Embed Size (px)
Citation preview
SOCIALNO PODJETNIŠTVO
mag. Barbara Zacirkovnik
Segrevanje
„Moja definicija socialnega podjetja“
Socialno podjetje je podjetje, ki rešuje
družbeni problem na podjetniški način in
deluje re-profitno.
„Družbeno senzibilno podjetništvo“
Bistvo socialnega podjetja je socialna (družbena) inovacija, na
podlagi katere se podjetje razvije.
Socialni podjetnik je zelo občutljiv na družbeno dogajanje okrog
njega (kaj ga moti / kaj pogreša). Vedno opazuje okolje v katerem
živi, zaznava probleme s katerimi se sooča družba in se trudi najti
rešitve teh problemov.
Pomembna lastnost socialnih podjetji je, da rešitve (odgovore na
probleme), ki jih ponuja, vsebujejo podjetniško logiko*, ki jim
zagotavlja finančno samo-vzdržnost**.
*Potrebna je inovativna ideja, ki rešuje tegobe sodobne družbe, na trgu mora obstajati potreba po takšnih produktih / storitvah in najpomembnejši del - realizacija. Vse to so prvine podjetništva, ki ga
poznamo.
**Ta lastnost loči socialno podjetje od nevladnih organizacij (NVO), ki prav tako rešujejo družbene probleme, vendar sredstva za izvajanje njihovih rešitev (programov) v večini prispeva nekdo tretji (običajno država in lokalne skupnosti preko javnih razpisov).
Socialno podjetje deluje re-profitno. Socialni podjetnik se že ob
ustanovitvi socialnega podjetja zaveže, da bo dobiček vlagal nazaj
v dejavnost in s tem krepil podjetniško aktivnost.
Organizacijska struktura podjetja temelji na demokratičnih načelih
in enakopravnosti vseh zaposlenih.
Bodoče socialno podjetje mora izoblikovati koncept razmišljanja,
da je treba s tem načinom poslovanja tudi služiti denar za
preživetje.
Umestitev socialnega podjetništva med
sektorji
Razlika med socialnim in klasičnim
podjetništvom
OPREDELITEV SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V EU
Kadar želi biti organizacija znotraj EU prepoznana kot socialno podjetje
mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
opravljati mora gospodarsko dejavnost (neprekinjeno izvaja
aktivnosti proizvodnje in/ali menjave proizvodov in/ali storitev)
zasledovati mora konkretne družbene cilje, ki doprinašajo k
družbeni blaginji
omejiti mora delitev dobička in/ali premoženja, takšna omejitev
zagotavlja prednost uresničevanja družbenega cilja pred
pridobivanjem dobička
biti mora neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do
državnih in klasičnih pridobitnih gospodarskih subjektov
zagotavljati mora vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na
soodločanju in demokratičnem načinu oblikovanja odločitev
Diverzifikacija poslovnega sveta
»Socialni podjetniki nismo zadovoljni s tem, da se ljudem dajejo ribe.
Niti se ne zadovoljimo, ko se ljudje sami naučijo loviti ribe. Ne ustavimo
se tako dolgo, dokler ne spremenimo celotne ribiške industrije.«
Bill Drayton, znani ameriški socialni podjetnik (ustanovitelj in predsednik združenja Ashoke: Inovatorji za javnost; https://www.ashoka.org/ )
Močan družbeni odtis je ključna lastnost, po kateri se socialno podjet-ništvo razlikuje od prevladujočega, klasičnega.
Intervju dostopen na: https://www.egonzehnder.com/files/drayton_int_2.pdf
Kaj je v socialnem podjetju
družbenega in kaj podjetniškega?
Značilnosti socialnega podjetja
Področje socialnega podjetništva ureja Zakon o socialnem podjetništvu
(ZSocP):
Opredelitev, cilje in načela socilanega podjetništva
Dejavnosti socialnega podjetništva
Pogoje zaposlovanja, pod katerimi podjetje opravlja dejavnost
Pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status so. p.
Način pridobitve in odvzema statusa
Posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij
Evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetjetništva
Nadzorstvo
Opredelitev pomembnih izrazov
Nepridobitna pravna oseba: društvo, zavod, ustanova, gospodrska
družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba
zasebnega prava
Člani socialnega podjetja: osebe, ki imajo v so. p. upravljavske
pravice (ustanovitelji; lastniki; osebe, ki so vstopile v članstvo so. p.
