56
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO Litija, maj 2018 Sandra Gajić

SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

  • Upload
    others

  • View
    8

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.

Višja strokovna šola

SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH

ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE

DIPLOMSKO DELO

Litija, maj 2018 Sandra Gajić

Page 2: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO
Page 3: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.

Višja strokovna šola

Organizator socialne mreže

Diplomsko delo

SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH

ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE

Mentorica: mag. Gabrijela Hauptman Kandidatka: Sandra Gajić

Litija, maj 2018

Page 4: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici mag. Gabrijeli Hauptman, ki mi je s svojo strokovnostjo in

znanjem ter vloženim trudom pomagala pri nastajanju pričujoče diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi družini za spodbudo in razumevanje pri izdelavi te diplomske

naloge.

Page 5: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

POVZETEK

Prebivalstvo v svetu in tudi Sloveniji se stara. Obdobje starosti je treba preživeti kar

se da aktivno. V teoretičnem delu diplomske naloge so prikazane teme, kot so

starejši v sodobni družbi, aktivno oziroma dejavno staranje, medgeneracijsko

sodelovanje, vseživljenjsko učenje starejših s primerjavo med nekaterimi državami

sveta. Predstavljeni so organizacije in društva v lokalnem okolju, v Občini Litija, v

katere se vključujejo starejši odrasli v tretjem življenjskem okolju. V empiričnem delu

je izvedena manjša raziskava med odraslimi prebivalci Občine Litija o socialni

vključenosti v lokalno okolje. Rezultati dajejo vpogled v stanje na tem področju, ki

lahko služi kot iztočnica za nadaljnje ukrepe in aktivnosti v občini. Poudarjena je tudi

vloga organizatorja socialne mreže na tem področju.

KLJUČNE BESEDE: starejši, staranje, prosti čas, socialna vključenost, lokalno

okolje

ABSTRACT

Population in the world as well as in Slovenia is aging. Old people need to live this

period of life actively. In the theoretical part of the thesis areas such as old people in

modern society, active aging, intergenerational cooperation, lifelong learning of older

people with a comparison between some countries of the world are presented.

Organizations and societies in the local environment of the Municipality of Litija

where older adults in the third age of life can be involved in different activities are

presented as well. In the empirical part, a small survey was carried out among the

adult inhabitants of the Municipality of Litija focusing on social inclusion in the local

environment. The results give an insight into the situation in this field which can serve

as a source for further actions and activities in the municipality. Finally, the role of the

social networking organizer in this field is emphasized, too.

KEYWORDS: free time, retirement, elderly people, social environment, age, agein

Page 6: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

4

Kazalo vsebine:

1 UVOD ................................................................................................................... 7

1.1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ........................................................ 7

1.2 HIPOTEZE ...................................................................................................... 8

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................... 9

2.1 STAREJŠI V SODOBNI DRUŽBI .................................................................. 10

2.1.1 Leto 2012 – Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med

generacijami ......................................................................................... 11

2.1.2 Aktivno/dejavno staranje ....................................................................... 13

2.1.3 Zdravje starejših ................................................................................... 17

2.2 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE ...................................................... 18

2.2.1 Vseživljenjsko učenje ............................................................................ 19

2.2.2 Delo in zaposlovanje v starosti ............................................................. 21

2.3 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE – IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH:

PRIMERJAVA MED NEKATERIMI DRŽAVAMI ............................................ 22

2.3.1 Nemčija ................................................................................................. 22

2.3.2 Nizozemska .......................................................................................... 23

2.3.3 Slovenija ............................................................................................... 23

2.3.4 Švedska ................................................................................................ 23

2.3.5 Velika Britanija ...................................................................................... 24

2.3.6 ZDA ...................................................................................................... 24

2.4 AKTIVNOSTI STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNEM OKOLJU .................. 24

2.4.1 Društvo upokojencev Litija .................................................................... 24

2.4.2 Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno ........... 25

2.4.3 Društvo Litijski likovni atelje (LILA) ....................................................... 26

2.4.4 Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji (MDI) ... 27

3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................ 30

3.1 RAZISKAVA ................................................................................................. 30

3.2 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ...................................................... 30

Page 7: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

5

3.2.1 Spol anketirancev ...................................................................................... 30

3.2.2 Starost anketirancev.................................................................................. 31

3.2.3 Vprašanja 1–8 v tabelah, grafih in z interpretacijo ..................................... 32

3.3 PREVERJANJE HIPOTEZ ............................................................................ 43

4 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 45

5 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................ 47

6 PRILOGE ........................................................................................................... 50

Kazalo slik:

Slika 1: Starostna piramida prebivalstva 2016–2080 v Evropski uniji ................................... 14

Kazalo tabel:

Tabela 1: Spol anketirancev................................................................................................. 30

Tabela 2: Starost anketirancev ............................................................................................ 32

Tabela 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve ...................................................... 33

Tabela 4: Kaj anketiranci najraje delajo v svojem prostem času .......................................... 34

Tabela 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnosti v kraju .................. 36

Tabela 6: Vključenost anketirancev v kraju .......................................................................... 37

Tabela 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja .............. 39

Tabela 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne ............................... 40

Tabela 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v lokalno

okolje .................................................................................................................... 41

Kazalo grafikonov:

Grafikon 1: Spol anketirancev .............................................................................................. 31

Grafikon 2: Starost anketirancev .......................................................................................... 32

Page 8: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

6

Grafikon 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve ................................................... 33

Grafikon 4: Kaj anketiranci najraje delajo v prostem času .................................................... 35

Grafikon 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnost v kraju ................. 36

Grafikon 6: Vključenost anketirancev v kraju ........................................................................ 38

Grafikon 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja ............ 39

Grafikon 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne ............................ 41

Grafikon 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v

lokalno okolje ..................................................................................................... 42

Page 9: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

7

1 UVOD

Prebivalstvo v Sloveniji, Evropi in svetu se stara. Po podatkih Statističnega urada

Republike Slovenije je v letu 2017 v Sloveniji živelo 2.065.890 prebivalcev,

povprečna starost je bila 43,1 leta, delež prebivalcev, starih od 0 in 14 let, je bil 15,0

%, delež prebivalcev, starih od 15 do 64 let, je bil 65,9 %, delež prebivalcev, starih 65

ali več let, je bil 19,1 % in delež tujih državljanov med prebivalci 5,8 % (Statistični

urad Republike Slovenije, 2017).

V diplomski nalogi želim proučiti, kakšna je socialna vključenost starejših v tretjem

življenjskem obdobju v lokalno okolje. Zanima me, ali je lahko to obdobje še vedno

ustvarjalno in produktivno, kakšno socialno mrežo imajo vzpostavljeno starejši odrasli

v obdobju upokojitve in na katerih področjih so aktivni. Raziskala bom lokalno okolje,

kjer prebivam, to je mesto Litija, ki leži v osrednji Sloveniji. Proučila bom, kaj je tretje

življenjsko obdobje, s kakšnimi težavami se ljudje soočajo v tem obdobju, kako

preživljajo svoj prosti čas, kako se lahko vključujejo v družbo, kako se

medgeneracijsko povezujejo in kako lokalno okolje prepozna njihovo aktivnost.

1.1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Namen pričujoče diplomske naloge je:

predstaviti sodobno družbo s poudarkom na staranju prebivalstva,

predstaviti pomen tretjega življenjskega obdobja,

raziskati prosti čas starejših odraslih v lokalnem okolju,

predstaviti organizacije v lokalnem okolju, v katere so vključeni starejši odrasli,

raziskati zadovoljstvo starejših odraslih z vključevanjem v različne dejavnosti,

opredeliti vlogo organizatorja socialne mreže pri vključevanju starejših odraslih v

okolje.

Cilj diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika v lokalnem okolju pridobiti

odgovore na raziskovalna vprašanja:

kako so starejši odrasli zadovoljni s ponudbo aktivnosti in prireditev v lokalnem

okolju ter z lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje ter kako vidijo svoj položaj,

Page 10: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

8

kaj bi spremenili, dodali, pohvalili v zvezi s prostim časom odraslih v Občini Litija,

ali lahko organizator socialne mreže razvija in krepi vključevanje starejših odraslih

v lokalno okolje.

1.2 HIPOTEZE

Postavljamo naslednje predpostavke/hipoteze:

Hipoteza 1: Starejši odrasli so zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športnih

prireditev in praznovanj v kraju.

Hipoteza 2: Po upokojitvi so starejši manj aktivni kot pred upokojitvijo.

Hipoteza 3: Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše

okolje.

Hipoteza 4: Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po

upokojitvi, kasneje pa manj pogosto.

Hipoteza 5: Organizator socialne mreže lahko pomaga širiti vključevanje starejših

odraslih v lokalno okolje.

Page 11: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

9

2 TEORETIČNI DEL

Staranje je naraven proces v življenju vsakega živega bitja. Gre za biološki proces v

telesu, ki se izraža z upadanjem fizioloških funkcij in rušenjem ravnovesja v telesu.

Staranje spremlja vrsta pojavov tako na celični ravni kot na ravni celotnega

organizma. Celice z leti izgubijo zmožnost obnavljanja, kar vodi v postopno odmrtje

tkiva in posledično upad telesnih funkcij. Staranje se na koncu vedno konča s smrtjo

(Wikipedija, 2017).

Število starejših moških in žensk narašča. Življenjska doba ljudi je vse daljša,

predvsem zaradi izboljšanih zdravstvenih in socialnih razmer. Vendar je kljub temu,

da so starejši danes aktivnejši, kot so bili pred desetletji, danes obremenjenost s

starostjo večja kot nekoč, kajti v sodobni kulturi se cenijo predvsem vrednote, kot so

mladost, lepota in uspešnost, zato se je zmanjšala vrednost staranja ter starosti.

Raziskave žal vse pogosteje omenjajo samomore prav med ljudmi tretjega

življenjskega obdobja. Najpomembnejši del oblikovanja družbenoekonomskega

razvoja je iskanje najustreznejših poti za vključevanje oseb vseh starosti v družbo

tako, da bosta zapostavljanje (diskriminacija) zaradi starosti in neprostovoljna

osamitev čim bolj redka pojava. Pravica do varstva pred revščino in socialno

izključenostjo je še posebej pomembna za starejše, zato je nujno spodbujati

medgeneracijsko solidarnost in vzajemno pomoč ter podporo. Starajočim bi moralo

biti v največji možni meri omogočeno, da kot neločljivi sestavni del družbe živijo

polno, zdravo, varno in zadovoljno življenje. Temeljna značilnost zdajšnjega razvoja

in demografske prihodnosti evropske družbe je staranje prebivalstva, kar povzroča

skrbi. OECD ocenjuje, da je v državah članicah Evropske unije (dalje EU) med

prebivalci, starimi 55–64 let, delovno aktivnih samo še 50 % (v EU je številka še

nižja, 39 %), med prebivalci, starimi 25–54 let, pa jih dela 75 %. Staranje prebivalstva

v EU je posledica: nizkega povprečnega števila otrok na žensko (splošna stopnja

rodnosti), zmanjšanja rodnosti v zadnjih desetletjih (po povojnem obdobju t. i. baby-

boom generacije), bistveno daljše pričakovane življenjske dobe ob rojstvu (od leta

1960 za več kot 8 let) in zmanjšanja umrljivosti. Tudi v Sloveniji se povprečna starost

prebivalstva stalno zvišuje: v začetku 50. let prejšnjega stoletja je znašala približno

30 let, konec leta 2004 40,3 leta, konec leta 2009 pa 41,4 leta. Še v začetku 20.

