LIRIKA UPORA IN REVOLUCIJE

1941 – 1945Pesmi so spodbujale k boju in imele so sporočilno vlogo.

Predstavniki:

Oton Zupančič

Matej Bor

Karel Destovnik Kajuh

Ivan Minatti

Razvilo se je močno pesništvo med preprostimi ljudmi.

KAREL DESTOVNIK-KAJUH

Bosa pojdiva, dekle, obsorej

Karel Destovnik-Kajuh:

Pisal je revolucionarne in socialno-kritične pesmi.

Pisal je pesmi s katerimi se je približal preprostemu človeku.

Pesem Bosa pojdiva, dekle, obsorej:

Sodi v cikel 8 ljubezenskih pesmi (pete pesem po vrsti)

V pesmi je predstavljena ljubezenska in domovinska tema

Zgradba pesmi:

o 3 štirivrstične kitice

o Zaporedna rima

o Pesem ima tradicionalno obliko pesmi

o V pesmi najdemo zamenjan besedni vrstni red

inverzija (zemlje trpeče, dlani koprneče, talcev grobove)

s tem pesnik poudarja okrasne pridevke in učinek

zvoka na koncu verzov.

Prispodoba za vojno = trpeča zemlja

Nagovor: Bosa pojdiva, dekle, obsorej (obsorej = ob zori)

Prispodoba za čas pomladi = češnjevi cvetovi

POVZETEK PESMI:

Pesem je posvečena Silvi Ponikarjevi, ki so jo aretirali in zaprli leta 1942.

Pesem združuje ljubezen in trpljenje nesvobodnega naroda. To pesnik

upesni z barvnim kontrastom ljubezen z belimi češnjevimi cvetovi in

trpljenje uporniškega naroda s temnimi grobovi talcev. Kontrast

poudarjata ponavljanje (beli so, beli so) in stopnjevanje (temni, pretemni).

Belo in temno se v pesmi izmenjujeta, ljubezen in misel na trpeči narod pa

se v pesmi prepletata.

1. kitica:

Govori o romantičnem ljubezenskem čustvu, razen drugi verz,

ki govori o trpeči zemlji.

2. kitica:

Ljubezen se skoraj povsem umakne sočustvovanju s padlimi in

zavesti o dragocenosti njihovih žrtev za dobro naroda.

3. kitica:

Ponovno se pojavi romantično čustvo, vendar z jasno

odločitvijo, da bo živelo v sožitju s predanostjo narodu. Beli

češnjevi cvetovi so namenjeni talcem.

Ljubezen je vrednota, ki osmišlja življenje in prav to je tudi boj za

pravičnejšo družbo. Osebna ljubezen daje moč za kolektivni boj.

Predanost narodni skupnosti ne zmanjša intenzivnosti ljubezni; ena

vrednota krepi drugo, z njunim sožitjem je Kajuh ustvaril svojevrsten tip

ljubezenske lirike.

SPOROČILO:

Ljubezen v času boja za svobodo; ta ljubezen ne mora biti brezskrbna,

naravno je , da se pojavlja, vendar zaljubljenci ne smejo pozabiti na žrtve.

Ljubezen daje upanje v svetlejšo prihodnost.

SODOBNA SLOVENSKA

KNJIŽEVNOST PO 2. SVETOVNI VOJNIpo letu 1945

PREDSTVNIKI:

- Janez Menart: Croquis - Kajetan Kovič: Južni otok

- Dane Zajc: Črni deček - Tone Pavček: Še enkrat glagoli

- Svetlana Makarovič: Zeleni Jurij

- Pavle Zidar: Sveti Pavel - Drago Jančar: Veliki briljantni

valček

- Ciril Kosmač: Tantadruj - Dominik Smole: Antigona

- Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

1945 – 1948 GRADITELJSKA POEZIJA:

optimistično pesništvo ( ob gradnji nove domovine ob koncu 2.

svetovne vojne)

v ospredju je kolektiv

RAZVOJ LIRIKE PO LETU 1950:

prekinitev s stalinizmom pomemben zgodovinski mejnik

začetek dejanske socialistične demokracije

človek začne dobivati čisto osebno podobo in je postavljen pred

osebno odgovornost.