kadar je podjetje članska organizacija)
Deležniki: zaposleni delavci, prostovoljci, uporabniki na osnovi
pravnega posla
Dejavnosti socialnega podjetja: dejavnosti, ki zagotavljajo dodatno
ponudbo proizvodov ali storitev za večjo kvaliteto življenja ljudi in
bivanja v okolju, krepijo družbeno solidarnost in kohezijo ali
dosegajo enega ali več drugih ciljev iz drugega odstavka 3. člena
zakona
Cilji socialnega podjetja – 3. člen ZSocP
Krepitev družbene solidarnosti in kohezije
Spodbujanje sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela
Krepitev inovativnih sposobnosti družbe za reševanje socialnih,
gospodarskih, okoljskih in drugih problemov
Zagotavljanje dodatne ponudbe proizvodov in storitev, ki so v
javnem interesu
Razvijanje novih možnosti zaposlovanja in zagotavljanje dodatnih
delovnih mest
Socialna in poklicna reintegracija najbolj ranljivih skupin ljudi na
trgu
Načela in zahteve socialnega
podjetništva – 4. člen ZSocP
Načela in zahteve, ki izkazujejo javno korist in značaj:
Avtonomna pobuda (prostovoljne odločitve ustanoviteljev);
Nepridobitni namen ustanovitve (namen ustanovitve ni izključno
pridobivanje dobička);
Opravljanje dejavnosti v javnem interesu;
Prostovoljnost delovanja in vključevanje prostovoljnega dela;
Neodvisnost (pri upravljanju so samostojni);
Tržna naravnanost;
Enakopravnost članov;
Sodelovanje deležnikov pri upravljanju;
Preglednost poslovanja;
Javno koristno delovanje.
Področja in dejavnosti socialnega
podjetništva – 5. člen ZSocP
Najpogostejša področja delovanja- SLO
Pogosto rešujejo problematiko kopičenja raznovrstnih odpadkov in
materialov, se borijo proti brezposelnosti, izobražujejo na inovativne
in prilagojene načine, spodbujajo zdrav način življenja, zvišujejo
lokalno oskrbo s hrano in drugimi dobrinami, ki jih uporabljamo v
vsakodnevnem življenju, ustvarjajo dostopne turistične produkte ipd.
V kmetijstvu in na podeželju je velik izziv ustvariti zelena delovna
mesta, ki prispevajo k ohranitvi kakovosti okolja, kar lahko dosežemo
z:
ekološkim kmetijstvom,
učinkovito rabo naravnih virov,
povezovanjem gozdno-lesne verige,
proizvodnjo energije iz obnovljivih virov,
povečanjem energetske učinkovitosti ter
trajnostnim turizmom, ohranjanjem kulturne in naravne dediščine.
Posebni pogoji zaposlovanja
Ne glede na določbe 5. člena ZSocP socialno podjetništvo vključuje
tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom
zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, zlasti:
Invalidov (odločba pristojnega organa)
Brezposelne osebe s trajnimi posledicami telesne ali duševne
okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se
zaposlijo ali ohranijo zaposlitev
Brezposelne osebe, ki so na ZRS prijavljene več kot 24 mesecev
(dolgotrajno brezposelne osebe)
Brezposelne osebe na ZRS prijavljeni več kot 6 mesecev (prvi iskalci
zaposlitve)
Brezposelne osebe iz skupine težje zaposljivih oseb (starost nad 55
let, pripadniki romske skupnosti, mladoletne osebe brez
zaključenega osnovnega ali nižje poklicnega izobraževanja ter
drugi, npr: bivši kaznjenci ali kaznjenci s pogojnim odpusta, begunci,
ozdravljeni odvisniki od alkohola ali drugih drog ter brezdomci)
Lastnosti socialnega podjetja
Socialno podjetje je poseben status, ki ga lahko ob izpolnjevanju
pogojev iz Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) pridobijo
nepridobitne pravne osebe, ( npr. društvo, zavod, ustanova), pa
tudi gospodarske družbe, zadruge ali druge pravne osebe
zasebnega prava, ki niso ustanovljene izključno z namenom
pridobivanja dobička.
Oba postopka (to je postopek ustanovitve in postopek pridobitve
statusa) je možno sprožiti istočasno, kar pomeni, da bo organ,
pristojen za registracijo, ob sami ustanovitvi presojal tudi
izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja.
Vloge se predložijo na pristojni registrski organ, ki je odvisen
od osnovne pravno - organizacijske oblike:
za društva: upravna enota,
za zavod, gospodarsko družbo, zadrugo: okrožno sodišče,
za ustanovo: resorno ministrstvo.
Tipi socialnega podjetja
Glavni namen socialnega podjetništva je:
trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva z
zaposlovanjem najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj
dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja (socialno podjetje tipa
A)
trajno zaposlovanje najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela
(socialno podjetje tipa B)
Pogoji za ohranitev statusa socialnega podjetja:
ves čas svojega poslovanja mora so.p. dosledno spoštovati načela
socialnega podjetništva,
trajno opravljanje dejavnosti (1 oz. 2 zaposlena – tip A) oziroma
zaposlovanje ranljivih skupin (tip B),
so.p. dobička oziroma presežka ne razdeli oziroma delitev ne sme
presegati 20% vsega ustvarjenega dobička/presežka,
vodenje poslovnih knjig v skladu s
posebnimi računovodskimi standardi za so.p.
ter s standardi/predpisi, ki urejajo računovodstvo za svojo
pravnoorganizacijsko obliko,
poročanje v skladu z 19. členom ZSocP (o zaposlitvah, nedoseganje
prihodkov)
Tip socialnega podjetja
Kaj socialno podjetništvo NI:
ni rešitev, ki je padla z Marsa ali katerega koli drugega planeta in
povzročila take spremembe, da nam ne bo treba več delati in
bomo živeli le še od socialne pomoči,
socialna podjetja niso skupine prostovoljcev, ki delajo zastonj,
socialna podjetja niso podjetja, ki prejemajo trajne subvencije
države,
socialno podjetništvo ni trženjska »pocukrana« krilatica, ki bi jo bilo
dobro le zapisati na spletno stran.
