Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
SOLISTIČNA LITERATURA ZA KLARINET SLOVENSKIH SKLADATELJEV MED LETOMA 1950 IN 2012
Mentor:
docent Alojz Slavko Kova
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za glasbo
Magistrsko delo
ČNA LITERATURA ZA KLARINET SLOVENSKIH SKLADATELJEV MED LETOMA 1950 IN 2012
Mentor:
ocent Alojz Slavko Kovačič Sanja Hvalec
Maribor, 2015
NA LITERATURA ZA KLARINET SLOVENSKIH SKLADATELJEV MED LETOMA 1950 IN 2012
Mentor: Kandidatka:
Sanja Hvalec
Lektorica:
Špela Krivec, univ. dipl. lektorica
Prevajalka:
Diana Plazar, univ. dipl. prevajalka
ZAHVALA
Za vso pomoč in izkazano podporo se najprej zahvaljujem mentorju
docentu Alojzu Slavku Kovačiču, ki me je spodbujal, bodril, pregledoval in
dajal nasvete. V največjo pomoč mi je bil pri praktičnem delu, pri igranju.
Glede tega sem mu dolžna še posebej veliko zahvalo, saj je s svojim
vztrajnim pojasnjevanjem, igranjem in spodbujanjem veliko pripomogel, da
bom lahko izvedla praktični del-skladbe, ki sem jih izbrala z njegovo
pomočjo.
Zahvalila bi se rada moji družini, ki me je spodbujala ter finančno podpirala
vsa leta študija, da sem lahko dosegla zadane cilje.
Zahvala gre tudi vsem prijateljem, ki so me skozi obdobje študija
spodbujali.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Sanja Hvalec, rojena 30.9.1990 v Mariboru, študentka
Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer glasbena pedagogika,
izjavljam, da je zaključno delo z naslovom Solistična literatura za klarinet
slovenskih skladateljev med letoma 1950 in 2012 pri mentorju docentu
Alojzu Slavku Kovačiču avtorsko delo. V zaključnem delu so uporabljeni
viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe
avtorjev.
__________________
Maribor, 30.6.2015
POVZETEK
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem - teoretičnem delu
je predstavljena literatura za klarinet, ki so jo napisali, ustvarili slovenski
skladatelji. Predstavljeno je Društvo slovenskih skladateljev, ki igra
pomembno, če ne največjo vlogo pri tem, da podpira in daje možnost
slovenskim skladateljem, da se razvijajo, komponirajo, in da so njihove
skladbe tudi izvedene.
Drugi del je praktični del magistrskega dela v obliki magistrskega nastopa.
Zaigrane bodo tri skladbe. To so: Tri pravljice za klarinet in klavir,
skladatelja Marijana Lipovška, drugi stavek Sonate brevis, ki jo je napisal
Zlatan Vauda in Tri skladbe za solo klarinet skladatelja Ambroža Čopija,
od katerih bom zaigrala prvo skladbo.
KLJUČNE BESEDE:
� klarinet,
� slovenski skladatelji,
� Društvo slovenskih skladateljev,
� Tri pravljice,
� Sonata brevis,
� Tri koncertne skladbe.
SUMMARY
Master's degree is made from two parts. In first - theoretical part we are
presenting literature for clarinet by slovenian authors. Slovenian
composers society is going to be presented by its biggest part for
slovenian clarinet authors to develop. Second part is going to be master's
concert with the following program: Three fairytailes for solo clarinet from
Marijan Lipovšek, 2nd movement Sonata brevis from Zlatan Vauda and
Three compocitions for solo clarinet from Ambrož Čopi, I'm going to play
only second one.
KEY WORDS:
� clarinet,
� Slovenian composers,
� Slovenian composers society,
� Three fairytales,
� Sonata Brevis,
� Three concerts compositions.
KAZALO VSEBINE
1. UVOD .................................................................................................. 9
2. OBRAVNAVA TEME ......................................................................... 11
2.1 KLARINET .................................................................................. 11
2.2 GLASBA NA SLOVENSKEM V 20. IN 21. STOLETJU ............... 13
2.3 SLOVENSKI SKLADATELJI ....................................................... 15
2.4 DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV .............................. 18
2.5 DELA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ZA KLARINET .............. 25
3. NAMEN ............................................................................................. 33
4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE ............................................................ 34
5. METODOLOGIJA .............................................................................. 35
5.1 RAZISKOVALNE METODE ........................................................ 35
5.2 UPORABLJENI VIRI ................................................................... 35
6. PRAKTIČNI DEL ............................................................................... 36
6.1 ZLATAN VAUDA ......................................................................... 37
6.1.1 SONATA BREVIS ................................................................ 40
6.2 MARIJAN LIPOVŠEK ................................................................. 42
6.2.1 TRI PRAVLJICE ................................................................... 44
6.3 AMBROŽ ČOPI ........................................................................... 45
6.3.1 TRI KONCERTNE SKLADBE .............................................. 49
7. SKLEP ............................................................................................... 50
LITERATURA ........................................................................................... 52
PRILOGE ................................................................................................. 54
KAZALO SLIK
Slika 1: Klarinet ........................................................................................ 11
Slika 2: Društvo slovenskih skladateljev .................................................. 18
Slika 3: Skladatelj Zlatan Vauda .............................................................. 37
Slika 4: skladatelj Marijan Lipovšek ......................................................... 42
Slika 5: skladatelj Ambrož Čopi ................................................................ 45
9
1. UVOD
Temo sem izbrala na podlagi tega, da igram klarinet od 10 leta in me
zanima vse v povezavi z njim. V nižji glasbeni šoli in nato v srednji šoli,
akademiji, poletnih šolah, koncertih in recitalih se večinoma izvaja
literatura tujih skladateljev. Ker pa dandanes mediji, in ljudje na splošno,
promovirajo ozaveščanje naše nacionalne zavesti, in da moramo ceniti kar
imamo Slovenci kot narod sami, sem se odločila, da raziščem in naredim
pregled skladb, ki so jih napisali slovenski skladatelji za klarinet.
Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov in primerjave
arhivskih virov ter doslej opravljenih raziskav skuša pričujoče magistrsko
delo določiti vlogo in pomen skladb slovenskih avtorjev za klarinet na
Slovenskem. Magistrsko delo bo podalo bibliografski pregled solističnih
skladb za klarinet med letoma 1950 in 2012 ter dalo smernice vsem, ki jih
zanima glasba na Slovenskem v 20. in 21. stoletju.
Biografski pregled del za klarinet je v magistrskem delu kronološko
zamejen na obdobje med letoma 1950 in 2012. Leto 1950 zato, ker se je
po drugi svetovni vojni začel ponoven glasbeni razcvet in je bila napisala
največja večina solističnih skladb za klarinet prav po tem letu, leto 2012 pa
zato, ker je Društvo slovenskih skladateljev izdalo katalog del, ki se
zaključi z letnico 2012. Pri nas je nekatere umetnike in podatke o njihovem
glasbenem ustvarjanju zelo težko zaslediti. Še posebej tiste, ki svoja dela
izdajo v samozaložbi, zato sem izbrala ta mejnik, da je pregled bolj jasen.
Magistrsko delo, za lažje razumevanje in analizo skladb, namenja
poseben poudarek raziskavi solističnih del za klarinet, glasbi na
slovenskem v 20. in 21. stoletju ter Društvu slovenskih skladateljev.
Omenjena dela bodo dala širši množici glasbenikov, predvsem
klarinetistom, pregled in informacijo, mogoče navdih za izvajanje katerega
od teh del. Pregled zgodovine na Slovenskem bo razkril ozadje oziroma
na nek način delček življenja ali načina življenja skladateljev. Prispevki o
Društvu slovenskih skladateljev pa bodo pokazali njihovo pomembno
10
vlogo na Slovenskem, skrb za skladatelje in podporo, ki jim jo nudijo, da
lahko pokažejo svojo umetniško žilico, sposobnosti in dajo mladim in
drugim glasbenikom zapuščino našega naroda, da na ta način ohranimo
našo nacionalno zavest. Ker je moje magistrsko delo praktičnega tipa,
bom v praktičnem delu izvedla dela treh slovenskih skladateljev, in sicer
Zlatan Vauda, Marijan Lipovšek in Ambrož Čopi. Na magistrskem nastopu
bom izvedla Vaudovo Sonato brevis-2. stavek, Lipovškove Tri pravljice in
Tri skladbe za solo klarinet Ambroža Čopija. Izmed teh treh sem izbrala
prvo skladbo.
11
2. OBRAVNAVA TEME
2.1 KLARINET
Slika 1: Klarinet
Klarinet se je razvil iz »chalumeauja1«. Razvil ga je Johan Christoph
Denner in sicer tako, da je chalumeauju dodal v spodnjem delu odmevnik.
Prvotni klarinet je bil sestavljen iz prvega zgornjega dela, ki sta ga
sestavljala ustnik in sodček in sta bila v enem kosu, srednjega dela in
lijaka, ki mu pravimo tudi odmevnik. Dennerjve klarinet je bil uglašen na
tonu d (Drenik in Zupan, 2005).
Skozi leta so se spreminjale tudi vloge klarineta. Če je bil sprva pastirski in
ljudski inštrument, se je začel pojavljati tudi v klasični glasbi. Prvotnemu
klarinetu so začeli dodajati zaklopke in luknjice, da je imel širši obseg
tonov, in da je lahko igral v različnih tonalitetah. V klasicizmu so ločili
ustnik od sodčka, zato da so lahko izdelali ustnik iz ebenovine, da je bil
bolj vzdržljiv (Drenik in Zupan, 2005).