1948 – 1958 POEZIJA INTIMIZMA:

1953-PESNIŠKA ZBIRKA Pesmi štirih (Kovič, Menart, Pavček, Zlobec)

Odkrijejo človekov notranji svet

Gre za odkrivanje človekovih stisk

Izstopa zelo izrazita volja do življenja

Vse bolj sta se uveljavljala intimizem in subjektivizem

Poezija je osebnoizpovedna gre za doživetja mladih ljudi v novem

času-MOTIVI: ljubezen, razočaranje zaradi neuresničenih upov,

tragično občutje življenjskih nasprotij in obup.

V osredje vstopi posameznik s svojo intimo

JANEZ MENART: CROQUIS

Croquis pomeni skico ali osnutek

Janez Menart:

Skupaj s Kovičem, Zlobcem in Pavčkom je objavil pesniško zbirko

Pesmi štirih

Ostajal je bolj zvest romatično-realistični kot novoromantični tradiciji.

V njegovih pesmih se romantični ideali prepletajo z vsakdanjo

izkušnjo in govorico sodobnega človeka

POVZETEK PESMI:

Pesnik sedi v kavarni za mizo in jo opazuje. Ta miza je simbol njegovega

življenja mrzla, siva in osamljena. Na mizi vidimo kozarček, ki je poln

konjaka.

Ko se malo polije, nastanejo lužice.

Pesnikov prst postane čopič. Pesnik riše hišico, drevo, sonce, klopco, rože,

stezice in lepo žensko.

Podzavestno pesnik nariše otroško risbico (pomanjševalnice); riše nekaj

kar pogreša (življenje z ljubeznijo, nekaj varnega, toplega,…). Risbica je

zanj nek idealen svet, svet v katerem mu je zelo lepo.

Idealni svet izbriše natakar, ki mu vljudno odnese kozarec in mu izbriše

njegov idealni svet. Natakar je vez med idealnim in realnim svetom.

Pesnik postane žalosten, ker mu je natakar izbrisal njegov svet, ki mu je za

trenutek prinesel vsaj malo veselja. Nato se pesnik malo ponorčuje iz

natakarja in ga prosi, naj mu prinese nov idealni svet.

Kavarna predstavlja odtujenost, brezosebnost, kar predstavlja realen

pesnikov svet. Tako on živi, počuti se brezosebno, odtujeno.

Pesnikova risbica je simbol za človekovo hrepenenje po nečem lepem.

Gesta natakarja, ki opleta sem ter tja in s prtičem pobere vse, ko pobriše

mizico, izraža posmeh.

Pesnik nam v pesmi SPOROČA, da je v življenju treba vztrajati (˝gospod

natakar, še en konjak prosim˝).

Z novim konjakom, ki ga naroči, se bo še bolj opil ali si bo znova upodobil

želje oz. tisto po čemer hrepeni.

TEMA je bivanjska, saj prikazuje hrepenenje sodobnega človeka po lepem

in duhovno polnem življenju.

V pesmi je prisoten posmeh porabniški družbi in zunanjem blišču, medtem

ko je človek notranje popolnoma prazen.

V pesmi najdemo romantično-realistične prvine.

Pesem govori o človeškem problemu.

Romantični ideali so povezani z občutji iz vsakdanjega življenja.

ZELENI JURIJ – ljudska pesem

Značilnosti ljudske pesmi:

- avtor ni znan

- pojavljajo se narečni izrazi

- ljudske pesmi se prenašajo ustno iz roda v rod

- značilno je ponavljanje geminacija (ponovitev besed v istem

verzu; dajte se ponovi 15-krat, da gre lažje v uho)

- preprost jezik

- nejasna zunanja zgradba

- ujemanje na koncih verzov (a-b, a-b)

SPOROČILO:

Prikazan je običaj jurjevanja, kjer zeleni Jurij odganja zimo, prinaša

pomlad, daruje dobro letino, plodnost, veselje, rodovitnost, ljudje pa mu

vse to z dobroto vračajo.