Page 12: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

10

stoletja je svetovno prebivalstvo štelo manj kot 2 milijardi, zdaj šteje 6,8 milijarde

ljudi, leta 2050 pa bo po demografskih projekcijah ZN štelo 9,1 milijarde ljudi. EU-28

ima zdaj skoraj 508 milijonov prebivalcev, leta 2050 pa jih bo po omenjenih

projekcijah imela 506 milijonov; Slovenija ima danes dobra 2 milijona prebivalcev,

leta 2050 pa naj bi jih imela 1,88 milijona. Na drugi strani pa bo svetovno prebivalstvo

do 2050 preseglo 9 milijard. tako se danes v svetu kažeta dva zelo različna vzorca

rasti prebivalstva: počasna rast ali celo upadanje števila prebivalcev v najbogatejših

državah in nadaljevanje hitre rasti prebivalstva v najrevnejših državah sveta (Vertot,

2010).

2.1 STAREJŠI V SODOBNI DRUŽBI

O staranju prebivalstva govorimo, kadar se sestava populacije spreminja tako, da

postaja delež starejših vse večji. Ljudje se starajo na različne načine in obstaja več

kriterijev, kdaj označiti nekoga, da je star. Vendar pa se v statistiki največ krat

uporablja kronološke starostne meje: 0–14 let – mladi, 15–64 let – odrasli, 65 in več

let – stari. Staranje prebivalstva je v polnem zagonu in Evropa (kot prva v zgodovini,

ki se sooča s tem pojavom) nima zgleda glede pravilnega ravnanja. Vzroki za

staranje prebivalstva so različni. Staranje je predvsem posledica znižane rodnosti,

zmanjšanja umrljivosti in selitve mladih v druge države, del populacije, ki najhitreje

raste, pa so ljudje, stari več kot 80 let. V prihodnje se bo staranje prebivalstva še

nadaljevalo, saj ni pričakovati povečanja rodnosti, umrljivost pa bo še naprej upadala.

Zato se bo starostna meja za upokojevanje počasi zviševala (Hlebec et al., 2013).

Življenjski cikel človeka je razdeljen na več obdobij. Najbolj temeljna delitev zajema

tri večja obdobja: mladost, srednja leta in starost. Ta obdobja lahko potem

razčlenimo še bolj podrobno:

Mladost: V tem obdobju je poudarek predvsem na rasti in razvoju ter učenju.

Ključni namen tega obdobja je priprava na samostojno življenje, družino in delo. V

današnjem času se zaradi življenjskih razmer (šolanje, pomanjkanje delovnih

mest ipd.) ta doba podaljšuje v zgodnjo odraslost.

Page 13: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

11

Srednja leta: To je obdobje, ko človek svoj trud vlaga v ustvarjanje svoje lastne

družine in je aktiven na delovnem področju. V današnjem času srednja leta trajajo

do redne upokojitve. V obdobju srednjih let se človek ukvarja s šolanjem otrok,

delovno je najbolj storilen in proti koncu se pripravlja na upokojitev.

Starost: V starosti človek dozori do svoje uresničitve. To je tudi obdobje, ko mu

začnejo pešati moči, predvsem telesne in duševne. Skrb za materialne dobrine

prepušča naslednjim generacijam, sam pa začne z novim obdobjem življenja po

upokojitvi. Njegovo življenje je v tem obdobju bolj sproščeno, do izraza pridejo

njegove želje, svoja znanja in izkušnje pa se čuti dolžnega deliti s potomci in

vsemi ljudmi (Ramovš, 2003).

2.1.1 Leto 2012 – Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med

generacijami

Leto 2012 je bilo v Evropi razglašeno za Evropsko leto aktivnega staranja in

solidarnosti med generacijami, kot priložnost za ustvarjanju starosti prijazne EU do

leta 2020. Poudarek je na:

spodbujanju zavedanja o pomenu in razumevanju aktivnega staranja (gibanje,

osebnostna rast, ustvarjalnost, avtonomnost…) pri vseh generacijah na

nacionalni in lokalni ravni;

spodbujanju aktivnega staranja in zaposlovanja (še ne upokojenih kot tudi

upokojenih, ki bi želeli s svojim znanjem in izkušnjam še prispevati k razvoju

družbe);

podpiranju aktivnosti za omogočanje aktivnega staranja med vsemi generacijami

na lokalni ravni (večja socialna vključenost, prostovoljstvo, ustrezna oskrba itd.);

promociji zdravega staranja ter samostojnega in neodvisnega življenja;

prizadevanju za družbo vseh starosti z večanjem solidarnosti med generacijami

(tudi s priznavanjem vrednot in identitete starejših ter upoštevanjem prispevka

vseh generacij k razvoju družbe) (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,

2012).

Na ravni Evropske unije je bil sprejet tudi Manifest Starosti prijazna Evropska unija

do leta 2020 z namenom krepiti solidarnost med generacijami in vsem starostnim

Page 14: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

12

skupinam omogočiti sodelovanje in vključitev v družbo. Sleherna starostna skupina

prebivalstva naj ima korist od:

1. pozitivnega odnosa do staranja (priznanje pomembnosti identitete in družbenega

prispevka sleherne starostne skupine);

2. vključujočega trga dela (vključevanje v plačljivo zaposlitev mlajšim in starejšim ter

tudi ljudem z zmanjšano delovno sposobnostjo ali kronično boleznijo, prenos znanj in

vednosti med generacijami, omogočanje zaposlenim ohranjanje zdravja ter

usklajevanje njihovega delovnega in zasebnega življenja);

3. dostopnih javnih površin, stavb in transporta kot tudi prilagojenega prebivališča in

objektov za telesno dejavnost (skupna krepitev možnosti za daljše samostojno

življenje in sodelovanje v družbi, krepitev možnosti za izmenjavo znotraj generacij in

med njimi);

4. dobrin in storitev, ki so prilagojene potrebam vseh;

5. digitalnega vključevanja (vključevanje ljudi, sodelovanje v družbi z informacijsko-

komunikacijsko tehnologijo – v vlogi občanov, zaposlenih, potrošnikov in porabnikov

storitev kot tudi oskrbovalcev, prijateljev in družinskih članov);

6. možnosti biti slišan v procesih sprejemanja odločitev in raziskavah, ki imajo vpliv

nanje;

7. možnosti dejavnega sodelovanja pri prostovoljskih, kulturnih, športnih in

rekreacijskih aktivnostih (ustvarjanje in/ali ohranjanje družbenih omrežij, pridobivanje

novih znanj ter prispevek k njihovemu osebnemu izpopolnjevanju in dobremu

počutju);

8. dostopa do vseživljenjskega in medgeneracijskega učenja ter pridobivanja novih

znanj in spretnosti v katerem koli življenjskem obdobju;

9. sistema socialne varnosti, temelječega na znotrajgeneracijski in medgeneracijski

solidarnosti (ki preprečuje ali lajša revščino, zagotavlja ustrezen dohodek v starosti,

vzdržnost pokojninskih sistemov za sedanje in prihodnje generacije, dostop do

kakovostnih socialnih in zdravstvenih storitev v celotnem življenju ter podpora

neformalnih oskrbovalcev);

10. pogojev in priložnosti za staranje z dobrim telesnim in duševnih zdravjem (ukrepi

za preprečevanje obolevnosti, promocija telesne dejavnosti, zdrave prehrane,

dobrega počutja in zdravstvene ozaveščenosti ter ukrepanje zoper ključne socialne

povzročitelje slabega zdravja) (Koalicija deležnikov EY2012, 2012).

Page 15: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

13

Manifest nadalje predlaga nacionalnim vladam: »Opolnomočite, vključujte,

udejanjajte. Nacionalni, regionalni in lokalni dejavniki morajo s pomočjo Evropske

unije razviti načrte za nastajanje starosti prijaznih okolij, ki naj bodo odziv na

demografske spremembe. Takšni načrti morajo težiti k lažjemu vključevanju široke

pahljače akterjev v Omrežje starosti prijaznega okolja EU. Prav tako bi morali načrti

krepiti udeležbo vseh pomembnih deležnikov, vključno z organizacijami civilne

družbe in samimi državljani, v razvijanju, udejanjanju in nadzorovanju ustreznih in

vzdržnih rešitev za naše starajoče se prebivalstvo. Krajevne oblasti in dejavniki,

poslovni svet, javne ustanove, organizacije civilne družbe, socialni partnerji,

ponudniki storitev, urbanisti, raziskovalci, organizatorji vzgoje in izobraževanja, mediji

in državljani – vsi so poklicani, da naredijo svoje.« (Koalicija deležnikov EY2012,

2012, 2).

2.1.2 Aktivno/dejavno staranje

O tem, kaj pomeni aktivno staranje, govori več dokumentov, med njimi tudi Kako se

želimo postarati?(Kampanja za boljšo družbo za starejše in mlajše iz leta 2012,

navaja: »Aktivno staranje pomeni, da se staramo v dobrem zdravstvenem stanju in

kot polnopravni člani družbe, da se počutimo izpolnjeni na naših delovnih mestih, bolj

neodvisni v našem vsakdanjem življenju in bolj vključeni kot državljani. Starost ne

sme predstavljati ovire, da smo še vedno lahko enakopravni del družbe in uživamo

kakovostnejše življenje. Kar najbolj je treba izkoristili ogromne potenciale, ki so v nas

tudi v poznejših letih.« (Evropska komisija, 2012, 1).

Starostna piramida prebivalstva v Evropski uniji – primerjava med letoma 2016 in

2080, ponazarja kako se bo število prebivalcev spreminjalo glede na starost (Slika 1).

Page 16: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

14

Slika 1: Starostna piramida prebivalstva 2016–2080 v Evropski uniji

Vir: Eurostat, 2018

»Povprečna starost v Evropski uniji (EU) danes znaša 39,8 leta, do leta 2060 se bo

zvišala na 47,2 leta. Delež starih 65 let ali več bo do leta 2060 skoraj 30 %

prebivalstva EU (leta 2010 jih je bilo 16 %). V nekaj letih se bo število delovno

sposobnega prebivalstva v Evropi zmanjšalo, medtem ko bo število prebivalcev

starih 65 let ali več še naprej naraščalo za približno dva milijona ljudi na leto.«

(Evropska komisija, 2012, 2).

Aktivno oziroma dejavno staranje pomeni dostop do družbenih virov, kot so

izobraževanje, kultura, delo, zdravje, prevoz, prebivališče, pomeni biti in ostati zdrav,

biti bolj zadovoljen, imeti možnost odločanja, prispevati k družbenemu razvoju, živeti

samostojno in neodvisno. Povezano je s celotnim življenjem. Temelji na darežljivosti

do mladih in sovrstnikov, sodelovanju v družbenem in ekonomskem razvoju, varni

starosti. Za starejše dejavno staranje pomeni vključenost v družbo, samostojnost pri

odločanju, ohranitev telesnega in duševnega zdravja, vključenost v družbo,

svetovanje mlajšim generacijam, optimizem in zdravje, spreminjanje z namenom

pomagati drugim, ki te potrebujejo in si pomoči želijo. Dejavno staranje pomeni

ustanovitev majhne skupine, s katero izmenjuješ mnenja in izkušnje, vključevanje v

družbo in medgeneracijsko povezovanje, da si obravnavan kot posameznik, ki

prispeva k blagostanju družine, skupnosti, prijateljev in nisi drugim v breme. Težave

Page 17: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

15

dejavnega staranja so izločenost iz družbe, socialnih omrežij, čustvena prikrajšanost,

preveč poudarjanja, da je posameznik strošek in ne prispevek, zdravstvena

neozaveščenost, nemoč pri soodločanju, majhne možnosti plačanega dela, nizka

stopnja zaposlenosti ter neenake možnosti do stanovanja, prevoza, dohodkov,

kulture. Dejavniki, ki vplivajo na staranje je kultura (odgovornost do družbenih skupin

z nizkim kulturnim kapitalom; starejši pogosto obravnavani skupaj z invalidi, starost

kot bolezni ali hendikep, zahteva po pomoči ali zdravstvenih storitvah, socialni

varnosti, dolgotrajni negi …; še vedno je zaznati predsodke, stereotipe, povezane s

staranjem in starostjo – predvsem v besednih povezavah »starejši so odvisni,

potrebujejo nego, potrebujejo podporo pri odločanju, potrebujejo pomoč pri

aktivnostih, so osamljeni (Findeisen, 2015).