1 Chalumeau je piščal z eno trstnim jezičkom, ki je predhodnik današnjega klarineta. Uporabljali
so ga v pastirski in ljudski glasbi. Narejen je bil iz lesa, kosti ali bambusa.
12
Revolucija v razvoju klarineta se je zgodila okoli leta 1830. Theobald
Boehm je izumil tako imenovan Boehmov sistem za klarinet2. Tonske
odprtinice in nov sistem vzmeti in zaklopk pa je začel služiti akustičnim in
intonančnim karakteristikam (Drenik in Zupan, 2005).
Poleg Beohmovega sistema poznamo tudi nemški sistem klarineta in
nemški klarinet. Od francoskega se razlikuje po zvoku. Francoski klarinet
ima svetlejši zvok, nemški pa gostejši in temnejši. Vzrok za to se skriva v
različni vrtini in razporeditvi zaklopk in odprtin (Drenik in Zupan, 2005).
Na Slovenskem je veliko odličnih glasbenikov - klarinetistov, ki se
posvečajo poučevanju, solističnemu in komornemu igranju, igranju v
orkestrih (profesionalnega in amaterskega značaja) ter v drugih zasedbah.
Med najpomembnejše sodijo Mate Bekavac, Mihael Gunzek, Alojz Zupan,
Slavko Goričar, Jože Kotar, Slavko Kovačič, Srečko Kovačič, Valter Petrič,
Oto Kožuh, Jure Hladnik, Andrej Zupan, Dušan Sodja, Štefan Petek in
drugi (Drenik in Zupan, 2005).
Danes je klarinet uveljavljen solistični inštrument, ki zaradi svojih raznolikih
zmožnosti sodeluje v simfoničnih, pihalnih in komornih orkestrih, različnih
komornih zasedbah, narodni in jazz glasbi. Za klarinet ustvarja zmeraj več
slovenskih in tujih komponistov, tako da lahko vsak klarinetist izbere
literaturo v zvrsti, ki mu je blizu. Klarinet se poučuje na nižjih glasbenih
šolah, srednjih šolah, akademiji za glasbo, organizirane so poletne šole
pod mentorstvi najboljših slovenskih in tujih klarinetistov. Zmeraj več je
koncertov klasične glasbe, kjer je solist prav klarinet. Pojavlja se tudi v
različnih zasedbah, ki igrajo glasbo etno značaja ter v zabavni glasbi
(Drenik in Zupan, 2005).
Vodilna podjetja na trgu, ki izdelujejo klarinete so Selmer, Buffet Crampon
in Yamaha. Izdeluje jih še Amati, Trevor James, Leblanc, Artemis in
Jupiter (Drenik in Zupan, 2005).
2 Boehmov sistem klarineta je sistem klarineta, ki ima 24 odprtin, 6 prstanov in 17 zaklopk.
Imenujemo ga tudi francoski sistem klarineta.
13
2.2 GLASBA NA SLOVENSKEM V 20. IN 21. STOLETJU
Slovenci so postali iz prehoda 19. v 20. stoletje narod z veliko željo po
avtonomnosti, saj so se zavedali svoje narodnosti. Družba se je prelevila
iz kmetijske v industrijsko, okrepilo pa se je tudi njihovo kulturno in
politično udejstvovanje. Tako so bili Slovenci v začetku 20. stoletja narod,
ki je že izoblikoval svojo kulturo in umetnost, znanost ter knjižni jezik.
Delovalo je veliko društev, v okviru katerih so se odvijale glasbene
dejavnosti (Čerič in Vučina, 2008).
Pomembne glasbene ustanove na Slovenskem v 20. stoletju so bile
Opera, Glasbena matica, Slovenska filharmonija in Filharmonična družba.
Opera je bila profesionalna glasbena ustanova, delovala pa je v
Ljubljanskem Deželnem gledališču. Do konca svojega delovanja, leta
1913, je odigrala večino takratnega klasičnega repertoarja. Zbor glasbene
matice je vodil Matej Hubad, ki je z njim izvajal izredno zahteven program
slovenskih in tujih skladateljev. Potreba po orkestru je spodbudila
ustanovitev Slovenske filharmonije. Vodil jo je Vaclav Talich3. Sodelovali
so na vseh pomembnejših prireditvah in koncertih. Delovali so pet let.
Filharmonična družba je pridobila dve novi koncertni dvorani, kjer je med
drugimi gostila tudi Berlinsko filharmonijo (Čerič in Vučina, 2008).
Poseben pomen za glasbeno življenje na Slovenskem je imela revija Novi
akordi, ki je veljala, in še velja za najpomembnejšo revijo med slovenskimi
glasbenimi revijami. Njen urednik je bil Gojmir Krek. Primarno je revija
objavljala glasbena dela slovenskih skladateljev, predvsem sodobnih in
ostalih. Skladatelji, ki so objavljali so bili generacijsko različni, ampak
urednik je to uspešno združeval. Revija je nato svojemu obsegu dodala še
glasbeno-književno prilogo, kjer so objavljali glasbene kritike ter članke o
glasbeni kulturi. Revija je podpirala razvoj mladih generacij skladateljev
(Čerič in Vučina, 2008).
3 Vaclav Talich je pedagog, violinist in dirigent češkega rodu (Vaclav Talich, 2015).
14
V tem času so pomembno doprinesli k glasbeni kulturi skladatelji Emil
Adamič, Viktor Parma, Josip Ipavec, Risto Savin, Marij Kogoj, Anton
Lajovic in Janko Ravnik, ki so komponirali izvirno glasbo, predvsem
klavirsko, zbore, samospeve in druge. (Čerič in Vučina, 2008).
Med obema svetovnima vojnama je ostalo glasbeno središče Glasbena
matica. Pod njenim okriljem je deloval zbor, glasbena šola, koncertna
poslovalnica ter glasbena založba. Ustanovili so Orkestralno društvo, ki pa
je bilo amaterskega značaja. Člani društev so bili namreč amaterji.
Ustanovljena je bila tudi Ljubljanska filharmonija, ki je prirejala simfonične
koncerte, Mariborsko Narodno gledališče pa je pričelo izvajati opere in
operete. Narodno gledališče je delovalo tudi v Ljubljani, svoj razcvet pa je
doživelo pod vodstvom Mirka Poliča. Leta 1928 so ustanovili radijsko
postajo v Ljubljani, kar je za glasbeno kulturo na Slovenskem pomenilo
veliko. V okviru radijske postaje so ustanovili Komorni zbor in orkester. Za
glasbeno kulturo pa je imela še zmeraj največji vpliv Glasbena matica z
močnimi podružnicami, ki so bile v Mariboru, Ptuju, Celju, Kranju Trstu,
Novi Gorici in Novem mestu. Svoj doprinos k glasbenemu življenju so
imele tudi glasbene revije kot so Nova muzika, Cerkveni glasbenik, Zbori,
Grlica in Pevec. (Čerič in Vučina, 2008).
Produktivnost na glasbenem področju je zameglila druga svetovna vojna.
Kapitulacija Jugoslavije je pustila svoje posledice, saj je bilo ozemlje
razkropljeno med druge države. Po končani vojni se je počasi začela
obnova in vzpon glasbenih ustanov. Svoj ponovni razcvet je doživela
Slovenska filharmonija, Opera, obnovljen radijski simfonični orkester,
Slovensko narodno gledališče, radijski komorni zbor, Mariborska Opera.
Na novo so se ustanavljala tudi razna glasbena društva, v okviru katerih
so delovali pevski zbori. Zgrajen je bil Cankarjev dom, pričeli so prirejati
festivale, kot so Mariborska Naša pesem, Festival sodobne komorne
glasbe, Festival Ljubljana, Slovenski glasbeni dnevi, Festival v Radovljici
in Brežicah ter Kogojevi dnevi (Čerič in Vučina, 2008).
15
2.3 SLOVENSKI SKLADATELJI
Kljub majhnemu ozemlju, številnim političnim borbam, vojnam in drugim
težkim situacijam smo Slovenci narod, ki je uspešen na vseh področjih.
Prav tako je tudi na kulturnem področju. Večina ljudi se sploh ne zaveda,
da imamo na Slovenskem veliko glasbenikov, katerih znanje je izjemno,
njihove spretnosti na inštrumentih so virtuozne ter skladatelje, katerih
znanje je tako dobro, da lahko skladajo vse glasbene oblike, poleg tega pa
se jim zmeraj poraja več glasbenih idej in zamisli (Čerič in Vučina, 2008).
V začetku 20. stoletja je glasba dobila nov zagon. Pričele so se ustvarjati
nove kompozicije, organizirati vse več koncertov, ustanavljati so se začela
društva in zbori. Mladi glasbeniki, med njimi tudi komponisti, so se začeli
izobraževati tudi v tujini. Tam so pridobili širše znanje in vpoglede v vse
zvrsti glasbe. Za to stoletje ima pomembno vlogo društvo ISCM4, ki je
včlanilo naše slovenske glasbenike in poskrbelo, da so se njihova dela
pričela izvajati. Tako so slovenska dela in skladatelji na mednarodnem
trgu pridobili večjo vrednost in prepoznavnost med širšo množico (Voglar,
2005).
Po drugi svetovni vojni se je pričel nekakšen nov razcvet glasbe. Kljub
težkim razmeram med drugo svetovno vojno je bilo na slovenskem
ozemlju veliko dobrih komponistov. Med starejšo generacijo, ki si je
prizadevala širiti sodobno glasbo in jo komponirati, velja omeniti:
� Marjana Lipovška,
� Pavla Šivica,
� Marjana Kozino,
� Blaža Arniča,
� Vilka Ukmarja ter
� Lucijana Marijo Škerjanca (Čerič in Vučina, 2008).
