27. Telovadijo na igrišču na
Rozmanovem trgu, in sicer vsak dan ob 7.30, tudi ob nedeljah in praznikih (vendar v
manjšem številu). Septembra 2010 so s telovadbo 1000 gibov začeli tudi v Litiji. K
telovadbi so po dogovoru povabili dva oddelka četrtošolcev, ki so z njimi pridno
izvajali vaje, saj je bila ta šolska ura telovadbe drugačna, kot so je vajeni, posebno
zato, ker so jih ob koncu nagradili z jagodami in sladkarijami. Ugotovili pa so tudi, da
so lahko starejše tete prav tako spretne in gibčne. K predstavitvi njihove telovadbe so
jih povabili v Dom starejših občanov Tisje. Obiskale so jih prostovoljke trgovine DM, z
njimi telovadile ter jih obdarile s kozmetiko in majicami. Dvakrat so odšli na kopanje v
toplice Paradizo v Dobovi. Sodelovali so tudi na Litijskem teku. Množično so se
udeležili vseslovenskega srečanja skupin v Piranu (Društvo šola zdravja, 2018 b).
V skupino Šola zdravja je od leta 2011 vključena tudi skupina iz Šmartnega pri Litiji.
Telovadijo na lokaciji Pungrt 9, za Strelskim domom, na igrišču. Ob slabem vremenu
telovadijo na pokritem balinišču pri župnišču. Telovadijo vsak dan ob 7.30, razen
nedelje in praznikov. Septembra 2015 so se srečali z Društvom upokojencev Nove
korenine na Primskovem. Predstavili so jim telovadbo in skupaj telovadili. Nad
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
29
dogodkom so bili navdušeni in upajo na ponovno snidenje (Društvo šola zdravja,
2018 c).
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
30
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 RAZISKAVA
Glede na to, da se prebivalstvo po svetu in tudi v Sloveniji stara, sem se odločila
raziskati, kakšna je vključenost starejših ljudi v lokalno okolje po upokojitvi. Zanimalo
me je predvsem, ali se vključujejo v lokalno okolje, kako so dejavni, ali se vključujejo
takoj po upokojitvi ali kasneje in ali poznajo možnosti, ki jih imajo za aktivno
sodelovanje v lokalnem okolju (Litiji). V ta namen sem pripravila anketne vprašalnike,
ki sem jih ročno razdelila v Društvu upokojencev Litija, nekaj pa individualno in tako
prišla tudi do upokojencev, ki niso včlanjeni v društva.
3.2 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
Anketni vprašalnik so anketiranci reševali anonimno. Označiti je bilo treba spol in
okvirno starostno skupino. V nadaljevanju je sledilo osem vprašanj, pri katerih je bil
možen eden ali več odgovorov, odvisno od vrste vprašanja. Vprašanja so se
nanašala na počutje anketirancev, kaj najraje delajo, kako so zadovoljni s ponudbo
različnih prireditev v lokalnem okolju, v katere dejavnosti so vključeni, kako so aktivni
v svojem okolju in ali pogrešajo druženje. Razdelila sem 80 anketnih vprašalnikov,
prejela pa sem 50 izpolnjenih (33 žensk in 17 moških anketirancev). Rezultati so
prikazani v obliki tabel in grafov v nadaljevanju.
3.2.1 Spol anketirancev
Tabela 1: Spol anketirancev
Spol Število Odstotek (%)
ženske 33 66,00 %
moški 17 34,00 %
Skupaj 50 100,00 % Vir: Lasten, 2017
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
31
Grafikon 1: Spol anketirancev
Vir: Lasten, 2017
V Tabeli 1 in Grafikonu 1 je prikazan vzorec raziskave. V njej je sodelovalo 50
anketirancev – 33 žensk (66,00 %) in 17 moških (34,00 %).
3.2.2 Starost anketirancev
Iz Tabele 2 in Grafikona 2 je razvidno, da je največ anketirank v prvi starostni skupini
od 59 do 64 let, teh je skoraj polovica vseh anketiranih žensk (16 od 33 ali 48,49 %).
Pri moških pa je največ anketirancev v četrti starostni skupini od 76 do 80 let, teh je 7
od 17 ali 41,18 %. Skupaj je največ anketirancev iz prve starostne skupine od 59 do
64 let, in sicer 32 ali 64 %.
V šesti starostni skupini f) nad 85 let ni bilo anketirancev, ki bi reševali anketni
vprašalnik. Najbrž so prestari, da bi se aktivno vključevali v Društvo upokojencev,
zato niso bili vključeni v anketiranje, kar pa je zaradi narave starosti tudi razumljivo.