Običajno se socialni podjetniki lotevajo področij, ki za klasične
podjetnike niso zanimiva, ker ne prinašajo visokega dobička
Predstavitev vladnega strateškega projekta
(2016) Tadej Slapnik, državni sekretar - Kabinet predsednika Vlade RS
Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske
demokracije
Cilj vladnega strateškega projekta je sektor SOCIALNE EKONOMIJE:
socialnega podjetništva, zadružništva, tretjega sektorja (NVO) in invalidskih
podjetij.
V Sloveniji socialno podjetništvo razviti na primerljivo EU raven. V desetih
letih iz
o 0,7% delovnih mest in 1% BDP na
6,5% delovnih mest in 7% k BDP – povprečje 28 držav članic Evrospke
unije.
Aktivnosti:
Sistemska ureditev in integracija socialne ekonomije v vse ključne
dokumente za pospeševanje podjetništva.
Umestitev socialne ekonomije v programske dokumente izvajanja
Evropske kohezijske politike v Sloveniji v finančni perspektivi 2014-
2020
Priprava sprememb Zakona o socialnem podjetništvu in Zakona o
zadrugah
Priprava Strategije razvoja socialne ekonomije in ekonomske
demokracije od 2017 do leta 2027.
Podpora vzpostavitvi podpornega okolja in mentorskih programov
za socialna podjetja.
Podpora socialnim podjetjem v zagonski - start up fazi.
Podpora “učnim” socialnim podjetjem za usposabljanje ranljivih
skupin na trgu dela (deficitarni poklici, ...)
Podpora razvoju socialnega podjetništva na podeželju
Oblikovanje finančnih instrumentov za socialna podjetja – dostop do
kreditov za financiranje razvojne faze
Sprememba Zakon o javnem naročanju – pridržana javna naročila za
socialna podjetja
Promocija storitev in izdelkov socialnih podjetij s kampanjo “Kupujmo z
družbenim učinkom”
Podpora vzpostavljanju zadružnim poslovnih modelov za razvoj
poslovnih procesov višanja energetske in snovne učinkovitosti
(energetske zadruge)
Oblikovanje finančnih instrumentov za socialna podjetja – dostop do
kreditov za financiranje razvojne faze
Sprememba Zakon o javnem naročanju – pridržana javna
naročila za socialna podjetja
Promocija storitev in izdelkov socialnih podjetij s kampanjo
“Kupujmo z družbenim učinkom”
Podpora vzpostavljanju zadružnim poslovnih modelov za razvoj
poslovnih procesov višanja energetske in snovne učinkovitosti
(energetske zadruge)
Področja razvoja socialnih podjetij
Potrošniške in prehranske zadruge: poštena trgovina, lokalna
prehranska samooskrba,
Storitvena socialna podjetja: socialno-varstveni programi, pomoč
na domu, medgeneracijski centri, zdravstveno-oskrbovalna
dejavnost,..
Stanovanjske zadruge: neprofitna najemna stanovanja..
Turistične zadruge: poslovno povezovanje lokalnih turističnih
ponudnikov, trženje, racionalizacija poslovanja,...
Obrtniške in rokodelske zadruge: povezovanje za skupen nastop na
trgu, …
Energetske zadruge – obnovljivi viri energije (sonce, voda, veter,
biomasa)
Delavske zadruge – zagon zdravih jeder podjetij, delavski prevzemi
podjetij,..
Mladinske zadruge – zaposlovanje mladih.
Politika socialnega podjetništva
(MGTR), mag. Nena Dokuzov
Vlada RS je s 1.1.2015 prenesla področje socialnega podjetništva na MGRT
MGRT tako izvaja ukrepe spodbujanja socialnih podjetij z opredelitvijo
celovitega pristopa k nastanku, razvoju in rasti socialnih podjetij ter
krepitvi podpornega okolja za njihovo delovanje.
Ostali ukrepi iz naslova strateškega projekta, ki sodijo v okvir pristojnosti
MGRT: Ukrepi zadružništva kot del gospodarske politike z vključenim
socialnim učinkom in ukrepi ekonomske demokracije kot horizontalna
usmeritev RS.
Ukrep socialnega podjetništva na
MGRT
Ukrep podpore socialnim podjetjem je namenjen vzpostavitvi novih
poslovnih modelov podjetij, ki skozi partnerstva oziroma mrežno
organiziranost poslovnega procesa dosegajo učinkovito uporabo
sredstev in znanja ter s tem ustvarjajo večjo družbeno blaginjo za
posamezne segmente ciljnih skupin, ki jim je ukrep namenjen.
Namen ukrepa: podpora pri ustanovitvi, razvoju in rasti socialnih
podjetij, krepitev njihovega podpornega okolja s ciljem zagotoviti
identificiranim ciljnim skupinam:
boljše proizvode/storitve,
boljšo dostopnost le-teh,
dostopnost le-teh po nižji ceni
in s tem ohranjanje njihove družbene blaginje na ustrezni ravni.