Med pomembnimi ustanovami, ki skrbijo za aktivno vključevanje odraslih v družbo, je

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je bila ustanovljena leta 1984 na

pobudo Dušane Findeisen in Ane Krajnc ob prostovoljnem sodelovanju številnih

navdušencev vseh generacij. Uradna ustanovitelja sta bila Andragoško društvo

Slovenije in Filozofska fakulteta v Ljubljani. Od takrat pa do danes je Slovenska

univerza za tretje življenjsko obdobje zrasla v nacionalno mrežo 52 univerz v 51

krajih po Sloveniji (Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2018).

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje se posveča kulturi, poudarek daje

kulturni dediščini starejših in njihovi pomembni vlogi pri prenašanju le-te na druge.

Osnutek nacionalnega programa za kulturo 2013–2015 starejšim ne daje možnosti

za ustvarjanje visoke kulture, ampak jih obravnava kot prejemnike le-te (Slovenska

Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2018).

Avtorica Findeisen (2015) v dokumentu Dejavno staranje navaja temeljna načela

dejavnega staranja, ki so:

povezanost s celoto življenjske poti,

darežljivost do mladih generacij in sovrstnikov,

sodelovanje v družbenem in ekonomskem razvoju,

varnost v poznejših letih življenja.

Page 18: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

16

Nadalje dokument navaja dejavnike in težave dejavnega staranja. Poudarja, da se

ljudje ne staramo dejavno:

če smo izločeni iz socialnih omrežij, družbe, če imamo čustvene primanjkljaje, če

ne moremo vstopati v javno sfero,

če družba preveč poudarja stroške s starejšimi in premalo njihov prispevek,

če je premalo zdravstvenega ozaveščanja in zdravstvene pismenosti starejših,

če obstoja družbeni in kulturni pritisk na življenjski slog (določajo potrebe starejših,

starejšim postavljajo meje, namesto njih sprejemalo odločitve, onemogočajo njihovo

avtonomnost),

če imajo starejši malo možnosti za opravljanje plačanega dela,

če je stopnja zaposlenosti starejših nizka,

če starejši nimajo enakovrednega dostopa do: stanovanja, primerljivih dohodkov,

transporta, kulture, zdravja, izobraževanja (okolje, ki povečuje zmožnosti starejših)

(Findeisen, 2015).

Dejavno staranje vključuje naslednje vidike:

Fizično okolje: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) vodi kampanjo o starosti

prijaznih mestih, ki so se ji pridružila tudi nekatera slovenska mesta (gradbeniški

zakoni obravnavajo arhitektonske ovire, nekatere stavbe in domove starejših so

opremili primerno za gibalno ovirane, obstaja svetovalna služba za sobivanje

(skupno življenje); ta nova iniciativa posveča pozornost pametni ureditvi stanovanj,

problem nastane pri starejšem kmečkem prebivalstvu, ki nima dostopa do javnega

prometa in infrastruktur oziroma je ta slab; majhne trgovine v bližini domovanj pa so

nadomestili večji trgovski centri, ki so po večini v večjih mestih).

Družbeno okolje: dejavniki družbenega okolja so dosegljivost in podpora

družbenih omrežij, na primer sosedov, prijateljev, družine, in bližina storitev, ki jih

potrebujejo starejši. Pomembno je tudi varno življenjsko okolje. Poleg tega bi morali

imeti na voljo tudi odprta socialna omrežja, v katera so vključeni tudi mlajši. Tako bi

starejši pridobivali informacije in znanja, čustveno in tudi materialno podporo. Od teh

dejavnikov je odvisno, ali se starejši starajo dejavno ali ne. Obstajajo pa tudi druga

omrežja, ki skrbijo za družbeno okolje starejših: mreža slovenskih univerz za tretje

življenjsko okolje, zveza društev upokojencev, centri za dnevne dejavnosti itd.

Page 19: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

17

Ekonomski dejavniki: za ekonomsko stabilnost potrebujemo dohodek, delo,

socialno varstvo in funkcionalno pismenost. Državna politika na žalost ne podpira

dela starejših. Ne malokrat so za delo tudi »kaznovani«. Sprejemljive so le močno

obdavčene pogodbe »po zakonu o avtorskem delu«. Mnogi starejši nimajo niti

povprečne pokojnine (na podeželju), ki je leta 2017 znašala 620,65 evra. To jim

omejuje dostojno življenje, saj se ne morejo prehranjevati raznoliko, nimajo ustreznih

bivališč, zdravstvene in socialne oskrbe. Najbolj ogroženi so tisti, ki živijo sami, s

premajhnimi dohodki ali od socialne pomoči, ki so brez otrok ali družinskih članov in

je njihova usoda nepredvidljiva in celo obstaja nevarnost brezdomstva (Findeisen,

2015).

2.1.3 Zdravje starejših

Zdravje je naše največje bogastvo in tudi starost je zelo lepa, če si zdrav. V raziskavi,

ki je izšla v Reviji za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje (Filej et al., 2015). so

ugotavljali, kako kronične bolezni vplivajo na kakovost življenja v starosti. Sodelovalo

je 100 anketirancev, starejših od 65 let. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se z

večanjem števila kroničnih bolezni kakovost življenja zmanjšuje. Ugotovili so, da ob

pojavu kronične bolezni stari ljudje potrebujejo tako zdravstveno kot tudi psihično,

čustveno in socialno oskrbo. Glede na vse višjo življenjsko dobo je vse pogostejši

tudi pojav kroničnih bolezni. Kronične nenalezljive bolezni so po definiciji Svetovne

zdravstvene organizacije tiste bolezni, ki so neozdravljive in različno hitro

napredujejo do smrti. Trajajo več kot tri mesece, lahko tudi do konca življenja, lahko

se slabšajo postopno, lahko potekajo po fazah mirovanja in poslabšanja ali pa

vztrajajo v dokaj stabilnem stanju. Strokovnjaki trdijo, da se opešanost načeloma

pojavi kasneje in manj akutno, če niso prisotne kronične bolezni.

V raziskavi »Ocena pogostosti kroničnih bolezni med polnoletnimi prebivalci

Slovenije«, ki so jo izvedli leta 2009, je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji razširjenost

kroničnih bolezni visoka (70,5 %), kar je v skladu z ugotovitvami v svetu. Kronične

bolezni se večinoma pojavljajo pri ljudeh z nižjim socialno-ekonomskim standardom,

pogostejše pa so tudi v starosti. Kronična bolezen vpliva na vsakodnevno delovanje

starejših in posledično na njihovo kakovost življenja v starosti. V raziskavi je bilo

ugotovljeno, da so najpogostejše kronične bolezni visok krvni tlak, posledice

Page 20: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

18

možganske kapi, sladkorna bolezen, osteoporoza, revma, depresija/tesnobnost,

astma, kronična obstruktivna bolezen in rak. Rezultati raziskave kažejo na to, da

kronične bolezni močno vplivajo na kakovost življenja v starosti (Filej et al., 2015).

Podobno kažejo tudi raziskave, ki so bile opravljene drugod po svetu; z večanjem

števila kroničnih bolezni se kakovost življenja zmanjšuje. Človek s kronično boleznijo

potrebuje celostno obravnavo – skupaj z zdravljenjem bolezni te treba obravnavati

tudi njegov čustveni in socialni vidik. Le z uspešnim delovanjem na vseh področjih

lahko posamezniku kljub kronični bolezni zagotovimo kakovostno starost (Filej et al.,

2015).

2.2 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Sodobna družba se spopada z različnimi problemi, med katerimi je tudi upokojevanje

mladih starejših, katerih znanja in izkušnje so dragoceni in bi jih bilo škoda zapraviti.

Njihovo znanje bi bilo lahko izjemno koristno za mlajše generacije. Pri uravnoteženju

razvoja družbe so lahko starejši velik potencial. Svoje delovanje bi lahko uporabili na

različnih področjih, kot so:

mentorstvo v različnih društvih,

sodelovanje na različnih področjih, kot so: kultura, politika, izobraževanje ipd.,

pomoč pri preživljanju prostega časa otrok, starejših, bolnikov ipd.

Ne glede na njihovo sposobnost pa so vse prevečkrat odrinjeni na rob družbe v

okviru splošnega odnosa družbe do starejših.

Avtorici Kump in Jelenc Krašovec (2009) poudarjata, kako velik bi lahko bil prispevek

starejših generacij k razvoju družbe v celoti. V sodobni družbi je zaradi demografskih,

socialnih in ekonomskih razmer omejeno medgeneracijsko učenje, ki predstavlja

neformalen in priložnosten način za sistematičen prenos znanja, kompetenc veščin

ipd. med generacijami. Ločenost med generacijami omejuje možnosti za ustaljeno

medgeneracijsko učenje in podporo; obe skupini sta v tem primeru prikrajšani in

ranljivi.

Page 21: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

19

Povezovanje mladih in starejših, brezpogojna ljubezen, razumevanje in

medgeneracijsko učenje so pomembni elementi integracije v družbo (Komotar in

Hauptman, 2011).

Milavec Kapun (2011) navaja možne oblike medgeneracijskega druženja:

skupine za samopomoč – starejši se srečujejo in skupaj premagujejo različne

težave, se spodbujajo in podpirajo,

medgeneracijsko učenje (mlajša in srednja generacija učita starejšo, tok informacij

in učenja pa naj bi bil tudi v nasprotni smeri),

prostovoljno delo (Rdeči križ, gasilci, Karitas, pomoč onemoglim v domačem kraju,

čistilne akcije ipd.).

medgeneracijsko druženje v okviru šol in vrtcev (obiski starostnikov v domovih,

obiski vrtcev ipd.),

družabni dogodki in prireditve v okviru lokalne skupnosti (proslave, srečanja,

praznovanja, obujanje šeg in običajev),

športne aktivnosti (v različnih športnih društvih),

kulturna društva (starejši skrbijo za podmladek in za prenos kulturne dediščine:

gledališče skupine, pevski zbori, folklorne skupine ipd.),

medgeneracijski tabori,

organizirana potovanja.

Nadalje avtorica pravi, da ima medgeneracijsko druženje izjemen pomen pri učenju

socialnih veščin (mlajše generacije spoznavajo izkušnje starejših, preživljajo prijetne

skupne trenutke, mlajši pa s svojo neposrednostjo, odprtostjo in življenjsko energijo

prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja starejše generacije). S tem zagotavljajo

razvojno potrebo starostnikov po medgeneracijski povezanosti z vnuki in drugimi

mladimi ljudmi. Mlajše generacije imajo možnost seznaniti se z razlikami med ljudmi

različnih starosti (Milavec Kapun, 2011).

2.2.1 Vseživljenjsko učenje

Vseživljenjsko učenje pomeni učenje od rojstva do smrti, zato je izobraževanje

starejših odraslih ena glavnih sestavin koncepta vseživljenjskega učenja. V Sloveniji

Page 22: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

20

je sprejeta strategija vseživljenjskosti učenja, katere prvi cilj je omogočiti učenje

vsem, v vseh obdobjih življenja, na vseh področjih in v vseh okoljih, saj naj bi to

vplivalo na izgradnjo boljše družbe in na višjo kakovost življenja. V večini držav je

vseživljenjsko učenje povezano z izobraževanjem in usposabljanjem na delovnem

mestu in je namenjeno predvsem redno zaposlenim. Ideja o vseživljenjskem učenju

ne pripisuje velikega pomena ciljni skupini starejših odraslih, razen redno zaposlenih.