SVETLANA MAKAROVIČ: ZELENI JURIJ

POVZETEK PESMI:

1. DEL:

Lirski subjekt poziva ljudi naj odprejo okna zelenemu Juriju. Dajo naj mu

piti iz vrča solza, iztaknejo mu svetle oči in hodi naj sključen kot hodijo oni.

Zeleni Jurij naj postane čim bolj podoben ljudem sodobnega sveta, zato mu

nalagajo žalost, nesrečo in notranjo zlomljenost.

2. DEL:

Ljudska hudobija se še bolj stopnjuje. Ljudje so od besed prešli k dejanjem.

Jurij v takem svetu ni hotel biti, zato ga je zapustil, ljudje pa so nanj

pozabili.

3. DEL:

Tukaj ponovno nastopi Jurij, ampak tokrat je to sivi Jurij, ki je povsem

nasproten tistemu iz prve kitice in še bolj nasproten tistemu iz ljudske

pesmi. Lirski subjekt že takoj poziva ljudi, naj zaprejo okna pred njim. Sivi

Jurij je kamenjani deček, ki je odrasel v moža. Posledica kamenjanja je še

hujše zlo, saj je mož postal maščevalen.

Siva barva pomeni mrtvilo, žalost in turobnost.

SPOROČILO:

Kar je dobil, to vrača.

Človeško zlo rodi še večje zlo, človeško maščevanje še večje

maščevanje in da se človeku vse, kar drugemu slabega stori, povrne s še

mnogo slabšim in trpečim.

RAZPOLOŽENJE v pesmi je mračno, sivo, grozljivo ustvarijo ga hudobni

ljudje.

MOTIV: problem sodobnega človeka in sveta.

DANE ZAJC: ČRNI DEČEK

Teme:

Tesnoba

Nasilje

Smrt

Pesnik se skuša s tem dejanjem izogniti s pesniškim ustvarjanjem.

Obnova pesmi:

Tako kot zunanje okolje vpliva na pesnika, tako se tudi odraža na njegovih

notranjih doživetjih.

Človek je osamljen, v svoji notranjosti absolutno razdvojen in ne le da se

odtuji od družbe v kateri živi, je odtujen tudi od samega sebe.

Ne samo da se izgublja človekova identiteta, identiteto izgubljajo tudi

besede – kljub vsemu pesnik ustvari nov jezik, ki je čist, prvinski in silovit.

Povzetek pesmi:

1. kitica:

Lirski subjekt nagovarja črnega dečka (sam sebe). Kljub svobodi, ki

jo predstavlja nebo je pesnik utesnjen, pesnik je nesvoboden (stene

neba). Pesnik je žalosten (zategla žalost), pojavlja se občutje

tesnobe.

2. kitica:

Posledice noči se kažejo v jutru. Zgrabi ga rumena groza peska;

občutje groze. (svoboda, upanje naročje polno ptic pesnik bo

živel kljub grozi, če bo ustvarjal.

Jezik iz zemlje (tenke kačje vijuge, rumena groza peska)

˝Naročje polno ptic˝ zaradi tega ne sme zbežati, ne sme obupati.

3. kitica:

Starci prispodoba družbe

Družba dečka zavrača, ga ne sprejema.

Kaže se občutje osamljenosti, absurda.

4. kitica:

Pokaže se ponovna volja

Simbol ptice upanje, svoboda (smisel, upanje propadeta)

posledica tega je siva pokrajina od pepela

5. kitica:

˝Razpadejo v meso˝in ˝Razpadejo v pepel˝ to sta najbolj tragična

verza v pesmi

Okrasni pridevki:

Usta polna pepela

Paralelizem členov:

Stopnjevanje občutja groze, smrti, osamljenosti

Upanje, smisel in vodilo moramo imeti.

Biti moramo pripravljeni tudi na padce ter na to, da se

znamo znova pobrati. Moramo vztrajati.