4 ISCM je International Society for Traditional Music, kar pomeni, da je ISCM mednarodno
združenje glasbenikov, ki promovirajo skladatelje sodobne glasbe (ISCM, 2015).
16
Povezali so se s skladatelji:
� Ivom Petričem,
� Lojzetom Lebičem,
� Darijanom Božičem,
� Alojzom Srebotnjakom,
� Milanom Stibiljem,
� Jakobom Ježem in
� Igorjem Štuhecem (Čerič in Vučina, 2008).
Vsi skupaj so se povezali v Pro musico vivo in skušali navezati stik z
zahodno Evropo, kjer je vladal modernizem. Skupina je prav tako skrbno
izdajala notno literaturo, ter organizirala koncerte. Po njihovem vzoru so
delovali tudi številni drugi skladatelji. Nekateri so se s svojo glasbo skušali
približati ljudem, spet drugi iščejo nekaj novega, nekateri pa skladajo v
neo stilih (Čerič in Vučina, 2008).
Na splošno so se pogledi na glasbo začeli spreminjati, glasba je postajala
zmeraj bolj sodobna, vanjo so vključevali razne efekte in nove tehnike.
Komponisti te glasbe so se začeli o sodobni glasbi zmeraj bolj
izobraževati, v njej udejstvovati in obiskovati koncerte sodobne glasbe. Na
njih so sodelovali s svojimi kompozicijami. K pomembni razpoznavnosti je
pripomogel ansambel za sodobno komorno glasbo Slavko Osterc, ki se je
glasbeno udejstvoval med letoma 1962 in 1982. To obdobje so
poimenovali glasbena avantgarda. Po počasnem zamiranju te glasbene
avantgarde se je pričel slog skladanja spreminjati. Skladatelji so se zmeraj
manj držali glasbenih oblik, pričeli so ustvarjati nove - sodobne, ki so bile
popolnoma svobodne. Slovenija je tako pridobila širok spekter skladb
različnih zvrsti, oblik, skladatelji pa so se na ta način zmeraj bolj uveljavili.
Danes premoremo veliko skladateljev, ki se borijo za našo nacionalno
zavest in za to, da slovenska glasba ne bi zamrla (Sojar Voglar, 2005).
17
Pomembnejši skladatelji druge polovice 20. stoletja so:
� Dane Škerl,
� Uroš Krek,
� Jani Golob,
� Marko Mihevc,
� Pavle Merku,
� Pavel Mihelčič,
� Alojz Ajdič,
� Tomaž Svete,
� Bor Turel,
� Brina Jež Brezavšček,
� Uroš Rojko,
� Aldo Kumar,
� Milko Lazar,
� Larisa Vrhunc in
� Neville Hall (Čerič in Vučina, 2008).
Društvo slovenskih skladateljev daje širši množici možnost priti v nekakšen
stik s skladatelji. Organizirajo cikel Pogovori s skladatelji, ki traja od
septembra do junija, in se ponavlja enkrat mesečno. Skladatelj se
predstavi kot človek in glasbenik. Na ta način lahko spoznamo ozadje
njegovih skladb, njegova razmišljanja, kaj ga žene naprej in kakšne cilje je
v življenju že dosegel, in jih še želi, doseči. Takšna organizirana srečanja
s skladatelji dajejo tudi mladim poustvarjalcem možnost, da spoznajo
skladatelja skladbe, ki jo izvajajo, ali jo bodo, dobijo širši in poglobljen
vpogled v celotno kompozicijo, da je lahko izvedba ne samo tehnično
dovršena, ampak dovršena tudi po glasbeni plati. Ta srečanja pa so
pomembna tudi za skladatelje, saj na ta način promovirajo sebe, svoje
delo in skladbe. Še vedno je veliko glasbenih umetnikov podcenjenih, ali
pa jih preprosto ne poznamo, tudi zato, ker nimajo veliko priložnosti priti v
ospredje (Pogovori s skladatelji, 2015).
18
2.4 DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV
Slika 2: Društvo slovenskih skladateljev
Društvo slovenskih skladateljev je strokovno združenje, ki je
prostovoljnega značaja. V njem delujejo skladatelji in muzikologi. Društvo
je pričelo z delovanjem 22.12.1945 in deluje še danes. Pred nastankom
društva so za tisk in izvedbo skladb slovenskih skladateljev skrbele
naslednje ustanove in revije: Glasbena matica, Nova muzika, Pevec, Zbori
in Novi akordi. V začetku 20. stoletja pa so se nekateri skladatelji povezali
in pristopili k ISCM (mednarodno združenje za sodobno glasbo). To
društvo je skrbelo za pravno stališče naših skladateljev in njihovo
predstavitev svetu (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
Od ustanovitve Društva slovenskih skladateljev naprej je za slovenske
skladatelje skrbelo to društvo. Odprla so se jim nova obzorja, saj se je s
pričetkom delovanja društva pričelo izvajati nova dela, ki so jih
skomponirali, in skladatelji so tako dobili še več zanosa za svoje delo in
ustvarjalnih navdihov (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
Glavne naloge in cilji društva so, da pravno ščitijo slovenske skladatelje,
jih zastopajo ter skrbijo za njihovo promocijo. Skladbe, ki jih napišejo
izdajajo, in na ta način skrbijo za razvoj in novo nastalo slovensko glasbo.
Organizirajo koncertne, na katerih je večina skladb krstnih izvedb, ter na ta
način skrbijo, da glasbenemu in drugemu občinstvu približajo sodobno
glasbo (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
19
Društvo je leta 1954 ustanovilo svojo založniško hišo, ki so jo poimenovali
Edicije DSS. Edicije so zelo aktivne tudi na področju založništva,
sodelujejo pa tudi z nekaterimi evropskimi založniškimi hišami (O društvu
slovenskih skladateljev, 2015).
Leta 1991 je Društvo slovenskih skladateljev postalo samostojno društvo,
v katerega je včlanjenih 114 članov. Nekateri od njih so slovenskega rodu,
živijo pa v tujini (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
Društvo premore več oddelkov in sekcij:
� Sekcija za sakralno glasbo, ki je pričela s svojim delovanjem leta 1999;
� Klub mladih skladateljev, ki deluje od leta 2000;
� Leta 2001 sta se ustanovili Sekcija za jazz in zabavno glasbo ter Sekcija
za zborovsko glasbo;
� Sekcija za didaktično glasbo in Sekcija za elektroakustično glasbo pa leta
2002 (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
Do danes so Društvu slovenskih skladateljev predsedovali:
� Karol Pahor,
� Vilko Ukmar,
� Matija Bravničar,
� Uroš Krek,
� Dane Škerl,
� Danilo Švara,
� Bojan Adamič,
� Janez Gregorc,
� Pavel Mihelčič,
� Marko Mihevc,
� Jani Golob,
� Nenad Firšt in
� Tomaž Habe (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
20
Da pa umetniško ustvarjanje naših slovenskih skladateljev ne bi ostalo
brez nagrade, Društvo podeljuje Kozinovo nagrado, najpomembnejšo
strokovno nagrado na področju komponiranja. Lipovškovo nagrado
podeljujejo za predanost predvsem sodobni slovenski glasbi in za njeno
izvajanje, Mestna občina Ljubljana pa nadarjenim ustvarjalnim
glasbenikom s posebnimi dosežki podeljuje Župančičevo nagrado,
Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Mestna občina prav
tako, v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, izjemno
podpira delovanje Društva slovenskih skladateljev (O društvu slovenskih
skladateljev, 2015).
Društvo prireja različne koncerte, na katerih se izvajajo novo nastale in
druge skladbe slovenskih skladateljev. Leta 1965 so pričeli z danes že do
dobra uveljavljenim Koncertnim ateljejem, ki je zaslužen za ogromno
krstnih izvedb slovenskih avtorjev. Med njimi tudi del za klarinet. Koncertni
atelje daje skladateljem veliko volje in navdušenja za skladanje, saj na teh
koncertih izvedejo novitete. Eden izmed koncertov, ki jih prirejajo se
imenuje Slovenski skladatelji mladim, katerega ciljno občinstvo so mladi, ki
jih želijo osvojiti z sodobno glasbo, jim to približati in nadarjene motivirati
za izvajanje ali ustvarjanje. Priprava programa je tukaj zahtevnejša, saj je
treba dobro pretuhtati, kakšna glasba bo zanimiva mlajšim poslušalcem.
Posledično zato pri pripravi sodelujejo glasbeni pedagogi. Od leta 1989 se
organizira koncert Noč slovenskih skladateljev, na katerem sodelujejo
skladatelji s svojimi novitetami, ter mednarodni festival Unicum-
mednarodni festival za sodobno glasbo, ki poteka od leta 1998, le da se je
prvotno imenoval Mednarodni festival sodobne glasbe Musica Danubiana.
Organizirala ga je slovenska veja društva ISCM, leta 2004 pa je dobil ime
Unicum (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
Trenutni predsednik društva je Nenad Firšt, ki se je rodil leta 1964 v
Zagrebu. Tam je končal srednjo glasbeno šolo Pavla Markovca. Študij je
nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani in sicer kompozicijo in
violino. Svoje znanje je izpopolnil na mednarodnih tečajih v Franciji in na
Madžarskem. Igral je violino v zasedbi godalnega kvarteta Sebastian, je
umetniški vodja in dirigent godalnega orkestra v Celju, prav tako
21
umetniški vodja glasbene dejavnosti v Celju na zavodu Celeia. Bil je
predsednik Glasbene mladine, umetniški vodja mednarodnega tabora
GMS in mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju. Med
letoma 2002 in 2010 je bil predsednik Strokovne komisije za glasbo na
Ministrstvu za kulturo v Sloveniji, generalni sekretar Zveze Glasbene
mladine. Je tudi član Upravnega odbora SAZAS-a in SIGIC-a. Za svoje
glasbeno udejstvovanje je prejel Prešernovi nagradi, prvo od Akademije
za glasbo v Ljubljani za III. Godalni kvartet, drugo pa mu je podelila občina
Celje za podobo glasbenega ustvarjalca, častno jubilejno Gallusovo
značko JSKD za delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter
nagrado Prešernovega sklada za skladateljski opus zadnjih dveh let.