Nova starostna struktura z vse večjim deležem starejšega prebivalstva potrebuje

nove rešitve za vzdrževanje ravnovesja na področju izobraževanja odraslih. S tem bi

se izognili tveganjem, ki jih starejšim prinašajo izpad dohodka, zmanjšani življenjski

standard in krčenje socialnih omrežij. V Sloveniji kot starajoči se družbi je predvsem

pomembno spremeniti odnos do staranja in starejših ljudi, da se na njih ne bi gledalo

kot na onemoglo, nekoristno skupino, temveč na skupino, ki je aktivna in ki lahko s

svojim znanjem, izobraževanjem in življenjskimi izkušnjami veliko prispeva sodobni

družbi. Poiskati je treba načine, kako starejše čim dlje obdržati aktivne na delovnem

področju in v družbi ter lokalnem okolju. Izobraževanje starejših odraslih vpliva na

njihovo aktivno vključevanje v družbo. Predvsem je pomembno kolektivno učenje, ko

se učijo drug od drugega, izmenjujejo svoja znanja in izkušnje, s tem pa krepijo svoja

socialna omrežja. Švedski raziskovalci so v raziskavi ugotovili, da je starejšim

najpomembnejši dejavnik kakovosti življenja socialno omrežje (vnuki, otroci, svojci,

domače živali…), in to pred zdravjem. Kljub temu so Nizozemski raziskovalci

ugotovili veliko pomanjkanje stikov starejših odraslih z mladimi, s katerimi niso v

sorodstvenem razmerju. Takih, ki imajo stike z ljudmi, mlajšimi od 35 let, s katerimi

niso v sorodstvenem razmerju, je le 0,10 %. Za starejše odrasle je zelo pomembno

sodelovanje z mladimi, saj tako spodbujajo materialno, čustveno, informacijsko in

socialno podporo, ki je pomembna za dobrobit starejših. Medgeneracijsko učenje v

Sloveniji še ni tako razširjeno kot v drugih državah, kjer imajo bolje razvito

medgeneracijsko učenje, vendar kljub temu obstajajo določene organizacije, ki se

ukvarjajo z razvijanjem medgeneracijskih programov za sodelovanje med

generacijami in krepitev socialnih mrež starejših ljudi; med njimi so Zveza

medgeneracijskih društev za kakovostno starost, Inštitut Antona Trstenjaka… V

vsebinsko pripravo ter izvajanje programov medgeneracijskega učenja bi v prihodnje

morali vključiti univerze, univerze za tretje življenjsko obdobje, društva prijateljev

mladine, društva upokojencev, nevladne organizacije itd. Izvajalci programa pa bi

Page 23: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

21

morali biti dobro usposobljeni za načrtovanje in izvajanje programov (Kump in Jelenc

Krašovec, 2009).

O pomenu izobraževanja in učenja starejših govori tudi Milavec Kapun (2011), ki

pravi, da se mora vsaka generacija prilagajati spremembam, ki jih prinaša življenje.

To omogoča vključenost v družbeno dogajanje, uspešnost ter zadovoljstvo in

kakovost bivanja. Starejši so neizčrpen vir življenjskih izkušenj in modrosti, vendar

jim primanjkuje sodobnega znanja. Z učenjem pa postanejo zadovoljni in uspešni

posamezniki, ki krepijo družbo in pozitivno vplivajo na ekonomski in družbeni razvoj

celotne države. Področja, kot so nove informacijsko-komunikacijske tehnologije,

medicina, upravne spremembe, nepremičninski trg, zavarovanje, denarništvo, pravo,

ekonomija, od starejših zahtevajo sprotno učenje, védenje in informiranje. Brez

obnavljanja znanja se starejši počutijo izgubljene in za vsako malenkost nadlegujejo

svoje že tako preobremenjene otroke ali vnuke. Potrebno je učenje – formalno in

neformalno pridobivanje znanja v vsakem obdobju življenja. Sprejeti je treba ukrepe

za povečanje dostopnosti učenja.

2.2.2 Delo in zaposlovanje v starosti

Starejši po upokojitvi so v nezavidljivem položaju, saj v družbi ni infrastrukture, prek

katere bi se ponovno vključevali v družbo in svoje znanje in izkušnje delili z drugimi v

dobro vseh generacij. Starejši delavci imajo iz izkušenj pridobljeno znanje in

izostrene sposobnosti za sprejemanje modrejših in ustreznejših odločitev. Z

izkušnjami in leti delavec pridobiva na življenjski širini. To ga vodi v preverjanje

različnih mnenj, ki ga po temeljitem primerjanju in dobri presoji pripelje do smotrne

odločitve. Dejstvo je, da je znanje starejših že preverjeno in bi te informacije mladim

zelo pomagale ter jim skrajšale pot do ciljev in pripomogle k ustreznejši odločitvi.

Kot družba bi morali sprejeti naslednje odločitve glede zaposlovanja:

nadaljevanje dela oz. zaposlitve po upokojitvi bi moralo biti pravilo, ne izjema;

to ne bi smelo biti breme niti delodajalcu niti zaposlenemu;

delovna mesta bi se morala prilagajati starejšim (delovne razmere, zahtevnost,

urnik itd.);

davčni sistem in sistem socialne varnosti bi morala imeti več olajšav za potrebe

starejših;

Page 24: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

22

primerno izobraževanje in usposabljanje bi morala imeti več podpore;

celotna družba bi morala biti osredotočena na izzive staranja (Milavec Kapun,

2011).

Odločilnega pomena za kakovostno staranje je upokojitveni prehod v tretje

življenjsko obdobje. V podjetjih je treba uvajati tečaje priprave na upokojitev v

zadnjem obdobju zaposlitve, med upokojenci pa predvsem usposabljanje za sožitje z

mlajšimi generacijami. Ne glede na to, da se v podjetjih zavedajo kakovosti

starejšega delavca (izkušnje, strokovno znanje, pripadnost podjetju itd.), ga pogosto

zamenja mlajši delavec (znanje tujih jezikov, mobilnost, fleksibilnost, tehnološka

spretnost itd.), ki ga odlikujejo drugačne sposobnosti. Pomembno vlogo pri

zaposlovanju starejših ima Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za

obdobje 2007–2013, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 23. novembra 2006.

Delodajalce spodbuja k zaposlovanju ranljivih skupin, med njimi tudi starejših

(Milavec Kapun, 2011).

2.3 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE – IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH:

PRIMERJAVA MED NEKATERIMI DRŽAVAMI

V publikaciji Vseživljenjsko učenje – izobraževanje starejših odraslih avtorici Kump in

Jelenc Krašovec (2009), podajata primerjavo med nekaterimi državami.

2.3.1 Nemčija

v osemdesetih letih je izobraževanje starejših postalo del ponudbe izobraževanja

odraslih in od takrat ga obravnavajo zelo resno, saj je sredstvo za pridobivanje moči,

samoorganizacijo in neodvisno življenje starejših. V večini ga financira država.

Izobraževanje starejših pomaga odpravljati neenakost med spoloma, sloji in

starostnimi skupinami. Velja prepričanje, da je treba starejše vključiti v svet dela, saj

bo to pozitivno vplivalo na celotno družbo. Izobraževanje podpirajo tudi sindikati

(Kump in Jelenc Krašovec, 2009).

Page 25: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

23

2.3.2 Nizozemska

Večina univerz na Nizozemskem je vezana na tradicionalne univerze in s tem

omejena na njihove stroge standarde. Pogoste so razprave o potrebi razširitve

programov, da bi bili dostopnejši širšemu krogu uporabnikov. Starejši odrasli imajo

tudi možnost izobraževanja na daljavo, a je ta način najbolj primeren za nemobilne

študente. Na pobudo upokojencev, ki so se zaradi upokojitve počutili odrinjeni in

nekoristni, so začele nastajati tako imenovane bratovščine, v katerih starejši odrasli s

svojimi izkušnjami pomagajo na različnih področjih (Kump in Jelenc Krašovec, 2009).

2.3.3 Slovenija

Skupina prostovoljcev je leta 1986 postavila temelj Univerze za tretje življenjsko

obdobje. Univerza je neprofitna in temelji na prostovoljstvu. Starejši odrasli se lahko

učijo različnih vsebin – od arheologije, zgodovine, glasbe do književnosti, psihologije

itd. Slovenska Univerza je prav tako ustanovna članica Evropske mreže univerz LILL

s sedežem v Ulmu. Glede na to, da so pokojnine nizke in ne sledijo ustreznemu

življenjskemu standardu, je vse več starejših prisiljenih v izobraževanje, saj tako

ostanejo konkurenčni na delovnem trgu. Nekatere od ustanov, ki ponujajo tako

izobraževanje, so: Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost, Združenje

za socialno gerontologijo in gerontogogiko Slovenije, Gerontološko društvo, Inštitut

Antona Trstenjaka (Kump in Jelenc Krašovec, 2009).

2.3.4 Švedska

Na Švedskem je stopnja izobrazbe mladih vse večja in večja, zato je razlika med

njimi in starimi še toliko večja. Država spodbuja srečevanje starejših in mladih,

razvijajo skupne javne prostore, kjer se srečujejo generacije. Eden od programov je

tudi »Stari očetje«. Zasnovala sta ga starejša moška in kot poskusni projekt se je

zelo izkazal, saj je na šolah, ki ga izvajajo, sodelovanje med učitelji, učenci in

»dedki« dobro sprejeto in starejšim vliva večje zaupanje, oporo in varnost. Že več kot

100 let država subvencionira tudi študijske krožke za starejše (Kump in Jelenc

Krašovec, 2009).

Page 26: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

24

2.3.5 Velika Britanija

Čeprav so bili na začetku navdušeni nad francoskim modelom, so razvili svoj model

izobraževanja, ki temelji na prostovoljstvu, izvajajo pa ga študenti. Gre za primer

povezovanja prostovoljnega dela z javnim sektorjem. Po tem modelu so kasneje

začeli delati v Avstraliji in na Novi Zelandiji. V glavnem se financirajo s članarinami in

prispevki svojih članov. Plačila ne dobijo niti mentorji niti organizatorji, stroške pa

pokrivajo s članarinami, občasno subvencijami in lokalnimi sponzorji, bolj v smislu

oddaje prostorov po nižji ceni ali zastonj. Veliko dejavnosti pa se tudi odvija po

domovih članov univerz. Število udeležencev v formalni obliki izobraževanja je tako

kot drugje po svetu nizko, saj morajo predložiti dokazila o predhodni izobrazbi, zato

jih večina študira na britanski Odprti univerzi, kjer vpisni pogoji niso tako strogi (Kump

in Jelenc Krašovec, 2009).

2.3.6 ZDA

Tudi v ZDA je vse več potreb po izobraževanju odraslih, vendar glede na to, da

večino sredstev porabijo za vzgojo in izobraževanje otrok in mladih, izobraževanje

starejših financirajo predvsem iz članarin, prostovoljnih prispevkov in šolnin. Za

starejše nimajo posebnih programov, ampak se študirajo skupaj z mlajšimi, zato je

tudi možnost pridobitve izobrazbe omogočena predvsem starejšim z akademsko

izobrazbo, ker so vpisni pogoji strogi (Kump in Jelenc Krašovec, 2009).

2.4 AKTIVNOSTI STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNEM OKOLJU

Tematika diplomske naloge je prosti čas starejših v lokalnem okolju, zato v tem

podpoglavju povzemamo aktivnosti, ki so ponujene starejšim v lokalnem okolju, to je

v Občini Litija.

2.4.1 Društvo upokojencev Litija

Društvo upokojencev Litija je splošna dobrodelna in humanitarna organizacija, ki se

zavzema za pravice in interese upokojencev in drugih starejših ljudi, za učinkovito

reševanje socialnih vprašanj in za dvig kakovosti njihovega življenja. Člane navaja k

aktivnemu življenju in delovanju, spoznavanju naravnih in kulturnih lepot, kulturno-

Page 27: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

25

umetniškim in športno-rekreativnim dejavnostim. Opravlja še druge dejavnosti za

zdravo, smotrno in aktivno izrabo prostega časa upokojencev.

Dejavnost društva temelji na prostovoljstvu, zato funkcionarji, člani upravnega odbora

in številni drugi člani društva opravijo veliko prostovoljnega dela.