Način izvedbe:
z oblikovanjem partnerstev za dosego ciljev družbene blaginje;
s spodbujanjem ustanavljanja, rasti in razvoja socialnih podjetij,
skupaj z aktivnostmi krepitve njihovega podpornega okolja in
posledično družbene odgovornosti podjetij
Način financiranja: nepovratni viri (subvencije) in povratni viri
(krediti, subvencije obrestne mere, garancije in ostali alternativni
finančni instrumenti – etične banke);
CLLD* – del ESRR** - ukrepi
Ukrep 1: Spodbujanje podjetniških aktivnosti in inovativnih razvojnih
partnerstev:
podpora aktivnostim za povečanje podjetnosti, ustvarjalnosti in
inovativnosti ter aktivnosti, ki bodo prispevale k ustvarjanju pogojev za
izvajanje podjetniških iniciativ (npr: vzpostavitev neformalnih mrež za
spodbujanje podjetništva - predvsem socialnega podjetništva, MSP,
razvoj ponudbe lokalnih proizvodov in storitev v upravičenih območjih,
aktivnosti za oživljanje vaških in mestnih jeder ipd). = USTVARJANJE
DELOVNIH MEST
*CLLD (Community-Led Local Development oz. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
* ESSR (Evropski sklad za regionalni razvoj)
Ukrep 2: Krepitev sodelovanja z institucionalnim okoljem za povečanje
socialne vključenosti: podpora aktivnostim, ki bodo prispevale k
aktivaciji deležnikov v povezavi z institucionalnim okoljem v navezavi
na obstoječo socialno infrastrukturo na lokalni in regionalni ravni za
namen povečanja socialne vključenosti (npr. intervencijsko delo z
mladimi, inovativna partnerstva za oblikovanje mreže storitev za
starostnike in spodbujanje ukrepov aktivnega staranja, ipd). = VEČJA
SOCIALNA VKLJUČENOST
Ukrep 3: Povečanje dostopnosti do storitev na lokalni ravni in odpravljanje
revščine: podpora aktivnostim, ki bodo prispevale k zmanjšanju tveganja
revščine in povečanju kakovosti življenja v upravičenih območjih (npr.:
spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga, co-housing* in
stanovanjske kooperative ter vzpostavljanje participativnih proračunov
lokalnih skupnosti, ipd).
Ukrep 4: Izboljšanje stanja okolja: podpora aktivnostim za izboljšanje
stanja okolja, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, podpora
ustanavljanju nizko-ogljičnih skupnosti in skupnosti brez odpadkov (npr.:
manjše prenove degradiranih in industrijskih območjih in t.i. brownfield**
investicije, vlaganje v infrastrukturo manjšega obsega, obnova sistema
tematskih poti in spremljajoče infrastrukture, aktivnosti za pospeševanje
urbane trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti, izobraževanje,
usposabljanja in dvig osveščenosti lokalnega prebivalstva, ustvarjanje
zelenih delovnih mest ipd). = VARSTVO OKOLJA IN OHRANJANJE NARAVE
Rezutati, ki jih želijo doseči:
ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta;
povečanje socialne vključenosti preko spodbujanja inovativnih
partnerstev;
varovanje okolja.
* co-housing: sobivanjske skupnosto
** Investicije greenfield so povsem nove naložbe, medtem ko investicije brownfield predstavljajo širitev že obstoječih naložb.
Vizija socialnega podjetništva 2020 (BRITISH COUNCIL)
V letu 2013 je socialno podjetništvo postalo majhen, a pomemben del
svetovnega gospodarstva, njegov vpliv pa raste iz leta v leto.
IZHODIŠČE1: socialna podjetja spreminjajo življenja ljudi in prinašajo
pozitivne spremembe po vsem svetu. Njihove rešitve družbenih in
okoljskih težav omogočajo bolj odprto, trajnostno naravnano in
uspešno prihodnost za vse.
IZHODIŠČE2: vizija socialnega podjetništva v Evropi do leta 2020
sovpada s programom globalnega socialnega podjetništva (v
Evropi temu sektorju dajejo vse večji poudarek).
IZHODIŠČE3: Za mlade, ki so brezposelni ali iz socialno šibkejših okolij
se iščejo rešitve, s katerimi bi se socialna podjetja spoprijela z
družbenimi in gospodarskimi izzivi.
Na razvoj socialnega podjetništva vpliva več dejavnikov: gospodarske
razmere * družbeni in okoljski izzivi * politika vlad * tehnologija in investicije * …
Do leta 2020 se bodo skoraj dobrodelne organizacije in združenja znašli
znotraj okvirjev socialnega podjetništva, in bodo svoj prihodek ustvarjala
preko tržnih dejavnosti.
Mnoga zasebna podjetja bodo do 2020 ustrezala opisu socialnega
podjetja, saj bodo dajala vse več poudarka družbenim vrednotam in del
svojega dobička znova investirala v družbene namene.
Vlade bodo na področju zdravstva, kazenskega pravosodja, socialne
oskrbe, izobraževanje in drugih področij, raje sklepali pogodbe s podizvajalci, kot da bi te storitve izvajale same (javne storitve zagotavljajo
zasebna podjetja: neprofitna in profitna – konkurenčni boj).