Ko je sonce, ga moramo maksimalno izkoristiti. Pesnik je

našel upanje, da bo še vedno pesnil on bo vztrajal.

6. kitica:

Stopnjevanje, paralelizem členov, osamljenost in smrt.

7. kitica:

Imeti moramo nek cilj, upanje, želje. Pripravljeni moramo biti

vztrajati, saj je življenje polno padcev.

Zunanja zgradba pesmi:

MODERNA OBLIKA PESMI:

- različno dolgi verzi

- rime ni

- verzi se približujejo prozi oz. pripovedništvu

- ritem je padajoč

- barva stavko v je temna

Pesnik je želel predstaviti temeljna bivanjska vprašanja sodobnega časa

(sodobne družbe).

Ptice so podobe pesnika, ki poje in pesni, ker mora pesniti ne da bi v tem

videl smisel.

Bivanje in vztrajanje zgrabi trenutek, ki ga imaš; izkoristi ga.

PROZA SODOBNE SLOVENSKE

KNJIŽEVNOSTI

Pavle Zidar: Sveti Pavel

Pavle Zidar:

Njegovo pravo ime je Zdravko Slamnik;

Njegova proza je tesno povezana z resničnim okoljem (opisuje

resnične dogodke v svojem okolju; to okolje je kmečka skupnost po

letu 1945prva povojna leta na Dolenjskem;

Ob pisanju romana Sveti Pavel je pisatelj vznemirjen, kar kaže

tresoča roka in zadrževanje sape, ustnice so v prispodobi molitve.

Povzetek romana:

Frenk in Žan Debevc sta brata, ki sta se med 2. svetovno vojno bojevala

na nasprotnih si straneh. Ker je bil Frenk belogardist, se mora pred novo

oblastjo skrivati. Pri tem mu pomagata brat Žan in njegova žena. Skupaj z

domačimi se odločijo, da ga bodo premestili v zvonik cerkve Sv. Pavla.

Frenk Debevc, ujet v svoje skrivaštvo, ga vedno bolj obvladuje zavest o

nesmiselnosti življenja. V njem sta skriti dve temeljni občutji: krivda in

strah. Vedno bolj se zaveda, da se mu življenje izteka. K njemu na zvonik

prihajajo domači, kjer mu hči pove, da se je poročila s fantom, ki je bil

partizan.

Oblast kmetom pobira vedno več pridelka, zlasti vina. Kmetje živijo čedalje

težje, zato začnejo svoje pridelke skrivati. Žan skrije vino, a mu uslužbenci

oblasti iz hleva odpeljejo še zadnjega konja. V hudi stiski ni vedel kam se

naj obrne po pomoč in tako v hudi prizadetosti napiše pismo Titu.

Ob koncu romana pridejo žandarji v vas z namenom, da najdejo in

odpeljejo v zapor belogardista Frenka. Zaslišijo vse vaščane in ker ga

nihče noče izdati, jih ne spustijo domov, da bi nakrmili živino. Naslednji

dan Frenkova žena v dobro vseh vaščanov sama povedala žandarjem, ker

se skriva njen mož.

Roman je nastal na podlagi resničnih dogodkov na slovenskem podeželju

po 2. svetovni vojni.

Družbenokritični realizem:

Roman je družbeno-kritičen, saj pisatelj kritizira obstoječo družbo v času

po 2. svetovni vojni.

Razlaga naslova romana Sveti Pavel:

Cerkev Sv. Pavla je cerkev, kjer se na zvoniku te cerkve skriva Frenk

Debevc. Za to skrivališče se ne odloči sam, ampak njegova družina.

Glavni osebi v romanu:

Žan Debevc

Frenk Debevc

Pogovorni jezik, najdemo pa tudi prvine naturalizma.

Teme:

Življenje na Dolenjskem podeželju v prvih letih po vojni;

Moralna in socialna stiska vaškega kolektiva in njegovih

posameznikov zaradi hudih gospodarskih in političnih pritiskov;

Bivanjska tematika se kaže v medčloveških odnosih za preživetje.