Društvo si stalno prizadeva članom ponuditi različne aktivnosti. Na socialnem

področju je odmevno izvajanje projekta ZDUS Starejši za starejše in delovanje obeh

pogovornih skupin. Posebna pozornost je namenjena tudi starejšim članom in

njihovemu družabnemu življenju ter reševanju njihovih težav. Zelo pestre so že

utečene dejavnosti v pohodniško-planinski sekciji, ki s prenovljenim programom

ponuja tudi lažje pohode za širši krog članov. V športni sekciji lahko člani vadijo in

tekmujejo v sedmih športnih panogah, predvsem v okviru društev Zasavske

pokrajinske zveze. Za ljubitelje petja delujeta Mešani pevski zbor in ženska vokalna

skupina Mavrica, v društvu poteka učenje citer in deluje citrarski orkester. Že peto

sezono pa deluje tudi literarna skupina, v kateri udeleženci snujejo kratko prozo in

poezijo, pripravljajo proslave in literarne večere ter skupaj s Knjižnico Litija

organizirajo branje za Bralno značko za odrasle. Stalna dejavnost društva so že več

let tudi zanimive ustvarjalne delavnice. Poteka tudi medgeneracijsko sodelovanje s

predšolsko in šolsko mladino. Društvo organizira spomladi in jeseni za člane

letovanja v hotelu Delfin v Izoli. Zaradi številnih dejavnosti, ki jih organizira društvo,

so že deveto leto uspeli na javnem razpisu za izbor programov javnih del in pridobili

delavca na javnih delih za pomoč pri druženju starejših, kar pripomore k razširitvi in

kakovostnejšemu izvajanju dejavnosti društva (Društvo upokojencev Litija, 2015).

2.4.2 Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno, ki spada pod okrilje

Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, se ukvarja z izobraževanjem v

tretjem življenjskem obdobju, in sicer v študijskih skupinah, na predavanjih,

terenskem delu in izobraževalnih taborih. Organizira veliko aktivnosti, kot so:

razstave, literarna srečanja, kuharske delavnice, ekskurzije, predavanja (kulturna

dediščina), ustvarjalnice (slikanje na platno,) študijski krožki (keramika), zdrava

prehrana, spoznavanje kulturne dediščine, debatni večer (voda), družabni dogodki

ipd. V zadnjem času izvaja pouk angleščine za odrasle. Sedež društva je v Knjižnici

Page 28: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

26

Litija, Parmova 9 (Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno,

2018 a).

Dejavnosti Društva so opredeljene kot neprofitne in pridobitne dejavnosti. Glavne

neprofitne dejavnost so: izobraževanje v študijskih skupinah, predavanja,

izobraževalni tabori, izobraževalni turizem in druge oblike izobraževanja na

področjih, ki zanimajo starejše. Prestale neprofitne dejavnosti pa so: javne

predstavitve, razstave, predstavitve publikacij, literarna srečanja, strokovna srečanja,

posvetovanja, sestanki, seminarji, delavnice in različne druge oblike izobraževanja,

študijsko povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini. Razvija

informativno in publicistično dejavnost. Pridobitne dejavnosti pa so: organizacija

izobraževanj za odrasle in starejše s področja delovanja društva, organizacija

izobraževalnega turizma, prodaja publikacij in izdelkov, nastalih na delavnicah.

Izvajajo jih za uresničevanje namenov, nalog in dejavnosti iz 6. člena v obsegu,

potrebnem za uresničevanje svojih nalog in ciljev, in v skladu z veljavnimi predpisi, ki

urejajo SKD (Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje,2018 b).

2.4.3 Društvo Litijski likovni atelje (LILA)

V Litiji že od leta 2001deluje tudi Društvo LILA (Litijski likovni atelje). Člani so odrasli

ljubiteljski likovniki iz občin Litija in Šmartno pri Litiji. Društvo deluje v kletnih prostorih

Kulturnega centra na Stavbah. Od leta 2007 je samostojno, vodi pa ga predsednica

Joža Ocepek. Ves čas je mentor skupine akademski kipar mag. Zoran Poznič. Od

leta 2009 delujejo v okviru društva tudi CICI LILA (predšolski otroci) ter MALA LILA

(osnovnošolci) ter LIKOVNA USTVARJALNICA za gimnazijce in osnovnošolce litijske

in šmarske občine. Med prednostnimi nalogami društva sta izobraževanje in

predstavljanje likovne dejavnosti širši skupnosti. Leta 2008 se je LILA včlanila v

Zvezo likovnih društev Slovenije in tako tudi aktivno sodeluje na natečaju Zlata

paleta, kjer njeni člani prejemajo številna priznanja. Društvo LILA je zaradi uspehov

in aktivnosti že prejelo srebrno plaketo na natečaju Zlata paleta (Društvo Litijski

Likovni Atelje, 2015 b).

Dne 22. maja 2015 je LILA praznovala 15-letnico delovanja. Dogodek je bil v novih

prostorih VDC Litija - Šmelc. Hkrati je bilo odprtih 6 razstav, na katerih je sodelovalo

Page 29: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

27

100 avtorjev z 200 izdelki. V VDC so bile tri razstave: likovna razstava Lila; likovna

razstava CICI LILA, likovna razstava MALA LILA, v parku Šmelc readymade Litijske

legende, v Knjižnici Litija likovna razstava mladih, v avli Občine Litija pa fotografska

razstava (Društvo Litijski Likovni Atelje, 2015 a).

2.4.4 Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji (MDI)

Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji se je prvotno

imenovalo le Društvo invalidov in je bilo ustanovljeno leta 1982, leta 2003 se je

preimenovalo, leta 2016 pa postalo še socialno podjetje. Prostore ima v središču

mesta nasproti Knjižnice Litija. Osnovna naloga je pomoč invalidom na vseh

življenjskih področjih. Društvo deluje neprofitno, temelji na prostovoljstvu – tako bo

tudi v prihodnje –, dobiček iz podjetniške dejavnosti pa namenja financiranju lastnega

delovanja. Njihovo temeljno poslanstvo je pomoč invalidom na vseh ravneh življenja.

Že več kot devet let izvajajo pet osnovnih socialnih programov:

Skrb za invalide (pomoč posameznim in osamelim invalidom z osnovnimi

življenjskimi potrebščinami, organiziranje prevoza do zdravstvenega doma, obiski

invalidov na domu, v zavodih in bolnišnicah, organizacija srečanj in družabnih

srečanj invalidov, obiskovanje invalidov; posebna pozornost ob osebnem prazniku,

svetovanje delovnim invalidom in obveščanje o dejavnostih društva).

Prva osebna socialna pomoč ter informiranje (točna in pravočasna pomoč ter

informacija o pravicah na več področjih – zaposlovanje, izobraževanje, delovna

razmerja, nudijo psihološko pomoč, obiske v družini; pomoč po operacijah ipd.).

Ohranjanje zdravja (večdnevno zdraviliško zdravljenje za člane, redno mesečno

kopanje v zdraviliških bazenih, merjenje krvnega tlaka in sladkorja).

Ohranjanje psihofizičnih sposobnosti skozi rekreacijo in šport (enkrat tedensko

organizirajo: pohode v naravo v okolici Litije, plavanje z vodeno telovadbo v vodi,

razne rekreativne dejavnosti v športnih panogah: balinanje, kegljanje, pikado, šah,

ribolov, namizni tenis ipd.), dosegajo tudi pomembne uspehe na območnih in

državnih prvenstvih, ki se jih redno udeležujejo.

Integracija skozi ustvarjalnost in kulturo (ustvarjalne delavnice – ročna dela,

novoletne voščilnice, darila za člane, obisk gledališč, razstav, delavnic umetniškega

in praktičnega ustvarjanja, predavanja s področja zdravstva in družbenega življenja)

(Medobčinsko društvo invalidov Litija in Šmartno pri Litiji, 2018).

Page 30: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

28

2.4.5 Društvo Šola zdravja

Projekt Šola zdravja deluje v Sloveniji od februarja 2007, ko je nastala prva skupina v

Piranu. Leta 2009 so se registrirali kot Društvo s sedežem v Domžalah. Koncem

novembra 2011 jim je Ministrstvo za šolstvo znanost in šport dodelilo status društva,

ki deluje v javnem interesu na področju športa. Idejni vodja in ustanovitelj projekta je

dr. Nikolay Grishin. Skupin je že veliko, trenutno jih je okoli 140 in imajo 3000

registriranih članov. Njihova prepoznavna znaka sta oranžna barva in telovadba

vsako jutro (razen nedelje in praznikov) ob 7.30 zunaj na prostem, v bližini njihovega

doma in v vseh letnih časih. Telovadbo vodijo usposobljeni prostovoljci. Namen Šole

zdravja je posameznikom podati temeljne napotke, kako zagotavljati čim boljše in

zdravo življenje. Zato organizirajo poučna predavanja in praktične delavnice, ki jih

izvajajo strokovnjaki z različnih področij. Društvo Šola zdravja si prizadeva jutranjo

telovadbo pripeljati v vsak kraj po Sloveniji (Društvo šola zdravja, 2018 a).

V Šolo zdravja je vključena tudi Skupina LITIJA, ki je bila ustanovljena 6. septembra

2010. Takrat je štela 5 članov, danes pa jih šteje 27. Telovadijo na igrišču na

Rozmanovem trgu, in sicer vsak dan ob 7.30, tudi ob nedeljah in praznikih (vendar v

manjšem številu). Septembra 2010 so s telovadbo 1000 gibov začeli tudi v Litiji. K

telovadbi so po dogovoru povabili dva oddelka četrtošolcev, ki so z njimi pridno

izvajali vaje, saj je bila ta šolska ura telovadbe drugačna, kot so je vajeni, posebno

zato, ker so jih ob koncu nagradili z jagodami in sladkarijami. Ugotovili pa so tudi, da

so lahko starejše tete prav tako spretne in gibčne. K predstavitvi njihove telovadbe so

jih povabili v Dom starejših občanov Tisje. Obiskale so jih prostovoljke trgovine DM, z

njimi telovadile ter jih obdarile s kozmetiko in majicami. Dvakrat so odšli na kopanje v

toplice Paradizo v Dobovi. Sodelovali so tudi na Litijskem teku. Množično so se

udeležili vseslovenskega srečanja skupin v Piranu (Društvo šola zdravja, 2018 b).

V skupino Šola zdravja je od leta 2011 vključena tudi skupina iz Šmartnega pri Litiji.

Telovadijo na lokaciji Pungrt 9, za Strelskim domom, na igrišču. Ob slabem vremenu

telovadijo na pokritem balinišču pri župnišču. Telovadijo vsak dan ob 7.30, razen

nedelje in praznikov. Septembra 2015 so se srečali z Društvom upokojencev Nove

korenine na Primskovem. Predstavili so jim telovadbo in skupaj telovadili. Nad

Page 31: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

29

dogodkom so bili navdušeni in upajo na ponovno snidenje (Društvo šola zdravja,

2018 c).

Page 32: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

30

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 RAZISKAVA

Glede na to, da se prebivalstvo po svetu in tudi v Sloveniji stara, sem se odločila

raziskati, kakšna je vključenost starejših ljudi v lokalno okolje po upokojitvi. Zanimalo

me je predvsem, ali se vključujejo v lokalno okolje, kako so dejavni, ali se vključujejo

takoj po upokojitvi ali kasneje in ali poznajo možnosti, ki jih imajo za aktivno

sodelovanje v lokalnem okolju (Litiji). V ta namen sem pripravila anketne vprašalnike,

ki sem jih ročno razdelila v Društvu upokojencev Litija, nekaj pa individualno in tako

prišla tudi do upokojencev, ki niso včlanjeni v društva.