Zgodil se bo odmik definicije socialnih podjetij glede na pravna določila na
kategoriziranje glede na njihovo sposobnost ustvarjanja družbenih koristi za investirana sredstva – bistvo usmerjeno v: kako določiti, meriti in primerjati
socialni učinek organizacij.
Več sredstev namenjenih merjenju in dokazovanju družbenih koristi in
manj za neučinkovite programe, ki prinašajo površinske in kratkoročne
rezultate.
V bolj povezanih kulturah ne bo nič nenavadnega, če bodo manjša
podjetja sodelovala med seboj pri ovrednotenju in prikazu svojega
učinka, še posebej v primerih, ko bi jim skupne ideje prinesle večjo
družbeno korist.
Model investiranja fundacij za maksimalni finančni donos bo zastarel,
namesto njega bodo fundacije nadzirale socialne učinke vseh svojih
investicij in donacij in s tem skušale doseči maksimalni socialni donos.
Investiralo se bo v dokazano delujoče ideje in koncepte namesto
kratkoročnih investicij v nove in inovativne zamisli.
Do 2020 bo vse več socialnih podjetij, ki bodo sposobna maksimirati
socialni učinek in bodo obenem finančno donosna. Podjetja bodo
godna za investicije in tako pritegnila investitorje prevladujočih
finančnih institucij (tudi zaradi želje, da bi si povrnile ugled).
….
AKTUALNO: „Socialno podjetništvo bo vse pogosteje sestavni del učnih
načrtov univerz in šol ter številnih učnih predmetov. K temu bodo botrovala
podjetja sama, saj bodo s sodelovanjem z izobraževalnim sektorjem
navdahnila in usposobila nove generacije socialnih podjetnikov. S tem se
bo razširil spekter panog, in s tem bomo dobili ogromno bazo visoko
izobraženih socialnih podjetnikov in različnih področij – od umetnosti,
strojništva, športa, mikrobiologije, …“
PRAVNE PODLAGE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Status so.p.:
Zakon o socialnem podjetništvu
Uredba o določitvi dejavnosti
socialnega podjetništva
Pravilnik o spremljanju poslovanja
socialnih podjetij
Registracija pravne osebe:
Zakon o zadrugah
Zakon o društvih
Zakon o zavodih
Zakon o gospodarskih družbah
Zakon o ustanovah
Zaposlovanje:
Zakon o urejanju trga dela
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji
in zaposlovanju invalidov (2. odst.
74. člena)
Zakon o delovnih razmerjih
Zakon o prostovoljstvu
Zakon o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
Ostalo:
Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016
Program ukrepov 2014–2015 za izvajanje strategije razvoja socialnega
podjetništva za obdobje 2013–2016
Zakon o podpornem okolju za podjetništvo
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih
skupnosti (npr. 29. in 30. člen)
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
SRS 40 - Računovodske rešitve v socialnih podjetjih (2012).
Socialna podjetja v Sloveniji
Preglednica socialnih podjetij, ki jo imajo pri Ministrstvu za
gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, do 24. junija 2016 izkazuje 167
socialnih podjetij.
Iz evidence izhaja, da je bilo letos ustanovljenih ali doregistriranih že 40 socialnih podjetij, zato lahko sklepamo, da se bo letos njihovo število v
primerjavi s predhodnimi leti praktično podvojilo.
Iz evidence ni jasno, v koliko primerih gre za doregistracijo v so.p.,
menimo pa, da gre za manj kot četrtino novo vpisanih.
www.zadihaj.org
www.ustvarjalnik.org
http://cekin.si/clanek/startaj-slovenija/nikoli-si-ni-mislil-da-bo-ustvarjalnik-postal-mednarodna-zgodba.html
http://www.brinjevka.si/
http://www.vitica.si/
http://www.zavod-zaposlise.si/
http://rckosop.eu/
http://tipintap.si/
http://smetumet.com/
http://www.ektc.si/sl/domov/
http://www.zadruga-dobrina.si/
http://www.zadrugavez.org/
http://www.kampus.si
http://www.ustvarjalnik.org/
http://www.zadihaj.org/
http://www.zavodbig.com/
http://www.mcdd.si/kreaktor/
http://drustvo-hisa.si/content/o-nas-0
https://zebra.blue/index.php/sl/
http://fsp.si/
http://www.bikelab.si/
Ustanovitev socialnega podjetja
Kakšen mora biti socialni podjetnik?
Pogoji za pridobitev statusa socialnega
podjetja Organizacija, ki želi pridobiti status socialnega podjetja, vloži vlogo za pridobitev
statusa pri organu, pri katerem se je registrirala. Vloga mora vsebovati:
Temeljni akt organizacije, iz katerega je razvidno, da je organizacija nepridobitna,
na kakšen način uresničuje načela socialnega podjetništva, kot jih opredeljuje 4.
člen ZSocP in ki vsebuje obvezne elemente iz 12. člena ZSocP (to je, da se
upravlja po načelih enakopravnosti, da ima ustrezni nadzorni organ, da trajno
zaposluje delavce idr.).
Nevladne organizacije morajo tako izpeljati postopke za spremembo svojih
temeljnih aktov na način, da bodo ti vsebovali določbe, kot jih zahteva ZSocP.
Društva morajo tako po potrebi prilagoditi svoje statute, zavodi in ustanove pa akte
o ustanovitvi.