66%
34%
ŽENSKE
MOŠKI
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
32
Tabela 2: Starost anketirancev
Starostna skupina Ženske
Odstotek (%) Moški
Odstotek (%)
Skupaj
Odstotek
(%)
59–64 16 48,49 % 6 35,29 % 32 64,00 %
65–70 8 24,24 % 3 17,65 % 11 22,00 %
71–75 4 12,12 % 1 5,88 % 5 10,00 %
76–80 3 9,09 % 7 41,18 % 10 20,00 %
81–85 2 6,06 % 0 0,00 % 2 4,00 %
85+ 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 %
Skupaj 33 100,00 % 17 100,00 %
50 100,00 %
Vir: Lasten, 2017
Grafikon 2: Starost anketirancev
Vir: Lasten, 2017
3.2.3 Vprašanja 1–8 v tabelah, grafih in z interpretacijo
1. vprašanje: Kako se počutite zdaj, ko ste starejši, v primerjavi s prejšnjimi obdobji
življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
59-64 65-70 71-75 76-80 81-85 85+
STAROSTNE SKUPINE
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
33
Tabela 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve
Odgovori anketirancev Ženske
Odstotek (%) Moški
Odstotek (%)
Skupaj
Odstotek (%)
a) Počutim se zelo dobro. 4 12,12 % 2 11,77 %
6
12,00 %
b) Počutim se dobro. 20 60,61 % 9 52,94 %
29
58,00 %
c) Počutim se slabše. 8 24,24 % 6 35,29 %
14
28,00 %
d) Drugo (Napišite mnenje, če želite.) 1 3,03 % 0 0,00 %
1
2,00 %
Skupaj 33 100,33 % 17 100,00 %
100,00 % Vir: Lasten, 2017
Grafikon 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve
Vir: Lasten, 2017
Iz Tabele 3 in Grafikona 3 je razvidno, da se večina anketiranih žensk po upokojitvi
počuti dobro – teh odgovorov je kar 20 od 33 ali 60,61 %. Zelo dobro se počutijo 4 ali
12,12 %. Slabše se počuti 8 anketirank ali 24,24 %, kar ni malo. Skupno se jih 24
počuti zelo dobro oziroma dobro, kar je večina anketirank ali kar 72,73 %.
4
20
8
12
9
6
00
5
10
15
20
25
Zelo dobro Dobro Slabše Drugo
ŠTEV
ILO
AN
KET
IRA
NC
EV
POČUTJE
ŽENSKE
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
34
Pri moških anketirancih je stanje podobno: kar 9 od 17 ali 52,94 % se jih po upokojitvi
počuti dobro, zelo dobro 2 anketiranca ali 11,77 %. Skupaj se jih zelo dobro in dobro
počuti 11 od 17, kar predstavlja 64,71 % in je rahlo nižji odstotek kot pri ženskah.
Vendar pa se jih slabše počuti kar 6 od 17, kar predstavlja 35,29 %, kar pa je več, kot
so izrazile ženske anketiranke.
Skupaj se počuti dobro in zelo dobro več kot polovica anketirancev – kar 29 od 50 ali
58 %, kar je dobro. Slabše se po upokojitvi počuti 14 anketirancev od 50 ali 28,00 %.
2. vprašanje: Kaj najraje delate v svojem prostem času? Možnih je več odgovorov.
Na drugo vprašanje, kaj najraje delajo v svojem prostem času, so anketiranci
odgovarjali različno, od gledanja televizije, sprehodov, druženja z družino in prijatelji
itd.
Tabela 4: Kaj anketiranci najraje delajo v svojem prostem času
Odgovori anketirancev Ženske
Odstotek (%) Moški
Odstotek (%)
Skupaj
Odstotek (%)
a) Berem. 20 15,50 % 5 9,43%
25 13,74%
b) Gledam televizijo. 18 13,95% 10 18,87%
28 15,38%
c) Poslušam radio. 14 10,85% 7 13,20%
21 11,54%
d) Se sprehajam. 23 17,83% 10 18,87%
33 18,13%
e) Se družim s svojci. 20 15,51% 7 13,21%
27 14,84%
f) Grem po nakupih. 11 8,53% 4 7,55%
15 8,24%
g) Se družim s prijatelji. 21 16,28% 7 13,21%
28 15,38%
h) Nimam prostega časa. 2 1,55% 3 5,66%
5 2,75%
i) Drugo (Vpišite,
če želite.):___
Skupaj 129 100 % 53 100 %
182 100 % Vir: lasten, 2018
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
35
Grafikon 4: Kaj anketiranci najraje delajo v prostem času
Vir: Lasten, 2018
Iz odgovorov na to vprašanje je razvidno, da anketiranci v prostem času počnejo
različne svari. Zato so odgovori na to vprašanje precej različni. Nekateri med njimi
tudi vrtnarijo in tečejo, kar pa spada v rubriko Drugo.