Za preživetje se bori Frenk.

Slog je realističenstvarno in objektivno prikazovanje stvarnosti oz.

resničnih dogodkov.

Uporaba čustveno privzdignjenih (vznesenih) besed; prvine komičnosti in

tragičnosti.

Kmetje:

Prisiljeni so bili oddajati pridelke;

Oblast je bila brezčutna;

Kmetje ob tem doživljajo stisko, saj jim ni bilo dano tisto, kar so

jim obljubili in njihovo življenje ni bilo nič boljše, mogoče celo

slabše.

Bivanjska tematika se kaže v medčloveških odnosih za preživetje. Za

preživetje se bori Frenk.

Krajevni birokratipartizanska oblast

EKSISTENCIALISTIČNI ROMAN:

V osredje je postavljena zgodba bratov Debevc, ki je razvidna iz

njunih medčloveških odnosov

Poudarjen je bivanjski pomen družine

Razmerje družba:posameznik

Oblast kmetom jemlje predvsem vino in tudi druga življenjska sredstva in

pridelke. Posredniki oblasti so tisti ljudje, ki nikoli niso bili na dobrem glasu

(nekdanji potepuhi).

Oznaka FRENKA:

- star je 55 let

- skriva se na zvoniku cerkev Sv. Pavla (55. dan)

- osamljen (njegova stiska-rad bi počel tisto, kar ga čaka

doma skrb za otroke, skrb za njivo,…).

Oznaka ŽANA:

- človek z naravno življenjsko kmečko pametjo

CIRIL KOSMAČ: TANTADRUJ

Ciril Kosmač:

Tantadruj je fantič z drobceno pametjo in velikim srcem.

Ta-ta-ta in druj od tod ime Tantadruj.

Delo je NOVELA:

- sestavljena je iz okvirne in vložene pripovedi

- je sodobna eksistencialna novela

- gre za simbolistično pripoved

- je parabola (kratka pripoved)

- nastopa malo število oseb

- dramatski trikotnik

- v središču dogajanja je nek predmet oz. oseba

- glavna oseba je pisatelj, ki se sprehaja po Piranu

Glavni MOTIV:

Tantadruj išče srečo v smrti (srečen bo šele takrat, ko bo umrl).

Tantadruj je glavna oseba vložene zgodbe (prispodoba nečesa, kar je želel

povedati), je vaški norček. Vsako poved začne z besedo Tantadruj.

SPOROČILO:

Tako kot išče Tantadruj svojo srečo, je z njim, Kosmač upodobil svojo

usodo.

Tudi Kosmač išče lepoto, ljubezen in srečo po vsem tem zelo

hrepeni.

Na eni strani neuresničljiva sreča (vložena zgodba); na drugi strani pa

hvalnica življenju (okvirna zgodba-hrepenenje po sreči, ljubezni in lepoti).

NORČKI:

1. Tantadruj:

Želel si je tistega, česar se normalni ljudje bojijo-smrti

2. Luka Bužornoboserna:

Bil je zidar

Njegovo ime je nastalo po italijanski spačenki (pomeni dober

dan in dober večer hkrati)

Poškodoval se je pri svojem delu (pretres možganov)

Njegov stavek: ˝Ne smemo zidati navzgor temveč navzdol,

malce po ravnem in potem naravnost v zemljo.˝

3. Ruce Palacis:

Bil je furlan, ki je služil kot hlapec pri kmetu, kjer so

vsak dan jedli repo in krompir – zaradi tega se mu je

zmešalo

Furlanija je slovenski del Italije.

4. Hotejčev Matic-Matic enaka palica:

Njegov stavek: Strga palico tako: ˝Da bi bila na obeh koncih,

okoli in okoli, čez in čez in sploh povsod enaka.˝

5. Janez Žakaj:

Zelo resen norček

Ljudi muči s tem, da na vsak odgovor postavi novo

vprašanjeZakaj? Dokončnega odgovora nikoli ne dobi.