Nagrado je prejel leta 2009. Od leta 2010 je predsednik Društva
slovenskih skladateljev (Nenad Firšt, 2015).
2.4.1 Člani društva slovenskih skladateljev
Člani Društva slovenskih skladateljev so:
� Alojz Ajdič,
� Blaženka Lemež Arnič,
� Hanzi Artač,
� Slavko Avsenik,
� Slavko Avsenik mlajši,
� Vilko Avsenik,
� Tomaž Bajželj,
� Zeqirja Ballata,
� Vladimir Batista,
� Dušan Bavdek,
� Nejc Bečan,
� Katarina Bedina,
� David Beovič,
� Marija Koren Bergamo
� Matej Bonin,
� Darijan Božič,
� Imer Traja Brizani,
22
� Tomaž Burkat,
� Tjaša Cigut,
� Ambrož Čopi,
� Igor Dekleva,
� Srečko Devjak,
� Pavel Dolenc,
� Maksimiljan Feguš,
� Nenad Firšt,
� Ivan Florjanc,
� Nana Forte,
� Bojan Glavina,
� Vinko Globokar,
� Jani Golob,
� Rok Golob,
� Patrik Greblo,
� Tomaž Habe,
� Neville Hall,
� Janez Hoefler,
� Dušan Hren,
� Vladimir Horvat,
� Samo Hubad,
� Avgust Ipavec,
� Janko Jereb,
� Janko Jezovšek,
� Brina Brezavšček Jež,
� Jakob Jež,
� Robert Kamplet,
� Monika Kartin,
� Ivan Klemenčič,
� Urban Koder,
� Miro Kokol,
� Anton Kolar,
� Peter Kopač,
� Marijan Korošec,
23
� Božidar Kos,
� Lojze Krajnčan,
� Nataša Kričevcov,
� Igor Krivokapič,
� Franc Križnar,
� Nejc Kuhar,
� Aldo Kumar,
� Primož Kuret,
� Milko Lazar,
� Lojze Lebič,
� Borut Loparnik,
� Igor Lunder,
� Igor Majcen,
� Matija Marčina,
� Janez Matičič,
� Tina Mauko,
� Štefan Mauri,
� Pavle Merku,
� Pavel Mihelčič,
� Marko Mihevc Muni,
� Andrej Misson,
� Marjan Mlakar,
� Damijan Močnik,
� Diana Novak,
� Jerica Oblak,
� Urška Šantavec Orešič,
� Mihael Paš,
� Miroslav Paškvan,
� Ivo Petrić,
� Gregor Pirš,
� Urška Pompe,
� Jelica Porenta,
� Žarko Prinčič,
� Jaka Pucihar,
24
� Katarina Rakar Pustinek,
� Ljubo Rančigaj,
� Andrej Rijavec,
� Igor Jure Robežnik,
� Engelbert Berty Rodošek,
� Corrado Rojac,
� Blaž Rojko,
� Uroš Rojko,
� Anže Rozman,
� Roman Sarjaš,
� Mojmir Sepe,
� Jože Sivec,
� Aleksander Skale,
� Črt Voglar Sojar,
� Aljoša Roje Solovera,
� Emil Spruk,
� Žiga Stanič,
� Petra Strahovnik
� Aleš Strajnar,
� Julijan Strajnar,
� Maksimiljan Strmčnik,
� Tomaž Svete,
� Bojana Podešva Šaljić,
� Peter Šavli,
� Nina Šenk,
� Marjan Šijanec,
� Igor Štuhec,
� Slavko Šuklar,
� Bor Turel,
� Helena Vidic,
� Larisa Vrhunc,
� Tadeja Vulc,
� Brina Zupančič,
� Dečo Žgur in Vito Žuraj (O društvu slovenskih skladateljev, 2015).
25
2.5 DELA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ZA KLARINET
Za klarinet je ustvarjalo veliko slovenskih in tujih avtorjev. Na Slovenskem
je večinoma še vedno bolj poznana literatura tujih avtorjev. To pa zato, ker
je bilo v času, ko so se začele ustanavljati prve glasbene šole, notnega
materiala slovenskih avtorjev za klarinet zelo malo. Bolj poznana je bila
tuja literatura, ponujala je večjo izbiro in je bila tako bolj primerna za
igranje, saj ob etudah in vajah gradimo naše glasbene sposobnosti.
Pisanje literature za klarinet v Sloveniji se je razmahnilo v 20. stoletju, ko
so skladatelji na splošno pričeli več komponirati in so imeli za izdajanje
notnega materiala boljše pogoje, prav tako pa je naraslo število strokovnih
glasbenikov - klarinetistov, ki so imeli voljo in željo te skladbe izvajati. V
veliko pomoč je predvsem Društvo slovenskih skladateljev, ki organizira
vsakoletne koncerte, kjer skladatelji predstavljajo svoja dela, med njimi
tudi dela za klarinet.
Po koncu druge svetovne vojne se je pričel ponoven vzpon na kulturnem
in umetniškem področju. Med drugim so pričela nastajati tudi nova dela.
Po letu 1950 je prvo delo napisal Primož Ramovš in sicer leta 1953.
Napisal je sonato za klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič, 2012).
Omenjeni skladatelj je bil virtuoz v skladanju instrumentalne glasbe,
nasploh pa je njegova glasbena zapuščina ogromna (Sojar Voglar, 2005).
Naslednje leto, leta 1954, je skladatelj Blaž Arnič, ki se je večinoma
posvečal orkestralni glasbi, napisal Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46.
Leta 1958 sta nastali dve deli za klarinet. Prvo je napisal Pavle Merku,
drugo pa Ivo Petrić. Merku je napisal Tri uspavanke za Jasno za klarinet
ob spremljavi klavirja, Petrić pa Koncert za klarinet ob spremljavi orkestra
(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Merku je čez eno leto (1959) napisal za klarinet še Concerto lirico.
Skladba je napisana za solo klarinet ob spremljavi orkestra. Istega leta sta
nastali še dve skladbi. Delo skladatelja Primoža Ramovša, ki je napisal
Sonatino za klarinet in klavir ter delo Zlatana Vaude z naslovom Aforizmi
26
za solo klarinet. Vaudino delo Aforizmi so posvečeni Ernestu Ačkunu
(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
V obdobju od leta 1950 do 1960 je nastalo kar 7 del za klarinet.
Po letu 1960 je leta 1961 Gregorc Janez, slovenski skladatelj z opusom
scenskih, orkestralnih in baletnih del, napisal Koncert za klarinet in
orkester, čez dve leti, leta 1963, pa je napisal še priredbo Koncert za
klarinet in klavir. Leta 1961 je nastalo tudi delo Danijela Škerla, ki je
napisal Pet skladb za klarinet in klavir. Škerl se je zgledoval po svojem
profesorju Lucijanu Mariji Škerjancu in tako napisal veliko orkestralnih del
s posebno glasbeno težo v slovenskem prostoru (Lenarčič in Valentinčič,
2005; Sojar Voglar, 2005).
Leta 1962 je Božič Darijan napisal delo za klarinet in klavir ter kontrabas
ad libitum z naslovom Sonata in cool številka 2. Božič je začetnik spajanja
jazzovskih elementov z sodobno glasbo. Veliko se je posvečal tudi
dramski glasbi (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Naslednje leto, leta 1963, smo bili Slovenci bogatejši za dve skladbi za
klarinet. Eno od teh dveh je napisal Blaž Arnič z naslovom Koncert za
klarinet in orkester op. 69, drugo, prav tako Koncert za klarinet in orkester,
pa skladatelj Danijel Škerl (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,
2005).
Ivo Petrić je leta 1964 napisal delo z naslovom Mozaiki za klarinet in
komorni orkester, istega leta pa sta svoj prispevek k literaturi za klarinet
dodala tudi skladatelja Igor Štuhec in Matija Tomc. Štuhec je napisal
Sedem anekdot za klarinet in klavir, Matija Tomc, ki je na Slovenskem
prepoznan predvsem po svojih vokalno instrumentalnih delih pa je napisal
Variacije na belokranjsko temo za klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič,
2005; Sojar Voglar, 2005).
Leta 1968 je nastala Sonata brevis za klarinet in klavir, skladatelja Zlatana
Vaude. Za skladatelja Vladimirja Lovca so značilne romantične spevne
melodije in neoklasicistična oblika, kar lahko slišimo tudi v njegovem delu
27
za klarinet in klavir z naslovom Ekloga, ki ga je napisal leta 1969. Istega
leta je Danilo Švara, ki slovi kot najbolj plodovit operni skladatelj na
Slovenskem, napisal Dodekafonia 4. To je koncert za klarinet in orkester
(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
V obdobju od leta 1960 do leta 1970 smo pridobili 11 skladb slovenskih
skladateljev za klarinet.