3. vprašanje: Kako ste zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športnih
prireditev, praznovanj v vašem kraju? Možen je le en odgovor.
2018
14
23
20
11
21
2
5
10
7
10
7
4
7
3
25
28
21
33
27
15
28
5
0
5
10
15
20
25
30
35
40
ŠTEV
ILO
AN
KER
ITA
NC
EV
PRILJUBLJENE PROSTOČASNE DEJAVNOSTI ANKETIRANCEV
Ženske Moški Skupaj
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
36
Tabela 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnosti v kraju
Odgovori Ženske Odstotek
(%) Moški
(%) Odstotek
(%)
Skupaj Odstotek
(%)
Zelo zadovoljen 4 12,12 % 0 0,00 %
4
8,00 %
Zadovoljen 19 57,58 % 13 76,47 %
32
64,00 %
Manj zadovoljen 7 21,21 % 4 23,53 %
11
22,00 %
Nezadovoljen 0 0,00 % 0 0,00 %
0
0,00 %
Premalo poznam ponudbo 2 6,06 % 0 0,00 %
2
4,00 %
Brez odgovora 1 3,03 % 0 0,00 %
1
2,00 %
Skupaj 33 100,00 % 17 100,00 %
50
100,00 % Vir: Lasten, 2017.
Grafikon 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnost v kraju
Vir: Lasten, 2017
4
19
7
0
2
0
13
4
0 00
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Zelo zadovoljen Zadovoljen Manjzadovoljen
Nezadovoljen Premalopoznamponudbo
ŠTEV
ILO
AN
KET
IRA
NC
EV
ZADOVOLJSTVO ANKETIRANCEV
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
37
Iz Tabele 5 in Grafikona 5 je razvidno, da je večina anketiranih žensk in moških
zadovoljna s ponudbo različnih prostočasnih aktivnosti v kraju. 19 anketiranih žensk
od 33 je izrazila zadovoljstvo (57,58 %). Prav tako je izrazilo zadovoljstvo kar 13
anketiranih moških od 17 (76,47 %). Nezadovoljen ni nihče, premalo pa poznata
ponudbo le 2 anketirani ženski od 33 (6,06 %). Skupno je od 50 anketirancev kar 36
(72,00 %) zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s ponudbo v kraju. Le 11 od 50
anketirancev (22,00 %) pa je manj zadovoljnih. Nihče pa ni nezadovoljen.
4. vprašanje: Kam ste vključeni? Možnih je več odgovorov.
Tabela 6: Vključenost anketirancev v kraju
Dejavnost Število vključenih Odstotek (%)
Društvo upokojencev 23 26,74 %
Pevski zbor 6 6,98 %
Prostovoljec 7 8,14 %
Društvo diabetikov 5 5,81 %
Društvo invalidov 10 11,63 %
Planinsko društvo 3 3,49 %
Univerza za tretje življenjsko obdobje 1 1,16 %
Kulturno društvo 4 4,65 %
Nikamor 21 24,42 %
Drugo 6 6,98 %
Skupaj 86 100,00 % Vir: Lasten, 2017
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
38
Grafikon 6: Vključenost anketirancev v kraju
Vir: Lasten, 2017
Iz Tabele 6 in Grafikona 6 je razvidno, da je največ anketirancev vključenih v Društvo
upokojencev – od 50 anketirancev jih je to navedlo kar 23 (26,74 %). Na drugem
mestu se pojavi odgovor, da niso vključeni nikamor – 21 anketirancev (24,42 %),
nato sledi vključenost v Društvo invalidov – 10 anketirancev (11,63 %), nato pa še v
manjšem številu v preostale dejavnosti. Pri tem vprašanju so imeli možnost navesti
več odgovorov, zato je število odgovorov večje kot 50 (86).
5. vprašanje: Kako ste aktivni v kraju (društvih, prireditvah …) zdaj, ko ste starejši,
v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.
23
67
5
10
31
4
21
6
0
5
10
15
20
25
ŠTEV
ILO
AN
KET
IRA
NC
EV
DEJAVNOST
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
39
Tabela 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja
Odgovori Ženske Odstotek
(%) Moški Odstotek
(%)
Skupaj Odstotek
(%)
a) Sem bolj aktiven/aktivna. 8 24,24 % 1 5,88 %
9
18,00 %
b) Sem enako aktiven/aktivna. 13 39,39 % 4 23,53 %
17
34,00 %
c) Sem manj aktiven/aktivna. 8 24,24 % 10 58,82 %
18
36,00 %
d) Drugo (Napišite
mnenje, če želite.) 4 12,12 % 0 0,00 %
4
8,00 %
Brez odgovora 0 0,00 % 2 11,76 %
2
4,00 %
Skupaj 33 100,00 % 17 100,17 % 50 100,00 %
Vir: Lasten, 2017.