3.2 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

Anketni vprašalnik so anketiranci reševali anonimno. Označiti je bilo treba spol in

okvirno starostno skupino. V nadaljevanju je sledilo osem vprašanj, pri katerih je bil

možen eden ali več odgovorov, odvisno od vrste vprašanja. Vprašanja so se

nanašala na počutje anketirancev, kaj najraje delajo, kako so zadovoljni s ponudbo

različnih prireditev v lokalnem okolju, v katere dejavnosti so vključeni, kako so aktivni

v svojem okolju in ali pogrešajo druženje. Razdelila sem 80 anketnih vprašalnikov,

prejela pa sem 50 izpolnjenih (33 žensk in 17 moških anketirancev). Rezultati so

prikazani v obliki tabel in grafov v nadaljevanju.

3.2.1 Spol anketirancev

Tabela 1: Spol anketirancev

Spol Število Odstotek (%)

ženske 33 66,00 %

moški 17 34,00 %

Skupaj 50 100,00 % Vir: Lasten, 2017

Page 33: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

31

Grafikon 1: Spol anketirancev

Vir: Lasten, 2017

V Tabeli 1 in Grafikonu 1 je prikazan vzorec raziskave. V njej je sodelovalo 50

anketirancev – 33 žensk (66,00 %) in 17 moških (34,00 %).

3.2.2 Starost anketirancev

Iz Tabele 2 in Grafikona 2 je razvidno, da je največ anketirank v prvi starostni skupini

od 59 do 64 let, teh je skoraj polovica vseh anketiranih žensk (16 od 33 ali 48,49 %).

Pri moških pa je največ anketirancev v četrti starostni skupini od 76 do 80 let, teh je 7

od 17 ali 41,18 %. Skupaj je največ anketirancev iz prve starostne skupine od 59 do

64 let, in sicer 32 ali 64 %.

V šesti starostni skupini f) nad 85 let ni bilo anketirancev, ki bi reševali anketni

vprašalnik. Najbrž so prestari, da bi se aktivno vključevali v Društvo upokojencev,

zato niso bili vključeni v anketiranje, kar pa je zaradi narave starosti tudi razumljivo.

66%

34%

ŽENSKE

MOŠKI

Page 34: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

32

Tabela 2: Starost anketirancev

Starostna skupina Ženske

Odstotek (%) Moški

Odstotek (%)

Skupaj

Odstotek

(%)

59–64 16 48,49 % 6 35,29 % 32 64,00 %

65–70 8 24,24 % 3 17,65 % 11 22,00 %

71–75 4 12,12 % 1 5,88 % 5 10,00 %

76–80 3 9,09 % 7 41,18 % 10 20,00 %

81–85 2 6,06 % 0 0,00 % 2 4,00 %

85+ 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 %

Skupaj 33 100,00 % 17 100,00 %

50 100,00 %

Vir: Lasten, 2017

Grafikon 2: Starost anketirancev

Vir: Lasten, 2017

3.2.3 Vprašanja 1–8 v tabelah, grafih in z interpretacijo

1. vprašanje: Kako se počutite zdaj, ko ste starejši, v primerjavi s prejšnjimi obdobji

življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

59-64 65-70 71-75 76-80 81-85 85+

STAROSTNE SKUPINE

Page 35: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

33

Tabela 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve

Odgovori anketirancev Ženske

Odstotek (%) Moški

Odstotek (%)

Skupaj

Odstotek (%)

a) Počutim se zelo dobro. 4 12,12 % 2 11,77 %

6

12,00 %

b) Počutim se dobro. 20 60,61 % 9 52,94 %

29

58,00 %

c) Počutim se slabše. 8 24,24 % 6 35,29 %

14

28,00 %

d) Drugo (Napišite mnenje, če želite.) 1 3,03 % 0 0,00 %

1

2,00 %

Skupaj 33 100,33 % 17 100,00 %

100,00 % Vir: Lasten, 2017

Grafikon 3: Počutje anketirancev v obdobju do upokojitve

Vir: Lasten, 2017

Iz Tabele 3 in Grafikona 3 je razvidno, da se večina anketiranih žensk po upokojitvi

počuti dobro – teh odgovorov je kar 20 od 33 ali 60,61 %. Zelo dobro se počutijo 4 ali

12,12 %. Slabše se počuti 8 anketirank ali 24,24 %, kar ni malo. Skupno se jih 24

počuti zelo dobro oziroma dobro, kar je večina anketirank ali kar 72,73 %.

4

20

8

12

9

6

00

5

10

15

20

25

Zelo dobro Dobro Slabše Drugo

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NC

EV

POČUTJE

ŽENSKE

Page 36: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

34

Pri moških anketirancih je stanje podobno: kar 9 od 17 ali 52,94 % se jih po upokojitvi

počuti dobro, zelo dobro 2 anketiranca ali 11,77 %. Skupaj se jih zelo dobro in dobro

počuti 11 od 17, kar predstavlja 64,71 % in je rahlo nižji odstotek kot pri ženskah.

Vendar pa se jih slabše počuti kar 6 od 17, kar predstavlja 35,29 %, kar pa je več, kot

so izrazile ženske anketiranke.

Skupaj se počuti dobro in zelo dobro več kot polovica anketirancev – kar 29 od 50 ali

58 %, kar je dobro. Slabše se po upokojitvi počuti 14 anketirancev od 50 ali 28,00 %.

2. vprašanje: Kaj najraje delate v svojem prostem času? Možnih je več odgovorov.

Na drugo vprašanje, kaj najraje delajo v svojem prostem času, so anketiranci

odgovarjali različno, od gledanja televizije, sprehodov, druženja z družino in prijatelji

itd.

Tabela 4: Kaj anketiranci najraje delajo v svojem prostem času

Odgovori anketirancev Ženske

Odstotek (%) Moški

Odstotek (%)

Skupaj

Odstotek (%)

a) Berem. 20 15,50 % 5 9,43%

25 13,74%

b) Gledam televizijo. 18 13,95% 10 18,87%

28 15,38%

c) Poslušam radio. 14 10,85% 7 13,20%

21 11,54%

d) Se sprehajam. 23 17,83% 10 18,87%

33 18,13%

e) Se družim s svojci. 20 15,51% 7 13,21%

27 14,84%

f) Grem po nakupih. 11 8,53% 4 7,55%

15 8,24%

g) Se družim s prijatelji. 21 16,28% 7 13,21%

28 15,38%

h) Nimam prostega časa. 2 1,55% 3 5,66%

5 2,75%

i) Drugo (Vpišite,

če želite.):___

Skupaj 129 100 % 53 100 %

182 100 % Vir: lasten, 2018

Page 37: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

35

Grafikon 4: Kaj anketiranci najraje delajo v prostem času

Vir: Lasten, 2018

Iz odgovorov na to vprašanje je razvidno, da anketiranci v prostem času počnejo

različne svari. Zato so odgovori na to vprašanje precej različni. Nekateri med njimi

tudi vrtnarijo in tečejo, kar pa spada v rubriko Drugo.

3. vprašanje: Kako ste zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športnih

prireditev, praznovanj v vašem kraju? Možen je le en odgovor.

2018

14

23

20

11

21

2

5

10

7

10

7

4

7

3

25

28

21

33

27

15

28

5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

ŠTEV

ILO

AN

KER

ITA

NC

EV

PRILJUBLJENE PROSTOČASNE DEJAVNOSTI ANKETIRANCEV

Ženske Moški Skupaj

Page 38: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

36

Tabela 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnosti v kraju

Odgovori Ženske Odstotek

(%) Moški

(%) Odstotek

(%)

Skupaj Odstotek

(%)

Zelo zadovoljen 4 12,12 % 0 0,00 %

4

8,00 %

Zadovoljen 19 57,58 % 13 76,47 %

32

64,00 %

Manj zadovoljen 7 21,21 % 4 23,53 %

11

22,00 %

Nezadovoljen 0 0,00 % 0 0,00 %

0

0,00 %

Premalo poznam ponudbo 2 6,06 % 0 0,00 %

2

4,00 %

Brez odgovora 1 3,03 % 0 0,00 %

1

2,00 %

Skupaj 33 100,00 % 17 100,00 %

50

100,00 % Vir: Lasten, 2017.

Grafikon 5: Zadovoljstvo anketirancev s ponudbo prostočasnih aktivnost v kraju

Vir: Lasten, 2017

4

19

7

0

2

0

13

4

0 00

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Zelo zadovoljen Zadovoljen Manjzadovoljen

Nezadovoljen Premalopoznamponudbo

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NC

EV

ZADOVOLJSTVO ANKETIRANCEV

Page 39: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

37

Iz Tabele 5 in Grafikona 5 je razvidno, da je večina anketiranih žensk in moških

zadovoljna s ponudbo različnih prostočasnih aktivnosti v kraju. 19 anketiranih žensk

od 33 je izrazila zadovoljstvo (57,58 %). Prav tako je izrazilo zadovoljstvo kar 13

anketiranih moških od 17 (76,47 %). Nezadovoljen ni nihče, premalo pa poznata

ponudbo le 2 anketirani ženski od 33 (6,06 %). Skupno je od 50 anketirancev kar 36

(72,00 %) zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s ponudbo v kraju. Le 11 od 50

anketirancev (22,00 %) pa je manj zadovoljnih. Nihče pa ni nezadovoljen.

4. vprašanje: Kam ste vključeni? Možnih je več odgovorov.

Tabela 6: Vključenost anketirancev v kraju

Dejavnost Število vključenih Odstotek (%)

Društvo upokojencev 23 26,74 %

Pevski zbor 6 6,98 %

Prostovoljec 7 8,14 %

Društvo diabetikov 5 5,81 %

Društvo invalidov 10 11,63 %

Planinsko društvo 3 3,49 %

Univerza za tretje življenjsko obdobje 1 1,16 %

Kulturno društvo 4 4,65 %

Nikamor 21 24,42 %

Drugo 6 6,98 %

Skupaj 86 100,00 % Vir: Lasten, 2017

Page 40: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

38

Grafikon 6: Vključenost anketirancev v kraju

Vir: Lasten, 2017

Iz Tabele 6 in Grafikona 6 je razvidno, da je največ anketirancev vključenih v Društvo

upokojencev – od 50 anketirancev jih je to navedlo kar 23 (26,74 %). Na drugem

mestu se pojavi odgovor, da niso vključeni nikamor – 21 anketirancev (24,42 %),

nato sledi vključenost v Društvo invalidov – 10 anketirancev (11,63 %), nato pa še v

manjšem številu v preostale dejavnosti. Pri tem vprašanju so imeli možnost navesti

več odgovorov, zato je število odgovorov večje kot 50 (86).

5. vprašanje: Kako ste aktivni v kraju (društvih, prireditvah …) zdaj, ko ste starejši,

v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.

23

67

5

10

31

4

21

6

0

5

10

15

20

25

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NC

EV

DEJAVNOST

Page 41: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

39

Tabela 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja

Odgovori Ženske Odstotek

(%) Moški Odstotek

(%)

Skupaj Odstotek

(%)

a) Sem bolj aktiven/aktivna. 8 24,24 % 1 5,88 %

9

18,00 %

b) Sem enako aktiven/aktivna. 13 39,39 % 4 23,53 %

17

34,00 %

c) Sem manj aktiven/aktivna. 8 24,24 % 10 58,82 %

18

36,00 %

d) Drugo (Napišite

mnenje, če želite.) 4 12,12 % 0 0,00 %

4

8,00 %

Brez odgovora 0 0,00 % 2 11,76 %

2

4,00 %

Skupaj 33 100,00 % 17 100,17 % 50 100,00 %

Vir: Lasten, 2017.