Sklep organa vseh članov (za društva) oziroma sklep ustanovitelja (za
zavode) oziroma sklep uprave (za ustanove), da namerava nevladna
organizacija poslovati kot socialno podjetje.
Podatke o zastopnikih organizacije in obsegu pooblastil (osebna imena,
EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča).
Dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela (za zavode in ustanove)
oziroma vrednosti premoženja (za društva).
Po potrebi druge dokumente za priglasitev spremembe temeljnega akta
organizacije (npr. zapisnik občnega zbora društva, na katerem so bile
sprejete spremembe statuta).
Za doregistracijo v socialno podjetje (so. p.) mora podjetje predvsem prilagoditi
in razširiti dejavnost v smislu Zakona o socialnem podjetništvu.
Vlogo za pridobitev statusa se vloži pri
organu, pri katerem se je registrirala:
društvo in zveza društev pri upravni
enoti,
zavod pri sodišču,
ustanova pri pristojnem ministrstvu.
Primerjava pravnih oseb oz. pravnoorganizacijskih oblik, ki so v
pravnem prometu lahko socialna podjetja.
Financiranje socialnega podjetništva
Klasični viri financiranja
lastniški kapital
dolžniški kapital
Članarin
izvajanje storitev na podlagi
pooblastil, koncesij
prodaja blaga in storitev
projektna/programska
nepovratna sredstva
(subvencije, dotacije…) na
lokalnem, državnem,
mednarodnem nivoju*
sponzorstva/donacije
*projektna/programska nepovratna sredstva (subvencije, dotacije…) na lokalnem,
državnem, mednarodnem nivoju:
Na podlagi javnih razpisov, pozivov, shem, so na voljo finančna sredstva, ki so v
skladu s programi ukrepov in razvojnimi dokumenti ministrstev namenjena za
spodbujanje podjetništva na področjih zagotavljanja storitev in začetnega
kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami
za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij,
zagotavljanjem ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s
subvencijami, ugodnimi finančnimi viri in garancijami, spodbujanjem zasebnih
vlaganj in financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim
kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje.
„Novejši“ viri financiranja
crowdfunding
socialne borze (social stock
exchange – ESS)
trajnostno bančništvo
investiranje z družbenim
učinkom
hibridno financiranje
mikrokreditiranje
financiranje družbenih inovacij
tvegani kapital
financiranje na podlagi
nagrad, natečajev
http://www.feelif.com/our-story/
obveznice z družbenim
učinkom
skladi za socialno podjetništvo
poslovni angeli
podjetniški inkubatorji in/ali
pospeševalniki
Vitko poslovanje & vitki okvir = koncept
visoko prilagodljivega podjetništva
MVP
Pri razvoju poslovne ideje je treba čim prej začeti komunicirati s
trgom in se pogovarjati s potencialnimi potrošniki – kupci
Tri osnovne aktivnosti MVP:
o Oblikovanje poslovnega modela
o Testiranje problema
o Testiranje rešitve
Vitki okvir
V razdelek 1 zapišete največje probleme, ki jih vaša poslovna ideja rešuje vašim kupcem.
Zakaj je treba probleme opredeliti? Če dobro pomislite, nam vsaka stvar, ki smo jo
pripravljeni kupiti, rešuje neki problem/tegobo (ali zadovoljuje potrebo). Večji, kot je
problem ali potreba, več smo pripravljeni plačati.
V razdelek 2 zapišete tipe kupcev, ki jim je vaša ideja namenjena. Pri opisu bodite čim
bolj natančni. Zavedajte se, da zaradi vsesplošne konkurence in specializiranih trgov
vsega ne morete prodajati vsem. Vedno je potrebna specializacija za posamezen
segment kupcev.
V razdelek 3 zapišete dejstva, ki potrjujejo, da ste vi nekaj posebnega na trgu. Zapišite tiste
lastnosti vašega produkta, za katere menite, da bodo vašim kupcem najbolj všeč in jih
bodo težko (ali pa sploh ne) dobili pri vaši konkurenci.
V razdelku 4 opišete vašo poslovno idejo, ki je hkrati tudi rešitev problema vaših kupcev.
V razdelek 5 zapišite, kako bodo vaši kupci izvedeli za vas. Opredelite vse načine
reklame/komuniciranja, ki jih boste uporabili zato, da bodo vaši kupci izvedeli, da
obstajate.
V razdelku 6 opredelite vrste prihodkov, ki jih načrtujete, ko boste redno poslovali. Opišite
tudi načine in vrste plačila. Prihodkov ne opredelite vrednostno.
V razdelku 7 opredelite pričakovane stroške, ki bodo nastali z zagonom vaše ideje, in
stroške, ki jih boste imeli, ko boste redno poslovali. Ne vpisujte jih vrednostno.
V razdelek 8 zapišite ključne kazalnike, s katerimi boste merili vaš napredek.
V razdelek 9 zapišite, zakaj ste družbeno koristni, kaj je vaš prispevek k družbi in kaj vas
opredeljuje kot socialno podjetje.
Okvir lahko izpolnjujete na listu papirja, še bolje pa je, da izdelate večji plakat,
vsebino pa vpisujete na samolepljivih listkih, ki jih boste lahko ob novih spoznanjih
dopolnili ali zamenjali.