Grafikon 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja
Vir: Lasten, 2017
Iz Tabele 7 in Grafikona 7 je razvidno, da so ženske po upokojitvi bolj ali enako
aktivne, medtem ko so moški manj aktivni. Kar 13 žensk od 33 (39,39 %) navaja, da
so enako aktivne, medtem ko to navajajo le 4 anketirani moški od 17 (23,53 %). 8
8
13
8
4
1
4
10
00
2
4
6
8
10
12
14
Bolj aktiven/na Enako aktiven/na Manj aktiven/na Drugo
ŠTEV
ILO
AN
KET
IRA
NC
EV
STOPNJE AKTIVNOSTI
ŽENSKE
MOŠKI
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
40
anketiranih žensk od 33 (24,24 %) je celo bolj aktivnih, medtem ko tako navaja le 1
moški od 17 (5,88 %). Največja razlika v odgovorih med anketiranimi moškimi in
ženskami se pojavi pri trditvi, da so manj aktivni kot pred upokojitvijo. To navaja
četrtina žensk – 8 (24,24 %) in več kot polovica moških – 10 (58,82 %).
Skupaj je od 50 anketirancev 9 bolj aktivnih kot pred upokojitvijo (18,00 %), enako
aktivnih je 17 (34,00 %), manj aktivnih pa 18 (36,00 %).
6. vprašanje: Ali pogrešate druženje s starejšimi v vašem kraju ali ne? Možen je
le en odgovor.
Iz Tabele 8 in Grafikona 8 lahko razberemo, da večina anketirancev ne pogreša
medsebojnega druženja. Tako jih meni kar 35 od 50 (70,00 %). Le 7 (14,00 %) pa jih
pogreša druženje. Najbrž so to tisti anketiranci, ki so manj vključeni v dejavnosti ali
pa sploh ne.
Tabela 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne
Vir: Lasten, 2017.
Odgovori Število
Odstotek (%)
a) Pogrešam druženje. 7
14,00 %
b) Ne pogrešam druženja. 35
70,00 %
c) Ne vem. 6
12,00 %
c) Drugo (Vpišite mnenje, če želite.) 2
4,00 %
Skupaj 50
100,00 %
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
41
Grafikon 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne
Vir: Lasten, 2017.
7. vprašanje: Kako se strinjate ali ne s posamezno trditvijo v spodnji tabeli? Če
se strinjate, pri vsaki trditvi vpišite križec v polje DA, če se ne strinjate, vpišite
križec v polje NE, če odgovora ne poznate, vpišite križec v polje NE VEM.
Tabela 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v
lokalno okolje
Vir: Lasten, 2017
7
35
6 2
Pogrešam druženje
Ne pogrešam druženja
Ne vem
Drugo
Trditev Da % Ne % Ne vem %
Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje. 17 34,00 % 8 16,00 % 25 50,00 %
Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po upokojitvi, kasneje manj pogosto. 33 66,00 % 7 14,00 % 10 20,00 %
Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v lokalnem okolju zelo koristni in potrebni. 39 78,00 % 1 2,00 % 10 20,00 %
Starejši odrasli opravljajo svoje delo z veliko predanostjo. 36 72,00 % 1 2,00 % 13 26,00 %
Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijsko povezanost v lokalnem okolju. 38 76,00 % 3 6,00 % 9 18,00 %
OSM lahko pomaga širiti vključevanje starejših odraslih v lokalno okolje. 34 68,00 % 0 0,00 % 16 32,00 %
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
42
Grafikon 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v
lokalno okolje
Vir: lasten, 2017
Iz Tabele 9 in Grafikona 9 vidimo, da se večina anketirancev strinja s trditvami.
Najbolj odstopa prva trditev »Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v
ožje in širše okolje«, saj se jih od 50 strinja le 17 (34,00 %), ne strinja samo 8 (16,00
%), največ pa jih o tem nima mnenja oziroma ne vedo – takšnih je polovica
anketirancev (25 ali 50,00 %).
Z vsemi preostalimi trditvami se strinjajo v zelo veliki meri – več kot v 60 odstotkih:
Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje – tako
meni 17 anketirancev od 50 ali 34,00 %;
Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po upokojitvi, kasneje
manj pogosto – tako meni 33 anketirancev od 50 ali 66,00 %;
Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v lokalnem okolju zelo koristni in
potrebni – tako meni 39 anketirancev od 50 ali 78,00 %;
Starejši odrasli opravljajo svoje delo z veliko predanostjo – tako meni 36
anketirancev od 50 ali 72,00 %;
Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijsko povezanost v lokalnem okolju – tako
meni 38 anketirancev od 50 ali 76,00 %.