Grafikon 7: Aktivnost anketirancev v kraju v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja

Vir: Lasten, 2017

Iz Tabele 7 in Grafikona 7 je razvidno, da so ženske po upokojitvi bolj ali enako

aktivne, medtem ko so moški manj aktivni. Kar 13 žensk od 33 (39,39 %) navaja, da

so enako aktivne, medtem ko to navajajo le 4 anketirani moški od 17 (23,53 %). 8

8

13

8

4

1

4

10

00

2

4

6

8

10

12

14

Bolj aktiven/na Enako aktiven/na Manj aktiven/na Drugo

ŠTEV

ILO

AN

KET

IRA

NC

EV

STOPNJE AKTIVNOSTI

ŽENSKE

MOŠKI

Page 42: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

40

anketiranih žensk od 33 (24,24 %) je celo bolj aktivnih, medtem ko tako navaja le 1

moški od 17 (5,88 %). Največja razlika v odgovorih med anketiranimi moškimi in

ženskami se pojavi pri trditvi, da so manj aktivni kot pred upokojitvijo. To navaja

četrtina žensk – 8 (24,24 %) in več kot polovica moških – 10 (58,82 %).

Skupaj je od 50 anketirancev 9 bolj aktivnih kot pred upokojitvijo (18,00 %), enako

aktivnih je 17 (34,00 %), manj aktivnih pa 18 (36,00 %).

6. vprašanje: Ali pogrešate druženje s starejšimi v vašem kraju ali ne? Možen je

le en odgovor.

Iz Tabele 8 in Grafikona 8 lahko razberemo, da večina anketirancev ne pogreša

medsebojnega druženja. Tako jih meni kar 35 od 50 (70,00 %). Le 7 (14,00 %) pa jih

pogreša druženje. Najbrž so to tisti anketiranci, ki so manj vključeni v dejavnosti ali

pa sploh ne.

Tabela 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne

Vir: Lasten, 2017.

Odgovori Število

Odstotek (%)

a) Pogrešam druženje. 7

14,00 %

b) Ne pogrešam druženja. 35

70,00 %

c) Ne vem. 6

12,00 %

c) Drugo (Vpišite mnenje, če želite.) 2

4,00 %

Skupaj 50

100,00 %

Page 43: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

41

Grafikon 8: Ali anketiranci pogrešajo medsebojno druženje v kraju ali ne

Vir: Lasten, 2017.

7. vprašanje: Kako se strinjate ali ne s posamezno trditvijo v spodnji tabeli? Če

se strinjate, pri vsaki trditvi vpišite križec v polje DA, če se ne strinjate, vpišite

križec v polje NE, če odgovora ne poznate, vpišite križec v polje NE VEM.

Tabela 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v

lokalno okolje

Vir: Lasten, 2017

7

35

6 2

Pogrešam druženje

Ne pogrešam druženja

Ne vem

Drugo

Trditev Da % Ne % Ne vem %

Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje. 17 34,00 % 8 16,00 % 25 50,00 %

Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po upokojitvi, kasneje manj pogosto. 33 66,00 % 7 14,00 % 10 20,00 %

Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v lokalnem okolju zelo koristni in potrebni. 39 78,00 % 1 2,00 % 10 20,00 %

Starejši odrasli opravljajo svoje delo z veliko predanostjo. 36 72,00 % 1 2,00 % 13 26,00 %

Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijsko povezanost v lokalnem okolju. 38 76,00 % 3 6,00 % 9 18,00 %

OSM lahko pomaga širiti vključevanje starejših odraslih v lokalno okolje. 34 68,00 % 0 0,00 % 16 32,00 %

Page 44: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

42

Grafikon 9: Strinjanje anketirancev s posameznimi trditvami v zvezi z vključevanjem v

lokalno okolje

Vir: lasten, 2017

Iz Tabele 9 in Grafikona 9 vidimo, da se večina anketirancev strinja s trditvami.

Najbolj odstopa prva trditev »Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v

ožje in širše okolje«, saj se jih od 50 strinja le 17 (34,00 %), ne strinja samo 8 (16,00

%), največ pa jih o tem nima mnenja oziroma ne vedo – takšnih je polovica

anketirancev (25 ali 50,00 %).

Z vsemi preostalimi trditvami se strinjajo v zelo veliki meri – več kot v 60 odstotkih:

Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje – tako

meni 17 anketirancev od 50 ali 34,00 %;

Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po upokojitvi, kasneje

manj pogosto – tako meni 33 anketirancev od 50 ali 66,00 %;

Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v lokalnem okolju zelo koristni in

potrebni – tako meni 39 anketirancev od 50 ali 78,00 %;

Starejši odrasli opravljajo svoje delo z veliko predanostjo – tako meni 36

anketirancev od 50 ali 72,00 %;

Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijsko povezanost v lokalnem okolju – tako

meni 38 anketirancev od 50 ali 76,00 %.

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Starejši odrasli so zadovoljni z lastnimvključevanjem v ožje in širše okolje

Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalnookolje takoj po upokojitvi, kasneje manj pogosto.

Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v lok.Okolju zelo koristni in potrebni.

Starejši odrasli opravljajo svoje delo z velikopredanostjo.

Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijskopovezanost v lokalnem okolju

OSM lahko pomaga širiti vključevanje starejšihodraslih v lokalno okolje.

NE VEM NE DA

Page 45: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

43

Organizator socialne mreže (OSM) lahko pomaga širiti vključevanje starejših

odraslih v lokalno okolje – tako meni 34 anketirancev od 50 ali 68,00 %. Za to trditev

je 15 anketirancev izbralo odgovor »Ne vem«, kar kaže na to, da poklic, ki je

razmeroma nov, še ni dobro prepoznan v lokalnem okolju.

Okvirno 20 odstotkov anketirancev pa o posameznih trditvah nima mnenja, oziroma

ne vedo.

8. vprašanje: Katero aktivnost si želite, pa je ni na razpolago v kraju? Vpišite svoj

odgovor na črto ali pustite prazno.

Anketiranci so napisali naslednje predloge:

Organizirano letovanje s spremstvom

Prostovoljstvo

Bazen

Tekaške proge

Plavanje

Sprehajalne poti

3.3 PREVERJANJE HIPOTEZ

Hipoteza 1: Starejši odrasli so zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športnih

prireditev in praznovanj v kraju.

To hipotezo smo preverjali s 3. anketnim vprašanjem. Večina anketiranih žensk in

moških je zadovoljna s ponudbo. Od 50 anketirancev jih je kar 36 (72,00 %)

zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s ponudbo v kraju. Le 11 od 50 anketirancev (22,00

%) pa je manj zadovoljnih. Nihče pa ni nezadovoljen, zato lahko hipotezo

sprejmemo.

Hipoteza 2: Po upokojitvi so starejši manj aktivni kot pred upokojitvijo.

To hipotezo smo preverjali s 5. anketnim vprašanjem. Odgovori anketirancev so

nakazali, da so ženske bolj ali enako aktivne po upokojitvi, medtem ko so moški manj

Page 46: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

44

aktivni. Največja razlika v odgovorih med anketiranimi moškimi in ženskami se pojavi

pri trditvi, da so manj aktivni kot pred upokojitvijo. To navaja kar četrtina žensk – 8

(24,24 %) in več kot polovica moških – 10 (58,82 %). Skupaj je od 50 anketirancev 9

bolj aktivnih kot pred upokojitvijo (18,00 %), enako aktivnih je 17 (34,00 %), manj

aktivnih pa 18 (36,00 %). Skupaj je torej enako ali bolj aktivnih kar 26 ali 52,00 %

anketiranih, manj aktivnih pa le 18 ali 36,00 %. Zato lahko to hipotezo zavržemo.

Hipoteza 3: Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše

okolje.

50 anketirancev je na vprašanje, ali so zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in

širše okolje, odgovorilo različno. 17 jih (34,00 %) je z lastnim vključevanjem

zadovoljnih, medtem ko jih 8 (16,00 %) ni zadovoljnih. Kar polovica – 25

anketirancev (50,00 %) je na to vprašanje odgovorilo z odgovorom »Ne vem«.

Ženske so bolj ali enako aktivne po upokojitvi, medtem ko so moški manj aktivni.

Skupaj jih je od 50 anketirancev 9 bolj aktivnih kot pred upokojitvijo (18,00 %), enako

aktivnih je 17 (34,00 %), manj aktivnih pa 18 (36,00 %). Na temelju rezultatov lahko

to hipotezo le delno sprejmemo.

Hipoteza 4: Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po

upokojitvi, kasneje pa manj pogosto.

Da se starejši odrasli pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po upokojitvi, kasneje

pa manj pogosto, meni od 50 anketirancev kar 33 (66,00 %). Le 7 (14,00 %) se s to

trditvijo ne strinja, 10 (20,00 %) pa se jih ni opredelilo oziroma nimajo mnenja. Tudi to

hipotezo lahko na temelju danih odgovorov sprejmemo, saj kar 36 anketirancev

(72,00 %) meni, da svoje delo opravljajo z veliko predanostjo, 1 anketiranec pravi, da

ne, in 13 anketirancev (26,00 %) o tem nima svojega mnenja oziroma ne vedo.

Hipoteza 5: Organizator socialne mreže lahko pomaga širiti vključevanje starejših

odraslih v lokalno okolje.

Na to vprašanje je 34 anketiranih od 50 (68,00 %) odgovorilo pritrdilno. 16

anketiranih (32,00 %) pa je izbralo odgovor »Ne vem«. Nihče ni izbral odgovora

»Ne«. Tudi to hipotezo lahko sprejmemo.

Page 47: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

45

4 ZAKLJUČEK

Prebivalstvo v Sloveniji, Evropi in svetu se stara. Po podatkih Statističnega urada

Republike Slovenije je leta 2017 v Sloveniji živelo 2.065.890 prebivalcev, njihova

povprečna starost je bila 43,1 leta, delež prebivalcev, starih od 0 in 14 let, je bil 15,0

%, delež prebivalcev, starih od 15 do 64 let, je bil 65,9 %, delež prebivalcev, starih 65

ali več let, je bil 19,1 % in delež tujih državljanov med prebivalci je bil 5,8 %

(Statistični urad Republike Slovenije,2017).

V pričujoči diplomski nalogi smo proučevali socialno vključenost starejših odraslih v

tretjem življenjskem obdobju v lokalnem okolju – v Občini Litija. V uvodu smo določili

namen in cilje diplomske naloge, ki smo jih skušali izpolniti. V teoretičnem delu smo

predstavili sodobno družbo s poudarkom na staranju prebivalstva, kar predstavlja

nov izziv številnim razvitim državam. Predstavili smo pomen tretjega življenjskega

obdobja. Raziskali smo prosti čas starejših v lokalnem okolju in ugotovili dejavnosti

številnih društev, v katera so vključeni starejši.

V diplomski nalogi smo želeli proučiti, ali je lahko to obdobje še vedno ustvarjalno in

produktivno, kakšno socialno mrežo imajo vzpostavljeno starejši odrasli po obdobju

upokojitve in na katerih področjih so aktivni.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo izvedli manjšo raziskavo v Občini Litija o

vključevanju starejših odraslih v tretjem življenjskem obdobju v lokalno okolje. Izvedli

smo anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 50 anketirancev. Pridobili smo

odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili v uvodu diplomske naloge.

Sprejeli oziroma zavrnili smo naslednje raziskovalne hipoteze:

Hipotezo 1, da so starejši odrasli so zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih,

športnih prireditev in praznovanj v kraju, smo delno sprejeli.

Hipotezo 2, da so po upokojitvi starejši manj aktivni kot pred upokojitvijo, smo

zavrnili.

Hipotezo 3, da so starejši odrasli zadovoljni z lastnim vključevanjem v ožje in širše

okolje, smo sprejeli.

Hipotezo 4, da se starejši odrasli pogosto vključujejo v lokalno okolje takoj po

upokojitvi, kasneje pa manj pogosto, smo sprejeli.

Page 48: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

46

Hipotezo 5, da lahko organizator socialne mreže pomaga širiti vključevanje

starejših odraslih v lokalno okolje, smo sprejeli.

Glede na to, da je organizator socialne mreže dokaj nova smer izobraževanja, ki je

bila šele pred kratkim kvalificirana kot poklic, ljudje verjetno malo vedo o delu in

kompetencah, ki jih pridobi človek s tem profilom.