Hvala za pozornost!
Dodatek
»Novejši« viri financiranja crowdfunding:
Pomeni uporabo manjših kapitalskih zneskov večjega števila posameznikov za financiranje novega
poslovnega podviga. Crowdfunding »izrabi« lahko dostopnost obsežnih mrež prijateljev, družine, znancev in
kolegov preko socialnih omrežij, kot so Facebook, Twitter in LinkedIn, za širjenje glasu o novem poslu in tako
privlači vlagatelje. Ima potencial za povečanje podjetništva s širjenjem nabora vlagateljev, od katerih se
pridobivajo sredstva, preko običajnega kroga lastnikov, sorodnikov in tveganega kapitala.
socialne borze (social stock exchange – ESS):
Socialne borze so platforme, ki omogočajo socialnim podjetjem zbiranje kapitala s privabljanjem družbeno
ozaveščenih vlagateljev, da naj vložijo svoj denar v nišne kapitalske trge. Definicija socialnega podjetja
tukaj vključuje vse, ki imajo socialni, okoljski in razvojni fokus. Socialne borze predstavljajo nov element v
mednarodnem razvojnem orodju, ki v ospredje prinaša različne akterje za doseganje skupnih razvojnih
ciljev. Gre za premik v miselnosti, ko svet skrbi več o doseganju dejanskih rezultatov in manj o tem, kdo jih
uresničuje.
trajnostno bančništvo:
V trajnostni banki je glavno gonilo družbeno odgovorno in stabilno delovanje. Vloga trajnostne
(etične) banke je delovanje za skupno dobro, kar pomeni predvsem zbiranje in relociranje sredstev
za kulturne, družbene in okoljske projekte. Največje razlike v primerjavi z običajnimi bankami so
naslednje: maksimalno transparentno delovanje z jasno opredeljeno posojilno politiko (vlagatelji
vedo, kam gre njihov denar); podpiranje družbeno odgovornega, trajnostno naravnanega
podjetništva; ter socialno vključevanje in medsebojno delovanje v mreži, ki jo tvorijo vlagatelji, banka,
ter uporabniki bančnih storitev, …
investiranje z družbenim učinkom:
Je način, s katerim vlagatelji in donatorji uredijo svoje financiranje javno koristne dejavnosti na
načine, ki prispevajo k njihovi družbeni odgovornosti, poslovni odličnosti in vzpostavitvi zaupanja
javnosti v njihovo poslovanje. Socialni investitorji so lahko tako fizične osebe kot tudi pravne osebe
(npr. gospodarske družbe). Po navadi je pri razvoju tega instrumenta potrebno pospeševati
podporne storitve ter prepoznavnost tovrstnega poslovanja. Pri investiranju z družbenim učinkom
(socialnem investiranju) je potrebno posebej izpostaviti specifike delovanja nevladnih organizacij in
socialnega podjetništva, kjer namen investiranja ne more biti samo dobiček, ampak tudi družbeni
učinek
hibridno financiranje:
lahko opredelimo kot kombinacijo lastniškega in dolžniškega kapitala. Obstaja več oblik financiranja, kot so
hibridni preferenčni kapital, zamenljive zadolžnice, nakupni boni, in tako naprej. Koncept hibridnega
financiranja je bil razvit, da se hkrati izkoristijo pozitivni dejavniki lastniških in dolžniških instrumentov. Hibridni
kredit / hibridna donacija: Gre za kredite, kjer je pod določenimi pogoji možen tudi odpis obveznosti vračila
(torej prehod v donacijo) ali obratno (donacija, ki preide v kredit).
mikrokreditiranje:
Evropski mikrofinančni instrument Progress, ki je na voljo od leta 2010, omogoča najetje mikroposojil v višini
največ 25.000 EUR za ustanovitev podjetja ali razširitev poslovanja. Instrument ne financira neposredno
podjetnikov, pač pa je namenjen izbranim ponudnikom mikroposojil v EU. Cilj je izboljšati njihovo posojilno
zmožnost, in sicer:
z dajanjem garancij, s čimer prevzame del njihovega tveganja,
z zagotavljanjem finančnih sredstev za mikroposojila.
Ponudniki mikroposojil so lahko zasebne ali državne banke, nebančne mikrofinančne institucije in neprofitni
ponudniki mikroposojil. Vsak ponudnik določi pogoje za pridobitev posojila. Sredstva iz naslova instrumenta
Progress se ne morejo uporabiti za odplačilo obstoječih finančnih obveznosti.
financiranje družbenih inovacij:
Področje družbenih inovacij je hitro rastoče področje po vsem svetu ter vpliva tako na delo javnega sektorja,
gospodarstva ter nevladnih organizacij. Vzporedno s povečevanjem vpliva rastejo tudi finančna sredstva,
namenjena financiranju družbenih inovacij. Ker petini Evropejcev grozita revščina in socialna izključenost, so
glavni finančni instrumenti za boj proti negativnim trendom zlasti Evropski socialni sklad, Progress in Evropski
kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Poleg sredstev EU pa za financiranje družbenih inovacij obstajajo
tudi drugi mehanizmi, vključujoč zasebna sredstva: etične in alternativne banke (imenovane tudi trajnostne
oziroma socialne banke), zasebni vlagatelji (commercial investment funds), socialni vlagatelji (social
investment funds), podjetniško filantropska sredstva (venture philantrophy funds) ter specializirana sredstva za
inoviranje (innovation funds).