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
Starejši odrasli so zadovoljni z lastnimvključevanjem v ožje in širše okolje
Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalnookolje takoj po upokojitvi, kasneje manj pogosto.
Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v lok.Okolju zelo koristni in potrebni.
Starejši odrasli opravljajo svoje delo z velikopredanostjo.
Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijskopovezanost v lokalnem okolju
OSM lahko pomaga širiti vključevanje starejšihodraslih v lokalno okolje.
NE VEM NE DA
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
43
Organizator socialne mreže (OSM) lahko pomaga širiti vključevanje starejših
odraslih v lokalno okolje – tako meni 34 anketirancev od 50 ali 68,00 %. Za to trditev
je 15 anketirancev izbralo odgovor »Ne vem«, kar kaže na to, da poklic, ki je
razmeroma nov, še ni dobro prepoznan v lokalnem okolju.
Okvirno 20 odstotkov anketirancev pa o posameznih trditvah nima mnenja, oziroma
ne vedo.
8. vprašanje: Katero aktivnost si želite, pa je ni na razpolago v kraju? Vpišite svoj
odgovor na črto ali pustite prazno.
Anketiranci so napisali naslednje predloge:
Organizirano letovanje s spremstvom
Prostovoljstvo
Bazen
Tekaške proge
Plavanje
Sprehajalne poti
3.3 PREVERJANJE HIPOTEZ
Hipoteza 1: Starejši odrasli so zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športnih
prireditev in praznovanj v kraju.
To hipotezo smo preverjali s 3. anketnim vprašanjem. Večina anketiranih žensk in
moških je zadovoljna s ponudbo. Od 50 anketirancev jih je kar 36 (72,00 %)
zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s ponudbo v kraju. Le 11 od 50 anketirancev (22,00
%) pa je manj zadovoljnih. Nihče pa ni nezadovoljen, zato lahko hipotezo
sprejmemo.
Hipoteza 2: Po upokojitvi so starejši manj aktivni kot pred upokojitvijo.
To hipotezo smo preverjali s 5. anketnim vprašanjem. Odgovori anketirancev so
nakazali, da so ženske bolj ali enako aktivne po upokojitvi, medtem ko so moški manj
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
44
aktivni. Največja razlika v odgovorih med anketiranimi moškimi in ženskami se pojavi
pri trditvi, da so manj aktivni kot pred upokojitvijo. To navaja kar četrtina žensk – 8
(24,24 %) in več kot polovica moških – 10 (58,82 %). Skupaj je od 50 anketirancev 9
bolj aktivnih kot pred upokojitvijo (18,00 %), enako aktivnih je 17 (34,00 %), manj
aktivnih pa 18 (36,00 %). Skupaj je torej enako ali bolj aktivnih kar 26 ali 52,00 %
anketiranih, manj aktivnih pa le 18 ali 36,00 %. Zato lahko to hipotezo zavržemo.
Hipoteza 3: Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše
okolje.
50 anketirancev je na vprašanje, ali so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in
širše okolje, odgovorilo različno. 17 jih (34,00 %) je z lastnim vključevanjem
zadovoljnih, medtem ko jih 8 (16,00 %) ni zadovoljnih. Kar polovica – 25
anketirancev (50,00 %) je na to vprašanje odgovorilo z odgovorom »Ne vem«.
Ženske so bolj ali enako aktivne po upokojitvi, medtem ko so moški manj aktivni.
Skupaj jih je od 50 anketirancev 9 bolj aktivnih kot pred upokojitvijo (18,00 %), enako
aktivnih je 17 (34,00 %), manj aktivnih pa 18 (36,00 %). Na temelju rezultatov lahko
to hipotezo le delno sprejmemo.
Hipoteza 4: Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po
upokojitvi, kasneje pa manj pogosto.
Da se starejši odrasli pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po upokojitvi, kasneje
pa manj pogosto, meni od 50 anketirancev kar 33 (66,00 %). Le 7 (14,00 %) se s to
trditvijo ne strinja, 10 (20,00 %) pa se jih ni opredelilo oziroma nimajo mnenja. Tudi to
hipotezo lahko na temelju danih odgovorov sprejmemo, saj kar 36 anketirancev
(72,00 %) meni, da svoje delo opravljajo z veliko predanostjo, 1 anketiranec pravi, da
ne, in 13 anketirancev (26,00 %) o tem nima svojega mnenja oziroma ne vedo.
Hipoteza 5: Organizator socialne mreže lahko pomaga širiti vključevanje starejših
odraslih v lokalno okolje.