Smeri delovanja organizatorja socialne mreže so široke in razvejene, tako da

dosežejo čim večje število ljudi. Ljudje potrebujejo vedno več pomoči, vedno več je

starejših in onemoglih, stiske svojcev ostarelih so vedno večje, medtem ko so

domske in druge oskrbe vse dražje. Tudi na področju nasilja v družini je vedno več

pomoči potrebnih, veča se število socialno ogroženih. Na področju, ki bi ga lahko

pokrival profil organizatorja socialne mreže, je veliko dela, le treba bi bilo natančno

doreči, katere stvari še spadajo pod profil in kaj organizator socialne mreže sme ter

kje lahko ukrepa. Ljudje potrebujejo pomoč in ta novodobni poklic, bi lahko bil luč na

koncu tunela za marsikoga. Zelo koristno – tudi predlog za delo organizatorja

socialne mreže – bi bilo ozaveščanje ljudi pred upokojitvijo, kam se lahko vključijo,

kako lahko ostanejo čim dlje vključeni v ožje in širše socialno okolje. V dogovoru s

podjetji, ki imajo interes ohraniti delavca tudi po izpolnjenih pogojih za upokojitev, bi

se lahko s skupnimi močmi našlo primerno delo za zaposlenega naprej – mentorstvo

ali delo s skrajšanim delovnim časom na lažjem mestu, kakor koli, samo da ostane

aktiven in zadovoljen tudi potem, ko bi se lahko upokojil.

V raziskavi smo le delno sprejeli hipotezo, da so ljudje po upokojitvi zadovoljni z

lastnim vključevanjem v ožje in širše okolje. Rezultat nas je presenetil, saj smo

pričakovali večje število tistih, ki so zadovoljni z lastno vključenostjo v ožje in širše

okolje, obenem pa je to lahko iztočnica za delo organizatorja socialne mreže kot

animatorja in motivatorja za intenzivnejše vključevanje starejših v tretjem življenjskem

obdobju. Ta poklic bi se lahko razvil v koristen poklic prihodnosti, ki bi sledil izzivom,

ki jih pred družbo postavlja hitro naraščanje števila starejših ljudi v sodobni družbi.

Page 49: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

47

5 LITERATURA IN VIRI

1. Društvo Litijski likovni atelje, 2015 a. Lila je praznovala v maju. Elektronski vir,

http://www.lila.si/index.php?stran=dogodki&dogodek=30, [dostop 23. 4. 2018].

2. Društvo Litijski likovni atelje, 2015 b. Predstavitev. Elektronski vir

http://www.lila.si/index.php?stran=odrustvu, [dostop 23. 4. 2018].

3. Društvo šola zdravja c, 2018. Skupina Šmartno pri Litiji. Elektronski vir,

http://www.srce-me-povezuje.si/solazdravja/index.php?lng=sl&t=dejavnosti&id=3334,

[dostop 23. 4. 2018].

4. Društvo šola zdravja, 2018 a. Kaj je Šola zdravja? Elektronski vir,

http://www.srce-me-povezuje.si/solazdravja/index.php?lng=sl&t=o-nas&id=3275,

[dostop 23. 4. 2018].

5. Društvo šola zdravja, 2018 b. Skupina Litija. Elektronski vir, http://www.srce-me-

povezuje.si/solazdravja/index.php?lng=sl&t=dejavnosti&id=3315, [dostop 23. 4.

2018].

6. Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno, 2018 a. O nas.

Elektronski vir, http://www.srce-me-povezuje.si/u3-litija-

smartno/index.php?lng=sl&t=o-nas, [dostop 9. 2. 2018].

7. Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno, 2018 b. Dejavnosti.

Elektronski vir, http://www.srce-me-povezuje.si/u3-litija-

smartno/index.php?lng=sl&t=dejavnosti, [dostop 9. 2. 2018].

8. Društvo upokojencev Litija, 2015. Društvo upokojencev Litija. Elektronski vir,

http://www.dulitija.si/, [dostop 9. 2. 2018].

9. Eurostat, 2018. Population structure and ageing. Elektronski vir,

http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-

explained/index.php/Population_structure_and_ageing, [dostop 20.4.2018].

10. Evropska komisija, 2012. Kako se želim postarati. Elektronski vir,

http://ec.europa.eu/employment_social/empl_portal/EY2012/Promo/Leaflet_sl.pdf,

[dostop 9. 2. 2018].

11. Filej, B., et al., 2015. Kakovost življenja starih ljudi s kroničnimi obolenji. V

Kakovostna starost, 18(4), str. 3-13.

Page 50: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

48

12. Findeisen, D., 2015. Dejavno staranje v Sloveniji. Elektronski vir,

http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2015/09/Dejavno-staranje-v-Sloveniji-.pdf,

[dostop 9. 2. 2018].

13. Hlebec, V., et al., 2013. Staranje, izziv za izobraževanje in medgeneracijsko

sodelovanje: učbenik programa za usposabljanje strokovnih delavcev v

izobraževanju odraslih. Ljubljana: Zveza ljudskih univerz Slovenije.

14. Koalicija deležnikov EY2012. Manifest za starosti prijazno Evropsko unijo do

leta 2020, 2012. Elektronski vir, https://www.age-

platform.eu/sites/default/files/EY2012_Manifesto-SL.pdf, [dostop 9. 2. 2018].

15. Komotar, M. in Hauptman, G., 2011. Družba tveganja. Elektronski vir,

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Druzba_tveganja-

Hauptman_Komotar.pdf, [dostop 30. 1. 2017].

16. Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. 2009. Vseživljenjsko učenje - izobraževanje

starejših odraslih. Elektronski vir, http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba,

[dostop 9.2.2018].

17. Medobčinsko društvo invalidov Litija in Šmartno pri Litiji, 2018. O društvu.

http://mdi-litija-smartno.net/o-drustvu, [dostop 23. 4. 2018].

18. Milavec Kapun, M., 2011. Starost in staranje. Elektronski vir,

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Starost_in_staranje-

Milavec.pdf, [dostop 9. 2. 2018].

19. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2012. Nacionalni odbor

Evropskega aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnost leta 2012. Elektronski

vir, www.mddzs.gov.si/fileadmin/...2012_program_aktivnosti_el2012_140212.doc,

[dostop 8. 2. 2018].

20. Ramovš, J., 2003. Kakovostna starost - Socialna gerontologija in gerontagogika.

Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.

21. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, 2018. O nas. Elektronski vir,

http://www.utzo.si/o-nas/, [dostop 8. 2. 2018].

Page 51: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

49

22. Statistični urad Republike Slovenije, 2017. Prebivalstvo, Slovenija, 1. oktober

2017. Elektronski vir, http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7204, [dostop 8. 2.

2018].

23. Vertot, N., 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana, statistični urad

Republike Slovenije. Elektronski vir, http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf,

[dostop 8. 2. 2018].

24. Wikipedija, 2017. Staranje. Elektronski vir, https://sl.wikipedia.org/wiki/Staranje,

[dostop 9. 2. 2018].

Page 52: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

50

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik za starejše v lokalni skupnosti Litija

Page 53: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

1

Priloga 1

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA STAREJŠE V LOKALNI SKUPNOSTI LITIJA

Spoštovani, sem Sandra Gajić, študentka višje strokovne šole, smer Organizator

socialne mreže, v Izobraževalnem centru Geoss, Litija. Pišem diplomsko nalogo z

naslovom: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO

OKOLJE. Rada bi raziskala, kaj menite o tej tematiki starejši prebivalci Litije. Zelo

Vam bom hvaležna, če si boste vzeli nekaj minut časa in izpolnili ta vprašalnik. Vaši

odgovori, ki bodo povsem anonimni, mi bodo v veliko pomoč pri izdelavi diplomske

naloge in bodo uporabljeni samo v ta namen. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za vaš

trud in sodelovanje. Najprej Vas prosim za nekaj splošnih podatkov.

SPOL (obkrožite črko): a) Ženski b) Moški

STAROST (obkrožite črko):

a) 59–64 let b) 65–70 let c) 71–75 let d) 76–80 let e) 81–85 let f) nad

85 let

VPRAŠANJA (1–8):

1. vprašanje: Kako se počutite zdaj, ko ste starejši, v primerjavi s prejšnjimi

obdobji življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.

a) počutim se zelo dobro

b) počutim se dobro

c) počutim se slabše

d) drugo (napišite mnenje, če želite):_____________

2. vprašanje: Kaj najraje delate v svojem prostem času? Možnih je več odgovorov.

a) berem

b) gledam televizijo

c) poslušam radio

d) se sprehajam

e) se družim s svojci

f) grem po nakupih

Page 54: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

2

g) se družim s prijatelji

h) nimam prostega časa

i) drugo (vpišite, če želite):_______________________

3. vprašanje: Kako ste zadovoljni s ponudbo različnih kulturnih, športni prireditev,

praznovanj v vašem kraju? Možen je le en odgovor.

a) zelo zadovoljen

b) zadovoljen

c) manj zadovoljen

d) nezadovoljen

e) premalo poznam ponudbo

f) drugo (vpišite, prosim)_____________________

4. vprašanje: Kam ste vključeni? Možnih je več odgovorov.

a) društvo upokojencev

b) pevski zbor

c) prostovoljec

d) društvo diabetikov

e) društvo invalidov

f) planinsko društvo

g) tretja univerza

h) kulturno društvo (likovno, literarno …)

i) nikamor

j) drugo (vpišite, prosim):_______________________

5. vprašanje: Kako ste aktivni v kraju (društvih, prireditvah …) zdaj, ko ste starejši,

v primerjavi s prejšnjimi obdobji življenja v vašem kraju? Možen je le en odgovor.

a) sem bolj aktiven/aktivna

b) sem enako aktiven/aktivna

c) sem manj aktiven/aktivna

d) drugo (napišite mnenje, če želite):_____________

6. vprašanje: Ali pogrešate druženje s starejšimi v vašem kraju ali ne? Možen je

le en odgovor.

Page 55: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

Diplomsko delo: Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje

3

a) pogrešam druženje

b) ne pogrešam druženja

c) ne vem

d) drugo (napišite mnenje, če želite):_____________

7. vprašanje: Kako se strinjate ali ne s posamezno trditvijo v spodnji tabeli? Če

se strinjate, pri vsaki trditvi vpišite križec v polje DA, če se ne strinjate, vpišite

križec v polje NE, če ne veste, vpišite križec v polje NE VEM.

TRDITEV DA NE NE

VEM

Starejši odrasli so zadovoljni z lastnim

vključevanjem v ožje in širše okolje.

Starejši odrasli se pogosto vključujejo v lokalno

okolje takoj po upokojitvi, kasneje pa manj

pogosto.

Starejši odrasli so v društvih in dejavnostih v

lokalnem okolju zelo koristni in potrebni.

Starejši odrasli opravljajo svoje delo z veliko

predanostjo.

Starejši odrasli skrbijo za medgeneracijsko

povezanost v lokalnem okolju.

Organizator socialne mreže lahko pomaga širiti

vključevanje starejših odraslih v lokalno okolje.

Drugo (vpišite svoje mnenje, če želite)

8. vprašanje: Katero aktivnost si želite, pa je ni na razpolago v kraju? Vpišite

svoj odgovor na črto ali pustite prazno.

Najlepša hvala za Vaše odgovore!

Page 56: SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH‡-Sandra... · IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O. Višja strokovna šola SOCIALNA VKLJUČENOST STAREJŠIH ODRASLIH V LOKALNO OKOLJE DIPLOMSKO DELO

IZJAVA O AVTORSTVU IN SOGLASJE ZA OBJAVO DIPLOMSKEGA DELA

Študentka Sandra Gajić izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom

»Socialna vključenost starejših odraslih v lokalno okolje«, ki sem ga napisala pod

mentorstvom mag. Gabrijele Hauptman, in dovolim objavo diplomskega dela v

Knjižnici Litija in na internetni strani šole.

V Ljubljani, 20. 05. 2018 Sandra Gajić

_____________________