V razmiku desetih let, in sicer od leta 1970 do 1980, smo leta 1971 dobili
novo skladbo za klarinet. Napisal jo je Pavel Mihelčič. Skladatelja odlikuje
predvsem njegova muzikalna prepričljivost z naslovom Double Break za
klarinet in klavir. Skladba je bila prvič izvedena 11. Januarja 1972 v okviru
Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev. Izvedla sta jo Alojz
Zupan na klarinetu in Nada Oman, ki je odigrala klavirski part (Lenarčič in
Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Skladatelj Marijan Lipovšek je napisal Tri pravljice za klarinet in klavir leta
1972, istega leta pa je Danijel Škerl napisal svojo Sonatino za klarinet in
klavir. Alojz Ajdič, ki je na Ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral ne le
iz kompozicije, temveč tudi iz klarineta v razredu profesorja Mihaela
Gunzka, je leta 1973 napisal Solo de concours za klarinet in klavir. Prvo
izvedbo je odigral profesor klarineta Slavko Goričar ob spremljavi Nade
Oman na klavirju 5. Marca leta 1974 v Ljubljani. Skladatelj Ajdič je skladbo
posvetil mami Katarini Ajdič (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,
2005).
Leta 1975 je Pavel Šivic napisal svoj Koncert za klarinet in orkester, istega
leta pa Vinko Globokar, pozavnist in skladatelj svetovnega slovesa,
Dedoublement za klarinet (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,
2005).
Od leta 1966 do 1977 je nastajalo delo Uroša Kreka, Sonata za klavir in
klarinet, leta 1977 pa je Lojze Lebič, ki je znan po svojih mojstrskih
vokalnih in orkestralnih delih, napisal Chalumeau za solo klarinet in Ivo
Petrić Winter Music za klarinet in klavir. Skladbo Chalumeau je prvič
28
izvedel Igor Karlin na Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev.
Enostavčno delo odlikuje virtuoznost, ki je na nek način sestavljena iz treh
enot. V teh enotah so predstavljene zvočne in tehnične posebnosti
klarineta. Skladba Petrića z naslovom Winter music je bila posvečena
Igorju Karlinu. Prvič jo je izvedel prav Igor Karlin, ki je odigral linijo
klarineta, na klavirju pa ga je spremljal Aci Bertoncelj. Skladba je bila prvič
izvedena 5. Aprila leta 1977 na Koncertnem ateljeju Društva slovenskih
skladateljev (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Albina Weingerla kot skladatelja odlikujejo dela svobodnih oblik,
melodične in lirične narave. Za klarinet je napisal Dva capriccia za klarinet
in klavir leta 1978. Istega leta je Alojz Ajdič za klarinet in klavir napisal
Pastirsko pesem (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Tudi v tem obdobju je slovenska literatura za klarinet postala bogatejša za
11 skladb.
Obdobje od leta 1980 se je pričelo plodno. Že leta 1981 so nastale tri nove
kompozicije za klarinet. Jani Golob, ki največj ustvarja za godala, je
napisal Grotesko za klarinet in klavir. Istega leta je za klarinet ustvarjal tudi
Uroš Rojko, ki je poleg kompozicije na Akademiji za glasbo diplomiral tudi
iz klarineta v razredu profesorja Franca Tržana. Napisal je Sedem
vzdihljajev za klarinet in klavir. Vauda Zlatan je istega leta ustvaril delo
Kadenca za klarinet in jo posvetil Djuku Tonciju, naslednje leto (1982) pa
Plač matere na narodno pesem iz Pomurja za klarinet in klavir (Lenarčič in
Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Alojz Ajdič je za klarinet napisal kar 7 del. Med temi je leta 1983 napisal
Med kapniki za klarinet in klavir posvečeno Slavku Goričarju, v istem letu
pa je Uroš Krek napisal Sonatino za klarinet in klavir, ki jo je posvetil Igorju
Karlinu (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Bojan Adamič je blestel kot skladatelj zabavne in filmske glasbe, napisal
pa je tudi delo za klarinet. Leta 1984 je ustvaril Tinkarin rojstni dan za
29
klarinet in klavir, ki je po obliki jazz valček (Lenarčič in Valentinčič, 2005;
Sojar Voglar, 2005).
Leta 1985 je Ajdič napisal Adagio za klarinet in godalni orkester, Slavkov
solo za solo klarinet, in ga posvetil profesorju Slavku Goričarju, ki ga je
prvič izvedel 27. Januarja 1997 v Ljubljani, ter Zgodbo predmestja za
klarinet in klavir. Skladbo je napisal na željo Alojza Zupana, da napiše
skladbo za njegovega sina Andreja Zupana. Leta 1986 jo je Andrej Zupan
izvedel na Evrovizijskem koncertu, ki je potekal v Španiji. Skladatelj o
skladbi pove, da je dobil idejo na potovanju, kjer so ga očarale četrti v
predmestju. Očarala ga je preprostost teh predmestij in ljudje ter otroci, ki
so stanovali v njih (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Dve leti za tem je leta 1987 Uroš Krek ustvaril Koncertno fantazijo za
klarinet in orkester ter Maksimiljan Strmčnik, skladatelj, organist in
čembalist, leta 1988 Solo de concours za klarinet in klavir (Lenarčič in
Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
V obdobju od leta 1980 do 1990 se je literatura za klarinet povečala za 12
del.
Od leta 1990 do 2000 je vladalo majhno zatišje pred skladanjem za
klarinet. Po pregledani literaturi sem zasledila dve skladbi, ki ju je leta
1994 in 1996 napisal Ambrož Čopi. Naslov skladbe je Humoreska in Tri
koncertne skladbe. Skladbi sta nastali na pobudo klarinetista Borisa
Renerja v času študija, saj sta bila s Ambrožem Čopijem sošolca. Skladba
je tehnično razgibana, ritmični vzorci in melodične linije pa pokažejo
spretnost in virtuoznost solista na klarinetu. Humoreska je bila prvič
izvedena 6. Aprila 1994 na avtorskem večeru Čopija v Cankarjevem
domu, Tri koncertne skladbe pa 4. Marca 1996 v Ljubljani. Obe izvedbi je
odigral klarinetist Boris Rener (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,
2005).
30
Od leta 2000 do 2012 je nastalo veliko novih skladb. Že leta 2000 je
Nenad Firšt, ki je primarno pisal dela za godala, ustvaril delo za klarinet.
Napisal je delo Dnevnik za klarinet in klavir. Vito Žuraj je skladatelj
elektroakustične in instrumentalne glasbe, in je prav tako leta 2000 napisal
Clarinettissimo za klarinet (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar,
2005).
Leta 2002 je Alojz Ajdič napisal Pričakovanja za klarinet in pihalni
orkester. Že naslednje leto smo dobili štiri nove kompozicije. Te so Glosa -
transkripcija Prešernove pesmi v podobi desetih miniatur skladatelja Vitje
Avsca, ki se je posvečal še posebej komponiranju skladb za harmoniko
(Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Drugo delo je napisala Urška Pompe, ki pretežno komponira zborovsko in
komorno glasbo. Naslov dela je Kolor za solo klarinet. Skladateljico
Pompejevo je k nastanku skladbe pritegnila njena ljubezen do labodov.
Naslov je tako izeljala iz latinske besede olor, kar pomeni labod, k pred
olor pa je dodala, ker je delo napisano za profesorja klarinetista Jožeta
Kotarja. Črka k namreč izvira iz začetnice njegovega priimka. Delo je bilo
prvič izvedeno 20. oktobra leta 2003 na Koncertnem ateljeju, ki ga
organizira Društvo slovenskih skladateljev (Lenarčič in Valentinčič, 2005;
Sojar Voglar, 2005).
Tretje delo napisano leta 2003 je Ekshibicijski concertino skladatelja Črta
Sojarja Voglarja. Istega leta in četrto delo pa je napisal Robert Kamplet in
sicer Fantazijo za klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar
Voglar, 2005).
Tudi leto 2004 je bilo plodno, napisane so bile tri novitete. Vladimir Batista
je napisal Časovni preskok za klarinet in godalni kvartet, Igor Dekleva je
ustvaril Solo per la nuit 2004 za klarinet. Prva izvedba Solo per la nuit
2004 je bila 30. Aprila 2004 v Ljubljani na koncertu, ki ga organizira
Društvo slovenskih skladateljev na Noči slovenskih skladateljev v Ljubljani,
kjer je bil koncert ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Jaka Pucihar je
leta 2004 ustvaril svoji dve Sonati številka 1 in Sonata številka 2, obe za
klarinet in klavir (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
31
Leta 2006 je Robert Kamplet napisal delo Na morju za klarinet, in ga
posvetil mentorju docentu profesorju Slavku Kovačiču. Istega leta je Ljubo
Rančigaj, ki se največ ukvarja s skladanjem vokalne in klavirske glasbe,
napisal Preludij in rondo za klarinet in klavir ter Marko Mihevc, leta 2006,
delo za klarinet in komorni orkester z naslovom Brelka. Mihevčevo delo je
bilo prvič izvedeno na Noči Slovenskih skladateljev v Pokrajinskem muzeju
v Kopru, in sicer 6. Julija 2006. Solist na klarinetu je bil profesor Jože
Kotar, spremljal pa ga je Komorni orkester solistov Društva Slovenskih
skladateljev pod dirigentsko palico Gianluca Maricana (Lenarčič in
Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Lojze Lebič je med drugim napisal tudi Duettino za klarinet in kitaro leta
2007. To je skladba, ki zajema vse, od mirnosti do vihravosti in odločnosti.
Skladba je napisana na željo klarinetista Uroša Rojka. Za enako zasedbo
je leta 2008 Uroš Rojko napisal delo z naslovom Mikro-ostinati za klarinet
in kitaro. Med letoma 2007 in 2008 je nastala noviteta Urške Pompe, prav
tako za klarinet in kitaro, ki nosi naslov Okruški. Prvo izvedbo sta odigrala
Uroš Rojko na klarinetu in Klara Tomljanović na kitari. Izvedena je bila na
Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev v Ostercevi dvorani v
Slovenski filharmoniji v Ljubljani 27. marca leta 2008. Skladba Okruški je
posvečena spominu na prijatelja skladateljice Gregorju Petku. Za zasedbo
klarinet kitara je komponirala tudi slovenska skladateljica Tadeja Vulc.