Na to vprašanje je 34 anketiranih od 50 (68,00 %) odgovorilo pritrdilno. 16
anketiranih (32,00 %) pa je izbralo odgovor »Ne vem«. Nihče ni izbral odgovora
»Ne«. Tudi to hipotezo lahko sprejmemo.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
45
4 ZAKLJUČEK
Prebivalstvo v Sloveniji, Evropi in svetu se stara. Po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije je leta 2017 v Sloveniji živelo 2.065.890 prebivalcev, njihova
povprečna starost je bila 43,1 leta, delež prebivalcev, starih od 0 in 14 let, je bil 15,0
%, delež prebivalcev, starih od 15 do 64 let, je bil 65,9 %, delež prebivalcev, starih 65
ali več let, je bil 19,1 % in delež tujih državljanov med prebivalci je bil 5,8 %
(Statistični urad Republike Slovenije,2017).
V pričujoči diplomski nalogi smo proučevali socialno vključenost starejših odraslih v
tretjem življenjskem obdobju v lokalnem okolju – v Občini Litija. V uvodu smo določili
namen in cilje diplomske naloge, ki smo jih skušali izpolniti. V teoretičnem delu smo
predstavili sodobno družbo s poudarkom na staranju prebivalstva, kar predstavlja
nov izziv številnim razvitim državam. Predstavili smo pomen tretjega življenjskega
obdobja. Raziskali smo prosti čas starejših v lokalnem okolju in ugotovili dejavnosti
številnih društev, v katera so vključeni starejši.
V diplomski nalogi smo želeli proučiti, ali je lahko to obdobje še vedno ustvarjalno in
produktivno, kakšno socialno mrežo imajo vzpostavljeno starejši odrasli po obdobju
upokojitve in na katerih področjih so aktivni.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo izvedli manjšo raziskavo v Občini Litija o
vključevanju starejših odraslih v tretjem življenjskem obdobju v lokalno okolje. Izvedli
smo anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 50 anketirancev. Pridobili smo
odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili v uvodu diplomske naloge.
Sprejeli oziroma zavrnili smo naslednje raziskovalne hipoteze:
Hipotezo 1, da so starejši odrasli so zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih,
športnih prireditev in praznovanj v kraju, smo delno sprejeli.
Hipotezo 2, da so po upokojitvi starejši manj aktivni kot pred upokojitvijo, smo
zavrnili.
Hipotezo 3, da so starejši odrasli zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše
okolje, smo sprejeli.
Hipotezo 4, da se starejši odrasli pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po
upokojitvi, kasneje pa manj pogosto, smo sprejeli.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
46
Hipotezo 5, da lahko organizator socialne mreže pomaga širiti vključevanje
starejših odraslih v lokalno okolje, smo sprejeli.
Glede na to, da je organizator socialne mreže dokaj nova smer izobraževanja, ki je
bila šele pred kratkim kvalificirana kot poklic, ljudje verjetno malo vedo o delu in
kompetencah, ki jih pridobi človek s tem profilom.
Smeri delovanja organizatorja socialne mreže so široke in razvejene, tako da
dosežejo čim večje število ljudi. Ljudje potrebujejo vedno več pomoči, vedno več je
starejših in onemoglih, stiske svojcev ostarelih so vedno večje, medtem ko so
domske in druge oskrbe vse dražje. Tudi na področju nasilja v družini je vedno več
pomoči potrebnih, veča se število socialno ogroženih. Na področju, ki bi ga lahko
pokrival profil organizatorja socialne mreže, je veliko dela, le treba bi bilo natančno
doreči, katere stvari še spadajo pod profil in kaj organizator socialne mreže sme ter
kje lahko ukrepa. Ljudje potrebujejo pomoč in ta novodobni poklic, bi lahko bil luč na
koncu tunela za marsikoga. Zelo koristno – tudi predlog za delo organizatorja
socialne mreže – bi bilo ozaveščanje ljudi pred upokojitvijo, kam se lahko vključijo,
kako lahko ostanejo čim dlje vključeni v ožje in širše socialno okolje. V dogovoru s
podjetji, ki imajo interes ohraniti delavca tudi po izpolnjenih pogojih za upokojitev, bi
se lahko s skupnimi močmi našlo primerno delo za zaposlenega naprej – mentorstvo
ali delo s skrajšanim delovnim časom na lažjem mestu, kakor koli, samo da ostane
aktiven in zadovoljen tudi potem, ko bi se lahko upokojil.
V raziskavi smo le delno sprejeli hipotezo, da so ljudje po upokojitvi zadovoljni z
lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje. Rezultat nas je presenetil, saj smo
pričakovali večje število tistih, ki so zadovoljni z lastno vključenostjo v ožje in širše
okolje, obenem pa je to lahko iztočnica za delo organizatorja socialne mreže kot
animatorja in motivatorja za intenzivnejše vključevanje starejših v tretjem življenjskem
obdobju. Ta poklic bi se lahko razvil v koristen poklic prihodnosti, ki bi sledil izzivom,
ki jih pred družbo postavlja hitro naraščanje števila starejših ljudi v sodobni družbi.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
47
5 LITERATURA IN VIRI
1. Društvo Litijski likovni atelje, 2015 a. Lila je praznovala v maju. Elektronski vir,
http://www.lila.si/index.php?stran=dogodki&dogodek=30, [dostop 23. 4. 2018].