social impact bonds:
»Obveznice z družbenim učinkom« so finančni mehanizem pri katerem zasebni investitorji financirajo
družbeno koristno dejavnost ter dobijo dogovorjeni finančni delež prihranka javnih sredstev zaradi
družbenega učinka izvedene dejavnosti. Social impact bonds mehanizem temelji na zavezi države (občine,
itd.), da bo del prihranjenih sredstev zaradi družbenega učinka izvedene dejavnosti namenila investitorju, ki je
takšno dejavnost financiral. Glavni akterji priprave so »Social Impact Bond Delivery Agency« ter javni sektor.
Naloga agencije je, da koordinira aktivnosti investitorjev in javnega sektorja ter usklajuje pogajanja o
investiciji med javnim sektorjem in investitorji ter da poišče investitorje. V Veliki Britaniji mora imeti dovoljenje za
poslovanje (za »Corporate finance role« potrebno dovoljenje FSA).
tvegani kapital:
Tvegani kapital je posebna oblika lastniškega kapitala zasebnikov ali investicijskih podjetij, vložen v mlada podjetja
ali v posameznike, ki imajo izvirno idejo. Za mala in srednje velika podjetja je pomemben vir finančnih sredstev in je
bistven pri zagonu in razvoju podjetja. Tvegani kapital so lastniške naložbe v gospodarske družbe, s katerih
vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po
načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali ustanovitve gospodarske družbe. V
skladu z veljavno zakonodajo vlaga z namenom financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela
podjetja (semenski kapital), financiranja razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
financiranja nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in
zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital).
financiranje na podlagi nagrad, natečajev:
Kot možnosti za pridobitev finančnih sredstev za poslovanje imajo socialna podjetja tudi take, ki se nudijo v
okviru različnih tekmovanj. Primer so npr. tekmovanje slovenskih zagonskih podjetij Start:up Slovenija,
nagrada za socialno podjetništvo Fundacije UniCredit, nagrada za družbeno odgovornost HORUS,
tekmovanje socialnih inovacij Inštituta EIB in še vrsta drugih tekmovanj, v okviru katerih so razpisane različne
nagrade (Slovenski forum inovacij, Gazela – najboljše hitro rastoče podjetje, Podjetnik leta, Evropske
nagrade za spodbujanje podjetništva, Ideas for Change Award…).
skladi za socialno podjetništvo:
Financiranje socialnega podjetništva se ureja tudi z Uredbo o evropskih skladih socialnega podjetništva, z
ustanavljanjem posebnih (evropskih) skladov socialnega podjetništva (EuSEF – slovensko ESSP). Opredeljena je struktura
naložb v ESSP, kjer se vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vloži v
podjetja, ki po statutu izvajajo dejavnost s pozitivnim in merljivim socialnim učinkom in vrsta vlagateljev, ki lahko vlagajo
v tak sklad. Opredeljeni pa so tudi upravičenci do sredstev oziroma podjetja, ki lahko koristijo sredstva tega sklada.
Osnovna dejavnost podjetij, ki lahko koristijo sredstva sklada ESSP, mora biti proizvodnja dobrin in storitev, ki so
namenjena ranljivim oziroma »marginaliziranim« skupinam. Način proizvodnje takih dobrin in storitev mora slediti
socialnim ciljem. Nujen pogoj je tudi, da ta podjetja svoj dobiček uporabijo za socialne cilje podjetja, ob tem pa
morajo dokazovati merljivost socialnega učinka.
poslovni angeli:
Poslovni angeli predstavljajo ključni element podjetniškega ekosistema, predvsem v okviru nastajanja in hitre rasti
mladih perspektivnih podjetij. To so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti že ustanovili eno ali več uspešnih podjetij ter
nekatere izmed njih tudi zelo uspešno prodali. Tako na eni strani izjemno dobro poznajo pravila grajenja in ustvarjanja
novih podjetij, pasti in priložnosti hitre rasti, predvsem pa dodobra poznajo panogo ali več panog v katerih delujejo
oziroma so delovali. Z investicijo poslovni angel pod svoje okrilje vzame podjetnika in mu poleg denarja prinese še
druge, veliko večje dodane vrednosti. Osnovni koncept na podlagi katerega delujejo poslovni angeli je lastniško
financiranje.
podjetniški inkubatorji in/ali pospeševalniki:
Podjetniški inkubatorji in pospeševalniki so ustanovljeni zato, da dobre ideje postanejo prave, torej uspešne na trgu.
Zagotavljajo podjetniško mentorstvo in strokovno znanje, tehnološko podporo in kritični prvi krog finančnih naložb.
Najbolj znani (zaželeni) inkubatorji so v ZDA – YCombinator (v Silicijevi dolini), Techstars, 500StartUps, Pay Palov
inkubator, zelo prepoznavni in uveljavljeni so domači Go:Global Slovenia, Start:up Geek House, DsgnFwd in tuji
ELEVEN, Startup Sauna, EU Innovators, itd.