Napisala je delo z naslovom Obrazi. Posvečena je izvajalcema Urošu
Rojku in kitaristki Klari Tomljanović in je nastala na njuno pobudo. Skladba
ima zgodbo, skladateljica pa na svoj način skozi skladbo pričara bolečino,
oziroma nam sporoča, da ima vsak svojo bolečino s katero se spopada na
svoj način (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar Voglar, 2005).
Leta 2009 je Jaka Pucihar napisal Slovenec sem, Slovenec tja za klarinet
in klavir ter naslednje leto (2010) Emil Glavnik Clarinetimento za klarinet in
Clarinetimento za klarinet in orkester (Lenarčič in Valentinčič, 2005; Sojar
Voglar, 2005).
32
Slovenski skladatelj Rančigaj Ljubo je leta 2011 napisal Summer music
2011 za klarinet in klavir. Skladba je bila prvič izvedena 8. maja 2012 na
Komorni noči slovenskih skladateljev, ki je potekala v Škofji Loki. Na
klarinetu je blestel profesor Jože Kotar ob spremljavi klavirja, ki ga je
odigral komponist sam Ljubo Rančigaj (Lenarčič in Valentinčič, 2005;
Sojar Voglar, 2005).
V obdobju od leta 2000 do 2012 je po pregledani literaturi nastalo 21
novitet za klarinet.
Če povzamem je v obdobju desetih let v povprečju nastalo 10 del. Izstopa
le obdobje od 1990 do 2000, ko sta bili po mojih raziskavah napisani le
dve skladbi, ter obdobje po letu 2000, ko je bilo po pregledani literaturi in
izsledkih napisanih 21 skladb, kar je enkrat več kot v ostalih letih. Na
splošno smo v letih od 1950 do 2012 dobili 64 skladb, kar je po mojem
mnenju za slovenski prostor, glede na razmere in druge faktorje, veliko.
33
3. NAMEN
Namen magistrskega dela je poiskati in raziskati kompozicije slovenskih
skladateljev za klarinet ter narediti sistematičen pregled teh del in na ta
način pokazati glasbenikom in širši množici, da imamo Slovenci tudi svojo
literaturo, ki se je po mojem mnenju mi sami, kot narod, premalo
zavedamo in jo premalo cenimo. S pregledom skladb želim tudi podati nek
vir oziroma pregled del, ki so napisana, da jih glasbenik, ki želi izvesti
skladbo slovenskega skladatelja lahko lažje najde in izbere.
Namen magistrskega dela pa je tudi opraviti magistrski nastop in praktično
prikazati delček tega, kar so slovenski skladatelji ustvarili za klarinet. Z
mentorjevo pomočjo sem izbrala dela treh slovenskih skladateljev, ki so
različne po času nastanka in oblikah.
34
4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE
V magistrski nalogi sem si zadala naslednje hipoteze:
� Predpostavljam, da slovenski skladatelji niso napisali veliko skladb za
klarinet, saj meni kot klarinetistki po končani srednji šoli iz klarineta ni
znano ali pa nisem prišla dovolj v stik s temi skladbami,
� Predpostavljam, da ni veliko možnosti za izvajanje del slovenskih
skladateljev oziroma je koncertov, kjer se izvaja slovenska klasična glasba
na splošno malo in premalo za glasbeno publiko.
35
5. METODOLOGIJA
5.1 RAZISKOVALNE METODE
Magistrsko delo je metodološko osnovano po načelu analize knjig,
internetnih virov, katalogov, zbornikov in notnega materiala.
5.2 UPORABLJENI VIRI
Vire, ki sem jih uporabila v magistrskem delu sem zasledila v Univerzitetni
knjižnici Maribor, v Miklošičevi knjižnici v Mariboru, uporabljeni pa so tudi
spletni viri ter knjige in katalogi pridobljeni na Društvu Slovenskih
skladateljev v Ljubljani.
Med najpomembnejše vire spada Katalog glasbenih del, učbenik
zgodovine glasbe, spletni viri Društva slovenskih skladateljev, Drenikova
in Zupanova knjiga o klarinetu, almanah o koncertih slovenske glasbe,
knjiga avtorja Črta Sojar Voglarja ter notna literatura skladb izvedenih na
praktičnem delu.
36
6. PRAKTIČNI DEL
Praktični del je magistrski nastop. Izvedla bom dela treh slovenskih
skladateljev. Prvi skladatelj je Zlatan Vauda. Zaigrala bom njegovo Sonato
brevis, 2. stavek. Drugi je Marijan Lipovšek in njegove Tri pravljice za
klarinet in klavir, tretji pa Ambrož Čopi, ki je napisal Tri koncertne skladbe
za solo klarinet. Z mentorjevo pomočjo sem izbrala 1. skladbo. V
nadaljevanju so predstavljeni skladatelji, njihova življenjska pot in delo ter
izvajane skladbe.
37
6.1 ZLATAN VAUDA
Slika 3: Skladatelj Zlatan Vauda
Zlatan Vauda se je rodil 14. januarja 1923 v vasici blizu Maribora, današnji
Pernici. Ko se je pričela druga svetovna vojna se je z družino preselil v
Srbijo, prvotno v Gružo, nato pa v Stanovo pri Kragujevcu. Prva glasbena
znanja je dobil v družini, s komponiranjem in dirigiranjem pa se je pričel
ukvarjati med vojno. Leta 1947 se je vpisal na glasbeno akademijo, kjer se
je izobraževal pod mentorstvom profesorja Marka Tajčevića. Po končanem
študiju se je izobraževal na poletnih tečajih pri Hansu Swarowskyem in
Hansu Jelinku. Na teh tečajih je spoznal avantgardne težnje in
dodekafonijo. Njegova dela odražajo ustvarjalo spontanost, njegove
melodične linije pa so jasne in pregledne in imajo jasen ritem. Njegovo
harmonično izražanje je osebno (Sabo, 2003).
Za Vaudovo umetniško pot je zaslužen tudi Otroški zbor RTB, katerega
vodja in dirigent je bil on sam. Zbor je vodil od leta 1952 do 1986 ter z
njimi izvedel večino svojih skladb (Slovo skladatelja in dirigenta Zlatana
Vaude, 2010).
38
Vauda je od leta 1952 do 1986 deloval kot dirigent, umetniški vodja in
producent otroškega zbora Radia televizije Beograd, pri istem radiu pa je
deloval tudi kot producent mešanega zbora. Bil je sodelavec na Prosvetno
pedagoškega zavoda grada Beograd, Udruženja muzičkih pedagoga in
Muzičke omladine Jugoslavije (Vauda Zlatan, 2015)
Za svoje delo je prejel več odlikovanj in priznanj. Prejel je:
� Vukovo nagrado,
� Orden rada sa zlatnim vencem,
� Orden zasluge za narod sa srebrnim zracima,
� nagrada za življenjsko delo Mlado pokolenje,
� zlato plaketo Kragujevački oktobar, spomen plaketa grada Beograd,
� nagrado za najuspešnejšega umetnika RTB-a,
� nagrado Radia televizije Beograd,
� Nagrado Jugoslovanske Radio televizije (JRT),
� nagrado Udruženja kompozitora Srbije (Vauda Zlatan, 2015).
Njegov ustvarjalni opus zajema več področij. Aktiven je bil na
orkestralnem, opernem in baletnem področju, pisal je vokalno-
instrumentalno glasbo, komorno glasbo, solistično glasbo in oratorije
(Vauda Zlatan, 2015).
Njegovi pomembnejši deli za orkester sta:
� Koncert za klarinet in orkester, ki ga je napisal leta 1959 ter
� Adaggietto za mali orkester, ki ga je napisal leta 1984.
Leta 1957 je napisal otroško opero Ježeva hiša. Napisal je tudi več
oratorijev:
� Odprta pesem za mezzosopran, bariton in mešani otroški zbor z orkestrom
leta 1976,
� čez štiri leta, leta 1980 oratorij Sanja jim hrani zgodovino,
� Jutro,
� Mesec ljubavi leta 1981 in
� Maslačak (Vauda Zlatan, 2015).
39
Njegova najpomembnejša vokalno-instrumentalna dela so:
� Pet pesmi za glas in klavir,
� Pet lirskih pesmi za glas in klavir,
� Seanse III za mezzosopran in klavirski trio,
� Trije moteti za glas in klavir,
� Otvorena pjesma-poema za soliste, mešani zbor, recitatorja in pihalni
orkester,
� Štiri pesmi za bas,
� Pokošeni osmesi za sopran i pihalni kvintet,
� Pojanja jek-obdelava narodnih melodij za soliste, moški in otroški zbor in
godalni kvartet,
� Jesenji vetar-ciklus pesmi za glas, flavto, violo in klavir,
� Molitva za moju kišu za tri glasove, klavir i tarabuko (Vauda Zlatan, 2015).
Napisal je tudi veliko skladb za komorne zasedbe. Med najpomembnejše
spadajo:
� Tri invencije za klarinet in fagot,
� Sonata brevis za klarinet in klavir,
� Godalni kvartet,
� Nokturno za flavto in harfo,
� Pasteli I in II za pihalni kvintet,
� Nokturno za harfo in flavto, Godalni kvartet II,
� Zgodba za trobento in klavir,
� Eseji za oboo, klarinet in fagot,
� Retrospekcije za violino in violončelo,
� Dialogi za oboo in violončelo (Vauda Zlatan, 2015).