2. Društvo Litijski likovni atelje, 2015 b. Predstavitev. Elektronski vir
http://www.lila.si/index.php?stran=odrustvu, [dostop 23. 4. 2018].
3. Društvo šola zdravja c, 2018. Skupina Šmartno pri Litiji. Elektronski vir,
http://www.srce-me-povezuje.si/solazdravja/index.php?lng=sl&t=dejavnosti&id=3334,
[dostop 23. 4. 2018].
4. Društvo šola zdravja, 2018 a. Kaj je Šola zdravja? Elektronski vir,
http://www.srce-me-povezuje.si/solazdravja/index.php?lng=sl&t=o-nas&id=3275,
[dostop 23. 4. 2018].
5. Društvo šola zdravja, 2018 b. Skupina Litija. Elektronski vir, http://www.srce-me-
povezuje.si/solazdravja/index.php?lng=sl&t=dejavnosti&id=3315, [dostop 23. 4.
2018].
6. Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno, 2018 a. O nas.
Elektronski vir, http://www.srce-me-povezuje.si/u3-litija-
smartno/index.php?lng=sl&t=o-nas, [dostop 9. 2. 2018].
7. Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno, 2018 b. Dejavnosti.
Elektronski vir, http://www.srce-me-povezuje.si/u3-litija-
smartno/index.php?lng=sl&t=dejavnosti, [dostop 9. 2. 2018].
8. Društvo upokojencev Litija, 2015. Društvo upokojencev Litija. Elektronski vir,
http://www.dulitija.si/, [dostop 9. 2. 2018].
9. Eurostat, 2018. Population structure and ageing. Elektronski vir,
http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-
explained/index.php/Population_structure_and_ageing, [dostop 20.4.2018].
10. Evropska komisija, 2012. Kako se želim postarati. Elektronski vir,
http://ec.europa.eu/employment_social/empl_portal/EY2012/Promo/Leaflet_sl.pdf,
[dostop 9. 2. 2018].
11. Filej, B., et al., 2015. Kakovost življenja starih ljudi s kroničnimi obolenji. V
Kakovostna starost, 18(4), str. 3-13.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
48
12. Findeisen, D., 2015. Dejavno staranje v Sloveniji. Elektronski vir,
http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2015/09/Dejavno-staranje-v-Sloveniji-.pdf,
[dostop 9. 2. 2018].
13. Hlebec, V., et al., 2013. Staranje, izziv za izobraževanje in medgeneracijsko
sodelovanje: učbenik programa za usposabljanje strokovnih delavcev v
izobraževanju odraslih. Ljubljana: Zveza ljudskih univerz Slovenije.
14. Koalicija deležnikov EY2012. Manifest za starosti prijazno Evropsko unijo do
leta 2020, 2012. Elektronski vir, https://www.age-
platform.eu/sites/default/files/EY2012_Manifesto-SL.pdf, [dostop 9. 2. 2018].
15. Komotar, M. in Hauptman, G., 2011. Družba tveganja. Elektronski vir,
http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Druzba_tveganja-
Hauptman_Komotar.pdf, [dostop 30. 1. 2017].
16. Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. 2009. Vseživljenjsko učenje - izobraževanje
starejših odraslih. Elektronski vir, http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba,
[dostop 9.2.2018].
17. Medobčinsko društvo invalidov Litija in Šmartno pri Litiji, 2018. O društvu.
http://mdi-litija-smartno.net/o-drustvu, [dostop 23. 4. 2018].
18. Milavec Kapun, M., 2011. Starost in staranje. Elektronski vir,
http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Starost_in_staranje-
Milavec.pdf, [dostop 9. 2. 2018].
19. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2012. Nacionalni odbor
Evropskega aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnost leta 2012. Elektronski
vir, www.mddzs.gov.si/fileadmin/...2012_program_aktivnosti_el2012_140212.doc,
[dostop 8. 2. 2018].
20. Ramovš, J., 2003. Kakovostna starost - Socialna gerontologija in gerontagogika.
Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
21. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, 2018. O nas. Elektronski vir,
http://www.utzo.si/o-nas/, [dostop 8. 2. 2018].
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
49
22. Statistični urad Republike Slovenije, 2017. Prebivalstvo, Slovenija, 1. oktober
2017. Elektronski vir, http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7204, [dostop 8. 2.
2018].