Najdeni Peregrin:

- zavrženi nezakonski otrok in umetnik živi: ˝Kakor cvet na polju

in ptica na nebu.˝

- svobodno potuje, pozna vse norčke, razume jih

- najdeni Peregrin = pisatelj.

Kmečki ljudje sprejmejo Tantadruja in njegove prijatelje norčke s

prizanesljivostjo.

Župnik in njegovi trije kolegi ne odstopajo od krščanskih moralnih zakonov,

ki naj bi urejali svet in norčke obsojajo (pošljejo jih na 4 stani sveta).

V okvirni pripovedi se pisatelj sprehaja po Piranu in ko pride do

pokopališča se spomni svoje matere in njene zgodbe o Tantadruju in

njegovih prijateljih. Tako nastane vložena zgodba.

V drugem delu okvirne pripovedi je skrito SPOROČILO novele:

Tragikomične usode norčkov nam sporočajo, da je življenje kljub

trpljenju lepo in ga je vredno živeti. Vloga umetnika pa je, da

neprestano zbirati zvonce (ima navdih) in s tem osmišljati življenje.

Na koncu začne ponovno hrepeneti; pisatelj kljub trpljenju v življenju začne

hrepeneti.

Dokler imaš hrepenenje ima življenje smisel.

EKSISTENCIALNE PRVINE V NOVELI:

- povezane so z bivanjskimi vprašanji

- glavna oseba ves čas niha med življenjem in smrtjo

REALISTIČNE PRVINE V NOVELI: Pripovedovalec niza dogodke, govor je

vsakdanji, realistični so tudi podrobni opisi prizorišč (pokopališče, gostilna,

na sejmišču.

FANTASTIČNE PRVINE so prisotne v prividih uničenja (vrtiljak na sejmišču

je podoben črnemu okostnjaku, ki je izgubil svojo lobanjo in je z

razširjenimi rokami brezupno mlel.

VITOMIL ZUPAN: MENUET ZA KITARO

(na petindvajset strelov)

Vitomil Zupan:

TEMA:

Je pripoved o 2. svetovni vojni in položaju partizana v tem času. Splošna

tema je partizanstvo.

Delo je ROMAN, ki obravnava čas vojne in čas po vojni. Sestavljen je iz

dveh delov:

1. pripoved: Dogajanje v času okrog leta 1943

2. pripoved: 1973Dogajanje pomaknjeno v čas 30 let po 2.

svetovni vojni in se dogaja v letovišču v Španiji.

Glavni zapisovalec(pisatelj sam) je Jakob Bergant-Berk.

Oznaka BERKA:

- individualist (nekaj posebnega, drugačen od drugih partizanov, drugačen

od skupine)

- izobraženec

- vitalist (pomeni, da je poln življenjske radosti, nikoli ne obupa, vedno ima

pred sabo nek cilj)

- ko gre v vojno (prihod v partizanske enote) oz. odločitev da gre v

partizane je zgolj iz pustolovščine2. svetovna vojna je zanj

pustolovščina

- v vojni doživi strah, tesnobo in smrtno grozo

Vrh svojega duhovnega razvoja in njegovo prijateljstvo doživi z resnim,

asketskim španskim borcem Antonom prijateljstvo preraste v tesno

medsebojno povezanost, ki jo pretrga po naključju in nesmiselno izstreljen

rafal.

Berk Bitterju ne razkriva svoje prave identitete. Bitter se v vlogo

pripovedovalca zelo vživi, Berk pa v vlogo poslušalca.

Pogovarjata se o tem, kaj se dogaja v duši nekega vojaka, takrat ko začne

pokati in ko začnejo leteti granate. Bolj kot se zapletata v pogovor, bolj je

opaziti njuno nestrinjanje s pogledom na vojno. Vsak od njiju ima svoje

mnenje o vojni, čeprav na koncu ugotovita, da sta se lovila po slovenskih

gozdovih, se prijateljsko razideta. Po snidenju privrejo Berku spomini na

dan in še danes lahko sliši menuet na 5 strelo. 2. odlomek

SOFOKLEJ: ANTIGONA (1. letnik)