Skladatelje je preminil star 88 let, leta 2010. Za seboj je pustil globok
pečat in ogromno glasbeno zapuščino (Slovo skladatelja in dirigenta
Zlatana Vaude, 2010).
40
6.1.1 SONATA BREVIS
Sonato brevis je napisal slovenski skladatelj Zlatan Vauda, ki je svoje
življenje preživel v Beogradu. Sonata ima 3 stavke, in je bila napisana leta
1952.
Prvi stavek je Allegretto man on tropo. Taktovski način je šest osminski.
Doba je polovinka s piko, predvidena hitrost izvajanja pa je med 76 in 88.
Obsega 180 taktov, v 97. taktu je napisana kadenca za klarinet brez
spremljave klavirja. Kadenca obsega 18 taktov in je ad libitum. V 39. taktu
se prvi stavek malo upočasni - poco meno in je oznaka za predvideno
hitrost, doba je četrtinka s piko, 63. Stavek se zaključi v prvotnem tempu in
fortissimo dinamiki.
Drugi stavek adagietto je počasni stavek in predvidena hitrost izvajanja, če
je doba četrtinka, je 60. Stavek obsega 81 taktov in je v tri četrtinskem
taktovskem načinu. Prične se počasi legatissimo in con doloroso v pianu.
V 19. taktu je piu mosso in predvidena hitrost izvajanja se zviša na 76, če
je četrtinka doba. V 62. taktu je stavek še hitrejši - piu moderato in
predvidena hitrost izvajanja se poveča na 84 (doba je četrtinka). V 74.
taktu se začne melodija upočasnjevati in v taktu 77 je a tempo (doba je
četrtinka in predvidena hitrost izvajanja je 60). Skladba se zaključi v
pianissimu.
Tretji stavek allegro scherzando je hiter in karakter stavka je con eleganza
(elegantno). Obsega 150 taktov in je v dvo-četrtinskem taktovskem
načinu. Stavek se prične v hitrem tempu (predvidena hitrost je 120-132,
doba je četrtinka) in v 18 taktu se upočasni – meno, kjer je predvidena
hitrost 88, doba je še zmeraj četrtinka. V 28. taktu se melodija vrne v
tempo primo vse do korone, ki se nahaja med taktom 36 in 37. Temu sledi
8 taktov pavze za klarinet, ko spremljevalec igra klavir. Od 37. takta naprej
je poco meno, hitrost izvajanja je predvidoma 80, doba je četrtinka in v 59.
sledi ponovno tempo primo. Poco meno se ponovi še v 91. in 118. taktu,
41
od 129. takta naprej pa je prvotni a tempo. Stavek se zaključi virtuozno v
fortissimo dinamiki.
42
6.2 MARIJAN LIPOVŠEK
Slika 4: skladatelj Marijan Lipovšek
Lipovšek se je rodil 26. Januarja 1910 v Ljubljani. Bil je odličen skladatelj
in pianist ter alpinist. Kot glasbenik je bil eden izmed piscev
neoklasicistične slogovne smeri. Na ljubljanskem Konservatoriju je iz
klavirja in kompozicije diplomiral leta 1932. Med letoma 1933 do 1939 je
služboval kot profesor klavirja na Konservatoriju v Ljubljani, med letoma
1939 in 1940 pa študiral kompozicijo pri Alfredu Caselli v Italiji (Rimu).
Leta 1939 se je zaposlil na Ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je deloval
vse do leta 1970. Od leta 1968 pa je bil dekan Akademije za glasbo. Vmes
(1956-1964) pa je bil tudi direktor Slovenske filharmonije (Sojar Voglar,
2005).
Med njegova najpomembnejša dela uvrščamo:
� Sonato za klavir,
� Simfonijo,
� Prvo rapsodijo za violino in orkester,
� Štiri sporočila za godalni orkester,
� Sedem miniatur za godala,
� Šestnajst samospevov za glas in klavir,
� simfonično pesnitev Domovina,
� Drugo suito za godala,
� kantato za soliste, mešani zbor in orkester-Orglar ter
43
� Balado za violončelo in klavir (Sojar Voglar, 2005).
Lipovšek o glasbi pove, da ima najraje moderno glasbo, ne mara pa
komponistov, ki svoje delo opravijo na pol in nas hočejo prepričati v
kakovost njihovega dela. Pove še, da bo kvalitetna moderna sodobna
glasba našla pot in zaživela v vsej svoji veličini, nekvalitetna glasba pa bo
sama od sebe poniknila v pozabo (Sojar Voglar, 2005).
44
6.2.1 TRI PRAVLJICE
Lipovšek je napisal delo leta 1972, in sicer za klarinet in klavir. Delo je
posvetil Mihi Gunzku, našemu izvrstnemu klarinetistu. Skozi delo je
Lipovšek želel izraziti svoja čustva do narave. Delo obsega tri stavke
(Petrić, 2015).
Prvi stavek Pravljica o gozdu in nam pripoveduje o zvokih v naravi. Glasba
je barvita in v stilu baladnega tona. Predstavi nam svoja videnja glede
narave v najlepši luči (Petrić, 2015).
Drugi stavek je poimenoval Pravljica o zimi in razkriva lepote zasneženih
poljan. Srednji del stavka je razgiban in slika zimske radosti. Stavek je
značajsko razgiban. Prvi del je miren in liričen, srednji del je živahen in
razgiban, nato pa se v zadnjem delu spet umiri v mirno melodijo (Petrić,
2015).
Tretji stavek, z naslovom Groteskna pravljica, vsebuje razgibane ritme in
različna ritmična, tako imenovana presenečenja. S tem na svoj način
prikaže razkošje ljudskega izročila v pravljici. Šest osminski taktovski način
daje stavku zanos in poskočnost, in na nek način se stavek konča kot
pravljica. Vse je mirno, konec dober in tako je vse dobro (Petrić, 2015).
Lipovškove Tri pravljice sta posnela pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist
Dušan Sodja in jih izdala na njuni zgoščenki 20 Claripiano. Zgoščenko sta
izdala ob njunem 20 letnem skupnem umetniškem ustvarjanju (Petrić,
2015).
45
6.3 AMBROŽ ČOPI
Slika 5: skladatelj Ambrož Čopi
Čopi se je rodil 11. januarja 1973 v Bovcu. Uvrščamo ga med generacijo
mlajših skladateljev na Slovenskem. Po končanem izobraževanju na
ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli je svojo glasbeno pot nadaljeval
na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij klavirja in kompozicije je
uspešno zaključil leta 1996. Njegov mentor je bil profesor Dane Škerl. Pri
profesorju Urošu Rojku je nadaljeval specialistični študij (Ambrož Čopi,
2015).
Prvotno se je Ambrož Čopi zaposlil v glasbeni šoli v Bovcu, kjer je svoje
glasbeno znanje razdajal kot učitelj nauka o glasbi in klavirja. Tam je
deloval od leta 1989, pa vse do leta 2002. Leta 1990 se je zaposlil na
Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani kot korepetitor izraznega plesa.
To delo je opravljal dve leti, do leta 1992. Na isti ustanovi je leta 1996
pričel poučevati glasbeni stavek in solfeggio vse do leta 1999, ko se je
zaposlil na Gimnaziji Koper. Med letoma 2000 do 2004 je poučeval na
Novogoriški glasbeni šoli glasbeni stavek in solfeggio (Ambrož Čopi,
2015).
46
Pomembno delo opravlja na Gimnaziji v Kopru, oddelku za glasbo, torej
umetniški gimnaziji. Izvaja nadstandardni program za dijake, kjer jih
poučuje osnove kompozicije in na ta način razvija pri mladih ustvarjalnost
ter odkriva njihove mogoče skrite talente. Produkte tega predmeta izdajajo
v zbirki Cresendo. Zaposlen je kot učitelj glasbenega stavka in solfeggia,
je pa tudi vodja Komornega orkestra na umetiški gimnaziji Koper Vladimir
Lovec. Da je njegovo delo dobro pričajo doseženi rezultati na tekmovanjih
njegovih dijakov (Ambrož Čopi, 2015).
Med drugim je bil med letoma 1999 do 2001 glavni urednik revije Naši
zbori ter od leta 2000 do 2006 vodja festivala v Kopru, ki je zborovskega
značaja (Ambrož Čopi, 2015).
Po stroki je skladatelj in dirigent vokalne glasbe. Njegov skladateljski opus
obsega veliko del. Med njegova pomembnejša vokalna dela uvrščamo:
� Due pezzi sacri za ženski zbor,
� De Maria Virgine za moški zbor,
� Dve ljudski iz rezije za ženski zbor,
� Lirični akvareli,
� Mladinski zbori,
� Psalmus 108 za mešani zbor,
� Stabat mater za mešani zbor,
� Pie Jesu za mešani zbor,
� Exultate deo,
� Tihožitja za moški zbor,
� Hommage a Francis Poulenc za mešani zbor,
� Slovenske ljudske pesmi za mešani zbor,
� Two Byron's songs za mešani zbor in kitaro,
� Ciklus In Domino speravit cor meum za mešani zbor (Ambrož Čopi, 2015).
47
Njegova pomembnejša vokalno-instrumentalna dela so:
� Laudate Dominum za alt solo, mladinski zbor in komorni orkester,
� Tri male kantate na tekste Alojza Gradnika za solista, zbor in orkester,
� Missa brevis za mladinski zbor, soliste in komorni orkester (Ambrož Čopi,
2015).
Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad. Leta 1994 je prejel drugo
nagrado na mednarodnem natečaju APZ Tone Tomšič. Istega leta je imel
avtorski večer v Cankarjevem domu, ki ga je imel ponovno leta 1996 na
Festivalu Ljubljana. Prejel je tretjo nagrado za skladbo Deček in cvet na
natečaju Zagorje za mladinske zbore leta 1995. Naslednje leto, leta 1996,
je prejel drugo nagrado za skladbo Na robu molka na natečaju revije Naši
zbori. Prešernovo nagrado za skladbo Stabat mater mu je podelila
Univerza v Ljubljani leta 1997 ter drugo nagrado in Maroltovo nagrado za
najboljši moški zbor za ciklus Tiha misel zablestela na 3. Mednarodnem
natečaju APZ Tone Tomšič istega leta (Ambrož Čopi, 2015).
Čopi blesti kot izvrsten zborovodja. Za svoje delo z zbori je prejel več
nagrad. Prejel je nagrado Ferdinanda Grossmana, podeljeno njemu kot
dirigentu za izjemen dosežek z zborom leta 2001 na 8. Mednarodnem
zborovskem tekmovanju Franza Schuberta, nagrado leta 1999 na 1.
Mednarodnem zborovskem tekmovanju Fortlauredale na Floridi, leta 2003
pa je prejel posebno nagrado za najboljšega dirigenta na 9. Mednarodnem
zborovskem tekmovanju Preveza v Grčiji ter posebno nagrado za
dirigiranje na mednarodnem tekmovanju Tonen 200 leta 2006, ki se je
odvijalo na Nizozemskem (Ambrož Čopi, 2015).
Veliko nagrad in priznanj je osvojil tudi z zbori. S Komornim zborom Iskra
Bovec je leta 2000 osvojil srebrno plaketo na mednarodnem tekmovanju,
ki je potekalo v Mariboru. S Komornim zborom Nove Gorice je osvojil zlato
plaketo na mednarodnem tekmovanju v Riva del Gardi, zlato plaketo,
posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe na
17. tekmovanju na Mariborski Naši pesmi, ki je potekalo leta 2001,
48
naslednje leto prav tako zlato plaketo na tekmovanju Riva del Garva ter
zlato plaketo in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja
renesanse na 18. Tekmovanju pevskih zborov na Mariborski Naši pesmi.
Na reviji pevskih zborov Zagorje ob Savi je leta 2001 z Mladinskim
mešanim pevskim zborom Gimnazije Koper dosegel prvo mesto v
kategoriji mešanih mladinskih pevskih zborov. Z mešanim pevskim zborom
Obala Koper je na Naši pesmi leta 1999 prejel zlato plaketo s posebnim
priznanjem za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi na 16.
Tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, prvo mesto in zlato plaketo na 1.
Mednarodnem zborovskem tekmovanju na Floridi istega leta. Naslednje
leto so se z istim zborom podali v Španijo na 18. Mednarodno zborovsko
tekmovanje Cantonigros ter dosegli v kategoriji mešane pevske zasedbe
prvo mesto ter tretje mesto za ljudsko pesem. Udeležili so se še tekmovanj
v Italiji, Dunaju, Mariboru, Grčiji ter Nizozemski in na vseh prejeli prva
mesta. Prav tako se je udeležil tekmovanja v Grčiji z Akademskim pevskim
zborom Univerze na Primorskem, kjer so dosegli prvo mesto, zlato plaketo
z mešanih pevskim zborom in ženskim zborom (Ambrož Čopi, 2015).
49
6.3.1 TRI KONCERTNE SKLADBE
Čeprav je Ambrož Čopi dejaven bolj v pevsko zborovskih vodah pa je
skladal tudi za inštrumente in druge komorne sestave. Leta 1996 je
napisal Tri koncertne skladbe za klarinet solo. Skladbe je posvetil Borisu
Renerju.
Na praktičnem delu bom izvedla 1. Skladbo-Andante.
Skladba je v dvo četrtinskem taktovskem načinu. Začetek je počasnejši in
bolj miren nato pa se razvije v vesel allegretto. Skladba se proti koncu
prične spet umirjati.
50
7. SKLEP
Po pregledani literaturi, prebranih članki, zbornikih in poslušanih cd-jih
sem skušala podati pregled skladb za klarinet slovenskih skladateljev. V
podani hipotezi predvidevam, da je bilo za klarinet napisanih bolj malo
skladb s strani slovenskih skladateljev. Meni kot klarinetistki je bila namreč
p večini znana le tuja literatura. Hipotezo sem ovrgla, saj sem ugotovila,
da je napisanih preko 50 skladb za klarinet. Pregledala sem kataloge in
zbirke. Tukaj se pojavi problem, in sicer da nekateri skladatelji izdajajo
skladbe v samozaložbi, ali pa jih napišejo po naročilu za prijatelja ali
kakšno priložnost, in izdajo pri kakšni tuji založbi. Te skladbe je zelo težko
zaslediti, saj je nemogoče obiskati vsako hišo v Sloveniji, potrkati na vsa
vrata in vprašati, če je mogoče kdo napisal kakšno skladbo za klarinet.
Podrobno sem pregledala katalog s seznamom del Slovenskih
skladateljev in bibliografski sistem Cobbiss. Zelo vesela sem, da je na
voljo toliko literature, ki glasbenikom ponuja širok izbor skladb za
izvajanje. Seveda je širok izbor prilagojen številu ljudi v Sloveniji,
glasbenikov in poustvarjalcev.
V drugi hipotezi sem predpostavila, da v Sloveniji ni veliko priložnosti za
izvajanje teh del in da se ta dela redko izvajajo. To sem sklepala po tem,
da sem kot redna obiskovalka koncertov in recitalov le redko zasledila
skladbo slovenskega skladatelja na koncertnem programu. Po pregledani
literaturi sem hipotezo ovrgla, saj Društvo slovenskih skladateljev
organizira koncerte, na katerih se izvajajo novitete slovenskih skladateljev
in ostale izvedbe. Na Koncertnem Ateljeju, Noči slovenskih skladateljev in
Slovenski skladatelji mladim, ki jih organizira Društvo slovenskih
skladateljev je bila izvedena večina skladb. Točno število izvedb je
nemogoče izvedeti, saj se skladbe niso izvajale le na teh koncertih, ampak
tudi na recitalih, ki jih na primer prirejajo dijaki in študentje v krajih po
Sloveniji in je nemogoče priti do vseh programskih listov.
Če povzamem, so slovenski skladatelji za klarinet v letih od leta 1950 do
2012 ustvarili, napisali in skomponirali zajetno število skladb, ki je lahko
51
vsakemu klarinetistu v izziv in veselje. Po pregledanem notnem materialu
teh skladb se za vsakega najde kaj. Nekaterim je bolj všeč klasična
glasba, nekaterim pa sodobna. Odvisno od posameznega poustvarjalca.
Skladbe so tudi vseh težavnostnih stopenj, najdemo tako tiste za
najmlajše klarinetiste in klarinetistke, kot rudi za profesionalne visoko
izobražene klarinetiste.
52
LITERATURA
Ambrož Čopi. Pridobljeno: 20.4.2015, iz http://www.glasbena-
kp.net/srednja/ucitelji/copi.htm.
CLARIPIANO. Pridobljeno: 20.4.2015, iz
http://zkpprodaja.si21.com/sl/Resna_glasba/CLARIPIANO_20/.
Čerič, J. in Šramel Vučina, U. (2008). Zgodovina glasbe 2: od klasicizma
do 20. stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije
Čopi Ambrož. Pridobljeno: 18.4. 2015, iz http://www.dss.si/copi-
ambroz.html.
Drenik, A. in Zupan, A. (2005). Klarinet. Nova Gorica: Educa
Goričar, S. (2004). Arnič-Ajdič-Krek-Ramovš: Slovenski skladatelji za
klarinet in orkester [CD]. Ljubljana: samozaložba Slavko Goričar
International Society for Contemporary Music. Pridobljeno: 12.5.2015, iz
http://www.iscm.org/.
Kotar, J. (2005). Jozekotar.solo [CD]. Ljubljana: Sound-Tech
Križnar, F. (1997). Sto slovenskih skladateljev: sodobni glasbeni
ustvarjalci. Ljubljana: Prešernova družba
53
Lenarčič, T. in Valentinčič, A. (2012). Katalog glasbenih del 2012.
Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev
Nenad Firšt (1964, Zagreb). Pridobljeno 25.4.2015, iz:
http://www.nenadfirst.com/index.php/en/about-me.
O društvu slovenskih skladateljev. Pridobljeno 18.4.2015, iz
http://www.dss.si/o-drustvu.html.
Rojko, U. in Tomljanovič, K. (2011). Nežno čez strune [CD]. Ljubljana:
Radio Slovenija
Slovenački kompozitori u Srbiji. Pridobljeno: 18.4.2015, iz
file:///C:/Users/SANJA/Downloads/URN-NBN-SI-DOC-
VCYWRVWB%20(2).pdf .
Sodja, D. in Kaučič, T. (2004). Srečanja [CD]. Domčale: Ciklus
Sojar Voglar, Č. (2005). Skladateljske sledi po letu 1900. Ljubljana:
Društvo slovenskih skladateljev
Vaclav Talich. Pridobljeno: 12.6.2015, iz
http://www.morethanthenotes.com/read-the-book/vaclav-talich.
Vauda Zlatan. Pridobljeno: 18.4.2015, iz: http://www.dss.si/vauda-
zlatan.html.
54
PRILOGE