23. Vertot, N., 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana, statistični urad
Republike Slovenije. Elektronski vir, http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf,
[dostop 8. 2. 2018].
24. Wikipedija, 2017. Staranje. Elektronski vir, https://sl.wikipedia.org/wiki/Staranje,
[dostop 9. 2. 2018].
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
50
6 PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik za starejše v lokalni skupnosti Litija
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
1
Priloga 1
ANKETNI VPRAŠALNIK ZA STAREJŠE V LOKALNI SKUPNOSTI LITIJA
Spoštovani, sem Sandra Gajić, študentka višje strokovne šole, smer Organizator
socialne mreže, v Izobraževalnem centru Geoss, Litija. Pišem diplomsko nalogo z
naslovom: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO
OKOLJE. Rada bi raziskala, kaj menite o tej tematiki starejši prebivalci Litije. Zelo
Vam bom hvaležna, če si boste vzeli nekaj minut časa in izpolnili ta vprašalnik. Vaši
odgovori, ki bodo povsem anonimni, mi bodo v veliko pomoč pri izdelavi diplomske
naloge in bodo uporabljeni samo v ta namen. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za vaš
trud in sodelovanje. Najprej Vas prosim za nekaj splošnih podatkov.
SPOL (obkrožite črko): a) Ženski b) Moški
STAROST (obkrožite črko):
a) 59–64 let b) 65–70 let c) 71–75 let d) 76–80 let e) 81–85 let f) nad
85 let
VPRAŠANJA (1–8):
1. vprašanje: Kako se počutite zdaj, ko ste starejši, v primerjavi s prejšnjimi
obdobji življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.
a) počutim se zelo dobro
b) počutim se dobro
c) počutim se slabše
d) drugo (napišite mnenje, če želite):_____________
2. vprašanje: Kaj najraje delate v svojem prostem času? Možnih je več odgovorov.
a) berem
b) gledam televizijo
c) poslušam radio
d) se sprehajam
e) se družim s svojci
f) grem po nakupih
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
2
g) se družim s prijatelji
h) nimam prostega časa
i) drugo (vpišite, če želite):_______________________
3. vprašanje: Kako ste zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športni prireditev,
praznovanj v vašem kraju? Možen je le en odgovor.
a) zelo zadovoljen
b) zadovoljen
c) manj zadovoljen
d) nezadovoljen
e) premalo poznam ponudbo
f) drugo (vpišite, prosim)_____________________
4. vprašanje: Kam ste vključeni? Možnih je več odgovorov.
a) društvo upokojencev
b) pevski zbor
c) prostovoljec
d) društvo diabetikov
e) društvo invalidov
f) planinsko društvo
g) tretja univerza
h) kulturno društvo (likovno, literarno …)
i) nikamor
j) drugo (vpišite, prosim):_______________________
5. vprašanje: Kako ste aktivni v kraju (društvih, prireditvah …) zdaj, ko ste starejši,
v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.
a) sem bolj aktiven/aktivna
b) sem enako aktiven/aktivna
c) sem manj aktiven/aktivna
d) drugo (napišite mnenje, če želite):_____________
6. vprašanje: Ali pogrešate druženje s starejšimi v vašem kraju ali ne? Možen je
le en odgovor.
Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje
3
a) pogrešam druženje
b) ne pogrešam druženja
c) ne vem
d) drugo (napišite mnenje, če želite):_____________
7. vprašanje: Kako se strinjate ali ne s posamezno trditvijo v spodnji tabeli? Če
se strinjate, pri vsaki trditvi vpišite križec v polje DA, če se ne strinjate, vpišite
križec v polje NE, če ne veste, vpišite križec v polje NE VEM.
TRDITEV DA NE NE
VEM
Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim
vključevanjem v ožje in širše okolje.
Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno
okolje takoj po upokojitvi, kasneje pa manj
pogosto.
Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v
lokalnem okolju zelo koristni in potrebni.
Starejši odrasli opravljajo svoje delo z veliko
predanostjo.
Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijsko
povezanost v lokalnem okolju.
Organizator socialne mreže lahko pomaga širiti
vključevanje starejših odraslih v lokalno okolje.
Drugo (vpišite svoje mnenje, če želite)
8. vprašanje: Katero aktivnost si želite, pa je ni na razpolago v kraju? Vpišite
svoj odgovor na črto ali pustite prazno.
Najlepša hvala za Vaše odgovore!
IZJAVA O AVTORSTVU IN SOGLASJE ZA OBJAVO DIPLOMSKEGA DELA
Študentka Sandra Gajić izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom
»Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje«, ki sem ga napisala pod
mentorstvom mag. Gabrijele Hauptman, in dovolim objavo diplomskega dela v
Knjižnici Litija in na internetni strani šole.
V Ljubljani, 20. 05. 2018 Sandra Gajić
_____________________